SEAT CORDOBA že za 1.902.064 SIT Avto Jerenko, franc jeren ko s.p. Zagrebška cesta 53, 2251 Ptuj seat salon: 02 78 85 308 Kulinarični Icotičelc Caddy, Transporter, LT Preprosto več prednosti. SERIJSKA OPREMA: . ^^ • ABS, servo volan, • voznikova Gospodarska zračna vreča vozila Dominke d.e.o., Zqdniini li« 8,2251 Phi] TEL.: 02/788-11-50 Zava d.o.o. Ptuj, Panonska 02/778-60-61 02/778-80-71 r I R TT s l_ E R Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., nuj. Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 Perutnina Ptuj ms^m TA TEDEN / ta teden v Cas je za prireditve "Ik "Ta začetku poletne t-uristične sezone se navidezno v / \/ našem mestu ne dogaja nič bistveno novega. Prvič Á, \ se je sicer zgodilo, da so v Termah pohiteli in bazene odprli že aprila, drugače pa ostaja turistična ponudba po vsebini bolj ali manj nespremenjena. Za grajsko restavracijo je bil objavljen javni razpis za najemnika; tokrat je za razliko od prejšnjih legitimen in po formalni plati ne bo padel. Drugo pa je, kako bo uspešen: bo v to okolje privabil naložbeni kapital od drugod ali pa bodo morala iniciativo končno prevzeti domača podjetja, ki v tej naložbeni priložnosti nerazumljivo stojijo ob strani? V tem času bi mesto tudi že moralo vabiti potencialne obiskovalce v poletnih dneh, pa knjižice s programom poletnih prireditev še nima. Za nekatere tradicionalne prireditve so datumi že znani, a to že ni vabilo, če še ni prišlo na prave naslove. V času praznika mestne občine Ptuj se bo znova dogajal festival domače zabavne glasbe, ki se je ob 1900-letnici prve pisne omembe Ptuja - leta 1969 - začel na ptujskih ulicah in trgih. Bosta praznična dneva mesta tudi praznična za festival, da se bo s svojim program preselil na večino trgov starega mestnega jedra? Lahko, če bo mesto za najstarejši tovrstni festival v Sloveniji pokazalo vsaj toliko javnega interesa, kot ga že dolgo izkazuje ob kurentovanju in dobrotah slovenskih kmetij. Vse m prireditve so za njegovo identiteto in promocijo neprecen- cH^dl^ Ijivega pomena. Ptuj, 17. maja 2001, letnik LIV, št. 20 - CENA 170 SIT KIDRIČEVO / O PRIHODNOSTI OBČINE Politika in kapital skupaj? Moderator okrogle mize o gospodarstvu in kmetijstvu je bil direktor Taluma mag. Danilo Toplek. Foto: Martin Ozmec V občini Kidričevo so 10. maja na razvojnem forumu predstavili svoja razvojna snovanja, zapisana v integralnem razvojnem programu IRPOK. Do tega pomembnega dokumenta so prišli na pobudo odbora za gospodarstvo pri občinskem svetu, izvedbo zahtevne naloge pa so zaupali znanstvenoraziskovalnemu središču Bistra iz Ptuja. Vei o razvoinem forumu v prihodnil številki. PTUJ / 17. praznik ptujskega vrtca Razstava in prireditev V refektoriju ptujskega minoritskega samostana so 9. maja, ki je praznični dan ptujskega vrtca, odprli razstavo risb in izdelkov na temo Moje mesto; ti so rezultat celoletnega projekta, ki so ga od lanske jeseni uresničevali otroci skupaj z vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami. V ptujskem vrtcu je v okviru desetih enot vključenih okrog 1100 otrok. Odprtja razstave sta se ob vzgojiteljicah in njihovih pomo~nicah ter drugih gostih udeležila tudi ptujski župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila ravnateljica vrtca Božena Bratuž in med drugim povedala, da so ljubezen do mesta Ptuja v okviru celoletnega projekta želeli prenesti na najmlajše. Zastavili so ga tako, da so otroci sistematično spoznavali mesto v celoti, od gradu do drobnih zanimivosti, posebej pa še dvorišča, okna, ulice, studence, balkone in dejavnost ljudi. Svoje mesto so otroci upodobili v vseh tehnikah in zvrsteh likovnega izražanja. Razstava ptujskega vrtca bo v refektoriju minoritskega samo- stana na ogled do 19. maja. Z njo so pričeli letošnje prireditve ob 17. prazniku vrtca. Osrednja prireditev z nastopom otrok pod naslovom Drava se spominja bo jutri, 18. maja, v dvorani Center. MG Odprtja razstave risb in izdelkov o Ptuju otrok ptujskega vrtca se je udeležil tudi ptujski župan Miroslav Luci; po razstavi ga je popeljala ravnateljica Božena Bratuž. Foto: Črtomir Goznik <0 MEDNARODNA KARTING DIRKA MV7 PTUJ Slovenija - Hrvaška KARTODROM V HAJDOŠAH v nedeljo, 20. maja, ob 14. uri Liubitelii kartinsa, vabUeni! TQÇM 77nA-niOR O x^iiii/. II lu^iivv DIGITALNI FOTO-STUm UOKVIRJANJE PREDMETOV g 02/78 78 600 www.foto-tone-SD.sl 13»," SIT TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.c PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO AKTUALNO PTUJ / VRTEC TOŽI MAJŠPERŠKO OBČINO STRAN 32 '.ZAÛOVDI GOSPODARSTVO PTUJ/RAZVOJNA STRATEGIJA KMETIJSKEGA KOMBINATA STRAN 9 ZDRAVSTVO ORMO@ / ZLATI ZNAK ZA MEDICINSKO SESTRO MARIJO KEČEK STRAN 10 PO OBČINAH LANCOVA VAS PRI PTUJU / UJETNIKI OBČINE VIDEM STRAN 14 9770040197022 AKTUALNO PTUJ / zlato priznanje za donacki kruh ptujskih pekarn Skrb za kakovost na prvem mestu Ptujske pekarne in slaščičarne uspešno poslujejo že 54 let. S svojo proizvodnjo - letno proizvedejo okrog 4500 ton pekovskih in sla{~i~arskih izdelkov - kljub hudi konkurenci ohranjajo 3,5-odstotni tržni delež slovenske pekovske proizvodnje. Čeprav znaša slaščičarska proizvodnja le šest odstotkov njihove celotne proizvodnje, je izrednega pomena za poslovno uspešnost podjetja. "Brez sladic ne gre, trg zahteva kompletno ponudbo, ob kvalitetnem kruhu in pekovskem pecivu tudi slaščičarsko, katerega proizvodnja se iz leta v leto vztrajno povečuje. Tudi pri izdelavi peciva se trudimo, da bi ponudili čim več kvalitetnih izdelkov, takšnih, ki so zdravju prijazni. Vse kreme, ki jih uporabljamo, so na bazi rastlinskih smetan. Pet let so na tržišču naši izdelki iz soje in graham moke, ki nosijo znak varovalnega živila. Vsako leto vnovič jih testirajo, in vsako leto vnovič dobijo znak varovalnega živilja," je med drugim povedala direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn Erika Mihelač, ko je na petkovi tiskovni konferenci predstavljala poslovanje podjetja, načrte in najnovejše priznanje za donački kruh, ki je eden izmed trinajstih zlatih slovenskih kruhov po prvem ocenjevanju v Sloveniji. Po otvoritvi Pepsi pande lansko jesen se je število delavcev ptujskih pekarn povečalo za 12, trenutno jih zaposlujejo 127. Skrb za kakovost proizvodnje ostaja na prvem mestu. Letos bodo v celoti posodobili pekarno v Kidri~evem, kjer tudi pe-~ejo nagrajeni dona~ki kruh. Samo stroji bodo veljali okrog sti Slovenije zlato priznanje oziroma najvišjo oceno - odlična kakovost - je na petkovi tiskovni konferenci podrobneje predstavil Smiljan Slanic, direktor proivzodno-tehničnega sektorja. Gre za rženi mešani kruh v obliki hlebca, ki tehta 1,3 kg. Izdelan je iz ržene in pšenične moke po postopku po- Novost v slaščičarski proizvodnji je računalniško prenašanje fotografije na torte; fotografija je narejenega iz jedilnega škroba, in jo je mogoče pojesti skupaj s torto. Za njeno dokončno podobo je poskrbela slaščičarka Marta 90 milijonov tolarjev. Zaradi posodobitve obrata delavci ne bodo izgubili dela, saj se jih bo v prihodnjih štirih, petih letih več upokojilo in jih ne bodo nadomeščali. Proizvodnja poteka v dveh večjih pekarnah v Ptuju in Kidričevem, šestih mini pekarnah (največ jih je v Mercatorjevih prodajalnah) in slaščičarni. Eden njihovih večjih načrtov je tudi ureditev poslovanja po sistemu kakovosti ISO 9001. Trudili se bodo tudi za pridobitev blagovne znamke za nagrajeni donački kruh, ki se uvršča med kruhe zmagovalce, je med drugim povedal Janez Brod-njak, vodja komerciale. Donački kruh, ki je prejel na prvem ocenjevanju slovenskih kruhov v okviru Žitne skupno- časne fermentacije s pomočjo kislega testa. Glavna značilnost tega kruha sta rahlo kiselkast okus in svežina, ki traja nekaj dni. Zaradi posebnega postopka ročne izdelave je značilne nizke oblike, ob prerezu je opazna večja luknjičavost sredice. Tudi druga dva kruha, s katerima so Ptujske pekarne in slaščičarne sodelovale na ocenjevanju, sta se dobro odrezala; le malo je manjkalo, pa bi tudi beli in črni markovski kruh bila zlata. Priprave na prvo slovensko ocenjevanje kruhov so trajale dobre tri leta. Ocenjevalci so se v tem obdobju usposabljali predvsem v Nemčiji, kjer imajo na tem področju že velike izkušnje. Po tujih zgledih je bil pripravljen tudi pravilnik, po katerem so strokovnjaki ocenje- vali kvaliteto kruha. Ocenjevanje je bilo zelo strogo, prednost pa je tudi v tem, ker pekom omogoča odpravo identificiranih napak. Ocenjevanje je potekalo v naslednjih sklopih: oblika štru-ce ali hlebca, kakovost, barva in lastnosti skorje, poroznost in prožnost sredice, okus in vonj; zadnja sva elementa sta bila pri ocenjevanju najpomembnejša. Prvega slovenskega ocenjevanja kvalitete kruha se je udeležilo 16 pekarn (13 delniških družb in 3 samostojni podjetniki, ki so v ocenjevanje predložili 40 vrst kruha), v osmih pa pečejo kruh odlične kakovosti. Pekarne, ki so poslale kruh v ocenjevanje, imajo skupaj 70-odstotni tržni del pri oskrbi s kruhom. Zlato priznanje so pekarne prejele za trinajst Na tiskovni konferenci so najnovejši uspeh Ptujskih pekarn in slaščičarn - zlati donački kruh - predstavili direktorica Erika Mihelač (v sredini), Janez Brodnjak, direktor komerciale (levo), in Smiljan Slanič, direktor proizvodno-tehničnega sektorja. Foto: Črtomir Goznik vrst kruhov. V Sloveniji je trenutno okrog 350 pekarn, v katerih pečejo kar 65 vrst kruha. Ocena je, da je slovenski kruh dober kruh. Z ocenjevanjem se bo kakovost le še povečala. Zlato priznanje ima kratek rok trajanja - eno leto. V tem času bo potekalo preverjanje kakovosti, nagrajene izdelke bodo nadzirali z nenapovedanim vzorčenjem v trgovinah. Če kakovost ne bo ustrezala, bo kruh priznanje izgubil. Že v kratkem naj bi ocenjevanje razširili tudi na pekovsko pecivo (med pekovsko pecivo se uvrščajo vsi pekovski izdelki, ki so lažji od 25 dag); v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah ga dnevno pečejo okrog 50 vrst. MG PTUJ, ORMOŽ / ptujsko-ormo[ko gospodarstvo v letu 2000 Izboljšanje gospodarskih rezultatov V ptujski podružnici agencije Republike Slovenije za plačilni promet so predstavili delo v lanskem letu, vključevanje v proces reforme slovenskih plačilnih sistemov in poslovanje, finančno stanje ter poslovne izide gospodarskih družb z območja upravnih enot Ptuj in Ormož v letu 2000. S strani agencije so na tiskovni konferenci sodelovale direktorica Vesna Zupanič, Marija Škrjanec, odgovorna za področje statistike in informatike, ter Elizabeta Fras, vodja odseka za vodenje računov. Trenutno je v podružnici še 41 zaposlenih, osem jih je že prešlo v banko, tja pa naj bi odšlo še 13 zaposlenih. Prenos žiro računov v banko mora biti zaključen do 30. junija 2002. Dosedanji rezultati prehoda so skromni. Aprila se je pričela tretja sedmina prenosa računov; v prvi jih je od predvidenih 128 pravnih oseb preneslo le 29, v drugem pa od 314 le 33. Prenos gotovinskega poslovanja v poslovne banke po besedah direktorice Vesne Zupanič poteka neodvisno od kakršnihkoli načrtov. Nekateri v banke prenašajo zgolj pologe gotovine, žiro računov še ne. V letošnjem letu se prenos računov iz agencije v poslovne banke nadaljuje, poudarek je na prenosu računov pravnih oseb iz najmanjših organizacijskih enot agencije. Ormoško bodo na primer že septembra letos zaprli. Vse pravne osebe s tega območja, ki žiro računov ne bodo prenesle v poslovne banke do konca septembra, jih bodo po tem datumu lahko prenesle v podružnico agencije na Ptuju ali pa v izbrane poslovne banke. Za pravne osebe, ki so uporabniki proračunskih sredstev, pa velja, da jih bodo lahko prenašale v banke v zadnjem trimesečju prenosa. V tem obdobju bodo po vsej verjetnosti račune pričele prenašati tudi velike firme, ki se trenutno za to še ne odločajo. Na podlagi zakona o plačilnem prometu naj bi iz preostalega dela agencije za plačilni promet nastali dve instituciji. Ena bo bodoča uprava za javna plačila, ki bo tudi prevzela vlogo posrednika v plačilnem prometu med proračunskimi porabniki in poslovnimi bankami. Nova institucija naj bi pričela delati že oktobra, ko bodo po določbah zakona o javnih financah svoje račune iz agencije na banko morale prenesti vse občine. Aktivnosti, da bi na Ptuju dobili enoto uprave za javna plačila oziroma izpostavo, potekajo že dlje časa. Veliko verjetnosti je, da bo do nje prišlo, če bo prišlo tudi do oblikovanja regije Spodnje Podravje s Prle-kijo. Druga agencija, za katero še prav tako ni določena mreža, pa naj bi nadaljevala delo na statističnem področju. V najboljšem primeru bo v obeh agencijah dobilo delo med 10 in 15 zdajšnjih delavcev agencije, drugi bodo morali na zavod, drugih rešitev trenutno (še) ni na vidiku. V lanskem letu so v podružnici vodili 1605 računov pravnih oseb (od tega je bilo aktivnih 1364), 1548 drugih računov pravnih oseb in 112 internih računov. 200 pravnih oseb je lansko leto s podružnico na Ptuju oziroma ekspozituro v Ormožu poslovalo že na elektronski način. Število obdelanih plačilnih nalogov se je v letu 2000 znižalo za več kot 55 odstotkov. V glavnem je zmanjšanje posledica manjšega števila gotovinskih plačilnih nalogov (položnic) s strani banke, predvsem pa Poštne banke. Tudi v lanskem letu je podružnica ob plačilnem prometu uspešno opravljala statistično-informativne naloge za državo in druge uporabnike. PTUJSKO-ORMOSKO GOSPODARSTVO LANI BOLJSE OD DRŽAVE Poslovne izide na ptujsko-ormoškem območju so v ptujski podružnici za lansko leto izračunali na osnovi oddanih statističnih podatkov 719 družb, to je 76 odstotkov vseh družb na tem območju. Podatki zajemajo tudi poslovanje o zadrugah, vključenih je 11 gospodarskih družb s tega področja. Tudi zato je gospodarstvo na območju upravnih enot Ptuj in Ormož lansko leto poslovalo bolje kot leta 1999, po rezultatih presega tudi državne dosežke. Marija Škrjanec, ki v agenciji odgovarja za področje statistike in informatike, je povedala, da bi podatke za lansko leto moralo oddati 934 zavezancev. 19 od teh je oddalo prazne liste, 189 pa jih sploh ni oddalo. Statistične podatke je dolžna oddati vsaka pravna oseba, ki je imela lansko leto nad milijon tolarjev prometa. V gospodarskih družbah, ki so za leto 2000 predložile podatke o poslovanju, je bilo 12.790 zaposlenih. Največ je bilo majhnih družb, 647, ki so sicer imele največji delež med družbami (90 odstotkov), ustvarile pa so le 13,6 odstotka vseh prihodkov. Srednjih podjetij je bilo 43, ustvarila so 12,5 odstotka vseh prihodkov, velikih podjetij je bilo le 29, to je 4 odstotki vseh družb, ustvarile pa so kar 73,9 odstotka vseh prihodkov. Gospodarski voz tega območja tako še vedno vlečejo velika podjetja, to, da bi iniciativa prešla v majhna in srednja podjetja, pa še po desetih letih slovenske samostojnosti ni zaznavno. Velika podjetja na Ptujskem in Ormoškem so v letu 2000 razpolagala s kar 76,3 odstotka sredstev vseh družb. Prihodki tukajšnjega gospodarstva so v lanskem letu presegli 212 milijard tolarjev. V primerjavi z letom 1999 so se povečali za 25,7 odstotka. Večino prihodkov, 67,5 odstotka, so gospodarske družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu. Največ prihodkov so lansko leto ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Njihov delež je znašal 46,3 odstotka in so tudi zaposlovale skoraj polovico vseh delavcev, po ustvarjenem čistem dobičku pa so bile na prvem mestu. Čisti dobiček na ravni podružnice je v letu 2000 znašal 6,271 milijarde tolarjev. Na trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov je odpadel 32,1-odstotni delež v prihodkih in drugo mesto po dobičku. Gradbeništvo je imelo 6,1-odstotni delež v prihodkih (tretje mesto v ustvarjenem čistem dobičku), 6,1-odstotni delež v prihodkih pa je ustvarilo tudi kmetijstvo. Izgubo je v lanskem letu izkazalo 269 gospodarskih družb. Skupaj je bila ta milijardo 127 milijonov tolarjev, kar pomeni 0,6 odstotka vse izgube v slovenskem gospodarstvu v letu 2000. Večjega izgubarja ni bilo. Obseg industrijske proizvodnje se je na območju šestnajstih občin v obravnavanem obdobju povečal za 6,2 odstotka. Plačilna sposobnost se je v lanskem letu sicer izboljšala, k temu pa so v največji meri prispevali stečaji, izbrisi pravnih oseb in prisilne poravnave. V letu 2000 je bilo v stečajnem postopku 23 pravnih oseb, na novo je bilo uvedenih 11 stečajnih postopkov. Decembra 2000 je imelo blokiran žiro račun 157 pravnih oseb, ki so zaposlovale 695 delavcev. Povprečni znesek neporavnanih obveznosti vseh pravnih oseb je znašal milijardo 7 milijonov tolarjev. Konec marca letos se je število blokiranih žiro računov zmanjšalo za 16, povprečni znesek neporavnanih obveznosti pa je znašal 757 milijonov tolarjev. