V Ljubljani, nedelja dne 22. junija 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev«
»DAN* izhaja vsak dan — tud) ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat ▼ Ljubljani v upravnlStvn mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; 8 poSto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se j-	pošilja	npravništvn.	z
st	Telefon	številka 118.	n:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:b	Uredništvo in upravništvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *u zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju m-a: pust. — Za odgovor je priložiti tn- mi ->.
s:	Telefon številka '1*!
Ali plemstvo, ali značajno meščanstvo.
O, gorje! — Prodani smo!
Jurčič. Tugomer III. 9’. dej. 115 str.
Zadeva »Redi«, kakor stvari dandanes stoje, še ni končana! Ne glede na to, da se je razpravljala na dolgo in široko v publicistiki in časopisju gotovo celega sveta in dala povoda raznim vprašanjem in interpelacijam v nekaterih državnih zbornicah: ona daje dosti tudi snovi razmiš-lianjem, kaj jo je povzročilo in kako tako zlodejstvo v bodočnosti preprečiti ali onemogočiti?
Rekli smo zgoraj, da je bila izredna in nečastna afera Redi malone skozi en mesec stalna rubrika vseh dnevnikov in raznih revij vsega kulturnega sveta. — Cisto naravno je torej, da je dalo vohunstvo visoko stoječega častnika tudi strokovnim-vojaškim novinam neobhodno dolžnost, se z »dovršenim delom« tudi po svojem načinu pobaviti!
Da je to dejstvo samo na sebi učinkovalo na naše vojaške kroge kakor strela iz jasnega neba, temu bode vsak razsodni človek pritrdil, ki le površno pozna nedotakljivo častno naziranje naših armadnih slojev!
In radi tega ima tudi »Danzers-Armeezeitung« štev. 24. z dne 12. t. m. pod naslovom: »Česa potrebujemo?« zanimiv članek, ki razpravlja o temi, katero smo napisali za naslov našemu razmotrivanju.
Omenjena revija piše: »Izdaja In vohunstvo Polk. Redla gotovo nista bila simptomatičnega značaja, ampak velika nesreča za celo armado, katero je zadela nekaka elementarna sila: ipak je to dejstvo nekako svarilo, ker smo bili doseda} prepričani. da je kaj takega sploh nemogoče, ker si izdajalstvo ne upa lotiti se oficirjev generalnega štaba!
' Iz tega vzroka pa zahteva žalostni slučaj z elementarno silo, da odgovorni činlteiji preudarijo, dali se pri imenovanju in nadomestovaju našega generalštabnega častništva v polnem obsegu vpoštevajo temeljni pogoji!?
Vse delovanje v generalnem štabu mora sloneti na altruistični (nesebični) podlagi; kdor se ne vjema s tem naziranjem. ta ne bode nikdar imel dobrobit države in armade pred očmi! »Le najpopolnejši (izklesan) (karakter) značaj mora biti tudi dober in zanesljiv častnik generalnega štaba! Zal, da se zadnji čas že tako malo častnikov oglaša za generalno štabno službo; tudi za častniški naraščal ni v našem meščanskem občinstvu onega zanimanja in navdušenja, kakor je to bilo še pred nedavnim časom!«
Pisec članka prqvi, da sta bili nesrečni leti 1859. in 1866. (Solfe-rino—Sadova) v prvi vrsti pripisati
dejstvu, da so bila skoraj vsa višja poveljniška in generalnoštabna mesta v — rokah plemstva!
To plemstvo pa se ie izkazalo za popolnoma nesposobno! Velika nesreča preteklega časa menda še ni izmodrovala naših vodilnih krogov! Po tei poti se ne sme hoditi v bodočnosti!
»Vsi odgovorni činitelji vojaške hierarhije in vsi rodoljubni državljani naj se združijo, da se častniški poklic tako visoko povzdigne, da bodo prišle najboljše sile zopet na odgovorna vojaška mesta — potem pa mora biti slučaj »Redi« v armadi Izključen in sploh nemogoč!«
Mi z našega stališča pristavljamo samo te-le misli:
Naš »generalništab« je sploh previsok in sam vase zaljubljen; on noče biti v stiki z drugimi, navadnimi častniki! Ta »elite corps« naj vzame, kar je dobrega in posnemanja vredno tam (četudi pri Srbih in Bolgarih) — kjer se dobi!
Srbska in bolgarska armada nista imeli nobenega plemenitaškega častništva — pa sta vendarle sijajno zmagovali. Naposled pa še eno in sicer naš »ceterum«: Zadovoljni in prosti narodi činijo zmagovito, ponosno In — nad vse požrtvovalno armado!! — Sapienti sat!
Slovenska zemlja.
Višnja Gora.
(Nekaj lepega iz Višnje Gore.)
Hudo je pač človeku pri srcu, ko vidi, kako zagrinja temen oblak njegovo domovino čimdaljeboli v temne mreže klerikalizma. A, da bi bil to odkrit boj, boj iz oči v oči, bi že še bilo, a to, tako nesramno hinavsko in usHjivo, to se človeku, ki je pameten, kar gabi.Kako lep je kraj in kako veselo šč počuti ljudstvo v njem, ako živi v slogi, v medsebojni ljubezni. — A nad krajem plove orel sovraštva in zagrinja s svojimi temnimi perotmi ves krai v temo in iz njegovih bliskajočih se oči švigajo demonske strele. — V resnici prijetno je bilo. ko smo bili vsi enega duha. vsi enih misli. Prijateljstvo je nas združevalo v lepo harmonično celoto. A prišel je «mož resnice v črni obleki,« ki je poklican, da ščiti in varje vse to, pa glej, ravno ta zaseje s svojo trapasto teorijo ljuliko med pšenico in ona požene hitro svoje korenine. Tukaj je razpor in sovraštvo! Ali je to lepo? Gospod s črno obleko, kako se vam zdi?! Pa, kaj hočemo, (na tihem povedano), nad vami kroži duh mogočnega in prebrisanega pisatelja rdeče brošure (brez komentarja). — Kje imate tisto svobodo, v kateri vedno govorite?
Vaše besede so le besede jezika^ ki nimajo izvora v srcu. Vaše besede niso besede plemenitosti, one so le izrodek hinavstva, ki netijo med ljudmi le nevoljo in sovraštvo. In to vaše »izobraževalno društvo!« Ali zasluži to ime? Vse prej nego to! Le pomislite: Kaplan, voditelj tega društva, je obenem »režiser« gledališča, ki ga ima to društvo, on tudi frizira in »šminka« svoje igralce in — igralke seveda tudi. ker je »zau-ber« fant. Ponoči se hodi mladina k njemu učit raznih Iger. — Kje pa je priložnosti za pohujšanje več če ne tukaj, ko gredo po skušnjah deklice s fanti ob 10. uri ali pa še pozneje ponoči same domov?! Koliko so se ljudje že zgražali nad tem, pa vse nič ne pomaga; kmetje si ne dajo dopovedati; mislijo si, da kar »gospod« rečejo, je vse dobro!... Pa le čakajte, boste že videli še drugačne sadove, kakor ste jim bili priča pred nedavnim, ko je znana »Marijina devica« vsled grešnih razmer rodila in »morila ljubko dete — deklico! — In pa višnjegorski župan! To je kapaciteta, da mu ga ni para v devetih farah. — Je bil sicer ponižen možiček v prejšnjih časih, odkar pa sedi na županskem stolčku, so mu zrasle pe-roti čez meje. Misli si ta čudak, da mu je vse dovoljeno. Pazi, pazi, »sta-rac zatraceni«, da si vsled svoje prevelike gorečnosti ne osmodiš svojih »batiranih copatov«! — Pa, saj je že blizu tisti čas, ko boš odložil svojo čast biti župan Višnje Gore, poleg tega pa še »slavni klenetist iz Žab-iaka.« Takrat boš gotovo »zapihal« v svoj inštrument z Žalostjo ob misli na prihodnjost: »O. zlati vek zdaj Vi-šnjegorcem pride!« —
Zagorje ob Savi.
