I

Prečastitemu, visokoučenemu in svitlemu

Gospodu Gospodu

doktorju svetega bogoslovstva, častnemu korarju Lavantinskemu itd. itd.

škofu Kerškemu in knezu Avstrijanskemu

v


slavni spomin nabral

kateket in učitelj c. k. višje realke.

V Celovcu. 1*5*.

Natisnil Janez Leon.

45664

l'notiffl

I.

Pred 31 .  Oktobrom.

CferVs pop\ 7 XVsqVe GVrCensIs
epIsCopo faro f Vnfta eXoptat
Deo IVVante sef VnDa.

Jan. Černič.

Prašal sem kmete, mestjane okoli,

Kdo da kej škof naš bo vsem zdaj po volji?
Poslušam, poslušam, kaj se govori,

Poslušam, poslušam, kaj močno doni:

„Prbsimo, prosimo vsi zdaj Boga,

Da nam za škofa le Wiery-a da!“

Prašal sem svetne, duhovne okoli,

Kdo da kej škof naš bo vsem zdaj po volji?
Poslušam, poslušam, kaj se govori,

Poslušam, poslušam, kaj močno doni:

„Prdsimo, prosimo vsi zdaj Boga,

Da nam za škofa le Wiery-a da!“

Prašal sem Nemce, Slovence okoli,

Kdo da kej škof naš bo vsem zdaj po volji?
Poslušam, poslušam, kaj se govori,

Poslušam, poslušam, kaj močno doni:

»Prosimo, prosimo vsi zdaj Boga,

Da nam za škofa le Wiery-a da! ft

1  *

- 4  -

31« Oktobra.

Prašal sem danas po mestu okoli,

Kdo da kej škof naš bo vsem zdaj po volji?
Poslušam, poslušam, kaj se govori,

Poslušam, poslušam — že močno doni:

„Mamca je prišla iz Solnogradd,

Wiery-a, pravi, imate škofa!*

Po 31. Oktobru.

Prašam zdaj tudi povsodi okoli,

Alj je dro Valentin res vsem po volji?

Poslušam, poslušam, kaj se govori,

Poslušam, poslušam — veselo doni:

»Hvalimo, hvalimo vsi zdaj Boga,

Da Valentina nam dal  je  škofa!*

Rojenega Korošca nam je toraj Bog dal za škofa; le poslušajte
ljubi Slovenci! hočem vam vse naravnost povedati, da vidite, kako
čudovitno Jih je premodra roka božja vodila, da Jih je pripeljala do
te narvišje stopinje v sveti katoljški cerkvi.

Dr. Valentin Wiery,  premilostljivi knezoškof naš, so se
rodili na Koroškem, so toraj naš rojak. VLavantinski dolini  je
tekla zibika Njihova. Malo urico od št. Andraša, kjer so dosedaj La¬
vantinski škofi stolovali, vidiš si lepo belo cerkev nasproti smehljati;
dva stolpa ponosno naviš molita in ti naznanujeta, da je tukaj precej
velika fara. To je „Marain," farna cerkev posvečena rožni devici
Mariji. Tukaj so prečastiti knezoškof naš zagledali beli svet. Oče
Njih Franc Serafinski  je bil celih 31 let učitelj in Cerkvenik pri
tej fari, in že tretjič oženjen. 12. Februarja 1813 povije mu žena
sinčka Valentina.  Pa komaj je bil fantiček 4 leta star, kar nemila
smert pobere skerbnega očeta 27. Januarja 1817. Ostane toraj uboga
udova in troje otročič: Valentin,  Ana, ki je zdaj v Celovcu, in Anton,
ki je lončarski mojster v Velikovcu. Skerbna mati pošlje svojega
Valentina  v bližni št. Andraš v šolo, potem pa v Celovec, da se
ondi izuči 4 nižje latinske šole. Valentinov  stric in dobrotnik,
visokočastiti gosp. Poš,  predsednik c. k. deželne sodnije, so pa
bili prestavljeni iz Celovca v Gorico; toraj se tudi Valentin  ž njimi
v Gorico preseli in tam dokonča 4 višje latinske šole.

Leta 1832 stopijo Valentin  po božjem poklicu kot bogoslovec
lavantinske škofije v Celovško semenišče in dokončajo bogoslovske šole
1. 1835. Da so se učili vse leta in po vseh šolah izverstno, in se
obnašali prav lepo in izgledno, ni treba v misel jemati, ljubilo in
spoštovalo Jih je vse, predpostavljeni in součenci. Radi bi Jih bili

5

rajni knezoškof Ignaci Zimerman  že 1. 1834 v mašnika posvetili,
pa so bili še premladi; zatoraj se je to zgodilo še le 4. Avgusta 1835.
V mašnika posvečeni se podajo na Dunaj v višje šole, se učit doktorstva
svetega bogoslovstva. Leta 1838 se vernejo kot doktor sv. bogoslovstva
v svojo domovino in pridejo za kaplana v Šmarje na spodnjem Štajerskem.
Pa že jesen perve dni mesca Oktobra Jih pokličejo kot špirituala v Celov¬
ško semenišče. Blizo 7 let so bili bogoslovcem ljubezniv duhoven oče;
tako so si priredili in podučevali velik del tistih duhovnikov, kterim
so zdaj škof in višji pastir. Še so pri vseh učencih v blagem spominu
in vsi se še spominjajo živo Njih prelepih ogovorov in zlatih naukov. SIo-
vencom so se posebno še pa bili prikupili; kajti še le kot bogoslovec
so se bili začeli učiti slovenskega jezika, pa skoraj so se ga bili tako
navadili, da so Oni — rojen Nemec — slovenske bogoslovce učili slo¬
venskega jezika. Toliko premore bistra glavica in terdna volja. —
Pa Njih slavne lastnosti in prelepe dela ne ostanejo skrite. L. 1844
Jih rajni knezoškof Franc Ksaver Kutnar  pokličejo kot stolnega
korarja v št. Andraš. Tukaj so se trudili obilno, in zlasti kot višji
šolski ogleda so mnogo mnogo delali za ljudske šole, — kar Jih leta
1851 višji knezoškof Maksimilijan Jožef  k sebi vzamejo v Sol-
nograd. Tukaj so bili korar pri višji stolni cerkvi, prosinodaljni spraše-
vavec, škofijski komisar za fantiško semenišče in slednič vodja bogo-
slovskega semenišča. Celih 7 let so tukaj pred očmi svojega nadškofa
živeli in svoje mnoge in težavne dolžnosti zvesto spolnovali, so se obnašali
pa tudi tako lepo in ljubeznjivo, da Jih spoštuje in ljubi celo mesto,
pa tudi cela nadškofija Solnograška. Zatoraj so Jih pa tudi knezonad-
škof Solnograški po svoji pravici, da vsako tretjokrat oni imenujejo
Kerškega knezoškofa, 30. Oktobra 1858 za Kerškega škofa izvo¬
lili. Vse po celem Koroškem je želelo, je zdihovalo, je prosilo, da bi
iz Solnograda dobili za škofa tam bivajočega Korošca, slavno znanega
in občno ljubljenega gospoda. Že je bilo minulo troje mescov, pa od
prihodnjega škofa kaj gotovega še ni vedel nihčer. Se ve, da je vse
težko težko pričakovalo ! Bilo je 31. Oktobra — ravno sveta nedelja, —
kar kočija priderdra iz Solnograda in nam pripelje mamkico, staro
mamkico novega škofa našega. Oh srečna mati, da si doživela toli¬
kega veselja, srečni pa tudi mi, da si nam prinesla veselja tolikega.
Bog ti daj uživati dolge dolge leta to veliko pa redko veselje! Sla
je ta vesela novica kot blisk po celem Celovcu, in ko bi trenil, se
je raznesla po celi deželi; razlegalo se je po dolinah in planinah:
„Dr. Valentin Wiery je knezoškof naš!"  — Malo dni potem so
prišle uradne pisma iz Solnograda, ktere so poterdovale to veselo
novico in zraven še naznanovale, da bo konfirmacija, to je poterjenje
novega škofa 20. Novembra, konsekracija, to je posvečevanje 21. No¬
vembra v Solnogradu. Vsa škofija je bila zdaj po koncu, veliko ljudi
se je spravljalo v Solnograd, — ali človek obrača, Bog pa oberne.
Strašen mraz je pritisnil, snega je padlo do kolena. Vendar se je

- 6  -

podalo v tem strašnem mrazu in globokem snegu črez visoke in ne¬
varne Turje na daljno pot v Solnograd devet  duhovnikov iz Kerške
škofije. Imenujejo se ti serčni visokočastiti gospodje (p. n.): Peter
Adam Pichler,  stolni korar in vodja Celovškega semenišča, Maks
\Valner,  konzistoralni svetovavec in fajmošter mestne glavne fare v
Celovcu, Jan. Ra upi,  dehant vBelace, Jan. Rauscher,  dehant v
Sovodju, Franc Stornik,  začasni dehant na Bistrici, Ant. Ehrlich,
mestni fajm. v Strassburgu, Ant. Mayr,  fajm. v starem Dvoru, Nik.
Rabič,  fajm. v Lollingu in Jož. Gasser,  fajm. v Kamerčah. Vsi
ti gospodje ne morejo dosti pripovedovati in prehvaliti, kako milostljivo,
prijazno in preljubeznjivo so bili povsod sprejeti, posebno od prečast.
knezonadškofa Maksimilijana in našega novega škofa Valentina. Le
slišati jih, svitle solze človeka posilijo. Kdo bi vesel ne bil takega
škofa! —

20. Novembra, to je saboto pred poslednjo nedeljo po binkoš-
tih so bili naš novi knez in škof konfirmirani ali poterjeni. O pol
enajstih so jeli v stolni cerkvi vsi zvonovi peti, in v bogati opravi
in iepi procesiji je stopala vsa duhovščina po sredi stolne cerkve pred
veliki oltar. Pre'd ravno tem oltarjem so shranjeni sveti ostanki ško¬
fov sv. Ruperta in Virgilia; prelepo so bile svetinje okinčane in veliko
sveč je gorelo okoli. Prečastiti knezonadškof Maksimilijan Jožef
so se usedli na svoj prestol, novoimenovani knezoškof Kerški tudi
na svoje odločeno mesto. Prokurator ali zagovornik novega škofa je
začel svoj govor in prosil prečastitega knezonadškofa, naj da imeno¬
vanega škofa Valentina  tudi poterdi. Zdaj se vzdignejo prečast.
nadškof in poterdijo s prav pohvalnimi in ginljivimi besedami škofa
Valentina.  Slednič se vzdignejo poterjeni škof Valentin  in se
zahvalijo premilostljivemu nadškofu tako milo in serčno, da je vsem
pričujočim duhovnikom se storilo prav milo pri sercu. Potem je pro¬
kurator čast. gosp. Dr. Lienbacher še enkrat nagovoril prečast. nad¬
škofa in novopoterjenega škofa — in ginljiva slovesnost je bila kon¬
čana. — Veliko nar višje gospode in mnogo vernega ljudstva se je
bilo zbralo; serčno veselje se je vsem svetilo na licu. Pa še več ljudi
se je bilo nabralo prihodnega dne, ko so izvoljenega in že tudi po-
terjenega škofa Valentina  posvečevali, to je: poslednjo nedeljo po
binkoštih ali

n.

21 .  Novembra.

TeCVM abhlnC al) Coeljestla Iter.

j.  č.

Služba božja slavno se opravlja,

Sveto opravilo se ponavlja
V starem Solnogradu tam;

— 7  -

Valentin se v škofa posvečuje,

Moč škofdvska Mu se podeljuje
Daje nadpastir se nam.

Truma, glej! duhovnov Ga obdaja,

V stolno cerkev slavno Ga sprevaja,

Pred allarjem Oil kleči:

Višji škof nad Njim roke steguje,

S križmo sveto Ga pomaziljuje,

Škofje znamnja Mu deli.

Rokavice zlate, paljca kriva
Valentinu v roči se preliva,

Perstan drag na perstu lesketa;

Kniga evangeljska se Mu daje,

Tri škofovi „brata K  objemaje
Zdaj solzč točijo veselja.

Glej! v odsvitu večne božje slave
Se tam Valentinu verha glave
Mitra sveta zdaj blišči,

Zlati križ na persih že Mu sije:

Oh komu serce glasno ne bije? —

„Novi škof naš tam stoji!^

Mislite se Ije v starodavni Solnograd v stolno cerkev; kakor
vesela nevesta je prelepo okinčana hiša božja, vse živo je ljudi. Tam
so 21. Novembra, ravno na god Marijnega darovanja posvečevali na¬
šega novega škofa. Ob osmih zjutraj stopijo najpred prečastiti kne-
zoškofLavantinski in slavno znani govornik Anton Martin  na lečo
ali prižnico. Vse gleda in posluša, kaj bo. Prečastiti pridigar vzdi¬
gnejo svoj glas in začnejo :

Sveti Duh je rekel: „Odločite mi Savla in Barnaba v opravilo, za ktero sem ju
izvolil. Tedej so se postili in so molili, ter položili na nju roke in ju poslali."
Dj. apost. 13, 2 — 3.