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo ZLATI PRIZNANJI ZA KRUH-PECIVO udi podietju Kruh-Pecivu, d.d., je Združenje pekov pri Žitni skupnosti Slovenije (GZS) v okviru ocenjevanja kakovosti kruha podelilo najvišjo oceno za odlično kakovost — zlato priznanje. Prejelo ga je za za poljčanski beli in poljčanski mešani kruh. SIMPOZIJ SLOVENSKIH FARMACEVTOV Na letošnjem simpoziju slovenskih farmacevtov, ki je bil od 10. do 12. maja v Portorožu, so v osrednji temi govorili o vplivu informacijskih tehnologij na razvoj farmacije. V drugem sklopu predavanj na temo Zdravila v menopavzi - preventiva in zdravljenje osteoporoze pa so povzeli vsa znanja o novih in starih učinkovinah za zdravljenje in preprečevanje bolezni, kot tudi pristop in področje dela farmacevta kot sodelavca v zdravstvu. V delu simpozija so aktivno sodelovale tudi farmacevtke iz JZ Lekarne Ptuj. O osteoporozi je predavala direktorica ptujskih lekarn Darja Potočnik Benčič, mag. farm. ZLATI RAZISKOVALCI NA DRŽAVNO TEKMOVANJE VOS Olge Meglič na Ptuju je bilo 11. maja 9. regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz srednjih sol Spodnjega Podravja in Prlekije. Z raziskovalnimi nalogami so se predstavili ekonomska sola in gimnazija iz Šolskega centra Ptuj ter II. gimnazija Maribor. Srečanje je potekalo v dveh skupinah: naravoslovju in tehniki ter družboslovju in ekonomiji. V skupini naravoslovje in tehniki so podelili tri zlata priznanja. Gimnazijec Matija Sva-gan je napisal "zlato" nalogo z naslovom Mikrobiološki parametri hladilno-mazalne emulzije; mentorica je bila Irena Ljubec. Dijaki ptujske ekonomske sole Maja Habjanič, Mojca Kocbek, Sabina Korosak in Natasa Sostarič so napisali nalogo o maščobah z živilih, s katero se bodo skušali kar najbolje odrezati tudi na državnem srečanju najboljsih raziskovalcev iz srednjih sol Slovenije; mentorica je bila Mia Vaupotič -Gregorinčič. Tri zlata priznanja so podelili tudi v skupini družboslovje in ekonomija. Vse tri zlate naloge so napisali v ptujski ekonomski soli: Hiter zaslužek (Natasa Rajh, Tanja Stuhec, Barbara Podgorelec in Metka Grdisa; mentorici Simona Zupanič in Viktor Tancer), uporaba bančnih kartic med dijaki srednje ekonomske sole (Marta Babič, Nina Kanič, Klavdija Polajžer in Jasmina Vasic; mentorici Branka Kampl - Regvat in Darja Krajnc) in 1983 - leto mojega rojstva (Mitja Milosič, Andrejka Klajžar, Sabina Ivančič, Tjasa Kovač, Simona Irgolič in Tadeja Stagar; mentorja Samo Plosinjak in Jelka Kokol - Plosinjak.) TA TEDEN NA PTUJSKI TV v C etrtek ob 21. uri v fllmskem kotičku: Napačna ženska. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V poljudni oddaji "Planet full point" bodo najprej priznani strokovnjaki odgovarjali na vprasanja o problematiki spanja in počitka, sledili bosta oddaji o zgodovini Slovencev v freskah avtorja Rudija Klariča in o avtomobilizmu. MG Mercatoijeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni % • v • nizje cene do 50 Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. ^ Mercator MereatorSVS, d.d. Ptuj KIDRIČEVO / gradnja tovarne asfalta buri duhove Sve^tniki postavili dodatne zahteve Gradnja asfaltne baze v Kidričevem in njeni vplivi na okolje so bili osrednja, dokaj vro~a tema 21. seje sveta ob~ine Kidri~evo, saj so temu minuli torek, 8. maja, namenili skoraj tri ure razprave. Čeprav je ocena strokovne študije o vplivih na okolje, ki jo je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj v sodelovanju z inštitutom za ekologijo in okolje v Mariboru, da nova tovarna ne bo dodatno obremenjevala okolja Kidričevega, je precej svetnikov prepričanih drugače. Poleg Ferda Vajngerla, direktorja Cestnega podjetja Ptuj, ki je investitor novogradnje, so obsežno strokovno študijo o vplivih Tovarne asfalta Kidričevo (TAK) na vodo, zrak, tla in hrup predstavili Darinka Ignjatovič (vodja projekta) in Mirjana Fesl (vpliv na podtalnico) iz Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj ter Igor Ivanovski (vpliv emisij na zrak) in Jurij Vidovič (vpliv hrupa) z Inštituta za ekologijo in varstvo okolja v Mariboru. Slišali smo, da gre za gradnjo sodobne tehnološke naprave za proizvodnjo asfaltnih mešanic s šarž-nim mešanjem in maksimalno dnevno proizvodnjo 500 ton oziroma 50.000 ton na leto. Za gradnjo tovarne je predvidena lokacija znotraj Taluma na severnem robu kompleksa podjetja Silkem, tik ob industrijskem železniškem tiru, oziroma na ravnini ob robu gozda, ki naj bi imel varovalno funkcijo za bližnje naselje Kidričevo. Edini energent bo zemeljski plin. Predvideno je, da bo tovarna obratovala le podnevi (med 6. in 18. uro), zaradi temperaturnih razmer pa je obratovanje običajno možno le od aprila do novembra. Sklepna ocena obsežne študije je, da asfaltna baza ob upoštevanju vseh zahtevanih pogojev in predpisov ter rednem strokovnem vzdrževanju ne bo dodatno obremenjevala okolja oziroma ga ne bo ga ogrožala. Investitor - Cestno podjetje Ptuj - je zagotovil vse potrebne študije o vplivih na okolje ter pridobil tudi potrebna soglasja k lokacijski dokumentaciji. V skoraj triurni, pretežno vroči razpravi se večina svetnikov ni povsem strinjala z ugotovitvijo študije oziroma stroke, nekateri so zahtevali dodatna pojasnila, nekateri pa so bili odkrito proti gradnji tovarne as- falta v industrijski coni Taluma. Nekateri, še posebej svetnik Zelenih so prepričani, da je okolje Kidričevega zaradi vplivov iz preteklosti ekološko preobremenjeno in da pomeni tovarna asfalta novo degradacijo. Po treh urah razprave, ki je tu in tam zašla v politične vode, je župan Alojz [prah predlagal odmor za sestanek poslanskih skupin. V nadaljevanju pa so v zvezi z gradnjo tovarne asfalta sprejeli tri dodatna stališča oziroma zahteve ter jih naslednji dan predstavili na javnem zaslišanju investitorja. Tako zahtevajo, da je ob vsakem posegu v prostor na območju občine Kidričevo potrebno upoštevati sonaravno gospodarjenje s prostorom, da je potrebno vplive na okolje obravnavati integrirano ter da strokovna ocena vse- buje skupne možne vplive na okolje. V nadaljevanju seje so se dogovorili o podelitvi letošnje plakete občine Kidričevo ter dali pozitivno mnenje k imenovanju Dušanke Dobnik - Jakl za ravnateljico OS Cirkovce, saj je po mnenju sveta šole edina med osmimi kandidati, ki zadovoljuje razpisne pogoje. Zahtevali so soustanoviteljstvo Zdravstvenega doma Ptuj, sprejeli osnutek odlokov o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih ter o odvajanju in čiščenju komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, odlok o financiranju političnih strank ter pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči in vrednotenju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. M. Ozmec MARIBOR / pred skupscino pida kbm infond zlat Preoblikovanje v tri družbe Ob velikem zanimanju javnosti za napovedan prevzem Državne založbe Slovenije s strani pooblaščene investicijske družbe Infond Zlat je ostala v senci bližnja odločitev o preoblikovanju PID Infond Zlat v tri družbe. O tem bodo delničarji odločali na skupščini, ki bo 24. maja. nice DZS podvrednotene. Vest Predsednik uprave družbe za upravljanje KBM Infond Stane Brglez je potrdil namero o prevzemu DZS z utemeljitivjo, da gre za čisti ekonomski interes. "Že doslej smo z DZS živeli v solastništvu," je komentiral, "sedaj pa smo se odločili za poroko, vendar mi želimo biti ženin." Torej tisti, ki daje pobudo. Sicer pa so bili v KBM Infondu prepričani, da so del- o nameravanem prevzemu je na ljubljanski borzi že učinkovala s hitro rastjo vrednosti teh delnic. Družba Infond Zlat je v letu 2000 poslovala z izgubo v višini 619 milijonov tolarjev, sicer pa ima dobrih 62 milijard tolarjev premoženja. Izguba je v največji meri posledica negativnih borznih gibanj v lanskem PIUJ / obnova starih vrat Barvanje vrat tradicionalno V času, ko je nastajala strategija razvoja ptujskega turizma v novi državi in ko so potekale številne promocijske aktivnosti za večjo prepoznavnost Ptuja v Sloveniji, saj je želel postati eden od petih identifikacijskih simbolov Slovenije, je na Ptuju leta 1992 že potekala akcija pleskanja oziroma obnove najznamenitejših vrat v starem mestnem jedru. Prejšnji konec tedna jo je Turistično društvo Ptuj organiziralo drugič. Prvotno so jo sicer načrtovali za 19. in 20. april, a so jo zaradi slabega vremena prestavili. V sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor - enoto Ptuj je Turistično društvo Ptuj "popisalo" nekaj nad 30 vrat na tem Ptujskemu županu Miroslavu Luciju je pri obnovi vrat Mestne hiše pomagala državna sekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti mag. Mateja Mešl. Foto: Črtomir Goznik območju, starih nad sto let, ki so še posebej zanimiva in bi bila potrebna obnove. Za obnovo so jih pripravili 20, od tega največ v Prešernovi in Cankarjevi ulici, nekaj pa tudi v Slomškovi in Miklošičevi. Prvi strokovni premaz v akcijo vključenih vrat so v petek opravili člani gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj pod vodstvom predsednika sekcije Branka Goričana, drugi premaz pa so izvedli člani mestnega sveta, stanovalci in drugi, ki so se prijavili za sodelovanje v akciji. Vrata v Mestno hišo sta barvala ptujski župan Miroslav Luci in državna sekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti mag. Mateja Me{l. Potrebni material je zagotovila Belinka. S promocijsko akcijo pleskanja najzanimivejših vrat v starem mestnem jedru želi Turistično društvo Ptuj lastnike spodbuditi k večji skrbi za kulturno dediščino. Predsednik TD Ptuj Albin Pi{ek napoveduje, da bo akcija postala tradicionalna, na obnovo namreč čaka še nekaj deset vrat. MG letu. Po predlogu uprave naj bi se izguba pokrila iz nerazporejenega dobička prejšnjih let. Osrednja točka skupščine PID Infond Zlat 24. maja pa bo njegovo preoblikovanje v tri družbe: Infond holding, Infond investicijska družba in Infond pooblaščena investicijska družba. Delnice sedanjih lastnikov se bodo razdelile v vse tri nove družbe v razmerju, kot bo deljen kapital sedanjega PID Indond Zlat. Polovico premoženja bo namreč pripadlo holdingu, po četrtina pa investicijski družbi in pooblaščeni investicijski družbi. Premoženje holdinga bodo predstavljale naložbe v družbah, ki še ne kotirajo na borzi, in naložbe v družbah, kjer ima Infond Zlat več kot 15-odstotni delež. Holding se bo ukvarjal z aktivnim upravljanjem teh družb. Investicijska družba bo prevzela omenjeno četrtino sedanjega PID, ki je primerno za investicijsko družbo. Gre za deleže v podjetjih, ki kotirajo na borzi. Pooblaščena investicijska družba pa bo zaenkrat prevzela še neizkoriščene certifikate, ko bo zapolnjena tako imenovana privatizacijska vrzel, pa se bo tudi ta PID preoblikoval. Vodstvo KBM Infond napoveduje, da bodo nove družbe zaživele z začetkom letošnjega avgusta. Preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe Infond Zlat bo prvi tovrsten primer v Sloveniji, ki pa ga narekuje zakonodaja tudi drugim sorodnim družbam. Premoženje dveh novonastalih družb bo tako očiščeno bremena neizkoriščenih certifikatov, ki se bodo zbrali v tretji družbi. Po napovedi uprave naj bi se vrednost delnic obeh družb kmalu občutno povečala, morda celo podvojila. Za usodo tretje, zaenkrat še pooblaščene investicijske družbe, pa bo merodajna odločitev države, kako kvalitetno premoženje bo ponudila v zameno za še neizkoriščen del certifikatov. J. Bračič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / koncert pihalnih orkestrov Ptuisko gledališie je zadonelo V petek zvečer je bil v ptujskem gledališču koncert pihalnega orkestra Ptuj, ki je v goste povabil u~ence glasbene {ole Ptuj in stanovske prijatelje iz Cer{aka. Najprej se je predstavil pihalni orkester glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj pod vodstvom Marjana Rusa, ki se je v nedeljo udeležil tekmovanja pihalnih orkestrov v Kopru. Tudi nam so predstavili tekmovalni program. Čisto in dopadljivo so zaigrali tudi težje pasaže, tri-lcke in z dinamičnim izvajanjem skladb uspešno predstavili skladbe Vinka Štrucla in Jamesa Lasta. Kot drugi so nastopili godbeniki pihalnega orkestra občine Šentilj pod vodstvom Janeza Kopšeta. Zaigrali so šest skladb avtorjev Siegfrieda Run-dla, Ronalda Kohlerja, Elgarja, Vinka Štrucla, Teda Huggensa ter Vilka in Slavka Avsenika. Kar pester program. ki bi bil za poslušalce še pestrejši ob večjih dinamičnih različicah. Program od baroka do sodobnosti je predstavil ptujski pihalni orkester pod vodstvom Štefana Petka. Posebej zanimiva je bila skladba sodobnega slovenskega skladatelja Roka Goloba Godba gre v vesolje, ki je bila za ptujsko občinstvo nekaj novega. Odlikovali so jo pestri zvočni učinki in dobra izvedba. Tudi sicer se je ptujski orkester predstavil zelo korektno,, kar priča o dobrem nadaljevanju v delovanju Antonu Horvatu se je za dolgoletno vodenje orkestra zahvalil tudi župan Miroslav Luci. Foto: Langerholc PTUJ / vrstnisko sodelovanje v dijaškem domu Drugi dom razliinih generacij Ptujski dija{ki dom je "dija{ki" zgolj po imenu, saj omogo-~a bivanje ob dijakih srednjih {ol {e u~encem osnovnih {ol in osnovne {ole s prilagojenim programom, ki so v domu name{~eni glede na dogovor med Centrom za socialno delo in njihovimi star{i. Vsi, u~enci in dijaki, so torej del ene družine stanovalcev dija{kega doma. Zato so se v dija{kem domu odločili za inovacijski projekt ter ga poimenovali Vr-stni{ko sodelovanje. To so nam prikazali v sredo, 9. maja, v ptujskem gledališču. Učenci in dijaki so se predstavili v pravljični igri Kaj se skriva za velikim trebuhom. Bolj kot sama prijetna igrica je pomembno, da so v dijaškem domu Ptuj znali ustvariti možnosti in komunikacijo ter integracijo med učenci s posebnimi potrebami in dijaki. Takšne organizirane aktivnosti spodbujajo učence in dijake k sodelovanju, pomoči ter kvalitetnim medsebojnim od- Na predstavitvi projekta je uvodoma govoril ravnatelj Dijaškega doma Ptuj Matjaž Neuda-uer ter ob predstavitvi projekta nakazal tudi probleme dijaškega doma, ki je lani praznoval 100-letnico. Število gojencev se namreč iz leta v leto zmanjšuje, zaradi česar je vprašljiv obstoj in ekonomičnost ustanove. Trend vpisa v srednje in osnovne šole se tudi zmanjšuje. Govorila je tudi višja svetoval- ka pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije Danica Starkl; pohvalila je projekt ter se zahvalila za uspešno delo vsem sodelujočim mentorjem in posej vodji projekta Mariji Vučak. Prisotne je kot nekdanji gojenec dijaškega doma Ptuj pozdravil tudi ptujski župan Miroslav Luci. Franc Lačen ptujskih godbenikov. Običaj pa je, da orkester, ki deluje že več kot sto let, za dodatek doda kakšno skladbo iz svojega bogatega repertoarja in ne ponavlja skladbe iz koncertnega programa. Predsednik orkestra Janez Rožmarin se je v imenu godbenikov zahvalil za dvaintridesetletno vodenje orkestra Antonu Horvatu, ki je potem "odmahal" skladbo Po Sloveniji in požel burno odobravanje občinstva. V imenu občine se je Horvatu zahvalil ptujski župan Miroslav Luci. Program je povezovala Ne-venka Dobljekar. Franc Lačen Večer E^rosonga Rezija, rezlja na Danskem povej, katera najlepša v ^■^■ropl je tej! Tako bi lahko povzeli dogajanje na izboru za pesem Evrovlzlje. In čeprav se nam je naša pesem sprva zdela obupna, smo kljub temu druzno navijali zanjo, posebej ker med drugimi kandidatkami niti ni zvenela tako slabo. In tako smo spet spoznali, čemu ta izbor sploh sluzi - dviguje narodno zavest. Evrosong je navsezadnje samo bolj kulturna različica nogometa. Vendar pa tudi pesem za izbor Evrovizije ni več tisto, kar je včasih bila. Letos je več kot polovica tekmovalcev prepevala v angleščini ter dokazovala boljšo ali slabšo izpopolnjenost v tem jeziku, medtem ko so tisti, ki so si 'upali' svoje pesmi zapeti v lastnem jeziku, izpadli kot pravi junaki. Mednje zagotovo ni sodila naša Nuša s svojo pesmijo Ne, ni res, ki pa v angleščini ni več pela o neresnicah, pač pa o energiji. Le prevajalec ve, kako je do tega prišlo, ali kot bi rekel Magnifico: "Glavno, da se nekaj rima." Na srečo se je izkazalo, da je angleška rima mnogo bolj posrečena od slovenske. Za nas, ki smo dogajanje spremljali preko televizijskih zaslonov, je bil vsekakor pomemben tudi komentar med pesmimi. Tokrat je s komentatorskega stolčka poročal neznan glas, ki se je zelo trudil skriti svoje juzno poreklo, to pa mu na žalost ni uspelo. Popolno razkritje pa se je zgodilo, ko se je preveč očitno navdušil nad bosanskim izvajalcem in njegovo pesmijo. Le zakaj? No, verjetno je Miša Molk z izbiro prav posebnega komentatorja hotela dokazati, da ona že ni ksenofobična. Tako je minila še ena Evrovizija, kjer smo se po dolgem času izkazali malo bolje, čeprav smo sprva mislili, da naša spada med tiste, ki ne bi prinesle zmage 'Niti v tisoč letih'. Kakorkoli že, vsekakor se bomo spet pustili presenetiti prihodnje leto v Estoniji. Nataša Zuran PTUJ / medobmocna revija mladinskih pevskih zborov Kakovost, ki navdu{uje V petek popoldan je bila v dvorani Narodnega doma na Ptuju medobmočna revija mladinskih pevskih zborov. Branka Potočnik, profesorica na pedago{ki akademiji v Ljubljani, ki je spremljala območne revije mladinskih pevskih zborov na ptujskem, ormo{kem, slovenjebistri{kem in lenar{kem področju, je za medobčinsko revijo izbrala {est zborov, ki so se predstavili na Ptuju. Najprej je zapel zbor iz Mladike Ptuj pod vodstvom Jasne Drobne. V pestrem programu so se predstavili z lepim tonom, čisto intonacijo in sploh z zelo efektnim nastopom. Pri klavirju jih je spremljala Marjetka Caf. Milena Trojner je vodila zbor osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice. Predstavili so se s popularnim programov, čisto intonacijo, le- pimi zaključki, a z nekoliko šibkimi alti, da bi sodobno pisane harmonije prišle bolj do izraza. Pri klavirju jih je spremljala Vesna Torič. Zbor iz Vidma pri Ptuju je s Sonjo Winkler tokrat predstavil program slovenskih avtorjev Kalana, Gobca in Glavine. Tudi tokrat so uspešno nastopili, pri kitični pesmi pa smo pogrešali več dinamičnih in