Dopis v »Zarji« št. 608 z dne 17. t. m. je pokazal vso čobalovo omiko in oliko. Sam falot, lopov in rokovnjač ga je. 'Wie der Schelm selbst rst/.. In s tem se hoče iztna- i zati. Mesto da bi na očitke stvarno odgovarjal, pa s kolom nad vse dopisnike. Ako bi imel oblast. Zatrl bi razun »Zarje« vse slovensko časopisje. To bi bilo veselja med izvestno gospodo. Pa če se Čobal še tako zvija in laže, porotna obravnava je jasno
Tragedija ljubezni.
f'T’r > * P
SULZZ'///-
Ura je že polnoči.
on pa še pred njo kleči:
»Kamila, Kamila,
ali me boš večno ljubila?«
Kamila resno se drži drugam nje pogled beži: »Kamila, Kamila. ali me boš večno ljubila.«
Strašansko bije mu srce oči v ljubezni se žare: »Kamila. Kaniila, kaj boš odgovorila?«
(To je gospoda strašen hip, kot kladivo je srca utrip); »Kamila, Kamila.«
»»Usoda se je odločila . . .««
»»Že drugi je predragi moj. Le nehaj in pa — Bog s teboj siten si od sile. ni prosto srce Kamile.««
A on junaško se drži. skrivnosti vse ji razloži: »Kamila. Kamila, nikdar me ne boš pozabila.«
In v pismih vse je razodel, še to, kar nikdar ne bi smel. Kamila, Kamila — je vse zase porabila.
Prešlo potem je nekaj let. skrivnosti zvedel je ves svet; Kamila, Kamila. kaj svetu si odkrila? . . .
pokazla, da je vse, kar se je pisalo, gola resnica. Seveda je škoda 3000 krone, ki so vredne solz. ki se še zdaj za njimi preteka ja. V svoji togoti dolži celo zdravnika, da je dajal napačna spričevala. Značilno pri tej obravnavi ie dejstvo, da sta CQbaia kat,.prtiči prala trb. prem, družbe ravnatelj Schiiller in delničar ali celo oskrb. svetnik tc družbe Michelčič. Sploh se Cobal dosledno na kakega ravnatelja sklicuje. Čudne nazore mora imeti g. Slane, če je res, da sc
je izrazil, da je človek, ki ga je malo prej takorekoč obsodil, čist kakor angel. Delavci pravijo, da je takih an>-geljev sam lucifer vesel. Kar se tiče političnega dela tobaLa, je taksna, da ga. danes nobeden pameten vdelaš ;vec večine vpoštev.a. Dokaz: slmdi! G. Kristan, prepričajte še ha Coloniji. Lokah. Kisovcu, pa bodete slišali tete besede: ako bi bilo Cobalti kaj za Stranko, bil bi že davno zginil, toda njemu je le za žep. V gospodarskem oziru je pa res napredoval, saj ko-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y LjUbljjUli Ustanovljena leta 1881.
obrestuje hranilne :	>13/	01	brez	odbitka	rentnega
4
vloge po čistih
0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Jera, kar ste storili zanjo in zame. vam ne bo pozabljeno nikoli. Nate za zdaj.«
Stisnil ji je bankovec v roko.
»Oh. gospod grof saj ni bilo zaradi denarja.«
»Vzemite, vzemite, in bodite prepričani, da vam ne bo manjkalo nikoli ničesar.«
»In tudi molčala bo,« je dejala Marta, »prisegla mi je.«
»Da. Jera, tudi za vašo molčečnost vam bom hvaležen. Saj veš, draga Marta,« se je obrnil k svoji ljubimki, »jaz nočem, da bi kdo izvedel, preden napoči čas za to... »Ampak,« je vzkliknil ves v skrbeh, »ali ste naznanili otroka pri županstvu?«
»Morala sem ga naznaniti, gospod grof,« je vzdihnila starka. »Le premislite, kakšne sitnosti bi lahko nastale, ako ga ne bi.«
»Pa kako ste ga javili?«
»Eh, gospod grof, rekla sem, da ie neznanega očeta.«
»Kdo ie bil za pričo?«^
»Dva stara moža, bivša tovariša mojega ranjkega, ki drvarita tu v bližini. Toda nisem jima povedala, da ie ubosro deteee uri meni...«
»Kakšno ime je dobilo?«
»Gilberta,« je dejala mlada mati. »Hotela sem, da se imenuje po tebi.«
»Tvoi oče torei še ne ve, da je na svetu?«
»Ne ve, gospod grof,« se je oglasila Jera.
»Kako da ne?«
»Zato, ker... tega vam še nisem povedala... naznanila sem vašo malo šele davi.«
»Od davi pa do zdaj je Gregor Lemetre že lahko slišal...«
»Ne, gospod grof! Videla sem ga, ko je odhajal na vse zgodaj v paradni uniformi. V Vasij je šel.«
»Kako veste?«
»Ljudje so mi povedali, kdo drugi?... Vsi gozdarji in gozdni čuvaji so bili sklicani tja; podprefekt jim je imel naročiti nekaj zaradi vojne, ki se bo začela. Vračali so se šele proti večeru. Saj poznate navade gospoda Leinetra: on ie šel naravnost domov... In zato, kakor pravim, nemogoče je, da bi mu bil gospod župan kaj omenil.«
»Po tem takem,« je zamrmral Gilbert, »dospem nemara Še o pravem času, da si zagotovim tudi njegovo molčečnost.«
Iznova je objel Marto, ki ga je poslušala trepetaje:
»Poslušaj me dobro ... poslušaj z vso pozornostjo, ljuba moja. Evo ti denarja... ki bo zadoščal v izobilju za vse tvoje potrebe... tudi če bi mi oddaljenost, otežkočenost zvez in druge nezgode zabranile za tedne...
za mesece... pisati ti in ti poslati kaj več. Toda vedi, v tem kraju ne smeš ostati.«
»Torej naj odpotujem?...«
»Da. Ogniti se morava vseh govoric in preprečiti vsak škandal, ki bi utegnil nastati... Tudi tega ne maram, da bi se srečala s svojim očetom. Rad bi torej, da odideš, kakor si bila namenjena.«
»V Pariz!...«
»Da, mila moja; kakor hitro boš dovolj pri močeh, pojdi, ne odlašaj. Sila. sila mnogo mi je do tega, da se zgodi to v najkrajšem času.«
»Ali se tako mudi?« se je oglasila Jera. »Verjemite, gospod grof, kar se tiče postrežbe, ji ne bo manjkalo ničesar... zdaj, ko imava denar.«
»Mudi se,« je vztrajal on.
»Pa zakaj?« je vprašala bolnica tesnobno.
»Zato...«
Ugriznil se je v ustnice. Saj vendar ni mogel reči Marti:
»Zato, ker ni gotovo, ali bosta dolgo varni v tem koncu Lorene ... Zato, ker vem, da se vama vsaj v Parizu ni bati ničesar.«
Dejal ji je:
»Tam boš okrevala laglje; ničesar ti ne bo manjkalo. In tvoje popotovanje bo tako lahko: kakor hitro se začutiš nekoliko močnejšo, odvede Jera tebe in malo v Sen-Dizjč. Tam ti je treba samo sesti v vlak in čakati, da se ustavi na Vzhodnem kolodvoru v Parizu... Od ondot.
»Že vem: tam vzamem izvošč-ka in se dam odpeljati na Štrasburški bulvar.«
»To je komaj par korakov.«
»Ali,« je vzkliknila ona tesnobno, a Gilbert, zdaj si skoraj ne upam več k teti Kaveljejevi!... Takrat, ko sva zamislila to popotovanje, sem še menila, da mi ostane časa; hotela sem ji priznati po malem in jo preprositi... Zdaj pa — kdo ve, ali bo teta Kavaljejeva voljna, sprejeti naju obe?... Premalo jo poznam.«
»In vendar si pravila, da je dobra in usmiljena in da bi ti pomagala v sleherni stiski!«
»Da, rekla mi je dobesedno: Ako bi te doletela katerikrat nesreča, velika ali majhna, zateci se k meni. Jaz ne delam pridig, kakor tvoj oče, a tudi ne puščam ljudi v, stiski in zadregi.«
»No. vidiš, Marta; poizkusiti bo treba. In poleg tega...« Zopet je izvlekel listnico. »Premislil sem; nisem ti dal dovolj denarja. Vzemi še to; zdaj se ti ni bati ničesar več, naj se zgodi karkoli. Ako ne pojde drugače, pa si najmi majhno stanovanje in vzemi deklo. In pametna bodi, ne vdajaj se nestrpnosti; ali mi obljubiš to?«
»Da,« je vzdihnila ona.
