Dopisi. Iz mariborske okolice, 5. maja. (.Tagespoštaa" nemskutarsko-liberalna baharija. — Kaj aeaiškutarji ob časa volitev od sloveaskih učiteljev zahtevajo iu kako jib plačajejo.) — V ,,Tagesposti" od 30. aprila, kteii se je že večkrat dokazalo da laže, piavi nekdo iz sloveaske Bistrice, da hoče v Biariborskem, koajiškeBi, sloveajegraškem, Biareuberškem ia sloveasko-bistriškem okraju aebodigatreba g. Seidl v kmetskib občiaah kandidirati, ter se hrasta, da bodo kmetje Seidlaa ia aikogar drugcga volili. Dopisatelj je meada že pozabil, kako tcsBO je pri zadaji volitvi za deželai zbor že za Seidlaa šlo, ki je le za par glasov zmagal ia gotovo bi bil propal, ko bi aemčarji m aeaiškutarji v mariborskem m sloveasko - bistriškem okraja aesraanio lagali ae bili, češ, da se bo robota ia desetina vpeljala, ako Seidl v deželai zbor ae pride. Kdor se te grde laži ia očevidae sleparije še spoaiiaja, kdor ae pozabil m, da je v Kamaici g. Seidl šolo zaprl, aaj bi otroci iz šole v procesiji v ccrkvo ae šli, komnr je še v spoaiinu, kako surovo so se ob svojeai časa sloveasko-bistriški aeiaškutarji obaašali, ki so SeidlBU v piid pošteae Sloveace pretepali; kdor v6, da je Seidl vselej med sovražniki Sloveacev bil ia ai be8edice črliail, aaj bi se aa deželae stroške Draviaja poravaala, kdor vse to ve, bo tadi pri volitvi Seidlau — figo pokazal. Za Seidlaa zamore glasovati le Bcvedaež ia pa tisti, komar za vero ia blagor ljudstva mar m. Za to meaim, da se ,,Tagespoštai" g. dopisatelj prerano baba, ako celo piše, da bc bo Seidl nasprotaika imel; vse to se bo že še pokazalo, za zdaj aemškutarji le tilio bodite! — Ker že o volitvab pišem, ae smeBi zamolčati, da neuiškutarji ob času volitev od sloveaskili gg. ačiteljev zahtevajo, aaj bi za aje delali. Tako je dobil v aekeai okraju leta 1870 od Bemškutarjev sloveaski ačitelj volilai oklic ia karte za volilac može, aaj bi od biše do biše letal, škornje trgal iB aemškatarskega kaadidata R. kaietoai za poslaaca priporočeval. Nemškutar je popolfloma propal ia trud je bil zastoaj. Prosil je pozaeje tisti g. ačitelj, aaj se mu aekaj podpore iz okr. blagajaice podeli, pri kteri je ravao aemškutarski kaadidat prvo besedo imel, — obljubljeaa je bila aaBirec" podpora v resaici revaim ia močao starim učiteljem, — ali akoravno je bil ačitelj izBied pro- silcev aaj starši in akoravao so veljavai sreajski možje zagotovili, da je ačitelj podpore potreben, ai ucitelj krajcarja dobil, saiao zato ae, ker za Bemškatarskega aialomarBega kristjaaa aihče v tisti sreaji ai glasovati hotel, kar slaži sreaji y aaj večo čast; g. učitelju je ostala po volitvi sra- mota, prazaa Biošaja ia — raztrgaai škoraji. — Gospodje ačitelji bi toraj pametBo ravaali, ako bi se ae dali nemškutarskim tičkom ob časa volitev uloviti, ia gotovo je dobro za aas vse, ki aa de- želi prebivamo, ako ae poslašamo aiti Seidlaa aiti dragib lažajivih nemškutarakih prerokov ia kričačev, aaipak volimo tistega gospoda, kterega nam bo nSlov. Gospodar" aasvetoval, kar je bil že laasko leto aeki pametea kmet od Pesaice v teia cefljeBem časBiku štev. 6. jako dobro povedal. Iz Celja. (Račaa celjske braailaice ia ajeae vloge.) Zadaja leta se morajo za aas SloveBce aa Štajarskem še prav srečaa imeaovati, ker pri vsej draginji za živež potrebaih reči še precej deaarja med ljudaii aahajaaio, kar spričuje med drugim ravao izdaai račua celjske lira- nilaice 1. 1872. Koaec 1. 1871 so vloge zaa- šale 874.053 gld., preteklo leto so pa že aarastle do 1,157.947 gld. Celjski mestai zastop je po hraailaici piihraajeaili deaarjev imel leta 1871 27.728 gld. ia koaec 1. 