agogičnih razli- Mladi pevci iz Slovenske Bistrice z zborovodkinjo Mileno Trojner. Foto: Langerholc TEDNIKOVA KNJIGARNICA Tudi otroci radi vrtnarijo Današnji otroci preživijo preveč časa znotraj štirih sten: prekmalu so obremenjeni z nalogami že v mali {oli, {olske obveznosti z vsakim šolskim letom skokovito naraščajo. Če k temu dodam pretirano posedanje pred televizijskimi in računalniškimi škatlami, je razumljivo, da zgubljajo stik z naravo, kar je očitno tudi pri bibliopedagoškem delu v knjižnici. Skrb zbujajoče je tudi vedenje otrok, ki se težko umirjajo, saj so vajeni dinamičnih in glasnih informacij, umirjene dejavnosti jih obremenjujejo, slušno so manj sposobni zaznavati blage zvoke, primanjkuje jim potrpljenja ... Zatorej priporočam odraslim: izkoristite čim več časa z otroki v naravi. In pomladi je najlepše brkljanje po zemlji, takšna dejavnost deluje spro-ščujoče, zabavno in poučno ter je odlična podlaga za sožitje v družini. Današnja Tedni-kova knjigarnica tako prinaša izbor novejših knjig za mlade bralce in njihove vzgojitelje, ki se bodo skupaj podali v naravo. MAJA IN [TIRJE LETNI ČASI je slikanica Ulfa Svedberga in Lene Anderson, ki nagovarjata s sliko in besedo k natančnemu opazovanju narave. Učni sprehod omogoča opazovanje dreves (kako rastejo, kaj se skriva pod lubjem, pokljanje storžev, starostne podobe drevja), vzpodbuja opazovanje ptic (speč ptič pade z drevesa, kaj se dogaja v valilnici, kako pojejo ptice) in majhnih živali (kačice, žabice, žuželke, kačji pastirji). Besedilo kar vabi k preverjanju dejstev v naravi, mične ilustracije pa vzpodbujajo k ljubečemu odnosu do okolja. Knjiga je izšla pri založbi Kres, kjer je pred kratkim izšla tudi slikanica Majin mali vrt Lene Anderson. MOJA PRVA KNJIGA O VRTNARJENJU je velika slikanica, kjer krtek poučuje vrtnarske veščine. Susanne Tommes je izbrala napotke za mlade radovedneže, ki si bodo s pomočjo knjige ustvarili lastno vrtnarsko znanje. Kakor vrtnarsko čtivo za odrasle, slikanica vsebuje navodila za osnovno vrtnarsko orodje in pripomočke, napotke za vzgajanje novih rastlin na različne načine, pridan ji je letni koledar opravil, pregled rastlin in živali. Še posebej je zanimivo poglavje o nemirnih, nenasitnih in nenavadnih rastlinah. Poučna slikanica o vrtnarjenju ima štirideset strani velikega formata in je izšla pri založbi Učila ter je primerna osnovnošolcem do šestega razreda. JAKEC VRTNARI je pravljično obarvana poučna zgodba o sajenju fižolovih zrn. Bralci bodo ob slikanici spoznali osnovna navodila za sejanje in vzdrževanje rastlin. Bobrčka Jakec in Nejc vzpodbujata k natančnemu opazovanju rastlin in spoštljivemu odnosu do narave. Sicer sta oba junaka slovenskim mladim bralcem že znana, saj je založba Slovenska knjiga doslej izdala naslednje knjige Larsa Klitinga: Jakec mizari, Jakec šiva, Jakec pleska, Jakec peče, Nejček - mojster za vse. MOJ PRVI NARAVNI VRT je izvirno domače delo Tatjane Angerer in ga je izdala v redni knjižni zbirki 2000 založba Mohorjeva družba iz Celja. Knjiga, ki bo navdušila ekološko osveščene starše, uvodoma poudarja moralen odnos do narave. Sestavljena je iz nagovora mladim vrtnarjem, načrta za prvi vrt in za vrt na balkanu, jedro knjige pa oblikuje koledar mladega vrtnarja. Knjigo, ki jo je avtorica tudi sama ilustrirala, zaključuje slikovni leksikon rastlin, vsebuje pa tudi seznam strupenih rastlin in sklep za starše in vzgojitelje. Knjiga šestinse-demdesetih strani je primerna osnovnošolcem in njihovim vzgojiteljem. Liljana Klemenčič jj Tatjana Angerer [.'i MOJ PRVI NARAVNI VRT POMEMBNO OBVESTILO Prihodnji teden, od ponedeljka do ponedeljka (21.-28. 5. 2001) bo mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča zaradi inventure zaprt. Hvala za razumevanje. čic. Svoj nastop so popestrili z Orffovo spremljavo. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Lidija Žgeč. Zbor iz Poljčan je dopadljivo in efektno zapel Hawkinsovo Oh Happy Day s solistko Katarino Fuks. Solisti so bili tudi pri Gobčevi Dekletom, in sicer Sara Rojs, Marko Opič in Aleksandra Kralj. Nekoliko prestrašen ton je bil pri Adamičevem Vandrovcu. Zbor je vodila Majda Stepanič, klavir je igral Robert Kampl. Na koncu so zapeli mladi pevci iz Gorišnice. Predstavili so Psalm 59 Jacobusa Gallusa (štiriglas-je) ter dve Gobčevi pesmi. Zvok zbora je bil lep, enoten, kitič-no pesem Perice pa bi kazalo popestriti. Zbor je vodila Slavica Cvitanič, na klavirju jih je spremljal Ernest Kokot. Zaradi šolskega izleta se revije niso udeležili pevci iz Središča ob Dravi. Program je povezovala Nataša Petrovič, udeležence in občinstvo pa je nagovoril ptujski podžupan Ervin Hojker. Ker so to bili izbrani zbori, je bila seveda tudi kvaliteta vseh nastopajočih zborov na ustrezni višini in pravi užitek je spremljati takšno prireditev. Revijo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ptuj. Franc Lačen OD TOD IN TAM PTUJ / osnovna sola ljudski vrt Velika prostorska stiska Ob štiridesetletnici bralne značke smo obiskali osnovno šolo Ljudski vrt na Ptuju in se med drugim pogovarjali s Sonjo Dežman, knjižničarko na šoli, ki je pred leti napisala priročnik o bralni znački; izdala ga je Zveza društev prijateljev mladine Slovenije. To je bil prvi tovrstni priročnik za osnovne šole. Sonja nam je zaupala, da v bralni znački v letošnjem letu sodeluje 562 učencev, to je je kar 88 % vseh učencev na šoli. Svojo bralno značko so poimenovali po slovenskem pisatelju, ptujskem rojaku Ivanu Potrču. V šolski knjižnici imajo vse knjige, ki jih za posamezno razredno stopnjo ponudijo učencem. Učenci bero, Sonja Dežman, avtorica priročnika za bralno značko kar jim je všeč, sami si izbirajo avtorje in naslove. Šolska knjižnica premore 8925 knjig, fond pa vsako leto izpopolnjujejo. Kupijo vsaj en izvod knjige, ki izide. Vse imajo računalniško urejeno, ustvarjajo pa tudi zbirko video in avdio kaset ter kompaktnih plošč. Sonja Dežman Zelo se je poglobila v delo bralne značke, Pisatelj Bogdan Novak je navdušil učence v Ljudskem vrtu kljub temu da ministrstvo za šolstvo bralne značke ne financira kot druge interesne dejavnosti. Dobro sodelujejo s knjižnico Ivna Potrča na Ptuju in z obema univerzitetnima knjižnicama v Mariboru in Ljubljani. Ob našem obisku so učencem podeljevali bralne značke in na obisku so imeli pisatelja Bogdana Novaka, ki je s svojim nastopom zelo pritegnil učence, da so vneto prisluhnili njegovim besedam. Učenci so se na obisk nedvomno zelo dobro pripravili, saj s tehtnimi vprašanji od pisatelja izvedeli dosti skrivnosti pisateljskega dela. Ob obisku smo pokramljali tudi z ravnateljico šole Tatjano Vaupotič, ki je potarnala, da se boji obveznega prehoda šole na program devetletne šole, saj šolo tarejo izredni prostorski problemi. Šola Ljudski vrt je po številu učencev največja v Ptuju. Obiskuje jo 616 učencev, v podrožni-ci v Grajeni pa 159. Na matični šoli imajo 20 učilnic in 25 oddelkov. Ob prehodu na devetletko bi imeli osemindvajset osnovnih oddelkov, ob nivojskem pouku in izbirnih vsebinah devetletke pa bi potrebovali še več prostorov. Tudi telovadnica je ena (razredna stopnja nima možnos- Ravnateljica Tatjana Vaupotič. Foto Fl ti telovaditi v njej razen ob četrtkih, ko se višja stopnja preseli v športno dvorano Mladika). Šola Ljudski vrt je sicer v planu ministrstva za šolstvo Republike Slovenije za adaptacijo, in sicer na 36. mestu, vendar se na šoli bojijo, da ptujska občinska blagajna ne bo prenesla zneska, določenega za sofinanciranje, saj se bo pred tem adaptirala šola na Grajeni (ki ni bila obnovljena od 1947. leta), pa še kakšna z boljšimi "botri" naj bi se postavila prej. Kljub prostorski stiski na šoli deluje kar 47 interesnih dejavnosti, na kar so zelo ponosni. V letošnjem šolskem letu so izdali tudi tri glasila: šolsko glasilo Lokvanj, literarno glasilo Car besede moje in glasilo šolske knjižnice Bralka. Franc Lačen PTUJ / dijaki strojne sole uspesni na tekmovanjih Kdor zna, ta zna Poleg opravljanja šolskih obveznosti se dijaki strojne šole udeležujejo tudi različnih tekmovanj in na njih dosegajo lepe rezultate. V marcu so tekmovali v znanju matematike in materinščine, aprila pa so se udeležili srečanja strojnih šol Slovenije, kjer so se pomerili v znanju z različnih strokovnih področij. Tekmovanje v znanju matematike Evropski matematični kenguru vodi Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, šolsko tekmovanje pa izvaja šolska tekmovalna komisija, ki jo je tudi letos vodila prof. Jožica Ranfl Roškar. Tekmovanje poteka na dveh ravneh, ki se izvajata vzporedno - posebej za dijake poklicnih in tehniških šol. Na šolskem tekmovanju so se najbolje odrezali tile dijaki srednje poklicne šole: Simon Stager, Florian Dobič, Mihael Emeršič, Jani Fras in Simon Trampuš; iz tehniške šole pa Bojan Taciga, Aleš Simenko, Marko Vajda, Borut Hergula, Mitja Kosec in Benjamin Kovačec. Ti dijaki bodo šolo zastopali na regijskem tekmovanju 12. maja v Radencih. Tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje so se dijaki in vajenci strojne šole udeležili drugo leto zapored. Organizira ga Slavistično društvo Slovenije, II. stopnja tega tekmovanja pa je namenjena dijakom poklicnih šol. Solska tekmovanja so potekala na vseh šolah sočasno, in sicer 15. februarja ob 15. uri. Na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj se ga je udeležilo devet dijakov in vajencev, ki jih je na tekmovanje pripravljala prof. Vida Vidovič. Najboljši trije Aleksander Mlinarič, Stojan Pernat in Anton Nahberger so osvojili bronasto Cankarjevo priznanje in se uvrstili na vseslovensko tekmovanje, ki je bilo 17. marca v Mariboru. Aleksander Mlinarič in Stojan Pernat sta se zelo dobro odrezala, saj sta oba osvojila tudi srebrno Cankarjevo priznanje. Tradicionalno Srečanje strojnih šol Slovenije je potekalo 12. aprila v Solskem centru Velenje. Nanj se uvrstijo najboljši tekmovalci z regijskih tekmovanj. Poklicno in tehniško strojno šolo Ptuj, ki spada v podravsko-pomursko regijo, sta letos zastopala dijaka: Borut Fe-konja, ki je bil regijski prvak med orodjarji, in Boris Hebar, ki je bil najboljši v regiji iz energetike. Oba sta se odlično uvrstila. Borut Fekonja je osvojil Mentor Jože Petrovič in najboljši orodjar Borut Fekonja. Foto: Potočnik 1. mesto med orodjarji v državi. Njegov mentor Jože Petrovič je povedal, da so v zadnjih desetih letih ptujski strojniki - orodjarji postali 7-krat regijski in 4-krat državni prvaki. Tudi strojni tehniki dosegajo odlične rezultate. Dijaki, ki jih na tekmovanje iz energetike pripravlja prof. Zden- ka Kosednar, so že tretje leto zapored postali regijski prvaki, nato pa so, kot tudi Boris Hebar letos, zasedli odlično 2. mesto v državi. Regija Podravje-Pomurje je bila tudi na letošnjem Srečanju strojnih šol Slovenije najboljša. Vida Vidovič PTUJ / koncert dijakov iz maribora Pevski recital za kvintet poslušalcev Prejšnji četrtek je bil v dvorani ptujske glasbene šole koncert samospevov. Nastopila sta sopranistka Janja Ko-nestabo iz Ilirske Bistrice in tenorist Sergej Rupreht iz Maribora, oba dijaka Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru. Oba obiskujeta solopevski oddelek pri prof. Aleki Češarek - Krnjak. Ob klavirski spremljavi prof. Sergeja Jasinskega sta mlada pevca uvrstila v spored skladbe slovenskih skladateljev Benjamina Ipavca, Huga Wolfa, Slavka Osterca, Marjana Lipovška in Aleksandra Lajovca kar je zelo primerna odločitev njune mentorice. Od baročnih in romantičnih skladateljev smo poslušali pesmi Braga, Pergolesija, Cal-dare, Haendla, Mendelssohna, Brahmsa, Schuberta in Griega ter dveh Francozov z začetka 20. stoletja Clauda Dabussyja in Eri- ca Satia. Široko zasnovan spored je vseboval tako inštruktažne kot koncertne skladbe. Iz njega je moč razbrati, da ima mentorica Alenka Cešarek - Krnjak dober pregled po tovrstni literaturi. Oba mlada pevca imata lepo razvito in zvenečo nizko lego, v višinah pa je petje še nekoliko stisnjeno ali grobo, kar bosta v nadaljnjem študiju gotovo odpravila. Oba se tudi ponašata s čisto intonacijo. Pianist prof. Jasinski je vses- kozi muzikalno podpiral oba pevca, na piano mestih pa je bil včasih premočan (v Ipavčevi Ce na poljane rosa pade). Bil je to dober koncert. Iz koncertnega lista pa ni bilo moč razbrati, kdo je organizator, ali pa se je zavil v anonimnost namenoma. V dvorani je bilo le pet hvaležnih poslušalcev. Datum koncerta in rezervacija dvorane sta bila po zagotovilih izvajalcev dolgo prej fiksirana, kljub temu pa ni bil najavljen niti v Tedniku ne v Ptujčanu. Na koncertu tudi ni bilo nobenega profesorja s ptujske glasbene šole. Zanesljivo pa organizator razpolaga z adresarjem potencialnih obiskovalcev, ki pa ga verjetno uporablja le za lastne koncerte. MiG PTUJ / v samozalo@bi izsla knjiga aforizmov Izreki Ivana Pšajda Kot smo že zapisali, je Ptujčan Ivan Pšajd v samozaložbi izdal knjižico z naslovom Izreki. V njej je zbranih okrog tristo izrekov, ki na zelo neposreden način omogočajo bralcu, da se zamisli nad seboj, nad svojim početjem, svojim življenjem. Spoznavanje sebe je osnovna zamisel avtorja pri iskanju resnice. Avtor je v knjižici izpostavil sebe in svoj odnos do sočloveka in sobivanja. Na nek svojstven način daje nauke sebi in posredno nam - bralcem, kaj je tisto, da bi človek bil dober in da bi ravnal prav v odnosu do drugih ljudi. Ko smo pokramljali z njim, je dejal, da je knjižici Izreki pravzaprav njegova avtobiografija -avtobiografija njegovih doživetij in doživetij oziroma doživljanja njegovih prijateljev. Je asociacija njegovega življenja. Ivan Pšajd trdi, da je potrebno vedno videti in spoznati sebe, zato ima do sebe strožje kriterije kot do drugih. Zaveda se, da popolnosti ni. Vedno skuša dojeti dušo svojega sogovornika, sodelavca oziroma tistega, s katerim je v kakršnem koli odnosu, pri čemer se zaveda, da nima pravice ocenjevati drugih ljudi, saj konec koncev vsak sam skrbi oziroma ustvarja podarjeno življenje. Ivan Pšajd išče svojo resnico v naravi, ki mu daje navdih za ustvarjanje; pravi, da je narava kljub svoji izredni sistematičnosti obenem polna navdiha s stvaritvami, ki jih ustvari. Zato je Ivan Pšajd postal zbiratelj drevesnih korenin, ki same po sebi s svojimi oblikami pripovedujejo svoje življenje. Korenine pusti takšne, kot so, le očisti in zaščiti jih. Pred časom jih je razstavil, korenine pa so tudi del opreme knjižice Izrekov. Od približno 2500 izrekov, ki jih je doslej napisal Ivan Pšajd, jih je za knjižico približno tristo izbral Franc Milošič, ki je knjižico tudi oblikoval. Predgovor je napisal doc. dr. Matej Tušak, del Ivan Pšajd: V življenju je potrebno najti sebe, ne pa bloditi skozenj. Foto Fl o koreninah pa Darja Lukman Žunec. Ivana Pšajda, sicer steklarja, poznamo predvsem kot športnega delavca, nogometnega in namiznoteniškega trenerja, med drugim je bil trener nogometašev Aluminija in ptujske Drave ter Namiznoteniškega kluba Ptuj. Sedaj je trener mladih nogometašev in igralcev namiznega tenisa v Gornji Radgoni. Za popestritev nekaj izrekov: "Šele, ko spoznaš, kaj iščeš, si blizu tega, da to tudi najdeš." "Nekateri imajo za samospoštovanje orožje, drugi pa znanje." "Tisti, ki imajo polna usta vesti, običajno delujejo brez nje." Franc Lačen KOLNKISTA/ dva večera predstavitve orientalske kulture Čari 1001 noii V petek, 18., in soboto, 19. maja, bosta v okviru programa Kolnkište potekala tematska večera, na katera so vabljeni vsi, ki jih zanima orientalska kultura. Projekt celostne predstavitve orientalske kulture so poimenovali Čari 1001 noči. Organizatorke so članice Kluba ptujskih študentov, ki so se udeležile tečajev orientalskega plesa pri Jasni Knez, znani plesni pedagoginji. Program se bo oba večera pričel predvidoma ob 20. uri. V petek bo Maja Lamberger—Khatib predstavila vlogo ženske v islamu. Predavanje bo z glasbo popestril Mahmud Khatib-Lamberger, večer pa bo s plesom zaključila trebušna plesalka Nurfel. Sobotni večer je namenjen živi indo-arabski glasbi skupine Trio Bahur in plesu. Svoj ples bo predstavila Jasna Knez, njene učenke pa na orientalski zabavi, ki bo sledila kasneje in je namenjena vsem, ki radi zaplešejo ob orientalski glasbi in uživajo čare, ki jih ponuja in izvablja. Ob predavanju, glasbi in plesu bodo obiskovalci lahko pokusili značilno hrano in pijačo, Kolnkišta pa bo samo za to priložnost spremenjena v prijeten turški lokal in bo ponujala gostoljubje orientalskega značaja tako, da bo del prostora prekrit s preprogami in vzglavniki, kjer bodo gostje lahko sedeli na tleh in plesali. Ideja za ta tematski večer je zrasla zaradi velikega zanimanja za orientalski ples na Ptuju. Število Jasninih učenk je vsako leto večje - od manj kot pet pred nekaj leti se je njenega tečaja letos udeležilo preko dvajset učenk. Vstop za oba večera je prost. L.L. NASI KRAJI IN LJUDJE PTUJ / pogovor z novo sekretarko območnega zdruzenja rdečega kriza "Predvsem je potreben posluh za ljudi..." Anica Kozoderc je sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Ptuj od 3. januarja letos. Pred tem je 27 let delala v zdravstvu, od tega 25 let v Zdravstvenem domu Ptuj, kjer je bila nazadnje glavna sestra za osnovno zdravstveno varstvo. Po izobrazbi je višja medicinska sestra. Za spremembo delovnega okolja se je odločila v prvi vrsti zaradi priložnosti, ki se je ponujala, kajti prejšnja sekretarka Vida Milunič se