»Saj veš,« je dodal, »da ti ne morem reči, koliko časa ostanem na vojni. No, pa to marširanje sem in tja... vse to je bolj dolgotrajno kakor nevarno. Mi kirasirji smo težki možje — nas ne vtikajo v prednji
voj; mi ostanemo v rezervi. Edino nerodno je, da ne vem, kam pojde-rno in kje bomo; mogoče nas pošljejo na postojanke, od koder ne bom mogel pisati pri najboljši volji.«
»In koliko časa bom morala trpeti to skrb?«
»Mesec dni... najdalje dva. Kakor hitro pa bom zopet prost... ah, kako prihitim takrat na Štrnsbnrški bulvar.«
»In potem se ne ločiva več, kaj ne, Gilbert moj?«
»Nikoli več. Takrat bom ie blizu svoje polnoletnosti; le malo še pa bom gospodar svojih dejani in tvoje ljubezni ter si lahko uredim življenje po svoji volji. In ti se vrneš domov kot srčkana mlada grofica Rošegijska. Ali ne, dragica?«
»Oh, Gilbert moj...«
»In najina miljenka, ki spi zdaj tako mirno in nedolžno, postane kon-tesa de Rošegi...«
»Saj je že itak tvoja, ljubček.«
»Ne še dovolj, revica... In baš zaradi nje moram zdaj še nekaj urediti. Hvala Bogu, da mi še ostane časa, preden se zdani.«
In kakor da so ga te besede opomnile druge, nujne dolžnosti, ie razprostrl roke v burnem izbruhu ljubezni.
»Z Bogom tedaj, oboževanka, Marta... z Bogom ti, moja mala Gilberta... z Bogom vse. kar mi ie milega na svetu!«
(Dalje.)
puje že hiše. Če pa vprašaš 11. pr. najboljšega delavca, koliko si je v 16. letih prihranil, ti odgovarja, da niti 5% tega kakor 'Čohal. Napredek kažejo tudi odstotki v konsumu, ki so padli od 10% na 5%. Med vrstami se onemja tudi tisti, ki hoče postati Zagorski paša. Hoj Miha, s tem si pa kar v roko sežita. Zahrbtno izdajalska politika, ki jo peljete v družbi z renegatom U. je taka, da kmalu brat ne bode brata pogledal. Pa tudi na gospodarskem polju je zase dobro paševal. Znano je, kdo je pregovoril® drago mamo«, da ni dobil »Sokol« namenjenih 4000 K, kako je kot kupec in prodajalec spečat šolski vrt občini in kako je manipuliral s šolskim premogom. Vsa čast možu. ki se tako boji sodišča. Tako je toraj vaše delo na političnem kulturnem in gospodarskem polju. Čobal hoče natveziti, da sta vodila stavko leta 1906. Jarolin in Zwanziger. To lahko pove kakemu Capudru ne pa zavednemu 'delavstvu, kateremu je jasno, da stavko ne bode vodil človek, katremu so razmere popolnoma neznane. Terorist kot je Čobal pa bi pustil drugim glavno besedo. Delavci se ne dajo več farbati. Loviš se pač za bilko in držiš mastnega Zagorja kot klop. Značilno, da se je pred leti tožaril na marnje starih bab, zdaj ima na razpolago poštenega domačega obrtnika pa mu upade srce. Preklat! po shodih se s Čobalom, je bob ob steno, kajti njegova dresirana »pfui« družba prevpije vsako stvarno in pametno besedo. Nič ne pomaga! Delavstvo se zaveda, pa če pokličeš magari še 10 ženskih sodru-gov na pomoč.
Ptuj.
Korupcija naših nemških Purgarjev je vedno večja, drznejša, a kar je glavno: javnejša! Pred leti so ustanovili ti slovenski renegatje vinarsko zadrugo, koje načelnik je ptujski podžupan Steudte, yskok, kot so do Ornika gori vsi uskoki. Namen zadruge bo seveda vsakomur znan: pospeševati vinsko kupčijo. V ta namen je zadruga že tudi v istim dobila mastne tisoče podpore, o kojih pa se prav nič ne ve. komu v dobro in hasek, da so zginili. Zanimivo pa je tudi, kako postopa zadruga pri nakupovanju vina pri svojih članih: Vsakemu se skuša izsiliti kolikor mogoče
— mnogokrat naravnost sramotno
— nizko ceno! Vrhu tega pa se tam načelnik zadruge, podžupan Steudt, poslužuje kgj čudne, da, naravnost ■mazane prakse! kupuie na Hrva-tkem vina. največkrat mani vredna ter jih potem drznim licem prodaja
— za štajerska! Tega načina se po služuje že par let sem. ne da bi ga kdo motil. Nasprotno: še na roko mu hodijo njegovi kompanjoni. kajti, večinoma pokupi zadruga sama ta vina. Steudte ima torej neuskrbljiv vir, ki mu polni mošnjo — na škodo drugih!
Dnevni pregled.
Na razne reklamacije glede nerednega pošiljanja »Dneva« javljamo, ‘da gre zadnja partija lista na pošto ob pol 6. uri zjutraj, tako, da dobe Ust vsi naročniki In vse tobakarne »Dan« s prvim vlakom, ki gre iz Ljubljane v Statični kraj. Te ugodnosti nimajo naročniki pri nobenem drugem listu in ižrtvuje vsled tega upravništvo mnogo, sat se dela v tiskarni vso noč, kar zelo znatno zviša stroške. Ako tvzlic temu ne dobe naročniki lista pravočasno, ni krivda na upravništvu. ampak na pošti. Zato naj se vsakdo, ki ne dobiva Usta pravočasno, t. j. s prvim vlakom, obrne do tamkajšnje pošte In napravi red. Izjema nastane le takrat, kadar je list konfisciran.
Druge reklamacije pa izvirajo, če naročnina za list ni poravnana. Mi ustavimo list vsakomur brez izjeme, ako ne poravna do 10. dne naročnino za dotlčnl mesec. Prosimo, da se cenjeni naročniki po tem ravnajo In pošljejo pravočasno naročnino.
Žalostno sliko narodnega naza dovaja v Gorici prinaša sobotna »Edinost«. Piše: Kam jadramo v Gorici y gospodarskem oziru, nai dokazujeta sledeča zgleda: Pokojni I. D. je kupil na premeten način od prav zagrizenega Italijana in magistratovega uslužbenca hišo na vogalu Gosposke in SemeniSke ulice. Najlepša pozicija Je to za trgovino in obrt. Hiša je obrestovala glavnico 80.000 K po 5%>. To hišo je pred nekaj dnevi kupila na javni dražbi — Lega Natio-nale za 29.000 K. Tu je prešla lepa slovenska posest zopet v laške roke, pa še kakšne! 1 — V torek pa je bila prodana na dražbi znana trgovina gosp. A. J. nasproti škofiji. Sodna cenitev je znašala okroglo 29.000 K. Resnična vrednost je seveda mnogo večja. Neka laška družbica je kupila vse vkup za okroglo 12.000 K. Par ur pozneje je oddala ta družbica vso trgovino nekemu Lahu za 16.800 K, torej z dobičkom čez 4000 K. In ta Lah hoče biti naslednik Slovencu J. Pri naših razmerah je vse mogoče, da bodo Slovenci odslej to prodajalno
bolje podpirali, nego so jo doslej, ko bila v slovenskih rokah!! Koliko slovenskega imetja je šlo tu zopet v aške roke!! Ali je bilo res treba, pognati tako lepo trgovino na kant? 'lajvečja modrost, ki zdaj vlada v gotovih slovenskih krogih, je pač ta: tako bi se z brezobzirnostjo in brezsrčnostjo uničilo čim več narodnega imetja in narodnih eksistenc! — Ali mislijo ljudje, da zadostuje, če se Slovenstvo otepa z jezikom po shodih in po kavarnah? Žalostno je, da jedro Slovenstva zapusti posameznika na cedilu, če je taisti slučajno zabredel v težkoče. Ali nimajo voditelji toliko upogleda v razvoj in napredovanje naroda, da je treba solidarnosti, ki se mora gojiti tudi napram posamezniku? Denar nakupičen v rokah redčili posameznikov, ni nobena narodna pridobitev in opora, če tisti posamezniki ne znajo priskočiti nesrečnim na pomoč.