V v od. Tri mesta  po celi Evropi so mi nar ljubše, nje vi¬
soko spoštujem in posebno rad imam. Rim,  večno mesto, kjer po¬
čivata apostoljška kneza in pervaka Peter in Pavl, Rim,  terdna skala
naše sv. vere, ktere vrata peklenske ne bojo premagale, Rim, pravo
serce, iz ktcrega se raztaka na vse strani vse katoljško življenje.
Poln spoštovanja in ljubezni pozdravljam mesto Rim,  sveto mater ve¬
soljnega sveta katoljškega, s prelepimi besedami škofa Fenelona:
„Moja roka naj mi odreveni, in jezik moj naj mi zastoji, preden tebe
pozabim, in ne oznanujem slave tvoje, o sveto mesto!" —

8  -

Moje drugo mesto, ktero posebno rad imam, je stari in častit¬
ljivi Oglej,  perva zibel keršanske vere in naj starejše semenišče
tistih slavnih mož,  ki so sv. katoljško vero nesli med tiste rodove,
ki so prebivali od sinjega morja jadranskega do bistre Donave in od
visokih Tiroljskih planin in snežnikov noter do prostornih planjav stare
Panonije, Oglej,  kjer je sv. Marka bil pervi škof, kjer sta pokopana
slavna mučenca sv. Mohor in Fortunat, in kjer počiva toliko mučencev in
svetih škofov. Skoda, da je to nekdaj tako slavno mesto že nektere
sto leta do konca razdjano, le velika groblja je, ki nam glasno pri¬
čuje, kako mine in zgine vsa čast in imenitnost posvetna.

Tretji ljubej mojega serca si ti prijazni Solnograd,  ti visoko
počeščeni grob, v kterem počivata obadva sveta apostoljška škofa
Rupert in Virgili, in danes tamle pod velikim oltarjem gledamo in
visoko častimo njune svete ostanke; ti Solnograd, rodovitna zemlja, ki
že več kot tisuč let velike škofe in goreče oznanovavce sv. vere po¬
šiljaš daleč in široko okoli. Iz strašnega spanja žalostne ajdovske
vere te je zdramil sv. Rupert; na podertinah stare Juvavije je ta
veliki apostel stvaril novo mesto, od kterega so dobivale svojo keršansko
vero, svojo umetnijo in vso omiko svojo prostorne krajine stare Ba-
varije, Noreje, Panonije in posebno naše staroslavne Gorotanije. Iz
Solnograda je prišlo dvanajstero apostoljških mož,  ki so sv. Rupertu
pomagali in kot močna trobenta oznanovali sveto evangelje po dolinah
in planinah med Dravo in Donavo. Tukaj je sveti in visoko učeni
škof Virgili osnoval keršansko šolo, kjer sta se keršanske vere
naučila gorotanska vojvoda Korast in Kotmar, in odtod tudi svoji do¬
movini prinesla pravo luč svete keršanske vere in življenja pobožnega. Od
Solnograda so prišli na Gorotansko in Panonsko pervi zidarji in te¬
sarji , in stavili so šole in cerkve. Po stopinjah, po kterih je hodil
veliki in sveti škof Virgili, so slavni nasledniki njegovi sto in sto
let naprej hodili in tako napravili Gospodu velik in lepo cveteč vino¬
grad ; cela Bavarija in Avstrija se še zdaj razveseljuje žlahtnega
sadja, ki je veselo in obilno rastlo v tem obširnem in prijaznem
vinogradu Gospodovem. Okoli leta 700 pošlje sv. Virgili svojega
pomagavca pobožnega Modesta iz Solnograda na Gorotansko za
pervega škofa, in od tistih mal že več kakor 600 let dobivajo tri
škofije: Kerška, Lavantinska in Sekovska  svoje višje pa¬
stirje iz staroslavne metropolije Solnograške. In ravno danes se tukaj
na pokopališču svetega Ruperta ponavlja tisto sveto apostoljško opra¬
vilo, ktero se je nekdaj opravljalo v Antiohii. Nekdaj je sv. Duh
govoril: ,,Odločite mi Savla in Barnaba v opravilo, za ktero sem
ju izvolilravno  tako govori po višjem škofu, ki današnji dan
na imenitnem stolu svetega Ruperta sedi, govori po visokočastitem
in visokovrednein višjem škofu Maksimilijanu Jožefu  sv. Duh
tudi dans tukajle: „Odločite mi zvestega sina svete cerkve Valen¬
tina,  ki obetuje toliko lepega sadu, ki je toliko gorečega duha,

- 9  -

in je poskusil že toliko, odločite mi ga, položite roke na njega,
pomazilite ga, posvetite ga za apostoljškega škofa in pošljite ga v
slavno cerkev sv. Heine, ki kot uboga udova žaljuje, pošljite ga,
naj da kot 56. škof Kerški slavno nosi pastirsko palico svetega
Modesta in kot skerben pastir pase spet celo Koroško. Danes za¬
doni novoizvoljenemu pastirju Kerške škofije imenitna beseda Jezu¬
sova: „Kakor je mene Oče poslal, tako pošljem tudi vas. Niste
vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in vas postavil, da greste
in sad obrodite, in da vaš sad ostane." Jan. 15, 16.

Visokočastiti! čujte in poslušajte:

I. Za škofa poklican biti, je veliko čudo od Boga: zatoraj je
vsak škof vreden, da ga spoštujemo.

II. Težavne so pa tudi dolžnosti in ojstra rajtenga vsakega škofa;
zatoraj tudi vsak škof zasluži, da ga podpiramo.

I. del. „Čudovitne in premodre so pota, po kterih Oče nebeški
cele ljudstva pa tudi posamezne ljudi, ki njegov glas poslušajo, vodi
do tistega cilja in konca, kamor jih je bil namenil. Kdo ne premiš¬
ljuje svojega življenja od mladih nog do zadnje ure in ne zdihuje s
sv. apostolom Pavlom Rimlj. II, 33: „0 visokost bogastva, božje
modrosti in znanja! kako nezapopadljive so njegove pota ! Kdo je
spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovavec ? Ali kdo
mu je pred kaj dal, da bi se mu povernilo ? Saj je vse iz njega in
po njem in v njem; njemu bodi čast in hvala vekoma za vse, —
tudi za novega višjega pastirja, ki se dans tukaj posvečuje !

Po milosti božji je škof postal, kakor vsi njegovi po pravici po¬
svečeni sobratje, vsi predniki in nasledniki njegovi. Tako se spolnu-
jejo besede Jezusove: „Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem izvo¬
lil vas, in sem vas postavil, da greste, in sad obrodite, in da vaš
sad ostane." Jan. 15, 16. Tako si je Jezus za svoje apostole izvolil
uboge ribiče, — je poklical Simona Petra, ki je ribe lovil, Matevža,
ki je mito prejemal, Matija, ki je ovce pasel, Pavla, ki je tkal in
tako si kruha služil. Čudovitno je toraj v pervih dneh Jezus izvolje-
val in zbiral svoje apostole; kakor od začetka tako vselej in še tudi
dandanašnji. Bog pokliče za škofa Aleksandra oglarja, ki je ravno kopo ku¬
hal, pokliče sv. Ambroža izza sodniške mize, sv. Avguština z leče, na kteri
je učil, pokliče sv. Martina izmed vojšakov, pokliče Patricija od živin¬
ske črede, ktero je pasel. Sv. Ruperta nehvaležni Wormčani iz mesta
spodijo, mi Avstrijanci ga sprejmemo kot apostola ; sv. Bonifac pride
čez morje iz daljnih dežel in prinese v nemške dežele svetlo luč zve-
ličanske vere. Oh, velike reči je Bog delal po poslancih svojih, ki
so slišali njegov glas in zvesto po njem se ravnali, po svojih poslan¬
cih, „ktere je poprej odločil, ktere je tudi poklical, tiste pa, ktere
je poklical, je tudi opravičil; ktere pa je opravičil, te je tudi pove¬
ličal ," Rimlj. 8, 30. Tako čudovitno in zvesto skerbi božji ženin ne¬
beški za svojo preljubo nevesto, sveto katoljško cerkev, in pošilja jej

- 10 -

že celih osemnajst sto let do današnjega dne svete škofe, da jo va¬
rujejo, jo učijo, in kot skerbljivi očetje lepo za njo skerbijo. Tako se
natanjko spolnuje obljuba njegova: „Glejte! jaz sem pri vas do konca
sveta!" Tukej pokliče si škofa iz kake preslavne in visoke rodovine,
tam pa spet iz nizkega kmetiškega stanu; tega višjega pastirja si Bog
izvoli izmed kake rokodeljske hiše, za novega Kerškega knezoškofa si
Bog pa izvoli sina revnega šolskega učenika." — Zdaj začno prečast.
govornik praviti življenje novega škofa Valentina,  kakor je zgoraj
popisano, in slednjič pristavijo: „Iz nar nižje cerkvene službe, od
ministranta ali mašnega strežaja, je Bog Valentina  povišal na nar
višjo stopinjo cerkvene oblasti, postavil ga je za apostoljškega škofa:
„Dans je toraj dan, kterega je Gospod naredil. Ker je bil v malem
zvest, se mu zdaj veliko izročuje!" Ja! kdo bi na kolenih ne hvalil in
molil prečudnih potov previdnosti božje! Kdo je kakor Gospod, Bog
naš, ki v višavah stanuje in pogleduje na to, kar je nizkega? Nizko
iz praha poteguje, in reveža poviša, da ga posadi' v versto visokih
knezov, zraven knezov ljudstva svojega, Ps. 112, 5, da se nobeden
človek ne hvali pred njegovim obličjem; kdor se pa hvali, naj se v
Gospodu hvali, I. Kor. 1, 29.; kajti on razdeljuje svoje darove in
službe, kakor se mu po njegovi neskončni modrosti dopada, da se
vse godi v razširjenje in v čast sv. katoljške cerkve. Ravno tako
modro je Bog vodil našega Valentina  od stopinje do stopinje in
danes ga posaja na preslavni pastirski sedež Kerške škofije, da čreda
Kristusova ne ostane brez pastirja, in ovčice in jagneta ne padejo
derečim volkom v oblast. Zatoraj raduj se, ti prelepa dedščina svete
Heme, sleci svoje Černe žalostne oblačila ! Glej jaz pošljem svojega
angela, da hodi pred teboj, da te varuje na potu in te pripelje v
kraj, kterega sem ti pripravil. Pazi na njega, poslušaj njegov glas,
zakaj moje ime je v njem, II. Moz. 23, 26. — Raduj se Solnograd,
ki rodiš in razpošiljaš toliko aposloljških višjih pastirjev: danes pošiljaš
svoji žalostni hčeri, revni udovi, spet enega svojih ljubejev za 56.
pastirja Kerške škofije; — raduj se pa tudi ti novoizvoljeni, ti ljubi
brat moj, da te je Bog vrednega spoznal, toliko imenitno in slavno
službo ti izročiti. Tudi sv. Franc Salezi se je veselil, ko je bil za
škofa izvoljen, da bi namreč mnoge in velike reči mogel storili za
sv. cerkev Gospodovo! Res, Valentin!  visoko si povišan, pa ne
žabi imenitnih besed, ki jih je govoril sveti škof in mučenec Adal-
bert: „Res, lepa reč je, sveto mitro na glavi, pastirsko palico v
roči, in zlati perstan na perstu nositi; pa veliki sodnji dan se bo po¬
kazalo, kako težke da so bile vse te reči." Zatoraj potrebuje vsak
škof posebne pomoči, da ložej spolnuje svete dolžnosti svoje." —
Od teh so govorili v II. delu svoje pridige.

II. del.  (/ PogIejte in premislite, so djali presv. škof Anton Martin
dalej, prelepe obrede ali ceremonije, ki se pri posvečevanju novega
Škofa opravljajo; iz teh bote spoznali, da so dolžnosti apostoljškega

11  -

škofa težka butara, ja pretežka za angeljske rame!" Potem so celo
posvečevanje jasno in ginljivo popisovali, in po ceremonijah kazali
na dolžnosti apostoljškega škofa, skoraj ravno tako, kakor se vse to
nahaja malo spodaj bolj.