je upokojila, in tudi zaradi trenutnih razmer v ptujskem zdravstvenem domu. Njena prednost je bila tudi ta, ker pozna delo Rdečega križa že od prej; dolgoletno delo z ljudmi ji je prav tako dalo potrebne izkušnje, ki jih pri tako občutljivem delu, kot so socialne stiske ljudi, še kako potrebuje. Že dvajset je tudi učiteljica praktičnega pouka v tečajih prve pomoči in nege bolnika, dva mandata pa že dela v občinskem odboru RK, kjer ima zveste sodelavce. "Predvsem je potrebno imeti posluh za ljudi in njihove potrebe," pravi Anica Kozoderc, ko predstavlja svoje novo delo. V treh mesecih dela na novem delovnem mestu se je spoznala tudi že z drugimi dejavnostmi, ki prav tako sodijo v delokrog te humanitarne organizacije. Predvsem je bila njena naloga v tem obdobju, da se čim bolj spozna z delom krajevnih organizacij RK na terenu. Na Ptujskem je ustanovljenih 26 organizacij RK, niso pa vse aktivne. V tem času se je udeležila številnih občnih zborov. Za Rdeči križ je delo na terenu izrednega pomena, saj so krajevne organizacije najboljši informator o stanju, težavah, s katerimi se srečujejo ljudje, in o tem, kakšno pomoč potrebujejo. Socialne težave ljudi rešuje RK v sodelovanju s Centrom za socialno delo in tudi občinami. Najpomebnejša dejavnost RK pa je še vedno krvodajalstvo. Razveseljivo je, da kljub težavam število krvodajalcev bistveno ne upada in da so krvodajalske akcije v večini primerov dobro obi- Anica Kozoderc, nova sekretarka Območnega združenja RK. Ptuj. Foto: Črtomir Goznik skane. Prioritetna naloga tako na državni kot občinski ravni pa je širjenje znanja o Rdečem križu. Na tem področju jih čaka veliko dela, Anica Kozoderc pa si ob tem prizadeva, da bi poživili aktivnosti med mladimi člani RK, da bi razširili sodelovanje z osnovnimi šolami in da bi nekatere aktivnosti vodili tudi v srednjih šolah, kjer dejavnosti RK skoraj ni čutiti. Skrbi jo razšir- PODLEHNIK / kulturno bogat konec tedna Srebrni jubilej kulture Jubilejni nastop pihalnega orkestra Podlehnik pod vodstvom prof. Milana Feguša S koncertom tria flavt in seksteta KD Podlehnik, nastopom glasbeno šolajočih se otrok z območja občine Podle-hnik in osrednjo prireditvijo v nedeljo, 6. maja - koncertom pihalnega orkestra in podelitvijo priznanj - so v Podlehni-ku končali bogat program prireditev ob 25-letnici kulturnega društva in 20-letnici pihalnega orkestra. "Moji spomini na področje kulturnega delovanja segajo v leto 1966. Takrat sem se srečal s skupino amaterskih igralk pod vodstvom gospe Marije Jeza," je med drugim zapisal v uvodniku biltena župan občine Vekoslav Fric. Obilo uspehov v bodoče in zahvalo za doslej opravljeno kulturno delo je župan izrekel jubilantom tudi na nedeljski osrednji prireditvi. Nastopajočim v kulturnem maratonu, pripravljavcem programa, sestavljavcem biltena in razstave, sponzorjem in donatorjem se je zahvalil tudi predsednik KD Podlehnik Janez Trafela. Podlehniško kulturno društvo je z omenjenimi prireditvami slavilo srebrni jubilej ponovne oživitve kulturnega življenja v kraju in sedanji občini, pihalni orkester pa 20-letnico svojega ponovnega delovanja. Razstava, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, priča, da držijo že zapisane trditve, da ima kultura v Podle-hniku globoke, več kot stoletne korenine. Doživljala je vzpone in padce, bogatile so jo gledališke skupine, zborovsko in ljudsko petje ter godba. Prav godba je s sedanjim pihalnim orkestrom dosegla svoj največji razcvet. V glavnem mladi, glasbeno izobraženi člani orkestra se lahko ponašajo z visoko kakovostjo muziciranja, kar sta v biltenu zapisala tudi nekdanja dirigentka Marija Feguš Friedl in sedanji dirigent Milan Feguš. Dolgoletnim aktivnim udeležencem kulturnega dogajanja v Podlehniku je Mateja Lesnik v imenu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti podelila bronaste, srebrne in zlate Gallu- sove značke. Bronaste so prejeli: Andreja Turk, Danijel Prelog, Peter Belsak, Andrej Sakelsek in Ales Malkar, srebrne: Marija Fegus Friedl, Franc Fegus, Anton Fegus in Peter Fegus, zlate značke za 30-letno delo v ljubiteljski kulturi pa so prejeli: Srečko Fegus, Maks Fegus st., Marjan Fegus in Srečko Zagoranski. Za sodelovanje v pihalnem orkestru je Kulturno društvo podelilo priznanja Katji Drevensek, Karmen Buk-vič, Katji Godec, Alešu Fegusu, Mateju Kozelu in Alesu Fried-lu. Ob Pihalnem orkestru so na nedeljski osrednji slovesnosti nastopili še kvartet flavt: Klavdija Feguš, Andreja Turk, Karmen Bukvič in Katja Drevenšek ter kvartet trobil: Gregor Guben-šek, Janez Junger, Mirko Orlač in Marjan Feguš, skoraj vsi tudi člani orkestra. Številni obiskovalci so uživali ob prijetnem kulturnem dogodku, vrednem visokih obletnic. J. Bračič jenost drog med mladimi; tudi RK ima pri preprečevanju njihovega širjenja nekatere naloge. Da lahko Območno združenje deluje, potrebuje sredstva; največ jih dobijo z izvedbo tečajev prve pomoči. Občina naj bi za dejavnost Rdečega križa dajale po deset tolarjev mesečno po občanu, žal pa večina tudi tega minimuma ne izpolnjuje. Anica Kozoderc pravi, da si bo prizadevala, da bi to stanje presekala, zato načrtuje obiske pri vseh županih na Ptujskem. Rdeči križ namreč pomaga ljudem v stiski ne glede na to, iz katere občine prihajajo. Nekaj sredstev pa pri- dobijo tudi na osnovi razpisov. Aktivno se Območno združenje RK Ptuj vključuje v vse aktivnosti nacionalnega društva, že šesto leto poteka akcija Nikoli sami, v okviru katere zbirajo sredstva za materialno pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom, za letovanje otrok na Debelem Rtiču in podobno, drugo leto akcija Sosed sosedu, ki je namenjena zbiranju sredstev za osamljene in socialno ogrožene starostnike, tretje leto Rt mladosti in peto leto Zidak dobre volje. Več kot se v teh akcijah zbere na terenu, več sredstev se vrne na območje, kjer so denar zbirali; iz akcije Nikoli sami so tako ob novem letu dobili 1123 paketov s prehrano in drugimi potrebščinami za življenje. Letos so s prehrambenimi paketi oskrbeli že 64 družin, stiska ljudi je vedno hujša, po pomoč na RK prihajajo dnevno. Za razliko od prehrambenih paketov, ki jih ni vedno na voljo, pa z oblekami nimajo težav; v njihovem priročnem skladišču (ki si tega imena sicer na zasluži, saj gre v bistvu za majhno luknjo) je je vedno dovolj. Sploh pa je ustrezen skladiščni prostor problem, s katerim se na ptujskem RK srečujejo že vrsto let, vse dosedanje prošnje so bile zaman. Če obleko še nekako lahko spravijo, običajno v škatle, pa pohištva in drugih več- jih predmetov, ki jih ljudje želijo darovati, nimajo kam vskladišči-ti. Upajo, da bodo župani občin na Ptujskem zmogli rešiti tudi ta skupni problem. Anica Kozoderc pričakuje, da bodo ob podpori vseh članov in krajevnih organizacij ter območnega odbora skupaj z zaposlenimi v Območni organizaciji RK Ptuj tudi pod njenim vodstvom znali prisluhniti potrebam ljudem in uspešno izpeljati naloge na področju krvodajalstva, tečajev prve pomoči, izobraževanja in socialne pomoči, ki so temeljne naloge Rdečega križa. V tem obdobju pa se že pripravljajo na teden Rdečega kirža, ki bo Trenutno je njihova osrednja skrb, kako zagotoviti sredstva, da bo na Punatu tudi v tem letu lahko letovalo okrog 230 socialno ogroženih otrok s Ptujskega. Pri tem sodelujejo z mariborskim RK. Prispevek staršev za to letovanje je 18 tisoč tolarjev, pri otrocih brez zdravstvenih indikacij pa 57 tisoč tolarjev. Za starše je pogosto problem zbrati tudi 18 tisoč tolarjev, kaj šele celi znesek, zato si RK prizadeva, da bi sredstva pridobil pri donatorjih. Del aktivnosti tega obdobja pa je posvečen tudi pripravam na tekmovanje ekip prve pomoči in civilne zaščite. MG P E R U T N I O T I Č E K Pis can čj i frikase z orehi Sestavine za 4 osebe: Piščančji file PP 500 g Sojina omaka 3 žlice Suhi cherry 2 žlici Sladkor 1/2 žlice Rdeča paprika-sveža 1 kos Čebula-srednje velika Stebelna zelena Orehova Jedilno ol jedrca je Kokošja juha 1 kos 200 g 100 g 5 žlic 1,5 del Priprava: Piščančji file razrežemo na kocke v velikosti dveh centimetrov. Sojino omako zmešamo s cherryem, sladkorjem, soljo ter primešamo k mesu. Papriko, čebulo ter zeleno očistimo in narežemo na rezance. Žlico olja razgrejemo ter na njem opečemo orehe, nato jih vzamemo iz ponve, vlijemo v ponev še žlico olja in opražimo najprej zeleno, čebulo in papriko vsakokrat po eno minuto. Zelenjavo vzamemo iz ponve, dodamo še preostalo olje, ga razgrejemo nato dodamo meso ter ga pražimo tri minute. Nenehno ga mešamo, zmanjšamo ogenj, prilijemo juho, dodamo zelenjavo in orehe, hitro pogrejemo ter vročo ponudimo. Kot prilogo lahko ponudimo riž. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov Perutnina Ptuj PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / o gradnji večnamenske dvorane Priložnost za zasebno pobudo Da je večnamenska dvorana na Ptuju nujnost in potreba že vrsto let, je pokazal tudi prvi informativni sestanek oziroma posvet, ki sta ga v zvezi s tem 10. maja organizirala župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker; slednji bo tudi koordinator tega projekta. Ob svetnikih so se ga udeležili tudi predstavniki javnih zavodov s področja kulture, mestne oblasti in le redki predstavniki gospodarstva (ki se tudi ponavadi redko udeležujejo posvetov, na katere jih vabijo ptujski mestni oblastniki). Prvič po letu 1952, ko je na Ptuju bila organizirana celo tombola za gradnjo kulturne dvorane (z zbranim denarjem so tudi že kupili opeko, a se je "čudežno" izgubila), je mestna oblast nastopila malo bolj organizirano s ponudbo, ki naj bi privabila investitorje za gradnjo večnamenskega objekta; v tem projektu ni poudarek na kulturi, temveč na športu in šovbiznisu. Občina ponuja zemljišče (10 tisoč m2 površine) in vso pripadajočo infrastrukturo najboljšemu investitorju ali investitorjem, ki naj bi v dveh ali več letih na lokaciji med železniškim in cestnim mostom zgradili večnamensko dvorano, ki se je pokazala kot dobra tudi ob letošnjem kurentovanju. Predvsem ni moteča za okolico, na tem območju pa je tudi dovolj prostora za ureditev parkirišč in spremljajočih objektov. Ureditev večnamenske dvorane na tem območju pomeni tudi priložnost za približanje ljudem in oživitev tega območja desnega brega Drave, s katerega je lep pogled na ptujsko veduto. Da bi bila dvorana bliže Termam, ne bi bilo primerno, ker bi to zopet pomenilo odložitev uresničitve projekta še za štiri do pet let; ovira so predvsem nerešene zemljiške zadeve, pa tudi nerešeno lastništvo Term. Po najboljši varianti bi moral biti vložek mestne občine opredeljen kot solastniš-tvo na objektu. Na naslednjem posvetu, kjer mestna občina pričakuje več predstavnikov gospodarstva (v četrtek so prišli le redki: Emona Merkur, Albin Promotion, Peto-via avto, ne pa tudi Perutnina, KK Ptuj, za Mercator SVS, d.d., Ptuj pa je razumljivo, da je izostal, saj se kot MIP, kar je pisalo na vabilu, ni prepoznal), naj bi govorili že o konkretnejših številkah za realizacijo tega projekta. Na informativnem sestanku je bilo slišati, da bi, če bi zgradili dvorano v velikosti 70 krat 35 metrov po idejni zasnovi diplomanta Gorazda Furmana, ker konkretnega projekta še ni, gradnja stala med pet in sedem milijonov mark. V njej naj bi bilo okrog 2100 sedežev, čeprav so se četrtkovi razpravljavci bolj nagibali k številki pet tisoč in več. Ce to okolje želi na področju šovbi-znisa in športnih prireditev ponuditi več, se mora odločiti na ambicioznejši, za današnje razmere tudi vizionarski projekt, ki bo vključeval tudi kongresni turizem. Sicer pa bo vsebina ena glavnih skrbi investitorjev, če bodo želeli s projektom uspeti, ne pa politike. Malih dvoran in dvoranic imamo na Ptuju že tako preveč, od njih pa ni želenega rezultata; tako v dvorani Center ali Mladika ni mogoče organizirati pomembnejših športnih in tudi drugih prireditev. V ptujskem mestnem svetu pa že od leta 1995 potekajo ob vsakokratni proračunski razpravi tudi razprave o gradnji večnamenske dvorane. Več od postavke za pridobitev dokumentacije (pa tudi ta denar še ni bil izkoriščen) ni prišlo. Pozitivno razpoloženje okolja je potrebno čim prej vnovčiti, ker sicer do gradnje ne bo prišlo, je eden od sklepov prvega informativnega sestanka v zvezi z gradnjo večnamenske dvorane na Ptuju. Zaustaviti je ne sme niti pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti, ker se bo sicer mimo Ptuja odpeljala še katera od večjih prireditev, ki jih sedaj organizirajo v bližnjih občinah, kjer jim je uspelo združiti sile in denar za primerne večnamenske dvorane. Hitreje bo mesto našlo odziv na svojo ponudbo, hitreje bo lahko realiziralo tudi načrte pri obnovi ptujskega gledališča in Narodnega doma, je prepričan ptujski župan Miroslav Luci. Kulturniki se namreč zelo bojijo, da bi jim gradnja večnamenske dvorane "odnesla" denar za njihovi naložbi - za obnovo gledališča in dvorane Narodnega doma. Za to ni nobene bojazni, ker si mestni oblastniki prizadevajo, da bi večnamensko dvorano gradili zasebniki; mestna občina bo dala zemljišče in zagotovila komunalno infrastrukturo. Za športni del projekta večnamenske dvorane pa Ptujčani močno računajo tudi na sofinancerstvo države, ki ga je možno pridobiti do višine 30 odstotkov. Za ta del pa si bo po najboljših močeh morala prizadevati občina. MG PTUJ / srednja elektro sola Raziskovanje je lahko zabavno Ptujsko poklicno in srednjo elektro šolo obiskuje 530 dijakov, ki se izobražujejo v dvajsetih oddelkih. O delu šole in predvsem o dodatnih aktivnostih, ki potekajo na šoli, smo se pogovarjali z ravnateljem šole Rajkom Fajtom, njegovim pomočnikom Bojanom Terbucem ter učiteljem praktičnega pouka Marijanom Žargijem, ki sta nas popeljala tudi po razstavi izdelkov učencev v okviru odprtih vrat šole prejšnji petek in soboto. Posebnost elektro šole v Ptuju je, da se že več let vključujejo v projekte odprte šole, kar pomeni, da z dodatnimi šolskimi aktivnostmi vključujejo v svoje delo ob dijakih tudi druge, od predšolskih otrok do starejših. Pri tem izvenšolskem vključevanju gre predvsem za računalniško opismenjevanje, aktivnosti v zvezi z elektronsko pošto in surfanje po internetu. Gre za projekt Računalniška pismenost - bavbav ali nuja (najmlajši udeleženec je imel 5 let, najstarejši 72). Drugi projekt se imenuje Modul na modul računalniški tehnik. To je izobraževanje na daljavo za poklic računalniškega tehnika. Namen izobraževanja je omogočiti vseživljenjsko in samostojno učenje z uporabo znanja in sredstev šole. Trenutno sodeluje 28 kandidatov, ki v prostorih Šolskega centra na Ptuju nabirajo in verificirajo znanje za poklic ra~unalni{ki tehnik. Vse aktivnosti so ob so- Učitelj praktičnega pouka Marijan Žargi prikazuje učilo - model televizorja Ravnatelj srednje elektro {ole Rajko Fajt. Foto: Fl botah in izven rednega vzgojno-izobraževalnega procesa. Tretji projekt je Raziskovanje je lahko zabavno; gre za raziskovalno opismenjevanje dijakov. Namen projekta je, da u~enci skozi lastno delo usvojijo in uporabijo postopke dela v skupini. Najprej so v ta projekt hoteli vklju~iti zgolj dijake, pa so se vanj vklju~ili tudi pred{olski in {olski otroci ter njihovi star{i. Gonilna sila vseh projektov so Janez Sipo{, Marjan Bezjak, David Drofenik, Marjan Ceh, Slavko Murko in Franc Vrban~i~. U~enci Darko Valenko, Matej Petek, Andrej Korpar in Dino Kosanovi~ so ob pomo~i mentorja Janeza Sipo{a izdelali male mobilne robote in se udeležili tekmovanja na fakulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko. Na dnevu odprtih vrat so nam predstavili tudi projekta Ragu-lacija temperature s programsko napravo ter Regulacija tlaka s programsko napravo. Projekta sta bila nagrajena na INEA v Domžalah. Mentorji pri teh projektih so bili Miran Lazar, Rudi ... PA BREZ ZAMERE Anglovizija ENERGY? NE, NI RES Weingrl in Slavko Murko. Na {oli bodo v leto{njem {ol-skem letu ob redni maturi uvedli tudi poskusni zaklju~ni izpit po kriterijih poklicne mature. Po opremi sodi ptujska srednja elektro {ola med tri najbolj{e opremljene {ole v Sloveniji. Tudi s kadrovsko zasedbo so zadovoljni, dva njihova profesorja David Drofenik in Franc Vrban~i~ imata mednarodno licenco za preverjanje znanja iz ra~unalni{tva; pridobila sta jo na in{titutu Jožef Štefan v Ljubljani. Franc Lačen VEČER EROTIKE Pesmi in fotografije V ~etrtek, 26. aprila, je v stari steklarski delavnici v organizaciji mladega turisti~nega dru{-tva Dioniz potekal literarni ve~er s ptujskim pesnikom Davidom Bedra~em in ptujsko fotografin-jo Sandro Požun. Pred bolj skromnim ob~instvom je David je predstavil svojo poezijo z ero-ti~no tematiko, Sandra pa je s pomo~jo diapozitivov med recitiranjem poezije predstavljala svoje fotografije, prav tako z ero-ti~nimi motivi. Ozren Blanuša Glasba je, poleg tega da je velik biznis, verjetno res eden izmed naj-resnejših kandidatov za tolikokrat opevani svetovni jezik, ki ne pozna meja in narodne pripadnosti. Ni malo tudi takih, ki trdijo, da je glasba univerzalni jezik vesolja. No, vsekakor pa je glasba globalna. Tako rekoč že udejanjen faktor famozne globalizacije. In združevanja. In kdo se dandanes najbolj združuje (seveda zgolj na papirju in v visoko letečih izjavah), če ne stara celina, naša mati Evropa? In če je najboljši oziroma skoraj edini dejavnik, ki koliko toliko funkcionira, glasba, zakaj se torej ne interno (evropsko) globalizirati