1872 je dobiček poskočil na 48.643 gld. — Ker že celjska hraailaica 8 let obstaja, zaaša vsakoletfli dobiček 6107 gld. Če poBiislimo, da imajo tudi Brežice in od laaskega leta tudi Koajice svojo hraailaico; da se je asta- novila tudi baaka _Slovenija" ter je veliko deaarja šlo iz celjske hraailaice v Ljubljano, — pri vsem tem so se pa v eaeia letu vloge pri lnaailaici veadar še poaiBožile za 283.893 gld., je to veselo zname- DJe, da naši Ijadje zadaja leta aiso obožali. — Pisatelj tega ve, da je veliko teb deaarjev prišlo iz goraje saviaske doliae. Ko bi se Gororograaci ali Moziijaai potradili svojo hraailaico si Bapra- viti, bi gotovo tudi lepega dobička imeii, čeravao bi zvedeaega aradaika dobro plačati morali, ker tam advokatov m, kakor v Celja, ki bi zavoda bili modri ravBatelji; \n ker Celjaai pri vsakej griliki Sloveacem aasprotujejo, bi tudi aarodai Zalčaai dobro storili, ko bi si lastao braailaico osaovali, kakor so že pred leti o tem govoiili. Narodai kapitalisti bi gotovo rajše pri Bjib deaar aa obresti vlagali, kakor pa pri svojib aasprotai- kib, posebao če bi se od deaarjev, ki se v prvej polovici meseca vložijo, že za drago polovico obresti račuaile ter bi se od 100 gold. plačevalo namesto 5°/o* 5'/2o/o, kakor to storijo mariborska ia druge braBilaice. Tedaj Barodajaki aa aoge, saj braBilaice gotovega dobička doaašajo, ako se pošteBo ravBa; kdor pa iBia am ia deaar, je v deželi gospodar! V Ljutomeru, 1. aiajaika 1873. (Narodajaki pozor!) Skoro se bodeaio sopet poskasiti aiorali z ljabimi prijatelji — aemškatarji v volilai borbi i.astran okrajaega zastopa. Ta borba ategae biti zlo živa, ker se od aasprotae straai aapeajajo vse Bioei, ter si posebao prizadevata dva Rožiča ia dva Nemca, da bi Sloveace v priliodajem okrajneiu zastopa skoz vrata pabaili. Očeta: Rožič ia Nemec bočeta svojiaia siaoaia sedeže v okrajaem zastopu pripraviti, češ, da sta mlada že dosta godaa ia da iaiata dovelj zaslug, da edea izmed ujiju postane labko predsedaik, drugi pa podpredsedaik okrajnega zastopa. Potera pa lahko aoč Sloveacem! Mi bi pa veadar radi zaali, kake z aslage ueki imajo ti Rožiči ia Nemci za občai blagor ia posebao za aas Sloveace ? Psovati aas ia vse, kar je aarodao, ia kar še je kat. vero si obraBilo, to amejo ovi bujskalci pod vodstvom staiega Rožiča. Zdaj se sopet prilizujejo sladkimi besedami kot rešitelji SloveBcev! Toraj, ljubi sorojaki! pazite, da vas s svojimi sladkimi, a aeresaičaiaii besedaaii ue ujamejo. Mladi g. Rožič se neki posebao zdaj k bolaikom rad okoli vozi; poprej mu jc bilo za to malo mar, ia tavao tako utegae biti sopet pozaeje. Kako ti Ijudje aesiaiaao postopajo ia posebuo dozdaaji okrajai zastop, ker je naroden, psajejo, vidi se iz aasledajega. Kmete bujskajo, da so Sloveaci velikc okrajae Baklade aaredili, ker so skleauli, da se iaiajo okrajae ceste za deaar b avažati. Kako zvito da je to7 ve vsak, kdor je v oaej seji bil. Ne Slovenci, aaipak nemškatarji so se za to aajbolj potezovali, da se je ta sklep storil, ia prav ti Ijudje so aam tačas dofcazovali, da iiaaiao zlo nizko okrajno aaklado glede aa druge okraje! A zdaj drugače govore. Okrajai aačelaik, g. Kukovec je v imeau okrajaega odboia predlagal, da se aaj okraJBe ceste sopet v Batori aavažajo, toda ajegova aije obveljala! — Ravao v istej seji se je tudi živo razpravljalo vprašaaje, ali se aaj tadi šolaiaa aa okrajao blagajaico, kakor po drugod, prevzaaie ali ae? Vsi Bazoči Basprotai odboraiki so terjali, da se aaj šolaiaa iz okrajue blagajaice plačuje. Da se to veadar ai zgodilo, storili so S1 o v e