Na koncu  svojega prekrasnega govora so pa djali:

„0 Valentin,  nekdaj moj ljubi učenec, sedaj moj brat v sveti
službi, oh koliko visoko vrednost in čast ti je Bog podelil! Pač res
iz prahu te je povzdignil in te je na stran postavil nar višjim kne¬
zom svojega ljudstva, na svetilnik slavne Kerške cerkve te je Kristus
postavil kot angela. — Sedaj tretjič* moj naslednik, kot škof, kajti
veliko trumo keršanskih ovčic, ktere sem jaz dozdaj pafel, bom sko¬
raj tebi prepustil. Kako težko butaro je Bog na tvoje rame naložil!
Pet talentov ti je izročil, da zvesto, modro in marljivo ž njimi go¬
spodariš in si ž njimi še pet novih talentov pridobiš!"

O Valentin,  priserčni brat moj! kolike stanovitnosti, pomoči
in milosti potrebuješ, da pod toliko težo ne oslabiš, da zamoreš od
317,000 duš 317,000krat odgovor dajati tistemu Gospodu, ki jih ti
danes izročuje, pa tudi spet iz tvojih rok tirjal bo!

Pa serčnost velja, — ne boj se na svojem novem visokem mestu.
Danes, ko obhajamo nar lepši dan tvojega življenja, danes pošilja
317,000 duš s svojimi duhovniki vred goreče molitve in prošnje pred
sedež milosti božje, da bi Bog novemu škofu podelil potrebne luči in
pomoči obilne; — danes za-te povzdiguje svoje roke obilna truma do-
sedajnih učencov tvojih in prosi za te Očeta luči, od kterega pride
vsak dober dar; — spremljajo te tudi danes želje in prošnje tvojih
ljubih Solnogradčanov, pojdejo s tebo črez visoke hribe in planine
na lepo njivo tvojega novega delovanja in ti bojo sprosile od Boga
usmiljenega, da dolgo in srečno paseš novo čredo svojo. Zavetniki
ali patroni višje škofije Solnograške stopijo dans pred tron božjega
jagneta, da bi tebi, svojemu duhovnemu sinu, sprosili ob : lno sreče
in blagra nebeškega. Z njim se pa družijo zavetniki in varhi Koroške
dežele: sv. Modest, Domicijan, sv. Hema in Lihart, da bi usmiljeni
Oče nebeški obilno blagroval novega škofa, da njivo, ktero so oni
pripravili, lepo obdeluješ, skerbno polijaš, pa tudi bogato ženješ. Mo-
litva združena pa sila sila veliko premore. S terdnim zaupanjem mo¬
reš toraj danes reči kot sv. Pavl: „Vse premorem v Tem, ki me
močnega dela." Fil. 41, 13.

Veselega serca toraj primi za pastirsko palico, in nastopi svoj
novi pot. Sveti angel Kerške cerkve te bo spremljeval in te obvaroval
vseh nevarnost. Bodi stanoviten kot sv. Peter; sveto goreč in vnet
za vse dobro kot sv. Pavl; oznanuj pokoro kot sv. Janez Kerstnik;
bodi usmiljen, kot Janez Evangelist in išči kar je zgubljenega; bodi
ravnodušen in milostljiv kot sv. Rupert, pa tudi previden in moder

*) Pervič kot špiritual v Celovškem seminišču; drugikrat kot višji šolski ogleda

v št. Andrašu, in tretjič kot škof.

12

kot sv. Virgili. In akoravno kakor nekdaj sv. Modest ves solzen se¬
ješ, poneseš vendar enkrat ves vesel svoje snope domu. Veselega
serca popelješ svoje ovčice pred pastirja vseh pastirjev in porečeš o
tisti uri, ko svojo pastirsko palico na stran odložiš, o tej ime¬
nitni uri vesel porečeš. „Tukaj so vsi, kar si mi jih izročil; noben se
po meni in zavolj mene pogubil ni." Slava toraj Bogu na višavah,
in mir vsem ljudem na zemlji! Amen.

Radi verjamete kaj ne, ljubi Slovenci! da je po taki pridigi
bilo po cerkvi vse ginjeno do živega. Po dokončanem govoru so
vsi pričujoči škofje po cerkvi stopali proti velikemu oltarju. Mislite
si veliko trumo duhovnov v bogati opravi, med njimi štiri škofe:
Maksimilijana Jožefa,  knezonadškofa Solnograškega, Antona
Martina,  knezoškofa Lavantinskega, Otokarja,  knezoškofa Sekov-
skega in Valentina,  novega škofa Kerškega. Komu bi serce ne
trepetalo duhovnega veselja in svete groze!

Ko je bilo vse pripravljeno in oblečeno, se je pričelo sveto
opravilo — posvečevanje novega škofa.

Višji škof, ki posvečuje ali posvečevavec, in novi škof, ki se
posvečuje ali posvečevanec, stopita vsak pred svoj oltar in bereta
sv. mašo ponavadno do sv. evangelja.  Ravno pred sv. evangeljem
peljeta dva pomagavna škofa posvečenca pred oltar posvečevavca.
Višji škof in knez Solnograški so zdaj pričeli posvečevati našega no¬
vega škofa po rimskem pontifikalu. Cela truma duhovnov obstopi sv.
oltar, kar jamejo moliti litanije vseh svetnikov — posvečevavec in
druga duhovščina molijo kleče, posvečevanec pa na obrazu leže: tako
se kličejo vsi svetniki in svetnice božje, da bi nebesa in zemlja od
Boga milosti in pomoči za novega škofa sprosile. Potem se prično
prelepe ceremonije ali sveti obredi, ki jih zaporedoma kratko popišemo
in razjasnimo. —

Pri sv. e vangelju  se :

a) posvečencu odperte evangeljske bukve  na zatilnik in
pleča položijo; to pomenja, da je škof scer keršanskemu ljudstvu pred¬
postavljen, da je pa sam pod višjo oblastjo, in da naj se v svojem
pastirovanji lepo po zapovedih svetega evangelja ravna; da naj sladki
jarm svete vere in keršanskega življenja sam pred vsemi drugimi no¬
si, nikar pa kpj svojim ovčicam naklada ga.

b) Posvečevavec položi posvečevancu roke na glavo,  rekoč:
»Prejemi sv. Duha !" in mu glavo s sveto križmo v imenu presvete
Trojice pomazili; to je vidno znamnje, da se zdaj sv. Duh nad po-
svečevanca razliva in mu deli obilne darove svoje.

c) Potem izroči posvečevavec novemu škofu pastirsko pa¬
lico  ter pravi: »Prejemi palico svojega pastirstva, strahuj ž njo
vse grehe v sveti gorečnosti, vodi brez jeze, poterjuj svojo čredo
v vsem dobrem , skazuj v miru duha resnobnega.

d) Zdaj mu posvečevavec Škofji perstan  na perst natakne
rekoč: »Prejemi perstan, ki je pečat vere; svojo nevesto, sveto

13  -

cerkev, varuj in brani s svojo čisto in nepokaženo vero in z ne-
prelomljivo zvestobo !"

e) Potlej se posvečevancu evangeljske bukve  v roko dajo
z besedami: „Prejemi sv. evangelje , pojdi in uči ljudstvo, ktero ti
je izročeno!"

f) Zatim posvečevavec novega škofa objame in poljubi, ravno
to storijo tudi drugi pričujoči škofi in rečejo : „Mir s tebo !" tako
ga spoznajo za svojega brata, ki ž njimi po bratovsko dela in se
trudi v višjem pastirstvu. Kakor sveti aposteljni se tudi škofje se-
dajni med seboj ,/bratje" imenujejo in odslej tudi nar višji pogla¬
var svete cerkve, sv. oče papež, novega škofa imenuje: „brat.“

Ko je vse to opravljeno, se sv. maša dalej bere. Pri daro¬
vanji  daruje novoposvečeni škof posvečevavcu dve sveči, dva
kruha in dva sodčika vina,  v spomin namreč starodavne
navade v pervih keršanskih časih, da so verni pri sv. maši daro-:
vali, česar je bilo za sv. mašo potreba. — O začetku darovanja
stopi novi škof k ravno tistemu oltarju, kjer posvečevavec sv. mašo
bere, odslej bereta oba ta škofa sv. mašo pri enem tistem oltarju,
in imata le eno hostijo in en kelh pred seboj na oltarju.

Sv. obhajilo prejme novoposvečevanec iz rok posvečevavnega
škofa in sicer v obeh podobah: oba toraj uživata od ravno tiste
hostije, pijeta kri Gospodovo iz ravno tistega kelha v zastavo bra¬
tovske družbe v Jezusu Kristusu.

Po blagoslovu  se novemu škofu

a) mitra ali Škofja kapa  na glavo dene; to ga opomi¬
nja, da naj sv. cerkev in resnico sv. evangelja na vso moč brani.

b) Potem se mu škofje rokavice  oblečejo v znamnje, da
naj čiste roke ohrani in tako opravlja sveto delo svoje.

c) Zdaj se novoposvečeni škof na š k o f j i stol  posadi in se
zapoje prav veselo : „Te Deum laudamus!"

d) Poslednjič novo posvečenec po cerkvi gre, verno ljudstvo
blagoslovlja in se verne do oltarja; tukaj se mu naproti kliče: „Ad
multos annos" to je „do!ge leta," in sedaj je to sveto in ginljivo
opravilo pri kraju. —

Ko so bili Dr. Valentin Wiery  tako v škofa posvečeni, Jih
je vsa častita duhovščina v škofijsko poslopje slovesno spremila; tu¬
kaj so vošila duhovskih in deželskih višjih sprejemali. Popoldne je
bilo pri knezonadškofu Maksimilijanu veliko obedovanje, pri kterem
je bilo 48 gostov pričujočih. Vse je tukaj bilo prav serčno in pri¬
ljudno , prav po domače. Višji škof so najprej napili na zdravje
svetemu očetu in svitlemu cesarju; potem našemu škofu, — svitli
cesarici udovi Karolini in Kerškim duhovnikom; naš novoposvečeni
škof so pa napili prav s preserčnimi in hvaležnimi besedami na
zdravje prečastitega nadškofa posvečevavca, potem so si pa napivali
pričujoči gostje. Ptuji gostje so se vernili po raznih potih v svojo

- 14  -

domovino, novoposvečeni knezoškof so šli pa s cesarico udovo
Karolino Avgusto 24. Novembra na Dunaj.

Na Dunaju so imeli naš knezoškof mnogo in mnogo potov in
opravil. 2. Decembra, ravno tisti dan, ko je naš presvitli cesar
Franc Jožef  pred desetimi leti svoje cesarstvo prevzel in slavno
in srečno vladati začel, ravno ta dan so naš milostljivi knez in škof
cesarju samemu v roke prisegli, da mu bojo verni in zvesti do smerti.
Oh živi in ohrani Bog Oče nebeški oba dolge dolge leta, razsveti in
poterdi oba, da vredno spolnujeta visoko in imetno mesto, kamor Ju
je postavila premodra roka božja v blagor in slavo katoljške cerkve
in deržave avstrijanske! — 3. Decembra so jo prečastiti gospod od
Dunaja odrinili in od dolnega Dravberga do Velikovca so bili povsod
slavno in veselo sprejeti. Že iz Solnograda domu pridši gospodje
duhovniki so pripovedovali, da mislijo naš knezoškof prav tiho po
noči v Celovec priti; kajti mraz je hud in vreme neprijetno, cesta
slaba, mehko in dobro serce bi Jih močno bolelo, ako bi se kdo
zavolj Njih premrazil in zbolel. Pa vendar so se 4. Decembra štiri
stolni korarji, mestni župan in tri srenjski svetovavci in več duhov¬
nikov iz Celovca podali v Velikovec, tam pričakovat novega višjega
pastirja. Skoda da je vreme bilo tako neprijetno, gotovo bi se bil
tudi kdo cesarskih uradnikov na pot podal. — Ob pol štirih se pri¬
peljejo knezoškof v Velikovec in vse se veseli zagledati in slišati to¬
liko ponižnega, prijaznega in ljubega gospoda: „Glej ! si je vse šepe¬
talo, glej ponižnost, prijaznost in milobo, kakor nekdaj!" Serčno
smo Jih vsi sprejeli in se Jim priklanjali, pa ravno tako serčno so
tudi Oni se obnašali. Okoli štirih je bilo, ko se usedemo in odpe¬
ljemo v Celovec; že je bilo sedem naprej in terda noč, ko smo se
peljali proti škofijskemu poslopju. Na tihem so hoteli knezoškof priti,
pa vendar se je bila nabrala lepa truma ljudi. Iz celega serca smo
Jim klicali: Lahko noč, lahko noč!