Vojaški kaplan — podel denun-cljant. Pred nedavnim časom se je pe-jal major Suič iz Zemuna proti Zagrebu. V istem kupeju je bil znani srbski poveljnik general Živkovič (v civilu). Gospoda sta se predstavila in začel se je razgovor o balkanski vojni. Temu pogovoru je prisostvoval vojaški kaplan iz Zemuna in ravno tako napeto poslušal pripovedovanje. Ko so izstopili iz vlaka, se je kaplanu vzbudilo patriotično čuvstvo je šel ter denunciral majorja Suiča zaradi veleizdaje, ker je govoril s srbskim generalom. Proti vcleizdajniškemu majorju je seveda vpeljana preiskava. To je že tretji slučaj nastopa proti hrvaškim višjim častnikom. Kakor je videti, se bo »kopica slovanskih generalov« precej zredčila.
Kako se ravna z našimi vojaki. Interpelacija poslanca dr. Tresič-Pavičiča v seji zbornice poslancev dne 3. junija na ministra za domobranstvo: »Tu (v Boki) vlada špijon-stvo in niti en vojak ni varen, da ga ne denuncira kak agent-provocateur. Vsaka denuucijacija se nagraja z dolgim dopustom, pak onim, ki marljivo denuncirajo. ni treba se vežbati, ne služiti. Mnogo nedolžnih vojakov je postalo žrtev takih sikofantov. Ta sistem je bil uveden pri II. 37. dopolnilnem bataljonu po majorju Heiderju, ki daje vsak dan preiskovati prtljago vojakov, ne.bi-li morda naše! »cor-pora delicti«. Ko so vojaki po dolgem vežbanju izmučeni do onemoglosti, je veselih oficirjev, ki jih hočejo razve seliti s pevanjem. Tako je dne 20. ali 21. maia neki rezervni poročnik velel svoli kompaniii — potem, ko lo je ne koliko ur mučil z vežbami — naj peva koračnico princa Evgena. Lačni trudni in izbiti vojaki so odgovorili da jim za pevanje nedostaje fizične sile. Zaradi tega odgovora so morali še eno uro vežbati se v »laufschrittu« na cesti med Hercegnovim in Kame-narom. Ko so bili vojaki popolnoma zdelani, je prišel poveljnik kompanije, jih odvel v šumico ob potu in je tu ta tavmaturg napravil čudo, da je vlil vojakom toliko sile v junaške žile. da so morali lačni in žejni in na pol mrtvi od trudnosti pevati do 7. zvečer koračnico princa Evgena!«
Potegnjeni zagrebški veteraj-narji. Dne 1. aprila je dobilo veteran-
sko društvo v Zagrebu telefonsko poročilo, da pride v Zagreb grof Marko Bombelles, ki ga je treba sprejeti z godbo. Takoj je bil alarm — in veterajnarji so šli z godbo na kolodvor. Bilo je 29 muzikantov. Toda grofa ni bilo — ljudje so se pa smejali potegnjenim veterajnarjem. Seveda so bili možje hudi — ker so pozabili, da je 1. april. Pozneje se je zvedelo, da jih je potegnil Vekoslav Frobe, znan kalofoktar. Veterajnarji so ga tožili, da jih je izročil javnemu zasmehovanju. Sodišče pa je Frobeja osvobodilo, ker je oni grof že umrl in bi bili veterajnarji lahko prišli na to. da si je nekdo dovolil aprilsko šalo.
Med novomeškimi trgovci se nekaj kuha. Prejeli smo iz novomeških trgovskih krogov: Nekoč za binko-štni pondeljek se dva naših cenjenih tovarišev domislita napraviti zlet nekam daleč vun iz naše dežele. Skrbelo pa ju ie. kaj bo s trgovinami. Rada bi bila videla, da bi zaradi njiju tudi mi vsi drugi ta dan imeli trgovine zaprte. Sestavila sta okrožnico in jo razposlala v podpis. Zaradi solidarnosti so bili vsi s tem zadovoljni, da se trgovine zapro ne samo zaradi njunega svaštvenega izleta, nego da se na ta praznik odtistihmal sploh redno vsako leto puste zaprte. Kdor pa bi proti temu grešil, plača primerno globo v korist dijaški kuhinji. S tem smo bili vsi zadovoljni in smo se tako tudi ravnali. Letos pa smo doživeli čudež, da sta na ta praznik ravno ta dva trgovca snedla besedo, to se pravi, da sta svoji trgovini imela odprti. Ne bi tega vlačili v javnost, ali naša dijaška kuhinja ravno letos, ko io klerikalci tako bojkotirajo, silno potrebuje podpore. Ta dva gospoda pa prav nič ne mislita na dano in podpisano obljubo, glavni mandatar se celo zgovarja, da je dotično okrožnico zgubil. Zato se med aami nekaj
takega kuha, da prizadeta dva ne bosta posebno vesela, če hočeta počakati. kaj se bo skuhalo.
Kandijanskl župan In javno zdravstvo. Od ugledne strani se nas opozarja na nekatere prav kričeče slučaje, ki jih ima kandijanski župan glede javnega zdravstva na svoji vesti. Tako se ta gospod n. pr. prav nič ne pobriga za škropljenje cest pri takih gromadah prahu, kakor ga leži na vseh cestah ki vodijo skozi Kandijo.
Če bi že ne bilo nobenih drugih vozov, deželni in Lončaričev avtomobili se redno vsaki dan včasi tudi poveč-krat na dan prevažajo skozi Kandijo. posebno odkar je »Ljudska posojilnica« oziroma »Zadružna Zveza iznašla. da je bolj previdno denar za Lončariča pošiljati po deželnem finančnem ministru kakor pa po pošti. Že slavni deželni avtomobili povzročajo skozi Kandijo toliko prahu, da se iiše niti pri dimnikih več ne vidijo, tudi če še tako solnce sije. G. župan se v tem oziru pač ne bo mogel (kakor je zadnjič storil v novomeški mestni dvorani) zgovarjati na Svoje Podgorce, češ, kaj pa naši Podgorci vedo o takih stvareh. Mislimo namreč, da je Kandija katastralna podob-čina zase in da plačuje druge naklade cakor recimo kak Podgorc iz stopiške fare. Sploh pa ta račun ne more biti merodajen, ker tudi mi plačujemo marsikaj, od česar mi nimamo nič in pride v prid le — Podgorcem. Če je slavna kandijanska požarna bramba že pri svojem rojstvu umrla, pa naj se g. župan glede brizgalne obrne do svojega čislanega kolega onostran mostu. Dobri sosedje si v sili radi ali neradi pomagajo med seboj. G. župan. ko sedite v hladni senci pod kostanji vrta. ki na zadnjo uro ne bo prijetna priča Vaših dobrili del. dajte si k srcu vzeti, da ravno v Kandiji stanuje mnogo uradnikov, profesorjev in dijakov, da torej Kandija ni tako navadna podgorska vas, če je drugače res samo vas. Bolj kot mesto se Kandija razširja na vse strani. Ali če bode inteligentni del prebivalstva videl, *da se v zdravstvenem oziru v Kandiji sploh nič ne skrbi, da g. župan hodi vsaki dan mimo javnih jarkov iz katerih ob tej vročini izpuhteva neznosen smrad gnojnice (škandal slučaj ravno pred bolnico Usmiljenih bratov) tedaj nam magnetna igla kaže pot preseljevanja na severno stran. Sploh pa g. župan, če res reflektujete. da kdaj zasedeta tudi prestol s Kandijo združenega mestnega županovanja, zdaj ob tej vročini in prahu imate lepo priliko, da greste malo v prakso k svojemu tovarišu na mestnem rotovžu.
Kravo so ukradli neznani tatovi včeraj po noči na Ježici pri Bedincu. Zjutraj so io iskali okoli po travnikih, pa je niso našli. Kam so jo tatovi odvedli — ni znano.