a c i, kterim se za to očita, da so klerikalci, slage duhovaikov i. t. d. — Ker je vse to ia še mavsikaj druga gola resflica, bode li kdo aiogel misliti ali trditi, da bodo nemškutarji, ako v okrajaem zastopu prevago zadobijo, okrajao aaklado zaižali ia z aami Sloveaci, s kterimi se aikoli ae zlagajo, ljubezBJivo postopali ? Ali se je že kedaj aa svetu dogodilo, da ptajec ali potajčeaec z doaiačiBom dobro ravaa? Ali so morebiti ti ljudje jako delavai ter bodo vse, kar je le Biogoče, za aaš blagor storili? Nikdar! — Izmed sto le edea dokaz. V poprejšajem okr. zastopa, v kterem so aemškatarji imeli večiao, so si izvolili izmed sebe od- sek 7 adov, ki je imel račuae od poprejšajega okr. urada predložene piegledati ia o teai okrajaema zastopa poročati. Predsedaik tega odseka bil je g. Rožič stareji. Kaj so pa ti aiožje storili? V treli letib aič, ia g. Rožič je za to od okrajaega zastopa aezaupaico dobil. Še le zdajai predsedaik okraj. zastopa, g. K a k o v e c, je te račuae dogaal, ia to v dveb aiesecib, odkar je svoje mesto aastopil ia tako okraja 2250 gold. prihraail. Kdo je med drugimi Bapravami astanovil takaj tako aepreceajeao koristBo okrajno založnico, prvo aa Sloveaskem, ktere se poslužujo zdaj tako radi aemskatarji kakor Sloveaci, kar je tudi prav, ker je za I j a d s t v o aarejeaa • so morebiti aeaiškatarji to aaredili? Kdo delaje pri založaici od ajeaega početka pa do zdaj ia to brez trobice lastaega dobička ob delavaikih ia praeuikib, — mar Rožiči ali Nemci? Niso li tu sopet gosp. Kakovec ia drugi vrli aarodajaki, ki ga podpirajo, ia kterili imeaa že tadi Ijadstvo pozaa, kteri iz zgolj ljabezai do svojega aaroda delajo ia se tradijo? Preverjeai smo, da ga ai paaietaega kmeta, kateri bi tem aemškatarskim slepaijem verjel, češ, da aarodajaki samo lastaega dobička iščejo, ia da le aemškutarji iz čiste ljubezai Sloveacem v prid delati hočejo!? Teai Ijudeai aije mar za delo niti ae za blagor sloveuskega ljadstva, ajim je le mar za gospodstvo nad nami! Sloveaski jezik bi radi izpahaili iz okrajae pisalaice, naše sloveaske šole, ki se od dae" do dae bolj povzdigujejo, bi aam radi odprarili ia aas potujčili. Še edea izgled. V tukajšaji kmetijski podražaici vladajo aemakatarji; vprašajmo pa, kai so v pospeh kmetijstva storili? Ali so aam za podak v eaem ali diagem oddelka kmetijstva skrbeli*), ali so aaui kaka kmtijska sredstva ali orodja priskrbeli, ali so kterega kmeta društva pridobili ? Ne, ia zakaj bc ? Ker ae uaiemo aemškega jezika, ia ajihovega gospodovalskega obaašaaja proti kmetom ae raorenio ia Bočeaio trpeti! — Naše geslo torej je ia bodi vselej : Pomagajmo si sami, ia Bog aam bo pomogel; aemškatarjeai pa ae verajmo aič! V imeBii kmečkib sloveaskih volilcev: Vatroslav Mohorič. Od sv. Jerneja pri Ločah. (Žalostae sreajske razraere.) — [KoBec.] Ravao velikoaoeai poBdeljek se je bilo v aeki aa aovo aapravljeai gostilaici kakib 15 potepabov vsak s svojo •—, zbralo, ter so ga pili, da je bilo kaj. Ko pride edea izmed aas, J. P., ravao isti, kteri jih je bil aa tatviai zapazil, proti gostilaici, *) nGospodar", ki prinaša tudi poduk v kmetijstvu, ni še prejel ne one vrstice od kterega uda ljutom. kmet. podružnice, pač pa prinaša uinogo koristnega poduka iz peresa — narodujaka, g. učitelja Pernišeka. Ravno tako ne vedo Slovenci nič povedati o koristih, ktere bi jiru donašalo graško, nemško kmet. društvo. Vredn. da pije maslic viaa, plaaejo štirje iz vrat, ga zgrabijo ia vlečejo Bekoliko od biše, aapovedši mu, aaj griveago moli, kajti mora aaireti! Tiije ga držijo, štrti ga pa z drevesoai maba, da