Prihodnji dan — drugo adventno nedeljo — so ob enajstih pri
sv. glavi v cerkvi mestne glavne fare brali sveto mešo; priča je bila
vsa Celovška duhovščina in toliko ljudi, da je bila prostorna cerkev
natlačena. Med to sv. mašo se je postavilo več kot 40 belo praz¬
nično oblečenih šolarc po škofijskem poslopju in po stopnicah. Lepe
vence so v rokah deržale, cvetlice na tla trosile in ena Jih je nago¬
vorila in pozdravila. Knezoškof so bili serčno ginjeni tako, da skoraj
govoriti niso mogli. — Potem se je Jim predstavljala in priklanjala v
prelepi sobani škofijskega poslopja duhovna in svetovna gospoda.
Zvečer ob sedmih so Jim mestjani napravili slovesno baklado; več
kot 60 gospodov je imel vsak debelo baklo v roči, turška muzika je
godela, in tako so se ustopili pred škofijskim poslopjem. Izverstno se
je mestna muzika obnašala, in neštevilna truma ljudi zažene večkrat:
„Vivat* in še le okoli osmih se vse razide.

- 15  -

Tako slovesno in veselo smo obhajali 5. dan Decembra, pervi
dan, ko so naš novi knezoškof med nami prebivali. Pa poslušajte,
kaj se je godilo, ko smo Jih pervič v stolno cerkev peljali:

ra.

8. Decembra.

ECCe CorDa In plgnVs aMorls
obliata.

j.  č.

Kaj kej ljudje dans v Celovcu imajo,

Da mesto vse živo ljudi mergoli?

Kaj kej bandera visoko vihrajo,

In zvonenje daleč okoli doni?

Alj so se vigredi ure pričele,

Da rožice lepe po oknih cveto?

Alj so mar ptičice že k nam pripele,

Da tako veselo in milo pojo?

Zemlja je terda in sneg jo pokriva,

Pa zmerzlo in mertvo je še pri nas vse; —

Nekaj je dans, kar nas močno oživa,

Oh! nekaj je dans, kar ogreva serce.

Knezoškof novi se v cerkev vpeljuje,

On pervokrat dans pred oltarjem stoji,

Pervokrat dans On Bogu tu daruje,

Na škofovskem tronu dans pervič sedi.

Božjo besedo nam dans oznanuje,

In pervič kot Oče On nam govori,

Pervič kot škof svoje roke steguje,

In blagoslov božji ovčicam deli:

„Naj nam Duh sveti serce razsvetljuje,

Pri boju težavnem na strani stoji,

Da se nobeden zmed nas ne zgubljuje,

Vsak večno v nebesih se tam veseli \ u

Ti pa Marija, prečista Devica,

Ki dans te častimo iz vsega serca,

Bodi nam mati in mila kraljica,

To bodi vsem vernim do konca sveta!

- 16  -

Našega škofa poglej milostljivo,

Oh glej milostljivo na Njega vsak čas!

Glasno zdihujemo vsi zaupljivo:

Oh prosi Marija, oh prosi za nas!

Prišel je bil nar veselejši dan Kerške škofije: žalostna udova, stolna
cerkev Celovška ima dobiti svojega ženina, svojega knezoškofa, viš¬
jega pastirja in očeta! Že več kot 14 dni perši in dežuje, — že
smo se bali, da nam bode ta redka in prevesela slovesnost prikrajšana.
Pa vendar je bil dež toliko prenehal, da je dopoldne bilo lepo. Ceste
in poti so bili strašno blatni, nebo černo oblačno — pa serčna lju¬
bezen vse pozabi in premaga, ljudi se je bilo zbralo toliko, da so že
na vse zgodaj pri vseh vratih vozovi v mesto derdrali, in ljudje po
vseh cestah in stezah v mesto vreli. Novi terg in terg pred cerkvijo
sv. Duha je ljudi ves živ in vse težko čaka, zagledati novega občno
ljubljenega škofa in očeta. Kar okoli osme ure začno zvonovi po
cerkvah peti veselo oznanovaje, da so prečastiti knezoškof že na
poti v cerkev sv. Duha, kakor je bilo napovedano. Tukaj pred cerk¬
vijo Jih je čakala duhovščina, ki se je od stolne cerkve in iz mestne
glavne fare v procesiji tje podala. Tudi je bilo tam pričujoče celo mestno
svetovavstvo s svojim županom. Cerkev je bila neizrečeno lepo okin-
čana, prečastite nune Uršulinarce so jo z venci in cvetlicami bile
obsule. Stopivši v cerkev se veržejo prečastiti knezoškof na kolena,
in častiti gospod stolni dekan Jim dajo poljubiti križ; potem ustanejo
in pokropijo pričujoče, zdaj vzamejo gospod dekan kadilnico in Jih
trikrat pokadijo. Potem se podajo milostljivi škof pred veliki oltar na
svojo klečavnico, zraven Njih na levi strani je še ena druga klečav-
nica za nadškofijskega komisarja, gospod prošta Tinjskega. Za tem
čast. gospod stolni dekan zapojo pesem: „Veni sancte spiritus" to je:
„Pridi sv. Duh," in bero potem tiho sv. mašo. Med tem se je zunaj
cerkve dolga procesija v red postavljala. Kar zvonovi zapojo v znamnje,
da je čas naprej gibati se proti stolni cerkvi. Res se procesija jame
gibati, zvonovi po vseh cerkvah praznično pojo, vesele svete pesmi
se razlegajo, serčne goreče molitve iz tavžent in tavžent sere proti
nebesom puhtijo, bandera visoko vihrajo, na obeh straneh so ljudje
lepo v verste postavljeni, vse hiše in okna po ulicah, kodar procesija
gre, so slovesno in prelepo okinčane, tako se mikajo dolge dolge
rajde proti stolni cerkvi črez novi terg po grašni in stolni ulici. Naj-
popred je šla šolska mladina; deklice, normalnoglavne šole, nižja in
višja realka, latinske šole; potem bližnje fare s svojimi banderi, toliko
jih je bilo, da je po celi stolni ulici bandero stalo pri banderu; za
temi so prišle veličastne bandera in gerbi starih nekdaj slovečih Celovš¬
kih cehov in bratovščin; potem čč. očetje redovnici kapucinarji in
benediktinarji, gospodi bogoslovci in drugi duhovniki, potem pevci in
godci, prečastiti stolni kapitel in zdaj naš s vi tli knezoškof  v svoji

— 17  -

bogati in prežali škofovski opravi in obleki. Za Njimi duhovni škofij¬
ske pisarnice in škofovi služabniki; slednjič gospod mestni župan in
svetovavci njegovi, za temi prevelika rajda vernega ljudstva. Za res
nismo skoraj vidili naše mesto tako lepo, tako veselo in živo!

Pred stolno cerkevjo je čakalo veliko političnih, sodniških in
vojaških častnikov; med njimi naš deželni poglavar sam in predsednik
deželne sodnije. Ko novi škof v cerkev stopijo, zaženejo pevci gin-
ljivo in veličastno ,,Ecce sacerdos magnus, to je: "Glej, višji duhov¬
nik;" v tem gredo novi škof na svoje mesto tako imenovan faldistorij.
Potlej prečastiti stolni dekan stoje na levi strani velikega altarja pojo
ginjenega serca verstice in navadno molitev „za škofa" in duhovščina
vse krepko in močno odgovarja. Novi knezoškof se potem ^usedejo
na svoj faldistorij poslušati, kako se berejo vradne pisma, Škofijski
tajnik ali sekretar, č. g. Alojz Khul,  bere imenovanje po nemški,
poterjenje po latinski, besede do kapitelna in do ljudstva pa spet po
nemški. Nadškofijski komisar, infulirani prošt in fajmošter Tinjski,
visokočastiti gospod Dr. Lorene Welwich,  so zdaj nagovorili no¬
vega škofa tako serčno in ginljivo, da nobeno oko ni ostalo suho.
Kar iz serca pride, spet do serca gre! „Kader bojo moje kosti, so
djali, že davno davno prah in pepel, daj Vam, premilostljivi knezo¬
škof! usmiljeni Bog Oče nebeški, še ljubo in terdno zdravje!" Ko so
nadškofijski komisar gospod prošt svojo nalogo izverstno rešili, peljejo
novega škofa na Njihovo novo mesto, na škofijski tron ali škofijsko
stolico Celovške stolne cerkve, in Jim voščijo, da naj dolge dolge
leta sedijo na tem preslavnem mestu! Zdaj se začne tako imenovani
homagium to je: vsi pričujoči duhovniki ponavljajo zaporedoma novemu
škofu tiste svete obljube, ki so jih bili nekdaj storili pri posvečevanji.
Kaj ginljivo je bilo viditi, ko so se škof in častiti gospodi stolni korarji,
prošti in dehanti objemali in poljubovali! Zdaj pride nižja duhovščina na
versto. Ta sicer novega škofa ne poljubuje, ampak poljubi le samo
Njih perstan. Ali oh prijaznost in ponižnost! Premilostljivi knez in
škof poljubljujejo vse duhovnike od pervega do zadnjega! Več kot
100 nižjih duhovnikov je bilo, in vse so ljubili po očetovski — po
bratovski. Ne samo duhovniki tudi verni so bili ginjeni do svitlih
solz! Po dokončanem priklanjanji stopijo častiti gospod stolni dekan
Mihael  Ah at  z na nizko prižnico blizo oltarja in jamejo govoriti.
Zahvalili so se v imenu cele škofije premilostljivemu knezonadškofu
Solnograškemu Maksimilijanu J ožefu,  da nam so poslali za škofa
občno ljubljenega in od vseh zaželjenega rojaka našega doktarja
Valentina Wiery-a,  zahvalili so se presvitlemu cesarju Francu
Jožefu,  da so dovolili v vse to, — potem so priporočevali prav go¬
reče novemu škofu celo novo čredo, posebno vse duhovnike in sled¬
njič so serčno prosili Očeta nebeškega, da naj nam dolgo ohrani
novega višjega pastirja, da naj krepko deržijo in nosijo škofovsko
palico v čast in slavo sv. katoljške cerkve, v blagor in zveličanje

2

— 18  —

vseh vernih svojih! Stolni dekan so stari že 77 let; pa so govorili
tako živo in tako krepko, kakor mladenč. Toliko moči in goreč¬
nosti daje serčno veselje in sveto navdušenje!

Po dokončanem govoru se napravljajo knezoškof sami na priž¬
nico. Cerkev vsa natlačena je tako tiha, da se ljudje skoraj dihati
ne upajo; željno pričakuje vse, spet slišati mili glas že od nekdaj
slavno znanega pridigarja. Kar trobente zapojo in naš novi knezoškof
stojijo na leči. ,/Hvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravijo zbrano
množico in pravijo: ,,Ne iščem kar je vašega, ampak  vas."

II. Kor. 12, 14. Povedali so, kjer mislijo, svoje verne ovčice iskati.
Iskali jih bojo v cerkvi  tam pri sv. maši, pri božji mizi in okoli
prižnice, — v spovednici,  kjer se serčne rane celijo in težke
butare od naših sere odvaljujejo,— v šoli  po izgledu božjega moj¬
stra, ki je otročiče k sebi vabil in jim obljuboval nebeško kraljestvo,
„pa zaupam, so djali, da mi bojo keršanski starši ljubeznivo pod
ramo segali in mi pomagovali pri tem toliko imenitnem in težavnem
delu, — na bolni postelji,  kjer revni bolnik pomoči in tolažbe
naj bolj potrebuje, — na pokopališču,  kjer počivajo naši ljubi
rajni, za ktere mi molimo in darujemo; pa tudi oni, po nas rešeni
strašnih bolečin, bojo tudi za nas v nebesih prosili; — slednjič imam vas
iskati, so dalej rekli, še tam pred stolom strašne pravice
božje,  kjer bom moral ojster odgovor dajati za vsako dušo, ktera
mi je bila izročena, oh prosite za me, pomagajte mi, podpirajte me!“
Zdaj se obernejo proti duhovnikom in jih zarotijo pri živem Bogu,
da posebno oni Jim pomagajo, da pridno in goreče svoje verne pod-
učujejo, za nje Boga prosijo posebno pa da lepo in pošteno živijo in
tako svojim ovčicam svetijo na poti v svete nebesa. Na koncu svo¬
jega prekrasnega govora podelijo slovesno svojim vernim pervokrat
svoj škofovski apostoljški blagoslov. Govorili so tako serčno in milo,
pa spet tako resnobno in ognjeno, da je človeku segalo do živega
in da je človeku serce v persih trepetalo. Moramo pristavljati, da
so sivi starčki in terdni merzli korenjaki oči brisali, bolj mehke žen-
kice so pa glasno zdihovale.