in integrirati z muziko? Kar nas kar samo po sebi pripelje do Evrovizije. Oziroma, kot se baje pravilno reče, do Evrosonga. Na papirju je princip načeloma jasen in preprost: vsako leto triindvajset evropskih držav pošlje na festival Evrosong po eno skladbo, ki naj bi predstavljala državo po svoji najboljši moči, nato se vseh teh triindvajset skladb oziroma izvajalcev predstavi v živo in potem narod odloča, katera je najboljša. Tisto državo, katere pesem je potem najboljša, doleti čast (in finančno breme), da naslednje leto organizira ta festival na svojem terenu, torej v lastni državi. S tem je potem ponavadi še povezanih malo promocije, kakšen škandalček in podobno. Ampak glavna ideja je, da je vsaka država enakopravna, da ima enake možnosti za zmago kot vse druge in da je potemtakem Evropa ena sama velika srečna (glasbena) družina. Demokracija na delu! Kaj še hočete več? Evro-song je kristalno jasen dokaz, da je Združena Evropa mogoča, ne samo mogoča, ampak nujna. In še ena pomembna stvar - tudi Slovenci smo zraven, ne? Tudi mi smo del Združene Evrope, juhej! Okej. Toliko o tem v teoriji. Kot ponavadi pa stvari v praksi izgledajo malo drugače. Spraktične-ga vidika je najbolje, če si celotno stvar ogledamo na primeru letošnjega E-songa, saj je še najbolj svež. Torej, imamo Dansko, imamo Kopenhagen in imamo štadion v Kopenhagnu. Imamo triindvajset držav s svojimi pesmimi, kar bi razumnemu človeku pomenilo, da imamo tudi triindvajset različnih jezikov. Saj vsaka pesem predstavlja eno državo, narod in nacijo, je v tistem trenutku država v malem, ne? Eee, narobe. Imamo sicer triindvajset pesmi in prav toliko (razumljivo) držav, vendar pa samo, hmmmm, ena, dva, tri, ... , sedem jezikov. Več kot tri četrtine nastopajočih poje v angleščini. ??? Tudi naša Nuša Derenda. Številka bi bila verjetno še večja, če ne bi trenutno latino bil zelo moderen, saj bi v nasprotnem primeru tudi Španija in Portugalska zveneli zelo angleško. Samo po sebi se na tem mestu postavlja nekaj vprašanj. Ce priv-zamemo, da je E-song festival, na katerem se predstavijo države, na katerem torej vsaka pesem zastopa svojo državo, ali potemtakem ne bi bilo logično, da se pesem izvaja tudi v jeziku te države? Jezik naj bi bil eden temeljnih povezovalnih elementov države, tako rekoč neodtujljivo povezan s samim pojmom države. Zakaj torej več kot tri četrt izvajalcev ne poje v svojem mater-nem jeziku, ampak v angleščini? Odgovor je sicer vedno ta, češ da pesem drugače nima šans za zmago in da je tudi bolj spevna. Ampak kako se pa potem to sklada s tolikokrat ponavljanim in slišanim načelom, da je to srečanje predstavnikov različnih držav, ki je kot nekakšen svetel primer, kako naj Evropa v bodoče sodeluje? Razumete? Ce se tej prireditvi nadevajo vedno novi visokoleteči pomeni Nove, združene Evrope, zakaj je potem skoraj nujno, da so pesmi v angleščini? Mar nam hoče kdo dopovedati, na ta način prikazati, kakšna bo ta Nova, boljša in združena Evropa? Ce ste mislili, da gre pri vsem skupaj le za kup kičastih popevk, se krepko motite. Na E-songu se lomi prihodnost Evrope, heh. Naslednje vprašanje, ki se postavlja, pa zadeva predvsem same pesmi. Ali lahko trdimo, da je pesem, ki se izvaja na E-songu, ista pesem, ki je bila izbrana na nacionalnih predizborih, ali pa je to druga pesem? Kar lahko prevedemo tudi v to, da se postavlja vprašanje, ali se gledalce, ki so pesem izbrali na predizboru in jo torej poslali na E-song, goljufa? Vpri-meru, če to ni ista pesem, se jih (vas) torej goljufa. Ce to pogledamo na primeru naše Nuše, potem stvar zgleda takole: v grobem gledano je povprečna popevka sestavljena iz glasbe in besedila - torej popevka ni samo glasba ali samo besedilo, ampak oboje skupaj, celota. Našo Nušo so (ste) s svojimi glasovipooblastili, da nas na Danskem zastopa s popevko Ne, ni res. Ampak Nuša je v Kopenhagnu izvajala popevko Energy. Sedaj pa vprašanje: ali je to ista pesem, s katero je bila tudi izbrana, ali ne? Glasba je ista, besedilo pa popolnoma drugačno. Kaj zdaj, da ali ne? Ce drži zgoraj rečeno, potem to ni ista popevka, saj je celota glasbe in besedila drugačna, in potemtakem smo bili ogoljufani. Ce pa se ne strinjate s tem, da popevko tvori ta celota, potem lahko mirno spite dalje. Ce pa vas bo vseeno grabila nespečnost, jo izkoristite in skušajte odgovoriti na vprašanje za sto milijonov dolarjev: kakšno zvezo za hudiča ima naslov Ne, ni res z naslovom Energy (Energija)? Kdor trdi, da je Nušina popevka ista, naj, prosim, najprej pojasni, po kakšni logiki ter po katerih semantičnih in sintaktičnih pravilih dobiš iz besedne zveze Ne, ni res besedo Energy. Uh, samo na Evrosongu, v deželi brez meja. Kakorkoli že, dejstvo je, da postaja Evrosong nekakšna kičasta podružnica velikega MTV-ja, kar se nenazadnje odraža tudi v zgoraj opisanih simptomih. Kar samo po sebi sploh ni nujno slabo. Dokler seveda nekdo ne začne v zadevi videti nekega globljega pomena in ji pripisovati nekakšnih visoko-letečih načel. Evrosong trenutno je in tudi naj ostane zgolj emtivijev-ski pop cukrček. Kar se pa Slovenije tiče, predlagam, da naše glasbenike razbremenimo mučenja z angleščino in prihodnje leto najamemo Madon-no, da bo zastopala naše barve. Zmaga nam bo zagotovljena. OD TOD IN TAM Darja prej ... Darja je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalič je pri njej ugotovila mešani tip kože. Po globinskem čiščenju in dezinfekciji kože je za njeno umiritev uporabila gibe limfne drenaže. Postopek nege je zaključila s primerno masko in nanosom hidratantne kreme. Strokovnih nasvete kozmetičarke bo Darja poskušala upoštevati tudi pri negi kože doma. Občasno ji je priporočila tudi nego v salonu. Darja je imela po celi glavi enako dolge lase. Želela si je razgibano pričesko, zato jo je frizerka Jožica Pepelnik iz frizerskega salona Stanka postrigla stopničasto: pričesko ji je iscete svoj stil / ISCETE SVOJ STIL Darja bo sl^^lstka Darja Plajnšek z Gorce 59 je 23-letna študentka slavistike na pedagoški fakulteti v Mariboru. Koma čaka, da bo študij končala. Njena želja je, da bi se zaposlila kot lektorica, delo v šoli se ji namreč zdi zelo naporno. V prostem času veliko bere, rada se potepa in odkriva zanimive kotičke v domačem okolju in širše. Tudi klepet ob kavici si občasno privošči. Oblači se priložnostim primerno, izbira pa bolj med klasičnimi oblačili. Že od nekdaj si je želela, da bi ji glede oblačenja in pričeske pomagali z nasveti strokovnjaki, zato seje tudi odločila za sodelovanje v akciji "Iščete svoj stil". izoblikovala z drsnim striženjem. Z nanosom čokoladne barve je poskrbela za dodatni sijaj, lasne korenine pa osvetlila s prameni. Za Darjin make up je poskrbela Nina Skerlak. Najprej ji je nanesla tekoči puder in ga rahlo utrdila. Oči ji je očrtala, zatem pa nanesla sen~ila, ki jih je izbrala glede na oblačila. Na trepalnice ji je nanesla maskaro, ustnice pa očrtala s črtalom za ustnice in jih obarvala z glosom. V modnem studiu Barbare Plavec so posebej za Darjo se-{ili obleko iz unikatnega vzorca ~rnega jeansa z elastinom krea-torja Calvina Kleina, primerno za t. i. popoldanske priložnosti. Izbrani model jo je optično zo- ... in pozneje žal in podaljšal. Obleka je dokaj preprosto krojena z visokimi stranskimi razporki in letoš- HAJDOSE / priprave gasilk na olimpiado Bodo na Finskem ponovile uspeh izpred štirih let? Skupina članic A iz PGD Hajdoše med pripravami s svojim mentorjem Francijem Zupanicem Desetina uspešnih članic skupine A prostovoljnega gasilskega društva Hajdo{e se te dni intenzivno pripravlja na gasilsko olimpiado, ki bo od 22. do 28. julija v finskem Ku-opiju. Prepričane so, da so odlično pripravljene, zato pričakujejo visoko uvrstitev. Na gasilsko olimpiado na Finskem se pridno pripravljajo in upajo na najboljše: Lidija Ter-bulec, Metka Vidovic, Kristina Zajsek, Gabi Galun, Anita Po-lanec, Alenka Metlicar, Duska Brodnjak, Tanja Furek, Mojca Vogrinec in Klavdija Ekart. Kot je povedala Lidija Ter-bulec, so udeležbo na olimpiadi vzele zelo resno, saj pod vodstvom prizadevnih mentorjev Ivana Brodnjaka in Francija Zupanica trenirajo trikrat tedensko. Na olimpiado so se uvrstile po lanski zmagi na državnem prvenstvu ter po uspešnih kvalifikacijah aprila letos. Od letošnje gasilske olimpiade pričakujejo zelo veliko, saj so bile hajdoške gasilke olimpijske zmagovalke že pred štirimi leti na Danskem. Letos jih bo na Finsko odpotovalo 12, udeležba na olimpiadi pa bo člane prostovoljnega gasilskega društva veljala več kot 3 milijone. Ker gre za izredni dogodek, za katerega je čast biti že samo udeleženec, pričakujejo, da jim bodo poleg občine Hajdina, ki je pomoč že obljubila, priskočili na pomoč tudi sponzorji. Zavedajo se, da brez njih in njihove dobre volje ne bo šlo. -OM DOMINO, PTUJ TRSTENJAKOVA 5 Helena Glažars.p Širi ponudbo z novo prodajalno žensice in mošice l(onfel> I i Izbrisj... | [ V redu Preklici m m 1 csBlela UreMe F«led ïsla.ljaiii oBts liođja MaM »no Eomot r- ži - g-Il E6 = 1 A B C D 1 E 1 F I 1 IME ZASLUŽEK DATUM 2 iVlARJAN 1.500,00 SIT 3 JANEZ 254,00 SIT 4 IVlIRAN 2.364,00 SIT 5 MILAN 2.587,00 SIT 6 JAKOB 2.456,00 SIT 7 MARJAN 456,00 SIT 8 JANEZ 46.546,00 SIT 9 MIRAN 545,00 SIT 10 MILAN 46,00 SIT © » 11 JAKOB 13.080,17 SIT 12 MARJAN 14.435,00 SIT In IH!\LHtl/tiit?/tJat3/ 1 RĚanJe - ií 3amoobll:e - \ ^ □ O IH 41 ;hl 1 A.. = s g m §1. lir PrlpfaifllMi siiMi r (Format) se odpre okno, kjer določimo obliko celice. V polju Barve (Color) izberite ustrezno barvo — RDEČO - slika 2. 5. Z gumbom Dodaj (Add) odprite nov pogoj! - slika 3. 6. Ustrezno izpolnite tudi Pogoj 2 (Condition 2) z vrednostmi: - Vrednost celice je (Cell Value Is) - ve~ja ali enaka (greater than or equal to) - 40000 7. S klikom na gumb Oblika (Format) se odpre okno, kjer dolo~imo obliko celice. V polju Barve (Color) izberite ustrezno barvo — ZELENO 8. Prav tako bi lahko dolo~ili tretji pogoj, to pa je tudi kon~na možnost v Excelu. - slika 4. Primer: slika 5 AVEL ELEKTRONIK d.o.o. Cankarjeva 4, Ptuj, Slovenija Telefon/Faks: 02 771-00-71 E-mall: info@avel.si Spletne strani: www.avel.si TRGOVINA PROIZVODNJA SERVIS TV-VIDEO NAPRAV GALA Sofinanciranje tečajev do 70%l .......Organizira skupaj z OOZ Ruj RAČUNALNIŠKE TEČAJE za obrtnike in zaposiene. Pisarnišici programi Microsoft - Trenutno najboljši pisarniški progiamii Nudimo vse irate izobraževanj: situpinslte in individualne tečaje,reševanje vaših pmbiemov. IMS Windows - spoznajte raiunalnik in OS IMS Word - za izdelava profes, dokumeniov IMS Excel - za ykulaciie in analize IMS Power Point - za iičinkovite predstavh MS Outlook - inlormaciiski management MS Project - vodenje projektov MS Internet Explorer - naj varrr internet postane dontaC BREZPLAČNI pisarniški programi StarOffice 5-2 z btazplačnimi programi StarOfiice si zagotovita valili prihranek pri nakupu pmgramske opreme. Nudimo vse vrste izobraževanj: skupinske tečaje, individualne isčaje, reševanje vaših problemov. Nudimo tudi instalacije programov. StarOffice Writer-za Izdelavo profes, dokumentov StarOffice Base-za vedno dosegljive podatke g StarOffice Calc-za kalkulacije In analize StaiOfllce Schedule - (pjostanite organizirani -r StarOffice Impress-za učinkovite predstavitve StarOffice Mali - za stalno komunikacijo | StarOffice Draw-za gratiSne ilustracije StarOffice Dlscoussion - za Sitanje novic s OùïdUS Popoln program za poslovanje Ponujamo tudi nagrajeni poslovni programski paket Hennes Datalab.Ptogram odlikuje zanesljivo^ i nizka cena in enostavna uporaba. Nudimo Vam: nakup in instalacijo, implementacijo in prilagoditev = vašim potrebam, uvajanje in izobraževanje. E DataLab HERMES - Šifranti, nabava, pnidaja, naroiilla, glavna knjiga, plače, carinske i.,trgovlna, storitve, potni n. | DataLab OTOS - povezava z vee trgovinami | DataUb ATENA-internet trgovina Datalab CHRONOS - spremljanje delovnega časa | DataUbHEFAlST-vodenje proizvodnje DataUb HERCULES - elektronska izterjava | Informacije: 031/290 399, milan.krajnc-pavlica@gala-dokl.si = Internet pozi'vnik Veliko se nas odlo~a za nakup ISDN-ja, ker ne želimo, da bi bili nedosegljivi na telefon, ko smo priklopljeni na internet, to pa pa nam seveda pove~a stroške. Za tiste brez ISDN-ja pa so v podjetju Avel elektronik, d.o.o., iz Ptuja pripravili za slovenski trg Internet pozivnik. Internet pozivnik rešuje ta problem, saj vas obveš~a o prihajajo-~em telefonskem klicu, medtem ko ste priklopljeni na internet. Ali ste vedeli, da zaradi zasedene telefonske linije 34% ljudi dnevno ne more govoriti z vami? Arhitektura Internet pozivnika vam omogo-~a namestitev na prav vsak ra~unalnik, brez kakršnihkoli dodatnih strojnih in programskih nadgrajevanj. Uporaba pozivnika je zelo enostavna. S samo eno telefonsko linijo in z Internet pozivnikom lahko odslej uporabljate internet ves dan popolnoma brez skrbi, da bi ob tem izgubljali pomembne telefonske klice! Cena Internet pozivnika je 14.900 tolarjev. Ve~ si lahko preberete na spletni strani podjetja Avel elektronik, http://www.avel.si. Šale na internetu Ob takšnem vremenu vam najbrž ni do smeha. Pravzaprav bi lahko rekli, da nas ni~ ne more spraviti v smeh. Vendar ~e malo pobrskate po svetovnem spletu, hitro pridete na strani, kjer so objavljene šale. Toliko jih je, da tudi tisti najbolj "depresivni" na koncu planete v smeh. Da pa ne boste venomer iskali novih šal po internetu, si oglejte nov dosežek doma~e strani šal in programov za kreativne ljudi http://www.inetia.com/sale/. To je nov program za off-line prelistavanje šal. Bere se jih z Interneta, nato pa si jih lahko shranite na svoj doma~i ra~u-nalnik! Prav tako si lahko zbirko sami dodelate. Program bo enostavno sam poskrbel za vašo dobro voljo. Če pa bi radi zraven dobre volje še kaj zaslužili, lahko na spletnem naslovu http://mikson.freeservers.com/ humor/sale.htm služite z branjem šal. Nekaj spletnih naslovov, kjer se boste lahko nasmejali: www.geocities.com/sms_vici/ www.geocities.com/ HotSprings/Villa/2226/vici.html www.e-oglas.com/fun/ www.aaunique.com/vici/ slowwwenia.org/fun/sale/ _index.php3_ www.pomurje.net/framesie.htm www.geocities.com/sms_sale/ Direktorja družb Mobitel Anton Majzelj in slovenskega Microsofta Grega Kukec sta v torek, 8. maja, v Portorožu podpisala pogodbo o sodelovanju pri razvoju programskih rešitev za operaterje mobilnih telekomunikacij. Mobitel bo tako na podlagi Microsoftovega produkta Mobile Information Serverpo-nudil nekatere rešitve s področja mobilnega plačevanja: s tem bodo predvsem podjetjem omogočili mobilni dostop do njihovih sporočilnih sistemov, podatkov in informacijskih sistemov. Hkrati partnerstvo z Microsoftom omogoča Mobitelu dostop do najnaprednejših tehnologij na področju programske opreme za prenos podatkov preko mobilnega omrežja oziroma za mobilni dostop do interneta. Mobitel bo lahko sodeloval tudi v različnih povezavah med proizvajalci strojne in programske opreme. Predvsem je v tem pogledu aktualna naveza med Microsoftom, Ericsso-nom in Compaqom, katere osnovno poslanstvo je razvoj mobilnega interneta. *** Spletne strani in računalniška omrežja ameriških zveznih oblasti so stalen cilj hekerskih napadov. Večina je neuspešnih in ne povzročijo resne škode in razkritja zaupnih podatkov. Omeniti pa velja skupino napadov na spletne strani in interno omrežje ameriškega obrambnega ministrstva, ki se od ostalih razlikujejo po izjemni vztrajnosti napadalcev. Serijo napadov so poimenovali Moonlight Maze. Vleče se že kar nekaj let, večina pa jih izvira iz Rusije. Za varnost Pentagonovih računalnikov sta odgovorna Zvezni preiskovalni urad FBI in oddelek obrambnega ministrstva (DoD), imenovan Space Command. Kljub posredovanju zunanjega ministrstva pri ruskih oblasteh se napadi še vedno nadaljujejo. Američani so proti napadalcem sprožili obširno preiskavo, ki s svojim obsegom presega vse dosedanje na področju internetnega kriminala. *** Škoti močno zaostajajo glede uporabe interneta v komercialne namene. Še posebej se "bojijo" kupovanja preko spleta v skrbi, da bi jih nepridipravi opetnajstili. Za primerjavo: medtem, ko je kar tretjina Angležev "omrežena", je ta odstotek na Škotskem opazno manjši. Za povrh samo dva odstotka škotskih uporabnikov interneta koristita storitve spletnega trgovanja, pa še ti so v stalnih strahovih, kar pravzaprav ni nič nenavadnega. Vzadnjem času se namreč kar vrstijo kraje kreditnih kartic in gesel, predvsem v organizaciji hekerjev iz nekdanjih komunističnih držav. Večina tovrstnih novinarskih poročil po nepotrebnem zbuja preplah, posledično pa se s tem zmanjšuje zaupanje uporabnikov interneta v varnost spletnega poslovanja. Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si NASVETI Kuharski nasveti Jedi iz svinjske ribe Svinjska riba je priljubljen in pogosto uporabljen kos svinjine, saj ponuja veliko možnosti za pripravo. Odtenek barve raznih kosov pri svinjini je različen. Svetlejši so kosi z manj barvine, to so zunanje in notranje stegno ter celotna zarebrnica, katere sestavni del je tudi riba. Temnejši po barvi so kosi z več barvine, kot so vrat, pleče in oreh. V celoti je barva pri mladi svinjini danes zelo podobna barvi teletine z značilnim nežnim rjavkastim odtenkom. Velikokrat s težavo pripravimo svinjsko ribo, ki bi bila tudi po peki dovolj sočna, sploh če uporabljamo suhe toplotne postopke, kot je pečenje na žaru ali v ponvi. Suhost svinjske ribe pri omenjenih postopkih povzroča predolgo pečenje ali pečenje pri previsokih temperaturah in se zaradi tega meso izsuši. Le ne preveč pečena svinjska riba bo po toplotni obdelavi dovolj sočna in mehka, medtem ko so nekateri kosi zelo sočni zaradi manjše zamaščenosti in sama izvedba toplotnega postopka ni tako pomembna; taka kosa pri svinjini sta vrat in pleče. Riba od svinjine ponuja največjo možnost glede priprave. Najpogosteje jo pečemo, cvremo in dušimo. Kuhanje le redko uporabimo, razen za pripravo lukarskega mesa in še kakšne manj znane jedi. Primerna je tudi za mariniranje, ko meso narežemo na fileje in z različnimi aromatičnimi prelivi, ze- lenjavo, začimbami in raznimi pripravljenimi omakami, kot so sojina in podobne, narahlo prelijemo, s tem pa mesu izboljšamo okus. Pri mariniranju zmeraj pazimo, da ne prevladuje aroma ene same začimbe ali dodatka. Marinirana svinjska riba je primerna za naravno peko ali dušenje v različnih omakah. Ce svinjsko ribo pečemo, moramo poskrbeti, da temperatura v pečici ni previsoka, da s tem ne povzročimo suhosti mesa po peki. V pekač na začetku pečenja prilijemo malo tekočine, ki je lahko juha, voda ali mešanica vode in vina, odvisno od tega, s katerimi začimbami smo izboljšali okus mesu pred peko. Okus lahko izboljšamo z limnono, lo-vorjem, korenjem, čebulo, česnom, rožmarinom, timijanom, lahko jo zavijemo v svinjsko mrežico ali med pego pogosto prelivamo s sokom, ki nastaja ob pečenju. Tako pripravljeno pečemo pri 200 do 220°C. Pred peko lahko svinjsko ribo napolnimo z različnimi nadevi. V kos mesa naredimo večjo odprtino in vanjo zataknemo na pol kuhano korenje, čvrsti por, na pol kuhan črni koren ali klo-basičarske izdelke. Lahko pa celotno meso odpremo, tako da dobimo velik kos mesa (kot testo za rulado) in ga nato napolnimo z različnimi nadevi. Nadeve pripravimo iz dušene mešane PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 328. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 42.nad Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 15. nad. Rev{~ina, izklju~evanje in psihosocialni razvoj otrok -15. nad. Vedno znova je potrebno izreči, da je preprečevanje revščine in njenih posledic za otroke in družine zadeva države. Humanitarni in solidarnostni pristopi so le delno in nezadostno nadomestilo za enake možnosti, ki bi jih morala država zagotavljati za vse otroke. Vendar storimo v pričakovanju ekonomskih in političnih čudežov za preprečevanje neugodnih posledic revščine pri otrocih pač tisto, kar zmoremo. V okviru razmišljanja o varovanju duševnega zdravja otrok ob vprašanju, kako zmanjševati neugodne posledice revščine, kaže razmišljati predvsem v naslednjih smereh: - Kateri dejavniki, procesi, povezani z revščino, ki ogrožajo otroka, so dostopni vplivanju stroke in družbe v celoti? - Katere varovalne dejavnike lahko zagotovimo revnim otrokom v okviru izobraževalnega sistema, zdravstvenih služb in men-talnohigienskih služb, kulture, prostočasne dejavnosti, informatike in informacij ter na drugih področjih? - Kakšna je vloga in in kakšne so možnosti men-talnohigienskih delavcev, da vplivajo na zmanjševanje socialno pogojenih razlik glede koriščenja družbenih in strokovnih dobrin, ki krepijo duševno zdravje in prispevajo k zdravemu psihosocial-nemu razvoju? - Kaj lahko ponudimo družinam in kaj neposredno otrokom? Naslednjič pa bomo govorili o ekonomskih i socialnih dejavnikih duševnega zdravja ter o obrobnih skupinah otrok in mladostnikov. zelenjave, iz različnih vrst mletega mesa, perutnine, teletine ali divjačine, nadevi so lahko tudi iz drobovine, posebej okusen je nadev iz ajdove kaše in praženih jeter; uporabimo lahko svinjska, puranja ali perutninska jetra. Nadev lahko pripravimo tudi iz poltrdih sirov ali sirov, ki zorijo s plemenito plesnijo, in dodatkov fine zelenjave, kot so cvetača in be-luši. Ko tako pripravljeno meso nadevate z enim izmed omenjenih nadevov, ga trdno zavijemo, povežemo s kuhinjsko vrvico, od-zunaj začinimo in pečemo kot klasično pečenko. Tako pripravljeno svinjsko ribo lahko ponudite kot toplo glavno mesno jed, lahko pa jo ohladite in pripravite zahtevnejše narezke. V tem primeru meso po peki popolnoma ohladimo in ga režemo na tanjše rezine ter ga pred serviranjem narahlo premažemo s sokom, ki se je nabral pri pečenju. Iz svinjske ribe lahko narežemo zrezke, ki jih prav tako polnimo z različnimi nadevi in nato pečemo in dušimo v nastali omaki ali paniramo in oc-vremo. Danes tako pripravljene zrezke še vedno najpogosteje polnimo z rezinami poltrdega sira in šunke, jajčno omleto, gobovim nadevom, poljubno dušeno zelenjavo, skuto in podobnimi nadevi. Ce tako napolnjene zrezke začinimo in nato pečemo, jih spnemo z lesenim nabodalcem, da se med peko meso ne odpira. Peka naj bo hitra in kratka z obeh strani in naj se meso nato do konca zmehča v omaki iz lastnega soka ali pripravimo na preostali maščobo poljubno omako. Pri zrezkih, ki jih polnimo s sirom, naj bo to- PREREZANA SVINJSKA RIBA Svinjsko ribo po dolgem prerežemo na polovico, začinimo s soljo, kumino, poprom in česnom in jo na hitro opečemo z vseh strani na manjši količini maščobe. Posebej na maslu prepraži-mo slanino, čebulo, korenje in zalijemo z malo rdečega vina in vode. V omako damo opečeno meso in ga do mehkega zdušimo. Ribo vzamemo iz omake. Posebej pripravimo žemelj-no testo, tako da narežemo žemlje, dodamo mleko, jajca, prepraženo čebulo, sol in zelen peteršilj. Pripravljeno testo damo na meso in tako pripravljeno pečemo v pečici pri temperaturi 180°C in pečemo 15 minut. Vzamemo iz pečice, delno ohladimo narežemo na rezine in prelijemo s pripravljeno omako, ki jo po želji pretlačimo. Avtorica: Kristina Panik- plotna obdelava še natančnejša in hitra. Polnjene zrezke iz svinjske ribe lahko tudi ocvremo. Da se med cvrenjem ne odpirajo, spodnji rob mesa narahlo po-tresemo z ostro moko in nato narahlo potolčemo. Tako pripravljeni zrezki so še posebej okusni, če jih napolnimo z nadevom iz sesekljanih lešnikov, mandljev ali orehov, ki jim dodamo prav tako sesekljano slanino in začinimo s soljo, poprom in dodamo malo sladke smetane, da nadev ostane gost. Tako napolnjene zrezke nato poljubno paniramo in jih na hitro oc-vremo v vroči maščobi. Za okras in boljši okus pri serviranju ponudimo zraven rezine limone ali oranže. Nada Pignar profesorica kuharstva Krvodajalci 26. april: Branko Lupša, Gocova 68, Lenart, Majda Golob, Kicar 140/C, Peter Cigula, Saku{ak 20, Vinko Ko-drič, Dobrina 54, @eljko Majcenovič, Lackova 4, Ptuj, Branko Rajh, Savci 23, Janez Muršec, Ločki Vrh 52/A, Branko Krček, Ormoška 9, Ptuj, Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj, Miran @geč, @amenci 4, Stanko Hab-janič, Zg. Gruškovje 59, Janko Janže-kovič, Nova vas pri Markovcih, Ivan Plohl, Bratislavci 26/A, Franc Sovec, Senčak 13, Jožef Zebec, Belski Vrh 102, Janez Mlinarič, Nova vas pri Markovcih, Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj, Bojan Kramberger, Ar-bajterjeva 5, Ptuj, Jože Kmetec, Strmec 59, Robert Ciglar, Podvinci 113, Robert Filipič, Sakušak 74, Silvester Škerget, Sagadinova 1, Ptuj, Anton Peklar, Borovci 32/A, Zdenka Plesec, Brstje 27/C, Nebojša Lesjak, CMD 6, Ptuj, Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj, Ludvik Kuronja, Ulica 25. maja 4, Ptuj, Mateja Pirš, Kajuhova ulica 19, Poljčane, Franc Vaupotič, Kele-minova 7, Maribor, Jože Pauman, Vinogradniška 13, Orehova vas, Miran Soršak, Gerečja vas 77, Ptuj, Ivan Sagadin, Brunšvik 68, Mario Geček, Planica 17/G, Božidar Vasiljevič, Vra-blova 20, Maribor, Janez Golob, Kicar 140/C. 3. maj: Dušan Pšajd, Crmlja 5, Trnovska vas, Mirko Lovrec, Vintarovci 42/A, Marjeta Kraner, Sp. @erjavci 3, Zlatko Kralj, Desnjak 33, Marjan Ho-hnjec, Falinič 8, R Hrvaška, Dragan Lukič, Mali Brebrovnik 6, Jurij Trop, Lešnica 5, Ksenija Kosi, Pršetinci 18, Liljana Zemljič, Kog 99, Marjan Bratec, Sobetinci 8, Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1, Jože Potočnik, Lušečka vas 33, Ignac Sluga, Levanjci 26, Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj, Franc Rajšp, Destrnik 55, Franc Ovčar, Gor-ca 15, Anton Brodnjak, Placar 19, Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72, Franc Kukovec, Placar 7/A, Andrej Cafuta, Vareja 37, Vera Drevenšek, Zg. Leskovec 9, Neža Sluga, Levanj-ci 26, Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj, Boža Meglič, Levanjci 2/A, Štefan Bukvič, @etale 84/A, Marija Voda, Podvinci 137/A, Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj, Marija Ceh, Bišečki Vrh 2, Srečko Pukšič, Destrnik 2, Marjan Lenart, Strmec 3/B, Rudi Fridl, Ločki Vrh 27, Alojz Ceh, Videm pri Ptuju 24/C, Branko Cepič, Prešernova 20, Ptuj, Milena Muršec, Ločki Vrh 28, Bogomir Brumen, Ciglence 59, Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj, Emil Požgan, Prepolje 53, Riko Lipovšek, Ob Dravi 5, Ptuj, Aleš Kolarič, Skor-ba 43/A, Franc Petko, Ihova 34, Benedikt, Silvo Pajtler, Pesnica 9, Drago Paska, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor, Stanko Vršič, Slavšina 36, Silvo Koren, C. talcev 33, Rače, Rudi Štelcer, Pobrežje 118, Franček Veber, Ptujska 2/A, Ormož, Jože Rojko, Sp. Korena 70, Milica Vršič, Slavšina 36, Milan Kokolj, Drvanja 3, Benedikt, Miran Artič, Prepolje 37, Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj, Roman Farič, Ra-belčja vas 23/A, Janez Venta, Senik 22, Branko Matjašič, Stojnci 51, Danijel Visenjak, Dravska pot 6, Miklavž na Dravskem polju, Robert Kotnik, Ješenca 52. PISE: ing. miran glusic / v vrtu Prelestno in delavno Vrt vrtnarja najbolj navdušuje maja, ko je v njem že vse ozelenelo in razcvetelo, od zgodnjih posevkov pa že pobiramo prve pridelke. Hkrati pa je maj zanj tudi najbolj delaven, ker ima v tem času še veliko opravka s setvijo in sajenjem rastlin, ki do občutne otoplitve niso smele na prosto, ter z nego večine vrst vrtnega rastlinja, ki zaljša-jo okolje s prelestnim zelenjem in cvetenjem, v jeseni pa poplačajo vloženi trud s plodovi z domačega vrta. V SADNEM VRTU redno opazujemo razvoj in rast sadnega drevja ter njegovo zdravstveno stanje. Pred okužbo s sadnim škrlupom ne smemo zamuditi nobenega roka škropljenja, ~e smo se za to odlo~ili v rednih ~asovnih presledkih ali pa se ravnamo po napovedih prognosti~ne službe za varstvo rastlin. Breskove listne kodrvosti in roži~avosti na slivah ni mogo~e ozdraviti. Bolno listje poberemo in uni~imo, ~e pa tega opravila ne uspemo, pustimo, da se bolno listje na drevesu posuši in samo odpade. Drevo izdatno pognojimo z lahko topnimi rudninskimi gnojili, da pospešimo sekundarno rast listov in poganjkov, da bi se do jeseni oblikoval in obrastel ter obnovil ~im boljši rodni les. Obolela drevesa v presledkih vsakih dveh tednov poškropimo z dodinom ali euparenom, da jih zavarujemo pred sekundarnimi okužbami z breskovo kodravostjo na novem prirastku. V primeru pojava plesni plesnive poganjke porežemo in sežgemo, škropivu proti sadnemu škrlupu pa dodamo enega izmed pripravkov na osnovi žvepla, da prepre~imo širjenje te bolezni na zdrave dele rastline. Če se na sadnem drevju pojavijo škodljivci, ukrepamo in škropimo šele tedaj, ko ocenimo, da se je škodljivec pojavil v takšnem obsegu, da bi lahko na listju, plodovih ali mladikah povzro~il ob~utno škodo. Proti objedajo~im škodljivcem, kot so razne gosenice in hroš~i, uporabimo želod~ne strupe, ~e pa se pojavijo škodljivci, ki rastlinski sok iz listov in mladik sesajo, pa škropimo s sistemi~nimi pripravki, s katerimi zastrupimo rastlinski sok, ki s tem postane uni~ujo~ za škodljivce, kot so listne uši in razne pršice. Ker so insekticidi ve~inoma strupeni kemi~ni pripravki, jih uporabljamo le, ko je to nujno potrebno, pri ~emer se glede odmerkov in porabe natan~no ravnamo po navodilih proizvajalca pripravka ter strogo upoštevamo dobo delovanja ali karenco, da ne bi prišlo do zastrupitve in drugih škodljivih posledic. V OKRASNEM VRTU sejemo nekatere vrste enoletnih cvetlic na prosto oziroma neposredno na okrasno gredico, kjer ostanejo trajno. Takšne posevke takoj po vzniku, brž ko so dovolj prepoznavni, oplevemo in odstranimo plevele, posevek pa raz-red~imo na primerno medsebojno razdaljo, prazna mesta pa z dosajanjem popolnimo. Pri~elo se je obdobje presajanja in sajenja balkonskega cvetja v cvetli~na korita in cvetli~ne lonce. Vsakdo, ki si želi ocvetli-~iti okna, balkon in druge dele doma, si želi biti pri tem opravilu uspešen. Za ocvetli~enje je potrebno precej znanja, izkušenj, predvsem pa volje in ljubezni do cvetja. Ob široki izbiri vrst in kakovosti sadik ne bo težko izbrati, težje pa je zagotoviti vse pogoje in zadostiti vsem zahtevam, ki jih neka vrsta za uspešno rast in cvetenje potrebuje. Že pri sajenju upoštevajmo vse, kar je potrebno za zdravo rast: zdrave sadike, razkužena zemlja, ~ista in razkužena korita ter nenehno prepre~evanje bolezni in škodljivcev. V ZELENJAVNEM VRTU že nekaj ~asa nabiramo raznovrstno svežo zgodnjo zelenjavo. Ob dnevnih obhodih po vrtu spremljamo rast in razvoj vrtnega rastlinja pri ~emer smo še posebej pozorni na njegovo zdravstveno stanje. Manjše pojave raznih škodljivcev, kot so hroš~i na krompirju, razne gosenice, žuželke, manjše skupine uši na rastnih vrši~-kih, poberemo in zatremo že v za~etku, da kasneje ne bi bilo potrebno segati po strupenih pesticidih. Obgrizeno listje, poškodovano po to~i, viharju ali na kakšen druga~en na~in, je na odprtih ranah ob~utljivo za okužbe z gli-vi~nimi boleznimi. Mo~no poškodovane dele rastline odrežemo in odstranimo, zdrave rastline pa poškropimo z enim od fungici-dov, da prepre~imo širitev glivi~nih bolezni nanje. Paradižnikove sadike se po sajenju naglo vkoreni~ijo, ker so bile posajene v dobro pripravljeno, rahlo in dovolj vlažno zemljo. V za~etni rasti pojav zalistnikov sadiko slabi, zato je v za~etku rasti pletev zalistnikov pri paradižniku pomembno opravilo, sadiko pa tudi sprotno naravnamo in vežemo ob oporo, da so rastline med seboj ~im manj zgoš~ene in ~im bolje osvetljene. *** Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, kot so plodovke (paradižniki, paprike in jaj~evci) od 20. do 22. maja, zaradi lista od 17. do 20. maja, zaradi korenike od 22. do 24. maja in zaradi cveta 17., 25. in 26. maja. Miran Glušič, ing.agr. var ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PROJEKT PETOVIO za prijazno bivanje v naših naseljih Biomasa - vir energije za zeleno Slovenijo Podjetje AAE, d.o.o. (Alpe Adria energija obnovljivih virov) iz Maribora, katerega direktor je Anton Koro{ec, na{ rojak iz Pobrežja, se je lotilo projekta, imenovanega Petovio, s katerim bi na {ir{em ptujskem območju pričeli gradnjo energetskih objektov na osnovi obnovljivih virov - biomase. O tem smo se pogovarjali z mag. Martino Šumenjak, predsednico Zveze dru{tev za biomaso Slovenije, in direktorjem AAE, diplomiranim inžinerjem Antonom Koro{cem. Iz pogovora lahko strnemo naslednje misli: Razvojna filozofija industrijske in znanstveno-tehni~ne revolucije in nenasitna potro{ni-{ka miselnost, ki jo je oblikoval profitni motiv gospodarjenja, sta v dosedanjem razvoju usmerila ~love{tvo v uporabo fosilnih virov energije, intenziven na~in obdelave tal, kemi~no industrijo in podobno. Bliskovito smo dosegli visok življenjski standard, ta pa zaradi neupo{tevanja naravnih zakonov mo~no na~e-nja na{ obstoj, pa tudi obstoj rastlinskega in živalskega sveta na planetu. Življenje na planetu je ogroženo zaradi pojava u~in-ka tople grede, tanj{anja ozonske plasti, onesnaženosti okolja, prekomernega izkori{~anja pragozdov, sprememb v vodnem krogotoku, izumiranja posameznih rastlinskih in živalskih vrst in nara{~anja kroni~nih bolezni. Človek se mora vklju~iti v krožni tok narave, ki je edino zagotovilo preživetja dana{nje civilizacije. Slovenija spada med onesnažene dežele Evrope. Med glavnimi razlogi je tudi kurjenje manj kvalitetnih fosilnih goriv. V Sloveniji za primarno energijo porabimo 39,8 % teko~ih goriv, 23,4 % trdih goriv, 17,6 % nuklearne energije, prav toliko vodne energije, 3,81 % lesa in 0,2 % drugih obnovljivih virov. In ravno tem virom je v bo-do~nosti potrebno posvetiti ve-~jo pozornost, ker so prijazni do okolja in sorazmerno poceni. Skandinavske države in posebej na{a severna soseda Avstrija so na tem podro~ju že zelo dale~, saj že ve~ kot 300 krajev ogrevajo z biomaso, imajo okoli 2000 sodobnih pe~i v industriji ter 20.000 sodobnih individualnih kuri{~. Najve~ uporabljajo odpadno lesno maso, nekaj pa tudi bioplin. V Sloveniji so {li v projekt ogrevanja z odpadno lesno maso v Gornjem Gradu. Slovenska država je v 54 % pokrita z gozdovi. V zadnjih letih se je gospodarjenje z njimi poslab{alo, v tem desetletju se je letni posek v primerjavi s prej{njim zmanj{al za 19 %. Bistvo sodobne tehnologije kurjenja biomase je, da omogo~a ~im popolnej{e izgorevanje gorljivih sestavin. Pri zeleni in organski biomasi pa gre za dva segmenta. Prvi so domala vsi zeleni proizvodi kmetijstva - od trave do zelenih njivskih kultur, ki dajejo dvojni u~inek. V eni tretjini se iz stisnjenega rastlinskega soka proizvajajo proizvodi za prehrano, kemi~no industrijo, proizvodnjo plastike, ostanek - stisnina pa nudi dve tretjini energetske osnove za poganjanje elektrarn oziroma toplarn. Drugi segment so organski odpadki in ostanki, kot so gnoj, gnojevka, odpadki hrane, živalski ostanki v