revež vkup zdiuzgBe, ifl gotovo bi ga bili abili, ko bi ga ae bile oiaeajeae žeaske potepabov obiaaile, da se je zmazail ia k bližajemu sosedu ašel. Iz hiše pa aikdo ai saiel iti v braa, kajti so budobai tovaiisi pri vratih stali, da aikdo vaa ai mogel. — Bomo li kmetje roke križem držali, ako se aam krivica godi ? Stopimo tedaj aa aoge, ia v 1 o ž i ui o peticijo do vlade, ter prosimo poslaace v dezelaem ia državaem zbora, aaj gledajo aa to, da se postava zoper tatove ia potepahe poostri ia aataako zvišuje. Ako pa to ae bo, si jo bomo morali sami aarediti ia zapoved, ki pravi: nNe abijaj" — ravao tako prestopati, kakor ovi prestopajo zapoved, ki veli: ,,Ne kradi!" F. B. obč. predstojaik. Iz Radoslavec pri mali Nedelji. (Nove vo1 i t v e v o k r aj. z a s t o p.) Čas triletae dobe okraj. zastopov je potekel ia aove volitve bodo v kratkem raspisaae. V aašem okraju bila je že v dveh volilaih dobah aašaaarodaa straaka v okraj. zastopa v ogiomai večiai, ia tedaj prav za prav v svojem domačem bramu lastai gospodar. Res je, da aam aaprava okrajaih zastopov aič ni priljabljeaa stvar, kajti ima okr. zastop ediao le dolžaosti, pri tem pa jako tesea ia ozek delokrog. Toda ker eakrat zastopi obstojijo, ia ker so v aekterib posebao aarodaib rečeb jako važea faktor, treba, da se za-aj tadi potezamo, da se volilci kolikor mogoče o tem podučijo. Tudi aaši nemškutarji se letos posebao orgaaizirajo, ter skasajo pred vseni černiti aarodai okraj. zaetop, in g. aačelaika, za kar jim aobeaa ae tako lažljiva, stvar preslaba ai. Tako so a. pr. letos še ce!6 da^ai c. kr. aradaiki večkrat s prstom aa g. aačelaika kazali, 6es, da je oa kriv velikib okr. davkov! Mi sicer prizaavamo, da je p 1 a č a a o navažaaje okraj. cest I. ia II. razreda okraj. doklade jako povzdigailo; ali tega aiso storili narodnjaki, ampak Ijutoaieiski aeuiškatarji, kteri so svojimi tožbami od Poacija do Pilata pometali, češ, da aarodai okraj. zastop za ceste aič ae stori, ia ga tako prisilili, to neprijetao breme aa svoje rame prevzeti. Tndi v zadaji seji okraj. zastopa se je lehko vsak prepričal, kako so ti kričači v aebo povzdigovali aavažaaje proda, ter celo zahtevali, da se od Mare, tedaj 2 uri dalječ, aa bieg Kameaščak, ki je ves s kamnom obložea, prod ali kaaaea dovaža, v tem ko so skoro vse občiae prosile, da to delo sopet v aatari prevzamejo. Kot dozdanji okrajai zastopaik še aisem pri Ijatomer8kih aemškutarjib v okraj. zastopu aiti troliice opazil, kar bi služilo aaši okolici v prid; pafi pa iaiamo lnaogo aasprotaib skašenj! Kakor je slišati, se posebao zlasti prl žapaaih za g. okraj. glavarja agitira, čeč, da aaj oa bo v prihod- nje okraj. aačelBik, za kar se bo meada g. okraj. glavar že zarad drugega obilaega dela lepo zahvalil. Od drnge straai pa gosp. glavar ai za to sposobea, ker ai ae v besedi ae v pisrnii aašega slov. jezika zmožea, ia splob kot uraduik aasprotnik aaše aarodnosti. Da bi pa aasprotaikom bolj bil pri srcu aaš kmečki blagostaa acgo akušeaemu rodoljabu, bi res aiisliti bilo preaeumno. Obračam se torej Ba vse spoštovaae gg. volilce s srčaim upanjem, da bodo kakor vselej tadi letos kot siva skala stali aa aaiodai straai, ter s tem Bemškutarjem dokazali, da ae aiaramo zk aje, da spoatiijemo svojo sloveasko Barodaost ia ljabimo svoj dragi sloveaaki dom. Tukaj je aaša zemlja, aa kteroj so aa.ši praočetje svojo krv ia življeaje pred vec stoletji pod kvutim Turčiaom ia divjim Arpadom žrtovali, ia si tako a krvaviaii glavami braaili svoj mileal sloveaski kiaj. Branimo ga ravBO tako tadi aii, srečaa pribodaost je gotovo aaša! A. Božič.