Zdaj se je pričela velika maša in po maši se je pela hvalna
pesem: „Te Deum laudamus," to je: „Tebe Boga hvalimo." Že več
dni sem so novi knezoškof veliko govorili, so imeli veliko potov in -
opravil, so šli po mokrem potu od cerkve sv. Duha do stolne
cerkve, so močno in glasno govorili dobre pol ure, — kdo bi se
ne čudil, da je bilo Njih gerlo še gladko, Njih glas še čist in jasen,
peli so, da je vse po cerkvi cinglalo. Oh Bog Jih ohrani dolgo dolgo
tako močne in zdrave! Ob dvanajstih je bila cerkvena slovesnost pri
kraju; po kosilici so prečastiti knezoškof že spet pripravljeni bili,
vse duhovne sprejemati in, dolgo ž njimi pogovarjati se.

Ob dveh popoldne je bilo veliko obedovanje pri prečastitem
knezoškofu, in v jedilnici bogoslovskega seminišča; več kot 140 ljudi so

- 19  -

milostljivi knezoškof pogostovali. Pri jedi so se napivljale zdravice naj
prej svetemu očetu papežu in svitlemu cesarju, ki spone avstrijanske
cerkve razbijata, — potem prečastitemu knezonadškofu Solnograškemu
Maksimilijanu Jožefu, ki nam je dal, kar bo sam težko pogrešal, in sled¬
njič tudi našemu mnogospoštovanemu deželnemu poglavarju, kteremu
je ravno te dni velika čast došla, da ga je svitli cesar si izvolil za
svojega tajnega svetovavca in mu podelil naslov: „Excellenc." — V
škofijskem poslopju pri knezoškofu in v bogoslovskem seminišču je bilo
vse Židane volje. Kdo bi pa tudi iz celega serca vesel ne bil, kader
se spolnuje naj gorečejša želja tavžent in tavžent sere ? Da bi nam
neskončno dobri Bog spolniti blagovolil še uno ravno tako serčno
željo, da bi nam novega knezoškofa ohranil zdravega in terdnega
leta in letal!!

Zvečer ob pol devetih je pa Celovška „Liedertafel" ali družba
mestnih pevcov pod okni prečastitemu knezoškofu tako milo in lepo
zapela, da kaj takega še slišali nismo. V ; di se, da ljubezen vse ogreva
in unema; goreča ljubezen pa vse rada in tudi vse prav dela. Oh
sv. Duh, ti duh zastopnosti, mini in ljubezni, ohrani in oživljaj to
sveto in živo ljubezen med višjim pastirjem in Njegovo čredo, ktera
se je te dni tako očitno kazala!

Serce se mi v persih širi,
In veliča duh Gospoda,
Vlivajo se rajski viri

V persi dvojnega naroda.

V našo domovino milo
Pošlje Bog nam zdaj Očeta;
Oko dolgo je solzilo, —
Zdaj je žalost vsa odvzeta.

IV.

DIV aVspICe CoefcO,

Valientlne pontMfeX!
gregl patrlo VlVas,

IngenVe optaMVs ferVentes.

Stopi, Oče! v našo sredo,
Vodi Bog stopinje Tvoje,
Sprejmi verno vdano čredo,
Sprejmi nas, otroke Svoje!

Sprejmi, Oče! brate Nemce,
Bodi Oče jim prav mili;
Sprejmi tudi nas Slovence,
Oče tudi nas se vsmili;

Duh nam lej! puhti v višave,

S celo dušo Tebi vdani,

Kličemo na bregih Drave:

„Bog Očeta nam ohrani!“

2 *

- 20  -

V.

Oda.

Verls-TTIitVs Vbl tVVs

nVtablt, p op VIi o gratlor It Dles
aC solies MellVs nltent.

Horat. L. IV. oda 5,

Vredna si ti, zlatom okronjena zarja
Biti, ki Pastirja nam ino Vladarja
Pripeljala boš — domorodnega sina
Nam Valentina!

Ano! stresi urno pepel s svoje glave
Mati tužna! — Sveti se dan nove slave,
černo dolgo nosila si — se veselila
Vdova boš mila!

Eej! obsiva zvezda Modrosti ga čudna,

Glavo jasno krotka ponižnost — priljudna
Venca. Varčnost vodi previdno mu varno
Roko vladamo!

Evo! slava diči ga božjega znanja,

Kinča hvala znana pobožnega djanja,

Lepša ga še mnogo človeških vrednosti
Božjih milosti!

Vežno lice milo  prosiva preblago
Serce. Dobrotljivo je, vsem je predrago,

Svoj zaklad obilni bo rado in milo
Vbogim odkrilo!

Tvoje torej drago nam salvno življenje
Hrani dolgo dolgo naj božje vsmiljenje!

Mož, zares! si, kogar želi si za čedo

Pismo nam sveto! *)

Istinito srečna si, trikrat si srečna
čeda, ki pastirja ti milost je večna
Tac’ga dala. — Ona te ni pozabila,

Ni zapustila.

*)  I. Tim. 3, 2—4; 4, 12.; 6, 6. 10.; II. Tim. 2, 2,

- 21  -

Hfu! pozdravne sini vi svoj’ga Očeta,

Sprejmi ti Pastirja, preblažena čeda,

Z željo serca vrečo, ljubeznjo gorečo
Vselej plamtečo 1

Uzhitjenjem svetim naj serce ti klije
Vedno zvesto; živo veselo ti bije,

Bilo bode, dok da nas kri še ogreva,

Solnce obseva!

J. E. Marinič.

VI.

Doligo srečno žIVIijenje
Tebi serCno željjlMo!!

Tema nevednosti zemljo je krila,

Odkar je v raju tam Eva grešila,

Sliši na zemlji se žalosten glas:

„Oče nebeški oh! vsmili se nas! ie
Boljšega časa se dan razsvetli,

Odkar Marija sladko govori:

„Sin moj, narodi! bo spolnil vam želje,

Ino napravil vam mnogo veselje. “

čreda zapuščena smo tudi stali,

Smo po pastirju močno zdihovali:

„Solnograd daj nam, saj imaš oblast,

Škofa prav vnetega za božjo čast.“

Kmalo se v sercu britkost ohladi,

Slišati mamko, *) katera veli:

„Solze na stran ino se veselite,

Mojega sina za škofa dobite.“

Kar smo 'mi dolgo, Preljubi! želeli,

V Tebi, o Valentin, smo zdaj prejeli,

Kako priserčno nas to veseli,

Tebi mogoče povedati ni.

Ti naš rojak ino dobro vsem znan,

Si nam za kneza in škofa poslan!

Hitro ko blisk se novica razširi,

Slišati ni ko le: „ Valentin Wiery

*) Mati preč, škofa je 31. Oktobra to novico perva v Celovec prinesla.

- 22  -

Božja previdnost ni ptujca poslala,
Vsred izmed nas Te je srečno izbrala,
Saj je rojak res za svoje bolj vnet,

Ino pripravljen nesreč jih otet’;

Tudi z aposteljnom serčno želiš,

Vsem prav storiti se Ti veseliš,
Nemce, Slovence zamoreš učiti,

V svojem jeziku jim navke deliti.

„Pridi,“ Ti kliče dežela presrečna,
Njiva Te čaka za setev prijetna;

Dolge že leta si umen sejavc,

V nogradu božjem nevtruden delavc;
Zemlja ni mertva, pod snegom le spi,
Ti si nam vigred, ki spet oživi;

Seme spijoče bo kmalo pognalo,

Sadja prežlahtnega mnogo dajalo.

Ne se ne mudi! Armada vsa vneta
čaka za vojsko preljub’ga očeta,

Dušna lenoba je ne veseli,

Vero pokazati močno želi,

Zmagati hudo sovražno oblast,

Svetega križa povišati čast,

Kerške škofije da sveti se slava,

V morju veselja serce nam spet plava!

M. Polak.

VII.

VlVe

Valentine

sVb DlVlno aVSlIilo

aC genltrlCIs Vlrglnls
Marlae!

Gosta tema pokrivala
Naše kraje je nekdaj,
Se ni bila prisijala
Svete vere luč tedaj.

Nežni cvet scer lepo klije
Tam na Lurnskem polju že,
Glej! pa huda burja brije,

In zatere zopet vse.

*) V Teurniji na Lnrnskem polju je bila perva škofija na Gorotanskem; okoli
1. 592 p. K. je pa bilo vse zaterto; novi oznanovavci svete vere so prišli
iz Solnograda,

— 23  ~

Zdaj pa pride z Solnograda Mati so naj prej poveli,
Verlih možev truma k nam, Da njih sin bo Oče nam,
Vodi jih le terdna nada Bod’ino torej prav veseli,

Tu sejati, žeti tam. Kedar pride Oče sam!

Sveto vero oznanvali, Prišel bo v našo sredo

Kerščevali so oni, Oče serčno ljubljeni,

Bog Očetu darovali Pasel bode svojo čredo

Jezusa Telo in Kri. Nov pastir zaželjeni!

Zmiram so potem hodili
Sveti moži k nam odtod,

Birmovali in učili

Nemcov in Slovencov rod.

Srnert nemila spet je vzela
Nam pastirja višjega;

Kerška čreda je želela
Škofa apostoljskega.

Z Solnograda pričakvali
Zdaj smo škofa novega,

Serčno zvesto smo žebrali
Zadobiti pravega!

Bog je dal, kar smo prosili;
Nadškof Maksimilian

So nain škofa izvolili,
Valentin nam je poslan.

Den Marije darovanja
Si izvolil naš Gospod
Den Svoj’ga posvečevanja,
Kak’ veseli sveti god!

Na Marijino Spočetje
Je slovesni Tvoj uhod,
Tvoje bo ona zavetje,
Prečastiti naš Gospod!

Slavni učenik cerkveni
Sveti Bernard nas uči,

Da Marija v nobeni
Sili nas ne zapusti.

Božja Mati bo prosila
Tud’ za Te, o drag’ pastir!
Te ne bode zapustila,

Ona — vsake gnade vir!

Ti brez madeža spočeta
Božja Mati in Gospa!

Oh ohrani nam Očeta
Dolgo let prav zdravega.

K. Diirmvirth.

Za vse dobro vnetega, visoko učenega in preljubeznjivega kne-
zoškofa nam je Bog dal. Pa veste, zakaj da nam ga je dal? Da nas
pase in vodi po poti proti svetim nebesom; knezoškof Valentin  so
naš višji pastir, mi smo Njihove ovčice. Oni so naš dober pastir,
ali bomo tudi mi Njihove dobre ovčice? Dobre ovčice pa poznajo
svojega pastirja, poslušajo njegov glas in hodijo za njim. Zatoraj
ljubi Slovenci! berite in prebirajte knezoškofa Valentina  pervi pa¬
stirski list; po slovenski so ga bli sami napisali in k vam govorijo

— 24  —

po slovenski, da bi Jih rajši poslušali, vse besede dobro zastopili,
globoko v serce si vtisnili, dolgo v serci vse ohranili, po njih živeli
in tako večno zveličali se. Se enkrat: Preljubi slovenski brati in
sestre! Dobre ovčice poslušajo glas svojega pastirja; zatoraj poslu¬
šajte pervi glas svojega knezoškofa in višjega pastirja!

-«5—-

po božji milosti

KERŠKI H.NEZOŠKOF,

bogoslovja doktor,

želji, prevzevši pastirsko službo,

vsini vernim svojo škofije srečo in blagoslov (žegen) božji.

Slog je rekel Abramu: Pojdi i z svoj e dežele,
in od svoje rodovine, in iz hiše svojega očeta,
in pridi v deželo, kojo ti bom pokazal.Enako
je Bog po svojem nezvedljivem sklepu pred sedmimi letmi
tudi mene poklical zapustiti svojo ljubo domačo (koroško}
deželo, in se podati v Solnigrad. Došel sim v stransko, pa
ne v neznano deželo; poklicali so me k dobri materi, stari
cerkvi, od ktere je moja rojstna dežela svete vere luč prijela,
ter oživela za večno živlenje. Nisim čutil biti ptujic v lepim
rajskim kraji, kjer so mi došlimu Solnogradčani, dobre duše,
hitro napravili moj drugi dom. Ko sim pa bil te sreče ravno
prav vesel, mi vkaže ravno tisti glas, ki meje  v Solnigrad
zaklical, v imeni naj višega Pastirja: Poverni se spet v
svojo domovino, ter bodi pastir in oče jim, ki zdaj kakor
zapušene sirote čakajo, de bi jim poslal voditela po stezdi
izveličanja. Pa kakor se je Mojzes vstrašil, ko ga
je Bog voditela svojemu ljudstvu postavil, 1 )
siin tudi jaz občutil preveliko težo tega poklica; zbal sim
se, — pa branil se nisim. Dobro spoznam, in kolikobart sam
sebe premišljujem, se prepričam, koliko mi dobrega še po¬

lj I. Mojz. 12. 1, 2) II, Mojz, 3, 11—13.