Nesreči med vožnjo. 53letni dninar Ignacij Podbevšek iz Cepelj pri Lukovici, je padel med vožnjo pod voz in je zadobil na glavi težke poškodbe. — Ista nesreča je zadela 21-letno delavko Terezijo Peklaj iz Hra-stenic pri Polhovem gradcu. Med vožnjo je padla z voza in se je na glavi težko poškodovala.
Nesreča vsled eksplozije, v pre-mogarski jami v Kočevju se je težko poškodoval dne 17. t. m. 531etni rudar Jernej Krivič. Vsled eksplozije neke mine je zadobil na glavi težke poškodbe.
Igla ji odletela v oko. Dne 18. t. m. je odletela posestnikovi ženi Mariji Sedušak v Šmartnem pri Kranju doma pri šivanju končiča igle v desno oko in ga težko poškodovala.
Zlobno poškodovanje. Doslej neznan storilec je pred kratkim olupil v sadnem vrtu župnišča pn Sent Joštu pri Vrhniki, s hudobije dvoje, precej •visokih hrušk in posekal eno izmed mlajših hrušk ter napravil s tem škode okrog 200 K. .	.	,
Tatvina. Te dni se je priplazil kakih 30 let star, srednjevehk, crno oblečen mož v hišo posestnice Marije Štrekelj v Starem dvoru pri Škofji Loki. Tam je preiskal in premetal vse omare in postelje. Očnndno je iskal
denar. Ker pa tega ni	Az*'
dovoljil z dvema hrandmcnima knjižicama in z nekaj jajci.Ukradeni hra-nilnični knjižici so našli pozneje skriti
pod podom
Vlom. V noči na 15. \-m- so doslej neznani storilci vlomili v zaklenjeno trgovino trgovca m poštarja Stanislava Ravnikarja v Catezu pri Veliki Loki. Vlomilci so razbili sipe na oknih in so odnesli 270 kron denarja, deloma iz nezaklenjen, predala, deloma iz zaprte poštne blagajne. Ključ od poštne blgajne se je nahajal v onem predalu, kjer je bil shranjen
ukradeni denar. „	,.
Vlom in tatvina. V noči na 13. t. m. je bilo vlomljeno pri posestniku in gostilničarju Josipu Beningerju v Novi Gušioi pri Šmihelu na Notranjskem. Tatovi so odnesli iz shrambe za jedila okrog deset kilogramov sira in več likerja v vrednosti 40 kron. Storilci so prinesli s seboj štiri metre dolg kol. s katerim so odstranili mrežo na oknu.
Še en vlom. Doslej neznani ta-;ovi so za odsotnosti domačih ljudi vlomili te dni v zaklenjeno hišo posestnika Jakoba Oblaka v Godešicah pri Stari Loki in so odnesli več perila in obleke. Tatovi so ukradli tudi srebrno uro. Vse ukradene stvari, razun ure. so našli pozneje skrite v nekem grmovju.
Prepodenl tatovi. V Gornji Košani pri Postojni so neznani storilci voteli vlomiti pred nekaj dnevi okrog polnoči pri gostilničarki in trgovki z mešanim blagom Uršuli Dolgan. Storilci so že odtrgali mrežo na oknu. Vsled šuma so se domači ljudje zbudili in so prepodili tatove Na sumu vloma je neka ciganska tolpa.
Grozen čin blaznega učitelja. V katoliški Marijini šoli v Bremenu je streljal dne 20. t. m. dopoldne 301etni brezposelni učitelj Schmidt na otroke in učitelja. Zadel je okolo 20 otrok, od teh so trije že umrli, trije so v smrtni nevarnosti. Učitelja je zadela kroglja v spodnji del telesa. Schmidt je imel pri sebi šest revolverjev. Posrečilo se je. da so ga aretirali. Schmidt je prišel v šolo med odmorom. Na hodniku mu je prišla nasproti učiteljica, na katero je takoj streljal. Kroglja je šla tik mimo glave učiteljice. Nato je udrl Schmidt v šolsko sobo, kjer je bilo 65 učenk v starosti od 6 do 7 let in je začel streljati na vse strani. Dve učenki sta bili takoj mrtvi, tretja je zbežala po sopnjicah in je padla ter si zlomila tilnik. Učenke so prestrašene bežale iz razreda, Schmidt pa je streljal za njimi. Šolski sluga mu je hotel odvzeti revolver, Schmidt ga je ustrelil v brado. Nato je streljal Schmidt iz okna na cesto in učitelj ga ie skušal zgrabiti od zadaj. Schmidt je nameril na učitelja in ga smrtno nevarno ranil v spodnji del telesa. Schmidt je nato bežal iz šolskega poslopja na cesto, kjer so ga prijeli ljudje in ga pretepli. Stražniki so ga morali ščititi pred razdraženo množico. Schmidt je imel zelo mnogo municije pri sebi. Ker je blazen, so ga takoj oddali v zdravilišče.
Smrtna obsodba. Kakor se iz Dunaja poroča, je bil i>o dvadnevm porotni razpravi znani Emu A t
mann, ki je umoril svoje tri svake Riharda, Ota in Alfreda Bergerja, obsojen na smrt. Porotniki so potrdili umor z 8 proti 4 glasovi. Dodatno vprašanje, če ni Altmann zagrešil dejanja v zmedenosti so zanikali porotniki z 12 glasovi.
Ljubljsna.
— O skrajnih netaktičnostlh ravnatelja ljubljanske realke smo že
pisali. Njegovo avstrijsko srce mu je narekovalo prepovedati barve avstrijske kronovine. Pa zagrešil je še drugo netaktnost: Smrt prof. Milana Pajka je oznanjeval — nemški parte. Na zavodu, kjer je polovica učnih moči slovenskih, kjer so učenci slovenski. pokojnik Slovenec — na takšnem zavodu si upa ravnateljstvo izdati samonemški parte. Nai si vzamejo to tisti profesorji oz. tisti Profesorski zbor za zgled, ki je lam izdal dvojezični parte, dasiravno m stel prof. zbor niti enega Nemca in dasiravno ni niti en ucenec nemške narodnosti. Cernu bi morali ravno le Slovenci biti »lojalni«?!
— Stari časi se vračajo. Petkov »Slovenec« poroča:	Kazinski	ka-
varni je magistralni gremij dovolil, da sme pod kostanji v »Zvezdi« postavit še enkrat toliko stolov in miz jcot jih Ima dozdaj. Na dotičnem delu namreč kazinska kavarna vsled razsodbe sodišča ni smela brez dovoljenja magistratovega več postavljati miz in stolov. — »Slov. Narod« poroča: »Kavarnarju Damischu se dovoli poraba prostora za kostanj pred kazino proti letni najemščini 20 K. — Tako torej — za 20 K jo dandanes na prodaj prostor, za katerega je mesto Ljubljana pod prejšnjim županom vedla dolgo pravdo. Tako po časi pada naš slavni magistrat nazaj v stare čase in izgublja, kar se je v težkem boju izbojevalo.
— Odprto pismo ravnatelju Ju nowiczu. Za svoj naduti nastop ob smrti prof. M. Pajka, — da je namreč prepovedal dijakom, kupiti svojemu bivšemu profesorju vence z belo-modro-rdečimi trakovi. — je prejel ravnatelj Junowicz zasluženo lekcijo v obliki odprtega pisma, ki se
• glasi:
P. n.
Podpisani se ogorčeno zgražajo nad tem. da ste prepovedali belo-modro-rdeče trakove pri pogrebu g. prof. Pajka. Razloga: 1.) Belo-modro-rdeča barva ie barva slov. naroda — in prof. Pajk ie bi Slovenec! — in 2.) je barva kranjske dežele. — Pripomba: Če Vam ul všeč, pa pojdite iz Kranjske v Gradec v penzijo.
Kranjski vlsokošolci v Gradcu.
Dobili smo včeraj več vprašanj, zakaj da je državna policija v pa.-radi. Tudi mi si tega nismo vedeli razlagati, spraševali smo tu in tam nazadnje smo izvedeli, da so prišli
turnerji v Ljubljano. Da je treba tako slavnim gostom častne straže — se samo po sebi razume.
— Več orožniških patrulj je včeraj krožilo po Ljubljani. Mislili smo. da je bogve kai posebnega. Potem pa smo zvedeli, da so prišli te dm razni tuji gostje v Ljubljano in da se jih policija boji, da bi ne kalili iavni red in mir.