klavnicah, odpadno rastlinsko olje, ostanki, nastali pri prehrambe- ni industriji. Na~in pridobivanja energije iz zelene biomase in organskih ostankov prakti~-no ne posega v ozra~je, predelane snovi pa so odli~no naravno gnojilo za kmetijstvo. Prakti~-no se ves krog zaklju~uje. Podjetje AAE je v soboto pri- pravilo strokovno ekskurzijo v Kotschach v Avstriji, kjer so med prvimi v Evropi organizirano zaceli uporabljati vse vrste energij: vodo, sonce, veter, biomaso, kurilno olje. Strokovne ekskurzije so se udeležili župani Markovcev, Dornave, Oplot-nice ter predstavniki Destrnika in Lenarta. Ti kraji so bili kot prvi vključeni v projekt Petovio. Računajo še na Trnovsko vas. Idealne pogoje pa bi imel tudi Ptuj s Perutnino in farmo svinj KK Ptuj. Strokovno vodi avstrijske projekte delniška družba, ki ima enak naziv kot naša Najvišje ležečo vetrnica v Evropi na višini 1360 m. Foto: FL Odpadna skorja iz žag greje vodo za 280 stanovanjskih hi{ AAE in z našo tudi sodeluje v pripravi projektov. Direktor Wilfried Klauss (nečak enega avstrijskih kanclerjev) je iz družine, ki se že sto let ukvarja z elektrarnami. Popeljal nas je v objekte, ki v občini skrbijo za energijo. Ogledali smo si toplarno na lesno biomaso, ki oskrbuje s toplo vodo vse javne objekte ter 280 stanovanjskih hiš v oddaljenosti do treh kilometrov pri okrog 20 % izgubi. (če bi bile izgube nad 30 %, se ekonomsko več ne bi izšlo). Lesno maso toplarna kupuje od žagarjev (v glavnem je skorja in neuporabni lesni deli). Pripravljen imajo že tudi projekt za toplarno na zeleno biomaso. Projekte sofinancira deželna (Koroška) vlada v 45 %, občina poskrbi zgolj za gradbene formalnosti in ustrezna dovoljenja. Nedaleč od Kotschacha (na nekdanjem mejnem prehodu z Italijo, če se peljemo proti Trbižu) so postavili vetrnico (560 kW), ki proizvaja za 420 gospodinjstev elektrike, če bi stalno delovala, ker pa ni vedno vetra, se dopolnjuje s hidroelektrarno, ki ima zajetje v Zelenem jezeru. Elektriko si izmenjujejo s sosednjo Italijo. Projekt Petovia bi najprej zajel kraje, ki imajo strnjena naselja, saj so izgube pri prenosu energije v teh primerih najmanjše. Pri projektu bo sodelovalo tudi podjetje AAE iz Kotscha-cha s strokovnimi rešitvami in pri zagotavljanju sredstev iz Evropske unije, katere članica je Avstrija. Projekt mora zato biti regionalno naravnan. Evropska unija sofinancira do 40 % investicije. Za projekt so v prvi vrsti pred- videni kraji: Dornava, Markov-ci, Pobrežje (Videm), Destrnik, Lenart, predvidevajo tudi Trnovsko vas, idealne pogoje pa ima tudi Ptuj. Projekti se že izdelujejo za Dornavo, ki mora v kratkem zgraditi sistem kanalizacije in čistilne naprave, in za Pobrežje ter Destrnik in Markovce. To so zgolj idejni projekti, saj se je treba odločiti za lesno ali zeleno oziroma organsko biomaso. Skratka potrebno je izračunati kapacitete in potrebne količine posameznih snovi, ki so v našem okolju na razpolago. Za izdelavo projektov je zadolžen Jože Korošec iz Desencev. Država Slovenija je na področju uporabe biomase sicer že nekaj storila, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki jo je sprejel državni zbor, predvidelo, da se uporaba biomase (predvsem lesa in lesnih odpadkov) do leta 2010 povzpne na 10 % vse primarne energije. Potrebni pa so še zakoni in regulativa v zvezi s kreditiranjem, davčno politiko in podobnim. Konec koncev gre za izkoriščanje virov, ki jih imamo doma. Tudi razvojna politika EU gre v to smer (20 držav se že vključuje v gibanje za izkoriščanje biomase.) Biomasa je po mnenju strokovnjakov najprijaznejša in najcenejša energija. Franc Lačen DAVID BEDRAČ: pot v auschwitz (8) Konec pravljice Deklica, ki je sedela nasproti, si je basala sladoled v usta, medtem ko sta oba star{a pila mineralno vodo. Z Barbaro sva začela ugibati, kdo bi lahko bili ti ljudje in zakaj cela horda vojakov ob njih. Ni bilo potrebno veliko časa, ko se nama je gospod sam predstavil. Bil je vpliven poljski politik in z družino si je ogledoval vas. V naslednjih minutah naju je povabil na skupni obhod, ker je želel vedeti, od kod sva in kaj tam počneva. Tako sva se z Barbaro zna{la v obroču telesnih stražarjev, od katerega sva se ločila {ele čez dobro uro, ko se je družinica poslovila, z Barbaro pa sva {la po vasi naprej in vreme nama je bilo {e vedno naklonjeno. palica. Vodička je razložila, da je služila predvsem za udarjanje po mizi, kadar so bili otroci nemirni, in precej poškodovana površina mize je to trditev potrdila. No, kdaj pa kdaj jo je V nekaterih sobah so ohranjene tudi peči, stekleni kozarci in posoda, skodelice in jedilni pribor. V eni od sob je ohranjen celo otroški voziček, na katerem so prevažali takratne otroke. Za otroke pa je bila važna tudi vzgoja. Ker so starši večji del časa prebili ob delu, se z otroki niso imeli časa ukvarjati, sicer pa so tudi ti hitro okusili težo trdega dela. Za vzgojo in učenje je skrbela vaška učiteljica, katere soba je bila opremljena skromno in vendar drugače kot pri ostalih hišah. Pohištvo je bilo lepo poslikano, stene so bile okrašene z drobnimi tapiserijami in slikami. Učiteljica je živela tako rekoč v šoli. Le dvoje vrat jo je ločilo in že je stala v učilnici. Klopi v tej učilnici, ki je bila edina, so tako nizke, da z Barbaro nisva mogla sesti nanje. Bolj udobno je bilo na katedru, kjer je počivala široka skupil tudi kakšen učenec. V učiteljičini omari so še vedno dokaj dobro ohranjene knjige. Med ohranjenimi predmeti je tudi zvezek, ki ga je uporabljala učiteljica za zapisovanje vsega mogočega. V njem so tudi prekrški učencev, ki se očitno niso vedli po normah njihovega življenja. Med najstarejše objekte v tej vasici sodi cerkev, ki je bila zgrajena že v sedemnajstem stoletju. Notranjost je sicer lepo ohranjena, čeprav je veliko predmetov, stenskih slik, notranje opreme že precej uničene in poškodovane. Levo krilo majhne cerkvice je bilo na dan najinega obiska pokrito s polivinilom. Ljudje so bili po rasti zelo nizki, kar nam kaže med drugim tudi velikost postelj Notranjost kuhinje, kjer je ohranjen tudi otroški voziček Vodička nama je razložila, da se prav s to cerkvijo zadnje čase največ ukvarjajo, renoviranje pa kljub temu poteka zelo počasi. Oltar je majhen in izdelan iz lesa, ki ga še vedno krasijo po-slikave s prizori iz krščanskega življenja. Na poti iz vasice - muzeja ti ponujajo različne okraske, spominske razglednice in ostalo, kar sodi zraven. Cene so primerne tudi plitkejšemu žepu. Potem pa k pricestni avtobusni postajici in vpitje za najinim hrbtom. Ženska, ki je še malo prej prodajala spominke, je privihrala za nama in nama razlagala, da stojiva na napačni postaji, če želiva nazaj v Opole. Ja, krasno! Postaja je bila nekaj minut naprej, toda to še ni bilo najhuje, pač pa dejstvo, da sva imela avtobus šele čez dobro uro in pol. Barbara je preklinjala, jaz nisem zaostajal za njo. Sledil je plaz smeha in mukotrpno "štopanje". Dobila sva. In še v Opole se je peljala prijazna družina. Z Barbaro sva se komaj stlačila na zadnji sedež, kjer sta sedela dva malčka. Žena ni razumela niti besede, mož pa je znal nekoliko nemško. Ko sva mu razložila, kaj počneva tu, nama je predlagal, kaj vse si morava v njihovi deželi še ogledati. Med ponujenim je bil tudi Auschwitz. Nemir se je ponovno naselil v mene. Z občutki iz pravljične vasice sem bil spet pri tem strašnem kraju, kot bi se ga ne mogel otresti. V študentskem domu, kamor sva se z Barbaro vrnila zvečer, je bil totalni žur; sicer pa sva bila tako zmenjena s prijatelji, da greva zvečer v študentski klub. Denarnica se nama je ta večer precej skrčila, ko sva poskušala vse njihove pijače. Glava zjutraj je bila tudi pošteno načeta. Z Barbaro sva bila zjutraj tečna, celo skregala sva se. Še dobro, da je bila nedelja in da je bil odhod v Kraków predviden šele v ponedeljek. Skoraj cel dan sem spal. glasbene novice Besedilo je duša pesmi in v njih glasbeniki izlijejo svoje misli. Vesela, žalostna, ljubezenska, politična in razna druga tematska besedila so vodilna nit, po kateri si tudi zapomnimo neko pesem. *** Italijanski pevec EROS RAMAZZOTI je pustil največji glasbeni pečat z uspešnicami Terra Promessa, Adesso Tu, Occhi Di Spe-ranza, Se Bastasse Una Canzone, Piu Bella Cosa, Cose Della Vita, Un Altra Te, Quanto Amore Sei in Fuoco Nel Fuoco. Gospod RAMAZZOTTI je v duet povabil divo CHER in skupaj sta zapela zelo otožno pop/rock balado PIU CHE PUOI (***), ki jo najdete na albumu Stile libero. *** Nemška skupina ORANGE BLUE je lani skomponirala glasbo za Disneyjevo risanko Dinosaur. Kvintet klasično izobraženih glasbenikov izdaja pesem WHEN JULIA SAYS (****), ki je čudovita klavirska pop balada in ima tudi pravljično besedilo. O MLADIH ZA MLADE m Ameriški pevec LIONEL RICHIE je lani izdal album Renaissance in takoj presenetil z dvema plesnima hitoma Angel in Don't Stop the Music. Letos je popularni pevec že zapel balado Tender Heart, ki ji sledi še ena vrhunska popevka z naslovom CINDERELLA. (****). Nemška zasedba BELL, BOOK & CANDLE je bila zelo popularna leta 1998 s skladbo Rescue Me. Kvintet zveni v novi skladbi CATCH YOU (***) zastarelo, vendar to melodično rock skladbo naredi dinamično prepričljiv vokal izjemne pevke te zasedbe. *** Nemški band SCORPIONS je leta 1971 ustanovil Klaus Meine. V 70. je band iskal svojo uveljavitev in jo v 80. našel s super balado Still Loving you. Največji prodor pa je Škorpijonom uspel s politično balado Wind of Change, ki opisuje takratne razmere v Sovjetski zvezi. SCORPIONS pa so svojo glasbeno pestrost izrazili v pesmi WHEN LOVE KILLS LOVE (***), ki je bila posneta v živo in bo del njihovega novega akustičnega koncertnega albuma. *** MANIC STREET PREACHERS beležijo letos že dve uspešnici: So Why So Sad in Found that Soul, ki ju najdete na albumu Know Your Enemy. Trio je v novi pesmi OCEAN SPRAY (****) uporabil komičen uvod, sicer pa gre za lahkotno rock balado, ki jo je na izjemno čustven način zapel James Dean Bradfield. *** Britansko skupino MUSIQUE sestavljata studijska mojstra Moose in Nick Hanson. Duet je priredil klasiko skupine U2 z naslovom New Years Day, ki sedaj nosi naslov NEW YEARS'S DUB (****) in je prirejena za diskoteke ter jo spremlja sodoben plesni ritem. *** Britanska studijska skupina FAITHLESS ima slede~o zbirko hitov: Insomnia, Salva Mae, Don't Leave, God is a DJ, Take a Long Way Home, Bring my Family Back, Why Go in If Loving you is Wrong. DJ Sister Bliss, Lol, James Cotlo in Maxie Jazz so ~lani skupine FAITHLESS, ki se vra~ajo na glasbeno sceno s komadom WE COME ONE (xxx), ki je ra~unalni{ko/sintisajzerski komad in mu v osnovni plesni strukturi primanjkuje hitrej{i tempo. *** Nem{ko skupino SCOOTER sestavljajo Rick Jordan, H.P. Baxxter in Farns Bueller. Trio ponovno oživlja techno in rave pasaže v novem komadu POSSE (I NEED YOU ON THE FLOOR) (****), ki je zares atraktiven in ritmi~no naspidiran komad. *** Ameri{ki pevec, producent in tekstopisec BABYFACE se je rodil 10. aprila 1959 z imenom Kenny Edmands. Izjemen glasbeni mojster se vra~a na glasbeno sceno s prezahtevno groovy r & b skladbo THERE SHE GOES (***). *** V soboto so v Kobenhagnu že 46. izbirali popevko Evrovizije. Tokrat vam s celotnimi naslovi ponujam kratek pregled naslovov zmagovalnih skladb: 3. ANTIQUE - (1 Would) Die For you - Gretja, 2. ROLLO & KING - Never Ever Let you Go - Danska, 1. TA- NEL, PADAR, DAVE BENTON & 2 x L - Everybody - Estonija. Slovenijo je odlieno zastopala NUSA DERENDA, ki je s skladbo Energy zasedla dobro 7. mesto. Po mojem mnenju pa je bila najbolj{a pesem Je n'ai que mon ame francoske pevke NATASHE ST.PIER. David Breznik DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOMARCI Zaključek bralne značke Bila je sreda. Dan kot vsak drug, a vendar nekaj posebnega, saj smo bili vsi v pri~ako-vanju zaključka bralne značke. @e zjutraj je bilo med u~enci začutiti nemir, razposajenost in radovednost. Vedeli so, da bosta na šolo prišli gostji Neža Maurer in Eva Skofič Maurer. Ob deseti uri se je predstava začela. Učenci so onemeli prisluhnili in od navdušenja zaploskali. V nastopu sta umetnici pritegnili tako učence kakor tudi učitelje. Bralno značko na naših šolah je osvojilo skupaj kar 80% otrok, vendar bo ta številka še nekoliko višja, saj bodo nekateri učenci na predmetni stopnji še lahko povedali o svojih vtisih o prebranih knjigah. Opažamo, da število bralcev na šoli iz leta v leto narašča, kar je zelo razveseljivo in vzpodbudno. Trudimo se, da bogatimo naš knjižni fond z novitetami in s tem omogočamo učencem branje aktualnih knjig. Bilo je neponovljivo, enkratno in odhajali smo bogatejši za spoznanje, da je knjiga resnično tisto, ob čemer začutimo neposreden, prisrčen stik z junaki in da se k njej lahko zatečemo kadarkoli in kjerkoli. Lilijana Pisar KVIZ "LEPO JE BITI RADOVEDNI SLADKOSNED" V mesecu marcu nas je razveselilo povabilo POP TV, da lahko na šolah pripravimo svojo različico kviza Lepo je biti milijonar. Na natečaj smo se vključile vse tri šole zavoda OŠ Videm, Videm, Leskovec in Sela. Mentorstvo učencem za organizacijo kviza sva prevzeli šolski svetovalni delavki. Tako kot na televiziji smo tudi mi pričeli s predizbori. V predizbor, imenovan "Hitri možgančki", se je vključilo 151 učencev razredne stopnje in 94 učencev predmetne stopnje. Postavili smo jim 12 vprašanj, vsakemu razredu posebej, in samo najboljšim 55 je uspel velik met — uvrstitev v kviz "Lepo je biti radovedni sladkosned". Ime kviza so izbrali učenci, kajti naše nagrade niso bili milijoni, ampak čisto nekaj drugačnega in slajšega. Za izvedbo kviza smo povabili k sodelovanju učence Mladi dopisniki 7. in 8. razredov. V sodelovanju z njimi in z goro literature smo sestavili 96 vprašanj za "Hitre možgančke" in 300 vprašanj za finalni kviz. Vprašanja so bila na nivoju razreda, iz katerega je bil tekmovalec. Tekmovalec je imel na voljo tri pomoči: polovičko, pomoč sošolca in glas navijačev. Učenci razredne stopnje so imeli vprašanja prikazana na platnu s pomočjo grafoskopa. Učenci predmetne stopnje pa so imeli kviz računalniško voden . Kljub vsem trem pomočem pa je le redkim uspelo priti do konca — torej v finalu pravilno odgovoriti na vseh deset vprašanj. To je uspelo 30 učen- nar in verjetno tudi oboževanje ljudi, ki jih sam ne boš nikoli poznal. Všeč si jim pač, ker si dober igralec, pevec, športnik ..., a čez čas se tvoja kariera konča in nihče te več ne obožuje, ne sanjari o tebi. Med vrstniki si slaven, če okusiš cigareto ali jezikaš učitelju. Pomeni, da si "glavni", a čez čas si ne upaš več in tvoja slava kmalu odide. S tekmovanji je enako; letos si prvi in glavni, trenerji ali mentorji te hvalijo in spoštujejo. Drugo leto odideš iz šole in že se najde nekdo drug, ki je boljši in nate kmalu pozabijo. Slava ni stalna. Pride, in komaj se ji nasmejiš, je že ni več, Radovedni sladkosnedi z OŠ Videm - utrinek s kviza cem. V vodenju kviza se je preizkušalo enajst učencev , ki so svojo nalogo odlično opravili. Voditelj Jonas Z. jim je velik vzor. Najbolj radovednim sladkos-nedom je v sredo, 25. aprila, ravnateljica šole Marija Šmigoc podelila priznanja in nagrade za znanje — sadne kupe. Tudi tokrat smo se dokazali. V dobrem mesecu smo po pouku izvedli predizbor in finale tekmovanja, to pa glede na število udeležencev kviza ni mačji kašelj. Ce želite videti utrinke in preizkusiti znanje iz kviza "Lepo je biti radovedni sladkosned" , pobrskajte po spletni strani OŠ Videm. Ksenija Samojlenko in Fa-nika Novak. šolski svetovalni delavki SLAVA Biti slaven pomeni imeti de- MJ-I^ -Day - HDNAN KEATIN^N^ .^'□ther l3ay in Paradise - BRANDY 3. Play-JENNIFER LDPEZ .4. All for Ydu-JANET JAG L Butterfly-CRAZY TD It^Raining Man - GERI BALL! he Centre of the Beart -_RD! 8. Survivor - DESTI a Whole Again-atom: IG. Dream on - DEPECBE \/5a\cć? 5o\?o\:o mnitjiin.si Marlboniprava/prodala - Tr&đia 21, M: 02/3003 SCO, Pridržujemo si pravico do spremembe cen in laitTfiguracij. coiiinon NAPREDNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGUA Cene vkljinijEjo DDV in veljajo do konca zalog, ob gotovinskem plačilu. NAMIZNI TENIS / 1. SNTL ŽENSKE Petovia - Kajuh Slovan 3:6 V soboto zve~er so igralke ptujske Petovie odigrale pomembno srečanje v borbi za obstanek, saj so merile moči z ljubljansko ekipo Kajuh Slovan. Po dveh odigranih dvobojih bo znan zmagovalec, ki se bo potem pomeril z drugo uvr-{~eno ekipo v 2. SNTL in po vsej verjetnosti ohranil prvoligaški status. Gostje so pripotovale močno okrepljene, saj je zanje nastopila Kitajka Wang Bo in dobila vse tri posamične igre ter bila uspešna tudi v igri dvojic. Dve zmagi Katarine Golič in ena Brede Mojsilovič so bile premalo, da bi domačinke dosegle kaj več kot častni poraz, ki po vsej verjetnosti po dolgih letih uspešnega nastopanja v 1. SNTL pomeni selitev v nižji rang tekmovanja. Upanje še obstaja, zato je potrebno biti vztrajen do konca. Rezultati: Meletova - Polon-čičeva 0:2, Goličeva - Lesarjeva 2:1, Mojsilovičeva - Wang Bo 1:2, Goličeva - Polončičeva 2:0, Me-letova - Wang Bo 0:2, Mojsilo-vičeva - Lesarjeva 2:0, Goliče-va/Meletova - Polončičeva/Wang Bo 0:2, Goličeva - Wang Bo 1:2, Mojsilovičeva - Polončičeva 0:2. Danilo Klajnšek KARTING Vajnhandl zamudil zmago V Belici pri Čakovcu je bila druga dirka za državno prvenstvo in za slovensko-hrvaški pokal. Nastopilo je 62 voznikov iz Slovenije in Hrvatske, med njimi 13 clanov AMD Ptuj. Se zlasti uspešno je nastopil Friderik Vajnhandl, ki je v kat. 125 ccm v predfinalni vožnji zmagal, toda v finalu je pristal za Repi~em in Jeran~i~em na tretjem mestu. V N 60 ccm je v predfinalni vožnji zmagal Aleš Damiš, a je kot vode~i moral v tretjem krogu zaradi okvare motorja odstopiti. Odlično vožnjo je prikazal Tomaž Janeži~, ki je pristal na petem mestu. Ekipno je zmagalo AMD Moste pred AMD Lucija in AMD Ptuj. Posamezne uvrstitve: N 60 ccm 1. U. Stare, Lucija 6. D. Klobasa, 8. T. Gomilšek, 11. N. Pravdič, 12. J. Vežnaver, 14. A. Damiš; ICA 100 ccm junior: 1. D. Rotar, Moste, 8. D. Hvala; ICA 100 senior: 1. A. Prek, Moste, 6. T. Mlinarič; F 125 ccm: 1. A. Repič, Moste, 3. F. Vajnhandl, 5. T. Janežič, 8. J. Seruga, 7. M. Blatnik. Tretja letošnja dirka bo v nedeljo v Hajdošah. LAGUNA Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211 Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 23. 