- 25  -

mankuje, in mi bode v moji slabosti pomankovalo, kar je ka¬
toliškemu škofu potrebniga; pač čutim, in vsaki dan me uči,
koliko še nimam, naj bi vredno stopil v versto prečastitih
škofov, ktire je Bog v svojo sveto cerkev postavil, de sve¬
tijo kakor svetle luči vernimu ljudstvu; dobro vem, kakšne
angelske lastnosti sveti Pavl hoče, naj jih uastopniki apostel-
nov imajo; pa če se ravno bojim, vender povem, de se ne
branim. Terdna vera, de kdor pravično voljo ima, po moči
Jezusa Kristusa  velike reči lehko stori, invse zamo-
re,  ‘) ona je moja tolažba. Poklic cerkvene viši oblasti spo¬
znam za božji poklic, Vaša Ijubezn, z ktero mi na proti
pridete, in pa lastna vest, de ne išem, kar je Vašega,
ampak  Vas: to je moje serčno zaupanje; bojim se, pa bra¬
nim se ne. In tako pridem, potem ko sim na grobu naših
slovitih oznanovavcov svete vere, svetiga Ruperta in Vir-
gili  a veselo Gospodu služil, od nju nastopnika Mak si¬
mi liana Jožefa  poslan, po sosebni pravici, ktero od rimsko
apostolskega sedeža imajo, škofa postaviti, — k Vam nazaj,
kakor svoje dni sveti Mod e st, kije  v naši koroški deželi
najšel svoj častiti pokop, potem ko je svoje apostolsko delo
dopolnil, kojega mu je bil sv. Virgili naročil.

Kaj pa bo tedaj moje delo pri Vas? in kako ga bom
zamogel dopolniti? Moje opravilo, ki sim došel k Vam
domu, je vodilo na večni d oni,  naj Vas v nebesa pope¬
ljem. Kako to meni sporočeno delo dopolniti imam in željirn,
naj Vam moja perva pastirska beseda pove.

I. Sv. Apostel Pavl pravi: Nimamo tukej
obstoječega mesta, temuč prihodnega  išerno, 2 ) ter
nas opomina: Išite, kar je zgorej, kjer je Kristus,
sedeč na desnici božj e j; hrepenite po tistim, kar je
zgorej ne pa po tem,  kar  je po  zemlji. 3 ) Kako pa naj¬
demo pravo pot totaj v svoje prihodno prebivališe, v svojo
večno domovino? Kdo nam ve povedati, kaj nas taino čaka?
Kraljevi prerok David nam od tega pravi, rekoč: Pri tebi
je Studenc živlenja, o Bog, in v tvoji luči gledamo
luč. 4 ) Tvoja beseda  (o Bog) je svetilo mojim ste-

1) Fil. 4 , 13. 2) Hebr 13, 14. 3) Kol. 3, 1—2. 4 ) Psalm. 35, 10.

- 26  -

zam. *) Vam besedo božjo oznanovati, in Vas peljati skoz
njeno moč v večno domovino, to je poglavitno opravilo, kteriga
sim z škofovo službo prevzel. Kakor svoje dni škofu Timoteju,
je tudi meni zdaj zapovedano: Ozna nuj besedo, ne
jenjaj, bodisi priložno ali n ep ri lož n o; pre¬
pričuj, prosi, svari z v sim po ter plenjeni  in
ukom. 2 ) Sicer sim že pred nekoliki letmi o mnogoteri prilož¬
nosti pri Vas besedo božjo oznanoval, sim tudi z božjo pomočjo
mnogo Vaših duhovnikov učil, kako naj jo oznanujejo; pa
veliko obsirnej dolžnost in veliko veči odgovor imam od sedaj
za naprej Vam božjo besedo, kakor škof, oznanovati, in Vam
njenih oznanovavcov pošiljati. Kdo pa bode meni dal tolike
modrosti, vsim toliko tavžent ljudem raznega stanu in starosti,
visoko učenim in ne učenim, prav jasno in zanesljivo pravo
pot v nebesa kazati? Ako bi Vam govoril z naj lepše vbra-
nimi besedami samo posvetne modrosti, pač bi osramoten
pred Vami stal, če bi me pobarali, rekoč: Kdo pa tebi da
pravico nam kaj takega povedati? kdo nam je priča, de je
gotova resnica, kar govoriš? — prazna bi moja golo člo¬
veška beseda za večnost bila; tako bi jaz ne bil Vaš pravi
voditel v večno domovino. Ali božjo besedo  Vam
imam oznanovati, ki ima svoje stanovitno pričevanje od Boga,
de se ne moti in ne goljfa! Tam imam božjo besedo iskati in
jemati, kamor jo je sam božji Sin, po kterim je Bog nam
govoril, 3 )  založil in shranil, v pravi cerkvi, kjer jo Bog sveti
Duh vsake pomote ovarje — v edini, svetej, katolški in apo¬
stolski cerkvi, ki je na terdno skalo pozidana, na kteri
je ne bodo peklenske vrata  zmagale. 4 ) Pa ta
beseda božja je živa in močna, in ojstrejši ko
vsak na obe strani ojster meč, in seže do ločitve
duše in duha, tudi sklepov in mozga, ter razsodi
misli in namene serca,  5 ) pravi sv. apostel Pavl. Torej
mi ne bote zamerili, de beseda božja, kojo oznanujem, se
včasih tudi ojstro in resno zaglasi, in globoko v meso zareže,
de dušo reši, ako si prizadeva ločiti, kar ni Gospod združil,
ter od živega izžgati in potrebiti, kar mozeg dušnega živlenja

1) Psalm 118, 105. 2) H, Tinj. 4, 2 3) Hebr.l, 2. 4) Mat, 16, 18. 6) Hebr. 4, 12.

- 27  -

kakor červ gloda. Strašno žuga gospod Bog že v starem
zakoni tistim prerokam, ki pravijo: Mir, m ir, pa vend e r
miru ni; gor je jim, ki del aj o bi azin e po d komolce
vsake roke, in kteri ljudem vsake starosti pod-
glavja podkladajo. 1 2 ) Kaj se vam zdi, ali bi Bog v novem
zakonu prizanesil takemu človeškimu prilizovavcu? Ali bi se
Vi zamogli na mene zanesti, če bi jaz Bogu nezvest bil?
Tega me varuje resna beseda sv. apostelna Pavla, ki govori:
Se 1 i lj u de m prikupujein a li B o gu? Iš e m li lju dem
dopasti? Ko bi še!judemdopadeI,binebilKristusov
s I užavnik. Znano vam namreč storim, b r a tj e, de
evangeli, ki ga oznanuj e m, n i od človeka; jaz ga
namreč nis i m o d č1 o v e k a n e p r i j e1 n e s e n a u č i 1,
ampak porazodenji Jezusa Kristusa. 3 ) Pa še
drugo opominvanje sv. apostelna Pavla me zadene, ki govori:
Pokorim svoje telo in ga v sužnost devam, de, ko
druge učim, sam zaveržen ne bom. 4 ) Inko bi znal
prerokvati, in bi vedel vse skrivnosti, in imel vso
učenost; inko bi imelvso vero, tako de bigore pre¬
stavljal, ljubezni pabine imel, nič nisim. s ) Naj bi
Vam božjo besedo le z ustmi pridigval, le na to gledal, de bi
Vas Vaši duhovski pastirji samo z jezikam, ne pa tudi z
svojim izgledam sveto živeti učili, gorje meni, gorje nam;
bili bi ko pismarji in farizeji, zavolj kterih Izveličar pravi:
Vse, karkoli vam reko, spolnujte in storite; po
njih delih pa kar ne delajte, kajti pravijo pa n e
store. 6 ) Kako bi zamogel biti Vaš voditel v nebeško
domovino, če bi moje misli in želje le na posvetno privezane
bile? Kako bi zamogel vsak dan pri svetej maši reči: (Sur-
zum korda) Gori v nebesa serca! če bi svoje serce na
to zemljo pritvezal? Kako bi Vam čistost, radodar¬
nost , ponižnost in iniloserčnost vredno kakor svete dolž¬
nosti priporačal, če bi Vam v svojem izgledu tih svetih
čednost sam ne pokazal? Preljubi! v resnici Vam povem:
Vi imate pravico od Svojih pastirjev, od mene in mojih
duhovnikov tirjati (bodrati), de po stezi pobožnosti pred

1) Jer. 6, 14. 2) Eceh. 13, 18. 3) Gal. 1, 10—12. 4) I, Kor, 9, 27. 5) I. Kor.

13, 2- 5. ;  6) Hat. ^23,

- 28  -

Vami gremo, in toliko serčnej in stanovitnej napredujemo,
kolikor bolj sterma in ternovata se nam pot kaže. Imamo
pa tudi mi nasproti pravico do Vas. Po pravici od Vas
tirjamo, de ne bote za del pregrehe edniga ves duhovski
slan zaničevali, de ne bote obsodili, kjer niste za soditi
poklicani; dro se zanesemo, de ne bo nihče Vas — namesti
pomoči tamo poiskati, kjer se lehko pomaga — le z hudob¬
nim veseljem rane kazal, ki jih je (na duhovnikih) vgledal.

II. Vas od Boga postavleni voditel k nebesam
pa nimam le z besedo in z izgledam Vam pot kazati; meni
je se kaj več naročeniga. Imam tudi skerbeti, • de na
poti k nebesam potrebne brešne in popotnice dobivate, de
ne opešate. Od kodi pa hočem za Vas in za se te neomag-
live hrane, od kodi te dušne kreposti za popotvanje tega
živlenja dobiti? Od kogar drugega, razun od Njega, ki je
djal: Jaz sim pot, in resnica in življenje. 1 ) Jaz
sim kruh živlenja; kdor k meni pride, nebo lačen
in kdorv mene veruje, ne bo nikoli žejin. 2 ) Jaz
sim živi kruh, ki sim iz nebes prišel. Ako kdo od
tega kruha je, fbo živel vekomej. Kakor je mene
poslal živi Oče, in jaz živim zavolj Očeta, tako
bo tudi tisti, kteri mene je, živel zavolj mene. 3 )
Kakor človeški rod obstoji in živi le za to, ker se je
edino rojeni božji Sin učlovečil in je za njega vmerl, ravno
tako vsakdo zastonj moči in živlenja od drugot iše, kakor
pri Kristusu Jezusu — studencu živlenja. En bar t je
doprinesel na križi dar neskončne vrednosti nebeškimuOčetu,
in vsaki dan ponavlja na naših altarjih nekervavo to
svojo daritvo (svete maše), na mesti nas potolažiti vsak
dan žaleno Veličestvo božje. Enbart nam je odperl iz
Svojega prebodeniga serca sedmiro virov (studencov)
svetih zakramentov, in vsaki dan je pripravlen nas iz
tih studencov poživljati, nam deliti svoje milosti, clo sam
Sebe nam dati, naj bi živlenje imeli, in pa obilnej
imeli 4 ) Ali poglejte, kako globoko se Jezus poniža
in kako visoko nas poviša! On izvolji človek e, slabe

J) Jan. 14, 6, 2) Jan. 6, 35. 3) Jan. 6, 61. 52. 53. 4) Jan. 10, 10,

— 29  -

pregrešne stvari, mašnike v Svoje namestnike pri tem
velikem djanju ljubezni. Na njihovo besedo stopi Jezus
dol na naše altarje, po njihovih rokah se vernim zavživati
deli, jim reče vodo iz potokov svoje milosti zajemati in
žejne pojiti. Ali pa sme človek sam sebe v namestnika
božjega povzdigniti? Ali zamorejo soljudje človeku oblast
dati, ki nebesa in zemljo toliko čudno sklepa? Nikakor.
Jezus pravi svojim apostelnam: Niste vi mene izvoljili,
ampak jaz sim izvoljil vas, in sim vas postavil,
de greste in sad obrodite,  in  de  vaš  sad  ostane. 1 )
Tudi sv. apostel Pavl uči: Nihče si ne vzeme  (te)
časti, razuu kteri je poklican od Boga, kakor
A r on  2 ) (veliki duhovnik). Pa ravno s tim omenim eno
dolžnost svojega naročila, o kterej ne vem,  ali bi visokost
usmilenja božjega molil, ali v spoznanji svoje slabosti se
prestrašil odgovora, ki sim ga prevzel. Zakaj v prihodno
nimam le jaz sam poživljati Vas z kruham večniga živ-
lenja, pojiti Vas iz studenca božjega usmilenja, ampak
imam podeliti v imenu Boga ko škof tudi drugim  ravno
to oblast, ter jih posvetiti v pravedne delivce božjih skriv¬
nost. Preljubi! ojstro opomina sv. apostel Pavl: Rok na
nikogar prenaglo ne pokladaj  (kedar mašnike pos¬
večuješ), in se ne delaj deležniga ptujih grehov; 3 )
strašno mi žuga sv. cerkev, ako bi se prenaglil in le po
oziru na ljudi mašnike posvetil, pa tudi po pravici; zakaj
le pomislimo, koliko en sam duhovnik, kteri namesto
Bogu , le grehu služi, lehko škode naredi — le pomislite
to, in bote lehko sami spoznali, zakaj se te skerbi bojim,
ter zaslužim, de se usmilite mene Svojega škofa.