— Iz Most. Ni je menda občine na Kranjskem, kjer bi bile varnostne naredbe, pa naj si bode za življenje, zdravje in drugo, tako pomanjkljive kakor ravno v Mostah. Oražem, ki mu je klerikalni fanatizem tako globoko zašel v kri in meso, da pozabi pri svojem opravljanju svoje službe kot župan na vse svoje dolžnosti napram svojim občanom. Oražem gre v svojem fanatizmu že tako daleč, da bi pobil svojega nasprotnika naravnost s kolom, ko bi se ne zavedal, da stoji pod kazenskim paragrafom. Samooblastno postopanje povsod tam, kjer ima deželni odbor zadnjo besedo, to je dokaz, da najvišja in-štanca v deželi podpira tako postopanje. Da bi se uredile varnostne naredbe je Oražmu in njegovi kliki deveta briga. Njegovi prazni žepi ga pač ženejo, da se briga prav pošteno za take reči, kjer bi on imel kakšen dobiček zraven. Tukaj naj navedemo samo en slučaj: V Zeleni jami pri tovarni za lep se nahajajo sredi odprtih travnikov globoke jame, kamor se stekajo strupene in smradljive vode iz tovarne za lep. Te jame so brez vsake varnostne naredbe. Po teh travnikih se igrajo majhni in veliki otroci in skačejo na okrog. Nekoč so našli neko truplo v tej vodi. Pred kratkim je padel otrok nekega Pib-rovca v to vodo in še le po dolgem času. v deželni bolnici šele. so ga ohranili še pri življenju. In te jame so še danes ravno tako nezavarovane kakor so bile prej. Vrhunec Oražmovega gospodarstva je pa ta, da se v Zeleno jamo, ob ulici, najbolj obljudeni kraj, izvaža vsa nesnaga cle bližnje okolice. In čuda, da se v tem kraju ni pripetila že kakšna večja nesreča. Oražem, ki vtika svoj klerikalni nos povsod, kjer ni potreba, ni videl te nesnage nikdar. Se le ko so vso stvar vzeli v roke drugi, se je naredilo toliko, da se ta nesnaga ne bode več izvažala tja, kjer je v nevarnosti človeško imetje in življenje. Priobčujemo to samo radi tega, da ljudstvo enkrat izprevidi, zakaj se vse Oražem briga in zakaj ne. V Zeleni jami naj se oa to še posebei zapomnijo tisti, ki še danes mislijo, da brez Oražma ne morejo izhajati.
rihodnjič kaj več o tem.
— Hinavstvo in resnica! Slavno uredništvo! Nekaj prav zanimivega vam hočem iz klerikalnih krogov podati. Mal možiček, vrl pristaš derikalega prapora, kričač abstinent protiaikt bolnega gibanja (samo na papirju), pogumen častnik »svete vojske«, se ga vsaki večer v tihem cotu kleti Union tako nasrka in navleče, da je v posmeh in zabavo vsem vinskim bratcem. Poln kakor lešnik se v pozni noči sem in tje gugajoč in preklinjajoč poda na pot proti ne preveč oddaljenemu domu. Drugi dan lahko vidite licemerskega hinavca, kako se križa in moli v neki cerkvi. Posvetite vendar z električno lučjo v to hinavsko gnezdo. — Očividec in trezni opazovalec ostudnega hinavstva.
— Iz športnih krogov se nam poroča, da bo imela Ljubljana dne 13. julija priliko videti na ljubljanskem igrišču slavno češko nogometno moštvo »Slavijo«. — »Slavija« ima prvenstvo Evrope, zmagala je najboljša moštva v preteklem letu. Igrala je že v Londonu, na Francoskem, v Nemčiji, v Švici, v Italiji, na Poljskem in na Ruskem. Letos naredi izlet na naš jug. Igrala bo v Zagrebu (28. in 29. t. m.), 5. in 6. jul. v Splitu, 13. julija pa v Ljubljani. Za Ljubljano bo to športni dogodek prve vrste.
— Zmeren Nemec. V Ljubljani živi neki gospod Nemec, pri katerem imajo večkrat Slovenci opraviti. S temi pa mož ni posebno uljuden. kadar opravlja svojo službo. Ne pečali bi se drugače z njim, — naj dela kar hoče —. Ker pa upamo, da ga ta postranski opomin poboljša, ga omenimo, Omenjeni gospod gre večkrat v kak hotel, kjer izpije po 30—35 »štamperlov« konjaka, tako, da je njegov želodec prisiljen proti rtemu protestirati, kar tudi napravi. Kaj bi storili z njim, če bi bil ta možakar Slovenec. Saj pri takih razmerah tudi ne more biti možakarjeva glava čista, kadar je v službi. Upamo, da ta! opomin omenjenega »zmernega« Nemca poboljša, da bode odslej s Slovenci malo bolj uljuden.
— Vsem Ciril Metodovim podružnicam! Na razna pismena vprašanja se podružnicam ter družbinim prijateljem naznanja: Ciril Metodov dan v Ljubljani napravilo ljubljanske ženske podružnice. Naše rodoljubne dame prodajale bodo namreč cvetke v korist družbi dne 5. julija (v soboto popoldne in dne 6. julija (v nedeljo) popoldne. Nameravana prire-
if Delniška družba pivovarna,UNION4
Telefon štev. 53
Telefon štev. 53
v sodčkih in - steklenicah.
priporoča - -svoje izborno
ki hrepene po dobrem cenem zajutreku, južini, ali vinu
se zateko
od blizu in daleč
v gostilno
ki se nahaja v krasni legi ter zdravem zraku
na
Drenik — o vem
vrhu
kjer se postreže tudi z raznovrstnimi mrzlimi jedili.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
Telefon St. 296.
Ljubljana.
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti.
Telefon St. 296.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
ditev se je povsod in v vseh slojih z velikm veseljem sprejela. Naše narodne dame. ki se ne boje pri takih prilikah nobenega truda in dela, so zelo navdušene za celo zadevo; ljubljansko občinstvo pa ima vedno gorko srce za dobrodelne namene. Upati je torej, da C. M. družba dobi zopet nekaj podpore. Želi se. da tudi podružnice izven Ljubljane, prirede v nedeljo dne 6. julija Ciril Metodov dan. t. j. cvetlični dan v korist družbe. Kjer ni mogoče napraviti cvetličnega dneva, bodisi, da ni dobiti cvetk, ali pa ni kraj primeren, oziroma premajhen, naj se pa napravi samo zbirko. V onih krajih, kjer ni podružnice, naj zbirajo posamezni rodoljubi za družbo. Nikogar se naj ne sili. da naj daruje.. Samo prostovoljni zneski se naj nabirajo. Dobrodošel je vsak znesek, tudi vinar. One podružnice, katere napravijo cvetlične dneve ali zbirke, naj naznanijo prireditev družbi. Naznanja se tudi, da je za prireditev zbirke, oziroma cvetličnih dnevov v javnih lokalih in ulicah, cestah itd. napraviti vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo: na vlogo pa je prilepiti kolek za 1 K. Družba ima nad 300 delavnih podružnic. Ako vsaka podružnica nabere dne 6. julija povprečno samo 20 K. dobi družba nad 6000 K. Podružnice in rodoljubi! Na delo torej dne G. julija v korist naše ljube šolske mladine ob mejah.
— Grenili trgovcev naznanja svojim članom sledeče: Trgovci se osobito opozarjajo, da je v njihovem najsvetejšem interesu, da v gotovih slučajih izvolijo trgovce za oskrbnike kcnkurznih mas. Osobito je to takrat na mestu kadar so pravne razmere jasne in ne preveč zamotane; pri takih razmerah je trgovsko pojmovanje, hitrost in kulanca ter poznanje tržnih in trgovskih razmer veliko važnejše, kakor juristično znanje. V takem slučaju se priporoča izvolitev neoporečnega zanesljivega in izvedenega trgovca. To se priporoča posebno pri onih konkurznih obravnavah, kjer je na razpolago le malo premoženje in kedar se more upnike delno zadovoljiti le na ta način če narasejo naipotrebneji stroški. To določuje tudi razpis justič-nega ministerstva z dne 6. avg. 1874, St. 11.005. Pripomni se še, da naj stanuje konkurzni oskrbnik tam kakor konkurzni komisar, ali pa vsaj v bližini tega kraja, kjer mora do konca konkurzne obravnave ostati. Oskrbnik mase se lahko izvoli izmed znanih upnikov ali pa tudi ne. Ne sme biti z dolžnikom ne v zakonski zvezi in tudi ne y sorodu do četrtega kolena. Zena ne more biti oskrbnica mase. Inozemec je le takrat lahko oskrbnik mase če so dani vsi ostali pravni pogoji. Izljučene kot oskrbniki so vse one osebe, ki niso samostojne, katerim so kazensko državljanske pravice odvzete in katere se naha-iajo v konkurzu. Take osebe se ne morejo smatrati za neomadeževane, odnosno zanesljive.