4. 2001, opr.{t. St 17/2000, v ste~ajnem postopku nad dolžnikom NOVICE VODUŠEK PRESS, založništvo, tiskovna agencija, storitve d.o.o. - v stečaju, Slomškova 3, Ptuj objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaje je: poslovni objekt v skupni izmeri 466,99 m2 s pripadajočim stavbnim zemljiščem v skupni izmeri 742 m2 na Grajski ulici 2, Ptuj, vpisanim pri v. št. 794, k.o. Ptuj (parc. št. 1306, 1307 in 1308), s pripadajočim inventarjem po inventurnem zapisniku, po skupni najnižji prodajni ceni 30.400.000,00 sit. Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za NV Press d.o.o. - v stečaju". Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52400-690-42557. Potrjen izvod naloga priloži ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora pogodbo o nakupu skleniti v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino v 3 mesecih po podpisu pogodbe o nakupu, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejse informacije so na voljo na telefonski številki 02 228-12-10, na kateri se je mogo~e dogovoriti tudi za ogled nepremi~nine. anc POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. £1 ercator Gí]D[p©[ím]a[?[te©Q PGmS Ormoška cesta 30, Ptuj PRIREDITVE V MAJU 2001 VsflbiitDl9. maiaflh1D.uri LUMPIADA 0 Najbolj nora £urka za otroke. 1 Ui^t^sAmnajboljši sosed d.o.o. AVTOCENTER Škoda & Lada • splošna popravila vseh tipov motornih vozil • generalna popravila motorjev • manjša kleparska popravila • rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137 Mali oglasi KMETIJSTVO PIŠČANCE domače reje za zakol ali nadaljnjo rejo po 250 sit/kg žive teže naprodaj. Ekart, Starše 85 b, tel. 688 30 21. NA SEZONSKO PAŠO vzamem pet telic, dogovor pri prirastku. Tel. 769-24-31. PUJSKE prodam. Tel. 764 78 81. ŽITNI KOMBAJN Far in samo-nakladalno prikolico Mengele prodam. Tel. 753-24-61, zvečer. TROSILEC hlevskega gnoja, obračalnik Pajek in rotacijsko ali BCS kosilnico kupim. Telefon 041 200-804. STORITVE GUME, traktorske ugodno, 11,2 x 28 =25.000 sit; 12,4 x 28 - 26.000 sit, montaža brezplačna. Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c, tel. 788 81 70, vsak delovnik od 6. do 22. ure. GUME za osebna tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo znamke Michelin, Fulda, Matador in druge na zalogi - montaža brezplačna. Obnovljeni avtoplašči za osebna vozila 145 x 13 in 155/7 x 13 - 3500 sit, 165/70 x 13 in 175/ 70 x 13 = 3800 sit. Vulkanizerstvo Ivan Ko-larič, s.p., Bukovci 121, Markovci, tel. 788 81 70. INŠTRUKCIJE iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole! Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, telefon 041 753-321. ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Talum, Perutnina, Telekom, Merca-tor, KK Ptuj, Atena, Infond, Pro-banka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovlnica GBD, d.d., Kranj). PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. SOBOSLIKARSTVO-PLESKAR-STVO Ivan Bejak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51-51, GSM 031 383-356. ZAŠČITA pred STRELO in prenapetostjo, za TV-video, Hifi, Računalnike, električne stroje, inštalacije... Montaža, Elektro Ivančičs.p. Ulica 5. Prekonnorske 9, 2250 Ptuj, TEL.: 041-739-197 Glasbena šola Ormož Dobravska cesta 13/a Telefon 741-0-730 vabi na VPIS NOVINCEV Vpis učencev novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2001/2002 bo 23. maja 2001 od 14. do 17. ure v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo bodo kandidati pisno obveščeni. SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. RAZNO ZBIRATELJ kupi razno starinsko pohištvo, mize, ure, slike, kipce, porcelan itd. Plačam takoj. Tel. 041 345-745. POZOR! Če se hočete ukvarjati profesionalno ali imeti dodaten zaslužek, lahko začnete vzrejo južnoameriških činčil. Plemenske živali lahko kupite na naši farmi. Odkup je zagarantiran na naši farmi. Naša farma posluje že 10 let. Inf. na tel. 041 770-081, Janez - Marjana Lor-bek, Lancova vas 26 a, Videm. GSM APARATI, hi-fi stolpi, TV aparati, videorekorderji, dodatna oprema za GSM, SIM kartice, video in avdio-kasete, radioure, foto-filmi, fotoaparati, baterije in še več. Pozor! 15 % majski popust na gotovino. Super cene in akcije, MJ -Media Shop, Osojnikova 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 74 81-888. KAVČ, dva fotelja in francosko posteljo prodam. Tel.: 031 818-597. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) 19. maja Verica Šućur, dr. stom. Potrčeva ul. APARTMAJE NA MORJU, Sa- bunike pri Zadru, peščena plaža, dam v najem. Varaždin, tel. 00385 42 211 371 ali 091 575-27 79. RAZNE STARINE, tudi starinsko pohištvo, kupim. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897 675, non -stop. POČITNIŠKO (kamp) prikolico z baldahinom (rabljeno) kupim. Tel. 776-18 71 ali 031 844-068. KOMPLET pohištvo za enosob-no stanovanje prodam. Tel. 764-7981 ali 041 576 609. KOMBINIRAN otroški voziček, ležalnik in hojico prodam. Tel.: 777 95 41. ALI IŠČETE PROIZVOD naslednjih firm: Candy * Miele * Blanco * Sony * Sharp * Tecnogas? V sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51, nudi najugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Od 15.05. do 31.05. 2001 akcija - "~udežni Candy" - ob nakupu pralnega stroja Candy vam bomo podarili 6 paketov po 2,8 kg pra{ka "ava". Akcija vgradni hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni {tedilnik ter stekloker. plo{~o PVS 604 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CE 1049 T (1000 vrtlj./min.). Možnost pla~ila na 6 obrokov - ~eke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Obi{~ite nas! Na podlagi 27. , 29. in 32. člena Zakona o lokalni volitvah (Ur. list RS, {t. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) ter 21. člena Statuta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ter na podlagi ugotovitvenega sklepa občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah občinska volilna komisija RAZPISUJE nadomestne volitve za dva člana občinskega sveta za območje občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 1. Nadomestne volitve bodo v nedeljo, 17. junija 2001. 2. Kandidature oz. liste kandidatov se predložijo občinski volilni komisiji najpozneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja do 19.00 ure. 3. Za dan razpisa volitev, s katerimi začnejo teči roki za volilna opravila, se {teje 09.05.2001. 4. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. MESTNA OBČINA PTUJ Občinska uprava Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, {t. 3/96) razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v najem A. Poslovni prostor na Ptuju, Krempljeva ul. 4, v velikosti 41,40 m2 B. Poslovni prostor na Ptuju, Cankarjeva 5, v velikosti 45,20 m2 RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: pod A - trgovska dejavnost pod B - poslovna dejavnost 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas. 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stro{ke za opravljanje določene dejavnosti pod pogoji, ki jih določi Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{čine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik. 4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik). 5. Var{čina 200.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je uspel, pa upo{teva kot plačilo najemnine. 6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki bodo predložili dokazilo o vplačani var{čini na ŽR Mestne občine Ptuj {t. 52400-630-20701. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. Mestna občina Ptuj OBČINA KIDRIČEVO V skladu s 13. členom Odloka o priznanjih občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 49/00) se rok za oddajo pobud za podelitev občinskih priznanj podaljša do 25. maja 2001. A¥f©ICUMlS1W servis SPECULIZIMNA AVTOKLERARSKA DELAVNICA ZA VSA VOZILA - ravnalna miza - varjenje aluminija - varjenje plastike -antlkorozljska zaščita - tehnično vzdrževanje imkol«>LET1«Ks.p., Ragoznlikac.48,ni4 Tel.tac02 746 34 81 CSSM: 041/597-419 ford focus - že za 2.423.000 sit ^ ^^-^ AKCIJAI - klima samo 22.000 sit Pooblaščeni servis za vozila Ford Ford Hvaleč trgovina servis Franc Hvaiec s.p. Mariborska c. 68, PTUJ 02 788 54 00 UGODNO! - krediti - lesing àMIGOC F Oačl SALON POHIŠTVA Spuhlja 79a, PTUJ Telefon: 02/ 775 41 01 • regali, sedežne garniture • spalnice, otroške sobe • kuliinje, jedilnice • pisarniški program Možnost plačila s plačllnliiil karticami. Do 35% popusti pri gotovinsicem piačiiu! Piačiio tudi na obroice! Svet zavoda OS Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju razpisuje delovno mesto RAVNATELJA [OLE. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS 12/96, 53., 145. člen), imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Mandat ravnatelja traja {tiri leta. Delo bo pričel opravljati 1.9.2001. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po{ljite v roku 8 dni od objave razpisa na naslov {ole, s pripisom "Razpis za ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obve{čeni v predpisanem roku. POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi DELO DNEVNI BAR zaposli prijazno in urejeno dekle s prakso, nad 20 let, stanovanje brezplačno - Litija. Tel. 041 710-660, Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s.p., Šmartno pri Litiji, Grumova c. 2. ZAPOSLIMO kuharja ali kuharico in natakarico ali dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. 041 748-905, Jana Zaleznik, s.p., Kri-ževec 1, 3206 Stranice. ZAPOSLIMO kuharico ali kuharja in natakarico. Nudimo hrano in stanovanje, zaželeno samostojno izvjanje dela. Tel. 03 839 16 50, Penzion na razpotju, Dragica Plesnik, s.p., Logarska dolina 14, 3335 Solčava. NEPREMIČNINE ŠTIRISOBNO stanovanje (83 m2) v 4 nadstropju v Ulici 25. maja prodam. Ugodni plačilni pogoji. Tel. 771-84-91 ali 031 373-314. PODKLETENO ENOSTANO-VANJSKO HIŠO z manjšo predelavo v dvostanovanjsko in manjšo gospodarsko poslopje z garažo ter dve gradbeni parceli v bližini Pesnice prodam. Tel. 774-27-91 ali 653 38-21. POSLOVNI PROSTOR na Ptuju oddam v najem ali prodam. Tel. 02 687 01 01, 041 459 381. e-mail: tepo.ptuj@amis.net AKCIJA od 17.5. do 31.5.! SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU Kuhinje SVEA _ REGAL "ATA" Kuhinje MELODY 3) SVfA ^ ^ d=4,05v=2,12 - uvoz iz Italije M€LdDY dodatni 5 % popust - HITRA DOBAVA 94.876 SIT BARVA: JELŠA ali OREH dodatni 10 % popust - RAZNOLIKOST in ELEGANCA Navedene cene in popusti veijajo ob golovinsltem piačiiu od 17.5. do 31.5. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 19% DDV. MAJHNO posestvo, pribl. 1 ha (vinograd, njive, gozd), in staro hišo prodam. Interesenti naj se obrnejo na Tednik pod geslom: "Sončni grič." HIŠO z gospodarskim poslopjem in 95 ari zemljišča v Vodrancih pri Kogu prodam. Tel. 740-12.20. V TURŠKEM VRHU prodam parcelo z 20 ari vinograda in vikend z 2 hektarjema zemlje v enem kosu na lepi jugovzhodni legi. Tel. 756-60-03. PARCELO na zelo lepi sončni legi, razgled na Dravsko polje, ter tudi kmetijo ali novo hišo prodam. Tel. 041 964-192. BOSCH ORIGINALNI IN REZERVNI DELI - vžigaine In ogrevalne svečke - črpalke goriva - vbrizgalne šobe - brisalci twin - akumulatorji silver - klinasti in zobati jermeni -vsi ostali rezervni deli BOSCH NOVOST: svečke super plus YTTRIUM Pri gotovinskem piačiiu nudimo 5% popusti Trgovina: PC Drava, Osojnikova 9 PTUJ, tel.: 774-16-71 Veleprodaja: Belšakova 76, PTUJ tel.: 748-14^90 VIDEOTEKA ottLp tel.&faks: 02 77549.41 Trenutno najbolj Sledanifllml o ROAD 1RIP - l(omedlja • SHIRi - al(cija • BAIT - aiccija o THE HOLLOW MAN ZF triler NOVI ODPIRALNI ČAS: Od ponedeljka do sobote od 9. do 20. ure PRI NAS DOBITE ORIGINALE! AVTO ŠOLA URSKA d.o.o. Obveščamo bodoče voznike, da smo se preselili V nove prostore. Najdete nas pri avto servisu DOMINKO VW Zadružni trg 8. Tečaj CPP bo v: - ponedeljei( 21.5.2001 ob 16. uri Prijave na telefon: 02/775-31-31; 041/748-313; 031/748-313 GRADBENO PARCELO v Kidričevem - Njiverce, velikost 675 m2, komunalno opremljena, zazidana klet, hišna številka, prodam. Telefon 041 663-551. PTUJ- ZAHODNO PRIMESTJE prodam obnovljeno in vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem (bivša kmečka domačija), 90 m2, stanovanjske površine, 360 m2 gospodarskih poslopij. Vse skupaj na parceli 30 ar. Telefon 031 288-021. GRADBENO PARCELO v Drs-telji, 8 arov, prodam. Tel. 775- 03 51, po 16. uri. POSLOVNI PROSTOR ali stanovanje na Ptuju, I. nadstropje, prodam. Tel. 040 398-236. KMETIJSTVO OBRAČALNIK ZA SENO in zobato koso za traktor Tomo Vin-kovič 731 ali manjši prodam. Tel. 02 740-15-53. OKOPALNIK za sladkorno peso in koruzo v zrnju prodam. Tel. 578 87 83. BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537. POZOR, VINOGRADNIKI! sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovinarstvu Metličar vsak dan od 7. do 19. ure. Potrčeva 28, Ptuj, tel. 771- 28 61. NESNICE, mlade, Hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. VAKUUM SOD za gnojnico, 2700 l, prodam. Tel. 753-02-21. NAKLADALNO PRIKOLICO SIP 22 prodam, cena 60.000 sit. Tel. 755-40-11. DVA PRAŠIČA, težka 130 kg, domače reje, prodam. Tel. 751-31 21. PRODAM belo mešano vino. Tel. 031 857-458. Gradimo in obnavljajmo Hi'lz Metalko ^fttíi^ do 31. s. 2001 ^^^ PC Ptuj, Rogozniška 7 1.990.- Zidarsko orodje art. 432/3.................................................................. Samokolnlca Uv, art. 6-922........................................................... Tervol plošče TP 1000x600x30/25,1 m'.................................. Tervol plošče TP 1000x600x50/45,1 m'.................................. Izotekt Izolirka V3 bitumenski plastomerni trakovi, rola 10m............ Izotekt Izolirka V4 bitumenski plastomerni trakovi, rola 10m............ Siporex Ytong gladke zidne plošče ZPG 60 x 25 x 10 cm, kos..... Siporex Ytong gladke zidne plošče ZPG 60 x 25 x 15 cm, kos..... Siporex Ytong gladki zidni blok Zfê 60 x 25 x 20 cm, kos........... Bela notranja barva zidna, Jupol, Jub, 15 I............................................. Strešno okno Velux GZL 306, 78x118 cm, kos..................................... Betonske prane plošče 40 X 40 cm, sive, 1 kos............................................ Betonske prane plošče 40 X 40 cm, sivo rdeče, 1 kos................................. Talne keramične ploščice Celeia Gorenje Keramika, 33 x 33 cm, C kvaliteta, 1 Ploščice Smov, zunanje in notranje oblaganje. Norite, 30 x 30 cm 1. kvaliteta, 1 m .. Ploščice Smov, notranje in zunanje oblaganje, Quarzite, 30 x 30 cm 1. kvaliteta, 1 m' 785.- 5.990.- 3.295.- 31.995.- 2 33 1.790.- 1.790.- METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/772 91 11 «m SALON POHIŠTVA Ob Dravi 3/a, PTUJ Tel: (02) 783-8161 VITRINE, KOMODE - V DVEH BARVAH, MIZE IN STOLI UGODNE CENE !! IZJEMNA KVALITETA!! PRODATA SFWTS TN MONTAŽA NAROČITE NOVI in spoznaite svoie poslovne partnerje! Podrobnejše informacije so vam no voljo no spletnem strežniku Agencije Republike Slovenije za plačilni promet http://www.sdk.si in no sedežu podružnice Ptuj, Trstenjokovo 2/a OGLASI IN OBJAVE BnnBMiiPcpsù^ Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910 UGODNO PRODAMO: XANTIA 2.0-1993-950.000,-ZX AVANTAGE-1992-450.000,-AX 1,1 CABAN 5V-1993-450,000,-MB 260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000.-GOLF 1,6 JX-1991 -550,000,-CADDY1,6 FURGONE -1997 -1,130,000,-CX 22 SV-1988-200,000,-MEGANE 1,6 RN 1996-1,250,000,-AUSTIN MIN11000 -1971 - 250,000,-MAREA SW1.8 ELX1997-1.800.000,-FIORINO 1.7D-1995-490.000,-AROSA 1.01997-1.030.000,-PEUGEOT106XN -1995 - 750.000.-LADA NIVA 1.6 4X4 -1994 - 450.000.-SAMARA1300 3V -1996 - 430.000.-SAMARA1500 3V -1996 - 400.000.- Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj FOTOKERAMIKA MATIJEVIČ Izdelava barvnih in crno-belih fotografij na keramiki za nagrobne spomenike. Tel. 02 780 99 21, 799 01 80 Kidričevo - Njiverce. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE. ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje eleklromotor|ev vsel vrst, tudi za pralna stroja, popravila transformatorjev in raznih gospodinlskih aparatov. Zelo ugodne cene! -Et 7&2-498. FASADE DEMIT STyROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogainikl - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga sllkopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Siikopleskarsivo in fasaderstvo it041 646 067 ali 062 754 4010. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 fal