Pa ne samo Vašemu usmilenju — tudi Vaši pomoči
se priporočim. Kakor Vam jaz obljubim, Vas in Vaše potrebe
neprenehoma v svojem sercu nositi, in kolikor premorem,
Očetu nebeškimu priporočati; pri vsakej sveti maši, neoma-
dežano Jagnje božje v rokah, Vas in Vaše pravične pože¬
lenja Očetu vsega usmilenja darovati, visokim in porednim,
bogatim in vbogim, starim in mladim, po dne in po noči, v

1) Jan. 15, 16. 2) Hebr, 5, 4. 3) I. Tim. 5, 22.

— 30  —

veselju kakor v žalosti, v varnosti kakor v nevarnosti vselej
radovoljno pomagati v izveličanskih rečeh, ktire je Gospod
svojej sveti cerkvi sporočil: obljubite meni tudi Vi, ne le
teh izveličanskih gnad prav serčno poželjevati, temveč mi tudi
pomagati, de bom imel za vse dobro goreče duhovnike, polne
božjega duha Vam poslati, in tako vredno poskerbeti za
izveličanje Vaših duš.

Na Vas naj poprej svojo prošnjo obernem, pre¬
ljubi starejši! Redite svoje sine od mladih nog v strahu
božjem. Ne najte, de bi Vi, ali drugi Vaših ljudi z nepre¬
mišljenimi ali hudobnimi inarni dolžno poslovanje duhovskega
stanu otrokam odvzeli, se poprej, kakor odrastejo. Imejte za
naj veči čest svoje familije, ako častitega duhovnika izredite
in v svojej žlahti imate. Ne zamudite svojih otrok prav po
keršansko rediti, rekoč: saj naši sini ne bojo duhovniki.
Pobožnost ali brumnost, pravi sv. Pavl, jeza vse dobra
ter ima obljubo sedajnega in prihodnega živlcnj  a. 1 )
Bogaboječim biti, je Vaših sinov dolžnost tudi v vsakem
drugem stanu. Ali jim bo morde škodvalo, če poštovanje
do Boga, do njegovih svetih skrivnost in do posvečenih
masnikov, ki te božje skrivnosti dele, v svoj izvoljen stan
prineso ?

K Vam se obernem, in ravno to ad Vas tirjam, Vi
učeniki in rediteli,  ki ste toliko imenitno in važno delo
prevzeli, drago mladino ne samo učiti, ampak tudi po keršan-
sko izrejati. Vaši skerbi je ograd (gartel) božji sporočen;
skerbite, de bo izrastlo v njem mnogo drevesce za sveto
cerkvo žlahno in rodovito drevo. Skoz Vašo prizadevanje
bode prava vera in sveta pobožnost med ljudmi oživela; Vaši
skerbi je mogoče našo sveto vero mnogoterih sovražnikov
ovarvati, ki nas obdajajo. In naj malo ali veliko učencov
imate, kteri bi za duhovski stan bili, Bog Vam hoče Vašo
skerb lepo poplačati, ako jih za sveti mašni stan odredite.
Dobro seme čiste ljubezni božje, ktero v mladenčev mehko
serce vsejete, se hoče tudi drugih prijeti in lep sad boga-
boječosti za večnost obroditi. Kdor poštenimu mladenču

1) I. Tim. 4, 8.

- 31  -

v duhovski stan pomaga, on si naj lepše bogastvo za
celo večnost zalaga, in bo sosebno plačilo služevnikov
božjih prijel.

Naj pa tudi Vas moja beseda zadene, preljubi
uiladenči Vi, ki ste se v sole podali, nastopili terdo,
pa imenitno in čestito pot. Ravno ste v cvetji svojega živlenja;
tih srečnih in veselih dni, k oj i h vživate, ako sijih le
sami ne ogrenite, več nazaj ne bo; le prehitro Vam bodo
minuli. Naj si ravno marskoga v šoli vboštvo sili, ker dni
in dni potrebniga kruha ni, zdravje mladosti in pa radodar¬
nost dobrih ljudi' Vam tudi revšino polajša in posladi.
Ne mislim Vas siliti, tudi ne svetovati Vam, de bi duhovski
stan nastopili, če Vas ne veseli'. Pa veuder Vas imam
opomniti, naj si h sercu vzemete lepo besedo, kojo Vam
kraljevi prerok David pove, rekoč: Introibo ad altare
Dei, ad Deum, qui laetificat juventutem meam; 1 )
to je: Stopil bom k altarju božjemu, ki razveseljuje mojo
mladost. Dro le Rog je, kteri Vam daja v mladih letih
veselje; pa tudi On Vas v svojo službo vabi. Gorje Vam,
če se božjemu poklicu vstavljate. Bog le migne, in osle¬
pelo bo tvoje oko, moj sin, kruljeva bo tvoja noga,
odrevenela tvoja roka, onemagalo tvoje telo, tvoj duh
oslabel - in tvojega veselja - tvoje prihodne sreče, ktire
čakaš, bo kraj. Zatorej stopi hvaležno  vsak dan k
aitaiju Gospodovim, ki Tvoji mladosti ljubo zdravje in
veselje daja. Čutiš veselje v svojem sercu kakor mašnik
k altarju pristopiti — oh kako lepa in čestitljiva je taka
želja! — ne zaduši je in ne spravi te svete žinje iz
svoje glave, in ne boj se težav duhovskega stanu; — ne
daj si serca vzeti in taki stvari osvojiti, ki le Tebe
iše, ne pa svojega Stvarnika. Modro pomišluj, posvetvaj
se z modrimi, izvolji; si pa sebi stan izvoljil kteriga koli,
ne zogibaj se altarja Gospoda, svojega Izveličarja ter vedno
pomni besede Jezusove : Le Enoje potrebno. Izvo lite
si nar boljši del, kteri  Vam  ne  bo  o d vzet. 2 ) Pre¬
ljubi moji sini! odkrito serce imeti je mladenčem v navadi,

1) Psalm. 42, 4. 2) Luk, 10, 42.

— 32

tudi Vi serce svoje radi odperate, kakor cvetlice juterni
zarji; o ne zaprite serca svojega našej sveti veri. Se po bra-
terno združiti so nadepolni mladenči hitro pripravleni, —
oj tak le združite se za naj žlahnej in naj iinenitnej reč
božjega kraljestva in izveličanja našega, ter se vstopite
kakor bratje pod bandero, na kterem se podoba Marije
Device, neoinadežane Matere božje, svetli.

Me bote morde barali, preljubi! pokaj ravno Vam
to posebno opominvanje? Vam povem: V Vaših rokah je
sreča alj nesreča prihodnih dni. So mladi ljudje terdni v veri
in vdani Bogu, bo tudi Bog nam prihodne dni blagoslovil
(požegnal). Mladenči! še eno več Vam povem: De bom
premogel Vam in Vašim duhovskega živeža na pot v nebeško
domovino oskerbeti, Vas in Vaše poživljati in pojiti, Vas
tolažiti in Vam pomagati, tako potrebujem pomočnikov,
kterim bom lehko brez vsega strahu duhovsko oskerblenje
zaupal,- takih zvestih delavcov v Gospodovem vinogradu mi
je potreba, kteri bodo serčno verzele zadelali, ktire bolezn,
starost ali pa smert v verstah mojih dragih sedajnih sode-
lavcov naredi; naj de vernim ovčicam nikoli in nikjer — tudi
v nar dalnein in naj bolj skritem kotu ne bo pomankalo božjih
namestnikov, ki jim milost in pomoč od nebes prinesti imajo.
Takih dobrih duhovskih pastirjev ravno iz Vaših verst
dočakujem, preljubi moji šolski mladenči! Oh, tudi nam in
posebno v sedajnih časih beseda Jezusova velja: Žetev
te sicer velika, ali delavcov je malo. Prosite
jedej Gospoda žetve, de naj pošlje delavcov v
svojo  žetvo.‘) Le molite in prosite za dobre duhovnike,
preljube moje ovčice! pa tudi svojega viši pastirja ne zapu¬
stite, kedar, in pa to bo kmalo, k Vam pridem, in Vas
lepo poprosim, de mi pomagate duhovsko sobivtilišče
(šolo) za mladenče napraviti, po zapovedi svete cerkve,
v kterej se bodo od mladih nog čestivredni služevniki
za maštvo odrejali.

III. Zastonj boš z besedo in z djanjem ljudem
pot v nebesa kazal, zastonj boš ponoči in podne pripravlen

1) Mat. 9, 37. 38.

- 33

čakal, popotnikam po tej »termi stezi pomagati, ako ljudje
svoje dolžnosti ne spoznajo za svojim voditeljem hoditi,
ako ne vedo, de imajo glas svojih dušnih pastirjev pod
grehain slušati. Zastonj boš na dalej še tako lepo vabil,
še toliko prisercno ljudi prosil in opominjal, ako ljudje
duhovnika ne spoznajo za namestnika božjega, kteriga je
ljubeznivi Oče nebeški svojim otrokain naproti poslal,
kterimu je pa tudi zapovedal in oblast dal, grešnike v
njegovem imeni na pravo pot zaverniti, ako so si od prave
steze zaišli; jih k dobrimu priganjati, če se mudijo in zao¬
stajajo, jim prepovedati, kar bi jih zaderževalo svoj cil in
konc srečno doseči. Prav lepo pripodobo dobriga pastirja
nam usmileni Jezus o tem pokaže, rekoč: O vce po s lušajo
pastirjev glas, po imenu kliče svoje o vce in jih
ven vodi. In kedar svoje o vce izpusti, gre pred
njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov
glas. 1 ) Pa ravno te božji Pastir, Izveličar naš, ki seje v
tej podobi toliko živo popisal, pravi jim, ktere ko svoje
namestnike pošlje: Kakor  je  Oče  (nebeški) mene
poslal, tud jaz vas pošljem. 2 ) Resnično vam po¬
vem, kar koli bote zavezali na zemlji, bo zave-,
zano tudi v nebesih; in kar koli bote razve¬
zali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 3 )
Kdor  vas  (namestnike moje) posluša, mene posluša;
in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa
mene zaničuje, zaničuje njega  (Očeta nebeškiga),
kteri me je poslal 4 ).  Tako Jezus govori, kterimu
je dana vsa oblast v nebesih  in  na  zemlji; 3 )
govori tistim, ktire pošilja po vsem sveti kakor svoje
namestnike. Lehko je po tem njegov veliki apostel Pavl v
mesti Miletu zbranim škofam rekel: Pazite  (glejte) nase
in na vso čedo, v kterej vasje sveti Duh postavil  vla¬
dati  (vižati) cerkvo  božjo. 5 ) Preljubi katoličani! popisano
stoji pred našmi očmi, kako se je skoz osemnajst sto let
našej svetej cerkvi godilo, in ravno ta zgodovina nam živo
priča, koliko vse naša sveta cerkva premore. Kjer so se

1) Jan. 10, 3. 4. 2) Jan. 20, 21. 3) Mat. 18, 18. 4) Luk. 10, 16. 6) Mat. 28, 18

3

- 34  -

bahali, (le so Sveto cerkvo pokončali, tamkaj so jo hitro
trepetaje iskali, naj jim pomaga. Kjer so se ko malopridni
otroci z njo poskušali in jo vezali, naj bi onemogla, tam so
se svetej cerkvi koj o ravno tistim času spet priporočali,
naj za njih prosi in jim v pomoč pristopi; zakaj kakor altarji
— so se tresli tudi kraljevi prestoli (troni), in kdor koli je
božjemu kraljestvu (sveti cerkvi) odstopil, je zapadel v jami
tiste hudobne oblasti (hudičeve), ki se je od nekdej bož¬
jemu kralestvu vstavljala. Vse to vidmo in ši skusmo, pa
vender najdeiOo pogosto toliko ljudi', kteri to čudno oblast
naše svete cerkve sovražijo; in cIo taki, ki se katolški
kristjani, otroci švete matere katolške cerkve imenujejo.
Koliko si taki prizadenejo, ljudi pred materno oblastjo svete
Cerkve vstrašiti, naj bi ji serca vernih vzeli, de bije ne vbo-
gali! To žalostno resnico smo ravno koj skusili, ko sta si
sveti oče Papež, prav po nebeško milega serca, in pa naš
svitli Cesar, ves bogaboječi in pravični, roke podala, z zdru¬
ženo močjo med duhovsko in deželsko oblastjoj tisti prepad
poravnati, ki ste ga nezaupljivost in razpertija v svojem
sovražnem duhu do svete vere naredila. Vemo, de domišleni
strah hitro zgine, naj ga le prav ojstrd pogledamo. Poglejmo
zdaj tudi mi tisti strah, ki so ga ljudje pred oblastjo svete
cerkve imeli, ter se je toliko bali, prav z odpertmi očmi,
poglejmo, ne skoz očala v posvetno zamišljenih ljudi, ali ni
prazen neumen strah? Kdo je cerkveno oblast postavil? Sam
edinorojeni Sin Očeta nebeškiga, kteri je rekel, de ni
prišel duš pogubljat, ampak izvelicat; 2 ) On kije
djal: Bog ni poslal svojega Sinu na svet, de bi svet
sodil, temuč de bi bil svet po njem zveličan. 3 ) Na
Njega svet evangeli besedo preroka oberne, rekoč: Nater-
tiga tdrsta ne bo zlomil, in tlečiga prediva ne
bo ugasnil, dokler pravice ne izpeljedoprfema-
ganja. 4 ) Ravno On je pooblastil svojo cerkvo, kije  svojim
učenCom z besedo in po svojem izgledu prepovedal se pre¬
pirati, kdo je viši, se ne nad druge povzdigovati, ter jim je
sam noge vrniva! in djal: Kdor hoče med vami veči

J) Djanj, 20, 28, 2) Luk. 6,56 3) Jan. 3, 17. 4) Mat. 12, 20.