— Pozor Ljubljančani! Škofjeloški, avtoomnibus pripelje danes popoldne godbo požarne brambe v Ljubljano do kavarne Evrope. Ker gre od tu nazaj prazen, se nudi ljubljanskim izletnikom prilika do krasne av^mobilne vožnje. Odhod proti Loki ob 2. uri popoldan. Odhod iz Škofje Loke nazaj v Ljubljano ob četrt na 12. zvečer. Cena za vožnjo gor in dol 2 K 40 h.
— Zaradi neprevidne vožnje je bila obsojena Ivana Koderman, ker.
Kaj bi naredili s 60000?
Klerikalec: Za 60.000 K bi poskrbel zase in za svojo družino prijetno ognjišče in bi položil temelj še za pet rodov naprej. Ako bi bil dež. glavar ob enem deželni oče, bi mu privoščil to svoto. ker bi jo rabil — tako pa mislim, da je odveč in da je mnogo družin, ki bi jo potrebovale. Ako bi te družine imele 60.000, bi gotovo ne bile več klerikalne — kako/ bi tudi ne bil jaz in mojih bodočih pet rodov, ako bi ne bil po merah prisiljen.
Zaveden naprednjak: Ako klerikalec bi napravil s 60.000 klerikalnem receptu — vse za Ker sem pa zaveden naprednja_k, kupil za to svoto vsem tistim naprednjakom, kateri nimajo toliko energie, da bi si upali dobojevati boj s klerikalci do skrajnosti, take obleke. kakor jih imajo klovni v cirkusih, ali kakor so jih nosili v starih časih dvorni norci, v katere bi bili všiti mnogi zvonci. Prirejal bi z njimi potem cirkuške predstave. Kar bi te predstave donašale čistega dobička in pa ostanek od 60.000 bi pa potem porabil ob volitvah za jed in pijačo volilcem. na korist klerikalcem, da isti tako popred zasedejo vso Kranjsko deželo. Ko bodo isto imeli popolnoma v svoji oblasti jo bodo v prav kratkem času pahnili v prepad, ko ne bode nikjer nobenega denarja več, bodo sami od sebe takoj zapustili vsa zasedena mesta! Zakaj neumen ni tisti, kateri tepe, temuč tisti, kateri drži. da je tepen — in da je še hvaležen svojim sovražnikom. Kakor ostanejo orli samo toliko časa na mrhovini, (katera pomenja tukaj ubogo Kranjsko deželo), dokler jo ne oglodajo, potem odletijo; tako bodo tudi siti in spaseni klerikalci odleteli iz oglodane Kranjske dežele za vse večne čase. Amen!!!
Meščan II.: 1. Le košček te vso-tč bi bilo potreba in rešilo bi se bilo smrti tri Slovence, vzgojitelje slov. naroda. 2. Rešil bi se Ljudski oder in bi mogli uganjati gotovi ljudje tu notri kar bi hoteli ter bi lažje pustili slov. gledališče pri miru.
Kmet: S 60.000 kronami bi pustil poloviti vse hrošče po celem Kranjskem (hrošči so dvoje sorte pri nas, črni in rujavi. škodljivi so vsi enako.) Letos pomlad je črv napravil mnogo škode, sedaj je nastopila suša, tako da bo pri nas na Notranjskem prav malo sena po senožetih. Ako bi hrošče zatrli, bi bilo pomagano kmetu in vsem stanovom, ker bi kmet več pridelal, in bi bilo vse cenejše. S tem pa bi tudi ne bilo treba več praznovati sv. Vida, ki ga praznujejo kmetje s prošnjo, da bi jim črv vsega ne snedel. S tem pa, da bi sv. Vida ne praznovali, bi zaslužili ljudje vsako leto 60.000 in še več.
Humorist: Kupil bi metlo za 60.000 in bi z njo pometel vse izkoriščevalce ljudstva iz dežele. S tem bi bilo ustreženo vsem stanovom.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsem onim. ki so se obrnili na nas zaradi dela v Srbiji, javljamo, da ne moremo vsakemu posebej odgovarjati. Poslali smo naslove na našega dopisnika. Od njega dobe odgovor oni, ki morejo upati na uspeh. Druga pojasnila prinese »Dan«. — Naše poročevalce in dopisnike prosimo, da svoje dopise dovolj frankiraio. — »Javnost govori In zahteva«. Ko ne bo nič govorila in zahtevala — bo še slabše.
je zakrivila, da je Florijanec na Ježici, ko je streho pokrival, na tla padel in se močno poškodoval, na 1 teden dni zapora — 1000 kron kazni in na 6 tednov po 3 K za zdravljenje. Vložil se je proti razsodbi rekurz.
— Konj je padel včeraj pred težko obloženim vozom na St. Peter-skem nabrežju. Bil je slab in star.' Morali so ga izpreči in odpeljati.
— Konec romana »V senci jezuita« priobčimo jutri.
»Mojstrski strel lovca na leve« se imenuje senzacijska amerikanska drama divjega zapada, ki se bo predvajala od torka do četrtka pri vseh predstavah v Kino - »Idealu«. Zanimivo lov na leve in ubitje velikega leva.
— Cenj. naročnike opozarjamo na današnji oglas ljubljanske kreditne^ banke v Ljubljani o I. avstrijski državni razredni loteriji. Pri naročilih naj se izreže kupon in izpolnjen vpošlje na Kreditno banko v Ljubljani.
— Priporočamo vsakemu, da sl
ogleda, kaj se vse da narediti iz stekla. V malem šotoru pod Tivoli kaže g. Miiller Sachs svojo umetnost. Vsakega bo zanimalo, kako se iz stekla izdelujejo razne figurice. Mojster dela vse s čudovito spretnostjo pred očmi gledalca. Vredno, da se ogleda.
Opozarjamo na današnji oglas pivovarne »Union«.
Oženjen strojnik, zaveden narodnjak, vsestransko izvežban pri parih in električnih napravah išče mesta. Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri se predvaja krasna detektivska privlačnost »Skrivnost Chateau Richmonda«. Kakor tudi ostale izborne točke. V torek, amerikanska senzacija »Mojstrski strel lovca na leve«, krasna drama. V petek specialni ve čer z Nordisk-dramo »Zlatnik«.
Društva.
»Šišenski Sokol« vabi svoje člane, da se v kar največjem številu udeleže kresne veselice bratskga Ljubljanskega »Sokla« v nedeljo dne 22. t. m.
Gornje-grajsko učiteljsko društvo zboruje dne 6. julija t. 1. točno ob 10 uri v šoli na Gorici. Vspored se objavi v stanovskem listu. Glede kosila se je gotovo javiti vsaj 3 dni poprej pri tovarišu Pulku na Gorici. Ker pridejo posebno glede konference in drugega važne stvari na vrsto, se vabi k polnoštevilni udeležbi.
V	torek dne 24. t. m. (t. j. na dan sv. Ivana) bode v Devinu starodavni in znameniti konjski trg. Popoldne se bode vršil veliki običajni javni ples, pri katerem svira vrla godba iz Nabrežine in vrši se na občinskem vrtu za slov. šolo v Devinu. K obilni udeležbi ljudno vabi odbor »Ladije«.