- 35  -

biti, naj bo vas služevnik. In kteri hoče med vami
pervi biti, naj bo vas hlapec; ravno kakor Sin
človekovi ni prišel, de bi se mu streglo, temne
de bi stregel, in dal svoje živlenje v odrešenje
z sl  njih veliko. 1 ) In kdo so oni, kterim je Kristus svojo
oblast zaupal? človeki so, sami na sebi slabe stvari, močni
le po Kristusi, in tolikanj močnejši, za kolikor zvestejši se
besede in izgleda Kristusovega derže; človeki so, ktere
dvojna strašna sodba čaka, če stezo svete čednosti in pra¬
vice zapustivši ne ozdravljajo in ne izveličevajo, ampak
le ranijo in pogubljajo. Preljubi! kedar so meni pastirsko
palico na grobu sv. Ruperta podali, so meni djali: „Prejmi
palico pastirske službe (tebi se sporoči), de serčno in milo
pregrehe svariš, brez jeze pravično sodiš, in kedar svete
čednosti priporočaš, serca svojih poslušavcov prijazno vne¬
maš, pa tudi mirno in resno strahovati ne opustiš. “ Prijemši
pastirsko palico sim sveto obljubo storil, ne opustiti, kar me
to opominvanje uči, ne pozabiti, de moram po duhu tega
nauka pastirsko palico z krepko roko nositi, pa tudi to
pomniti, de, kedar levica za pastirsko palico derži, naj
škofova desnica verne blagoslovi (žegna). Dobro podperati,
hudo popravljati, verne voditi in blagosloviti, to bo zanaprej
moje meni zročeno delo. Ali bom to svoje naročilo dopolnil,
ali svoj namen srečno dosegel, ali pa deleč od njega one¬
mogel  — Bog sam ve;  jaz pa roke h Gospodu povzdigam,
molim in prosim, naj mi pomaga, de v njegovej službi ne
pešam, in zapovedi prave pastirske dolžnosti ne pozabim
in ne zamudim. Moja zvezda naj mi bo sv. Apostel Pavl,
ki govori: Jaz ne mislim, de sim že dosegel; kar
je za menoj, sim pozabil, in hrepenim po tem, kar
je pred menoj, in se ženem doseči konec, odlo¬
čeno plačilo gori od Boga danega poklica v
Kristusu Jezusu. 2 )

Pa tudi Vi mi imate prijazno rok(> podati in
pomagati, naj svoj namen, bolj lahko dosežem. Za to se s
svojo prošnjo h Vam obernein, in se na vso tisto močno

J) Mat, 20, 26-28, 2)Fil. 3, 13—14.

- 36  -

Ijubezn zanesem, z ktero ste me, če ravno se nisim pri Vas
tega zaslužil, toliko priserčno sprejeli. Pomagajte mi delati
za božje kraljestvo Vi vsi, kterim je Bog pri svojih domačih,
v srenji alj v soseski, ali pa v deželi kako službo zaupal.
V roke si sežimo, de hočemo skerbno in stanovitno boljšati
in povzdigati stan nase ljube domovine sosebno v duliovskih
rečeh. Ne bode moje napravilo, kteriga podperate, hiša
Gospodova  je, ktero imamo skupej zidati vsakdo po
svojej moči in oblasti, kisa tistega Gospoda je, od kterega
imamo jaz in Vi svojo oblast, kferi delo blagodari, ktero se
v miru in v lepi zastopnosti stori, tako kraljestvo pa po¬
konča, ki med sebo razdeleno samo sebe čertf. Ne delajmo
le za kratek čas, ne za minljivi dobiček tega sveta, temuč za
obstoječo srečo in blagost naših nam zaupanih ljudi: kaj
namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi,
svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno rnenjo bo
človek dal za svojo dušo? 1 )  Skupej hočemo skerbeti,
de se bodo dnevi Gospodovi, nedele in sveti prazniki ne le
praznovali, ampak prav posvečevali. Nasa  luč  lepih
izgledov naj sveti  tistim, ki svoje djanje in nehanje
toliko radi izgovarjajo kazaje na izgled svojih visih pred-
postavlenih, n a j vidijo nase d obre de la, i n hvalij o
Očeta, kije  v n e b e s i h 2 ). Nase djanje naj jim priča, de
se ne sramujemo svoje vere, ampak zdravi kakor bolni, v
živlenji in v smerti Jezusa, Izveličarja svojega pred ljud¬
mi spoznamo, de nas bo tudi On spoznal pred
s v oj i m O č e t o m, k i j e v nebesih. 3 )

Tudi k Vam pridem z svojo prošnjo, preljube
matere, poštene žene in gospe!  Vasje sveta ker-
sanska vera visoko povzdignila, in Vam izročila veliko
oblast in skerb v sredi Vase rodovine (familije). Vam se
torej priporočim, na Vas se terdno zanesem, de mi hote
lepo pomagale. Skerb za dušo in truplo Vaših otrok od
njih spočetja je Vasi ljubezni izročena; kar ntrokam Vi
matere v serce vtisnete, jim do smerti ostane. Vas je Bog
perve varhnje Vašim sinam in hčeram postavil; Vam je pred

J) Mat, 16,.36. 2) Mat. 5,16, 3) Mat, 10.32,

- 37  ~

vsimi drugmi sporočil jim za nedolžnost in deviško čistost
skerbeti. Ne samo iz inojib, tudi iz Vaših rok bo Gospod
njih duše tirjal (bodral). Pomagajmo si radi in pa zvesto, de
naša sodba enbart strašna ne bo. Ve, keršanske žene, ste
pomočnice, ktire je Bog Vašim zakonskim možem dal, in
veliko oblast si lehko modra žena osvoji; njeni mož ji
svoje serce zaupa.')  Najte ljube žene, de bote v ker-
šanski ljubezni za svoje može, sosebno za dušo jim skerbele ;
molite in prizadevajte si, kolikor le morete, de tudi Vaši
možje z Vami v nebesa pridejo. Vam gospodinje, so posli,
hlapci in dekle naj prej podložni, Vaši skerbi priporočeni.
Nikolj ne pozabite, de, kdor Bogu zvesto ne služi, kakor je
pri svetem kerstu obljubil, tudi Vam zvesto služil ne bo.
Vedite, de tudi naj slabše Vaše družinče (posel) eno nei¬
zmerno drago stvar ima — edno skoz rešno kerv Jezusa
Kristusa drago odkupleno dušo, in de bote tudi Ve gospodinje
enbart za njo rajtengo dajale. Modro in prav po keršansko
torej svojo družino po poti v nebesa ravnajte, svarite in
strahujte svoje domače v pravi ljubezni, ter ne najte, de bi
Bog pri Vašej hiši z kako pregrešno besedo ali djanjemkdaj
žalen bil. .

Poslednič se priporočim Vam v s im skupej,
ktire Vas je Gospod po svojem nezvedljivem sklepu moji
pastirski voji izročil. Lepo prijazno deželo nam je v prebi¬
vališč dal; oh storimo jo nam v srečno, rajsko deželo skos to,
de ne bomo nali očetu pregrehe v nji gospodariti. Po deviško
pošteno, v zakoni zvesto, zmerno in trezno, delavno in boga¬
boječe, v živi ljubezni do Boga in bližnega živeti, terdno
sklenite; in ta Vaša obljuba naj bode moja tolažba, z ktero
mi veselo naproti pridete, de bom z božjo pomočjo pastirsko
palico serčno pri Vas nosil, iu Vas srečno pripeljal na
pravi dom, v sveti raj, v nebesa.

Pa če Gospod hiše ne zida, zastonj  delajo,
ki jo stavijo, in če Gospod mesta ne varuje, za¬
stonj čujejo, kteri  ga varjejo. 1 ) Zato še eno lepo
prošnjo do Vas imam. Pomagajte mi ne le dobro deltai,

1) Pregov. 31, 11, 2) Psalm. 129, 1-2.

- 38  -

ampak {udi moliti. Molite (žebrajte) z meno, naj božje
kraljestvo med nami raste, in v naših sercih čedalje močnejše
prihaja, pa se tudi krog nas obilnej raz.sira, in beseda
Jezusovaskorejdopolni, ki govori: Imam se druge ovcice,
ktire niso iz tega hleva? tudi nje moram pripeljati,
in bodo moj glas poslušale, inbo en hlev in en
pastir. 3 )MoIite zasvetigaočetavsih vernih kristjanov, papeža
Pija IX., pa tudi za našega Gospoda, za svitlega cesarja apo¬
stolskega Franca Jožefa I., naj ju Bog varuje z mogočno
rokoj, in po vsili potih obilno blagoslovi, njune velike skerbi
in prizadevanje za našo časno srečo in izveličanje večno
obilno plačuje, nam pa pod njunim vodstvam ljubiga miru
sladek sad vživati da. Ne pozabite pa tudi — in ta je za
zdaj posledna moja priserčna prošnja — ne pozabite moliti
za Svojga viši pastirja (škofa), naj de bi h svojemu in h
Vašemu izveličanju pri Vas živel in svojo sveto službo
srečno opravljal, in kedar naj viši Pastir vsili pastirjev na
sodbo pride, tirjat (bodrat) Vaše duše iz mojih rok, de me
na večno ne odverže, temuč milostljivo sprejme. Za vse to
pa tudi jaz Vam obljubim: Karkoli premorem in kar imam,
vse zanaprej h boijej časti in Vašimu izveličanju iz vsega
serca rad dam. Mi je Gospod živlenja in smerti v svojej
neskončnej modrosti še dolgo ali le kratko živeti odločil, vse
moje leta, mesci in dnevi Vaši so; Vam in Vašim otrokam
h pridu jih hočem oberniti, v izveličanje Vaših neumerljivih
duš posvetiti. H timu sim bil pri altarji svetiga Ruperta
posvečen, v to sim se spet med Vas povernil.

Tako hočem tedej svojo službo, kakor sim Vam
povedal, v imeni božjem opravljati; hočem v imenu Jezusa
Kristusa Vaš učenik, pastir in voditel biti, z božjo pomočjo,
v zaupanji na priprošnjo Marije vselej brez madeža Device
in božje Matere; v zaupanji, de mi bote tudi Vi pomagali in
za me molili, se hočem serčno in dobro vojskovati, tako svoj
tek dokončati, sveto vero in verne ohraniti, ter sim si svest,
de, če kakor dober pastir svojo težavno delo srečno dokon-

3) Jan, 10, 16,

39 -

čam, hoče tudi meni Gospod, pravični Sodnik, v svojej
neskončnej milosti dati zasluženo plačilo.

Njemu pa, kteri premore vse obilnejše
storiti, kakor prosimo ali zastopimo, po moči,
ktera v nas dela, Njemu bodi čast v cerkvi po
Jezusu Kristusu s kos vse rodove vekomaj! 1 ) in
Njegov blagloslov- (žegen) Očeta, Sina in svetiga Duha
pridi in pri nas ostani. Amen.

V Celovci na dan čistega spočetja Marije
Device 1858.

Valentin,

knezoškof kerški.

1) Ef. 3, 20—21,