Ustanovni shod podružnice N. D. O. v Gabrovici pri Komnu. V nedeljo dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne se bo vršil ustanovni shod podružnice N. D. O. v Gabrovici, in sicer v prostorih pri g. županu. Na shodu govorita predsednik osrednjega izvrševalnega odbora N. D. O. g. dr. Sošlč in strokovni tajnik N. D. O. g. Brandner iz Trsta. Delavci v Gabrovici in drugih okoličanskih vaseh! Udeležite se tega važnega shoda v kolikor mogoče velikem številu, kajti časi, v katerih se nahajamo, zahtevajo močne in trdne organizacije slovenskega delavstva.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
PAŠIC ŠE NI ŠEL V PETROGRAD.
Beigrad. 21. junija. Ker še Bolgarija ni pristala na konferenco v Petrogradu, je Pašič svoj odhod preložil.
RUSIJA ZAHTEVA JASNOSTI.
Petrograd. 21. junija. Rusija hoče še enkrat pozvati Bolgarijo in Sr. bijo. če se mislita udeležiti sestanka da se da potem vse potrebno ukreniti.
SRBIJA ŠE ENKRAT VABI.
Beigrad, 21. junija. Srbska vlada je še enkrat predlagala bolgarski vladi demobilizacijo in jo pozivala naj se udeleži sestanka v Petrogradu.
RUSIJA NA STRANI BOLGARIJE?
Sofija, 21. junija. Poročila Iz So-Hie pravijo, da stoji ruska vlada na stališču, da se bo morala pogodba Iz-polniti.
VOJNA NEIZOGIBNA.
Sofija, 21. junija. Če Srbija ne izjavi, da priznava zavezniško pogodbo, ji pošlje Bolgarija ultimatum kratkega roka.
ČETE PRIPRAVLJENE.
Beigrad, 21. junija. Vse tri države imajo svoje čete pripravljene. Srbija se meji na obrambo.
ČRNA GORA.
Cetinje, 21. junija. Črna gora bo podpirala Srbijo in jo nadomeščala v albanskih krajih, kjer se je radi izvestne agitacije bati upora.
V	LONDONU UPAJO.
London. 22. junija. Diplomatični krogi so prepričanja, da Srbija odneha; v odločilnem trenutku se bo postavila Rumunlja ob stran Bolgarije.
ODLOČITEV NA DUNAJU.
Pariz. 22. junija. »Temps« poroča iz Petrograda, da bo Sazonov še storil korake, da doseže miren sporazum. — »Journal D.« pravi, da leži odločitev na Dunaju; če se Avstro-Ogrska pridruži miroljubnim težnjam ostalih velesil, takrat bo Bolgarija prenehala s svojo vzvišenostjo In bo omogočila mirno razrešitev. (Mi vedno povdarjamo, da je v Avstro-Ogrski iskati jedro vsega spora; Bolgarija plove v avstrijskih vodah.)
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.
Stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob s pritiklinima se išče za takoj ali za mesec avgust. Ponudbe pod »Stalno« na »Prvo anončno pisarno«.
Novost! Krasne barvane škafe s cveticami in z bronziranimi obroči prodaja Franc Jakič. Florijanska ulica 17.	_	  504-5
Stanovanje z 2 do 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami, se išče za avgust, eventualno september. Ponudbe pod D. R. na »Prvo anončno pisarno«.
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda v Salen-drovi ulici št. 4.	528-3
Hiša z vrtom, pripravna za gostilno ali drugo obrt (posebno v času regulacije Sore) se proda. Natančneje se poizve &ri P. Peternelj v Dragi št. 17.	516-3
Več novih sokolskih oblek se ceno proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni*.	537—3
Poletne listraste čepice naredi najceneje F. Žagar. Ljubljana. Stari trg 32.	544-2
A.: Kje kupite nože, škarje i.dr ?
B.; Pri J. Kraigerju, umetnemu in finemu brusaču, ki ceno
prodaja tudi dobro jeklo.
V Ljubljani, Zidovska ulica 3.
P. n.
Podpisaai naznanjam slav. občinstvu, da sem kot večletni poslovodja tvrdke M. Trebar
otvoril samostojno čevljarsko obrt.
Priporočam se sl. občinstvu za izdelavo novih čevljev, kakor tudi popravila. Solidne cetle, dober Izdelek.
Andrej Zaplotnik,
Kolodvovska ulica 27, v hiši gost. pri Kovaču.
Trgovci!!!
Poravnave v in izven konkurza se najhitreje izpeljejo. Informacije popolnoma diskretno In brezplačno. -- Vprašanja pod »Poravnava" na „Prvo anonč. pisarno".
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	1	n	a	po	zmernih cenah.	::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
1	na prodaj. Zaradi od-
WICO potovanja gospodarja sev I 1 lOCt. bližini nove šole proda dobro obrestujoča hiša z vrtom V hiši so 4 stanovanja z letnim dohodkom 400 K in stanovanje za gospodarja. Cena 10.000 K, treba samo 6000 K, drugo ostane vknjiženo. Izve se pri Mat. Vidmarju, Novi Vodmat 112.
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likčr
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni ih konfekcijski trgovini
Aluminium kuhinjska posoda, domače in športne priprave.
Pri Škofu
IV' Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzija Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Avstrijska ALUMINIUM-družba Donaj, WoIlzelc 18.
Ilustrovani cenik zastonj.
_ * Nad 40 kron se pošlje poltnloc Vtffimr prost«.
na vogala Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu*. — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Blizu In daleč Vse ga pozn£,
Kdor ga im&,
Ima zdravje domžl
Jako ceno
olesarji! Pazite!
^	v roko raznim špekulan-
Qd 116 padete to m in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
S, „Es-Ka in Adler" koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
 — pri strogo s< lidni tvrdki  .....
SS: čevljev
domačega in tihega izdelka. Naročila se sprejemajo po meri. — Prva delavnica za popravo čevljev. Priznano dobra in točna Izvršitev. Solidne cene! Velika zaloga Berson In Palma podpetnlkov.
M. TREBAR, Ljubljana Sv. Fetre. cesta Sterr. ©.
Zahtevajte pristni „Florian* Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana
Pod nakapno ceno prodajam sedaj še nekaj lepih oblek za gospode in dečke, kakor tudi za dame, gospode i. dr.
Sodna ulica št. 4, 111. nadstr.
Zdravnik
želodca
Edna posebnost likerja je
ANA GOREČ
Kdor hoče Imeti res zanesljivo in trpežno liro, fino izdelane J verižice, prstane / i. t. d. naj ne / * prezre	/
tvrdke /
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Od dobrega najboljše!
izvirni
Ljubljana, sv. Petra c. 4
je še vedno
Pazite na naslov ;
Ne zamudite
Dobi se samo v naših prodajalnah S takfm izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto[ hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavn trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, a1 pa po naših potnikih.
in še* več na leto
zasluži lahko vsak restavrater, kateri si nabavi iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem)
najnovejši in moderni, samigrajoči
z navijanjem na pero, brez elektrike, na katerega se tudi lahko z rokami
-------------- Igra. ■	...
Po dogovoru postavim sam, vsakemu imeji-telju restavracije, 'gostilne ali kavarne, poljubno moderni gramofon, ali godbeni avtomat, tudi zgoraj omenjeni glasovir (planino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sam z vmetanim denarjem ali pa plačani od tega denarja odstotke;
Gramofon atelje
A. Rasberger. Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna deht.— Vsakovrstne igle. Lastna delavnica za popravila vseh vrst avtomatov in gramofonov.	•
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10-— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
Priglasnica
Podružnice: Split, Celovec, Tret, Gorica, Sarajevo, Oelje
Podpisani bi kupil:
....kom. srečk l. avstrijske državne razredne loterije d K 200'— (cele)
„ „ 50'—(cetrtinke) „ „ 25'— (osminke) ter prosi za prospekt in druge tiskovine.
Ime in naslov (čitljivo):
D
Gradbena kulturnotehnična in zemljemerska pisarna
Ing. J. Skoberne & Ing. D. Gustinčič
Telefon 16-31.
■iiaiiBio
Trst, via Zonta 9.
■■■■■■■■■
■■■■■■■■■
Telefon 16-81.
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del In načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometersklli načrtov za zemljeknjižne odpise in prepise, delitve skupnih ■■■ zemljišč, ponovitve meja itd. itd. — Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. ■■■ i!' 'n ■ - Cenitve zemljišč fn drugih tehničnih predmetov. Vedno točna izvršitev! bb