Leto XXIV., St 259 rcsRHiB pncm ▼ gmufui Postgebiihr bai bezahii Liss&liasa, ssbsSa 11« novemSra 1944 Preis — Cena 1.— t Llpra vrnitve • HuDHaoa, Pucoaiicva alica J. Telefoo fc. il-22. il-23. 51-24 laserauu oddelek: Liublian*. Puccmiievs ulica 5 — Telefoo H 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto i Lrabltanska cesta 42 Izključno zastopsrvc za ■muse a hali i« in ■oozrrostvo: UPI S A.. M1J-ANO Računi: za Liubl lanske pokra i tac oci poMoo čekovnem zavoda h. 17.749. a ostale krajt Icallie Servino Cona Con Post No 11-311» Sčhlačht an der lofhrlnglschen Grenze nlmmt an Heftigkelt zn Fe"nd auch nordlich von Metz zum An ostlich Stolberg infolge schvverer Verlu werpen seit Wochen unter schwerem Be Strassenkampfe in Forli — Zahlreiche Budapest geseheitert — Feindliche An zuriiek Aus dem Fiihrerhaupfrjuartier, 10. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In vvocnenlangen tapferen Kampfen im Briickenkopf Breskens, auf Siidbeveland und der Insel VValcheren haben unsere Truppen dem Feind die freie Zufahrt nach Apt\v<-rpen gesperrt. Die deutsche Fiih-rung gevvann da ure h Zeit, Massnahmen 7.ur Ausschaljung des Hafens zu treffen. Se*!; VVochen liegt nunmehr das Hafenge-biet von Antvverpen unter schvverem I5e-schuss unserer V. 1 in V. 2. In der Stadt und in den X>ock- und Hafenanlagen sind bprcits schwere Schiiden entstanden. Im Raum von Moerdijk wurde unsere Briiekonkrtpfbe«?atzung auf das Nordufer des Holhmdsch Diep znriickgenommen.' Unter dem Eindruck ihrere vchvveren Verluste hahen die Nordamerikaner ihre Ansrriffe siidostlich Stolberg nicht fortge-setzt. Bio Schlaclit an der fothringischen Grenze hat an der Heftigkeifc weiter j—genom-irien. Nordostlich Pont a Mousson vvurden die angreifenden feindlichen Verbande bis auf einen ert-Iichen Einbriich abgevviesen. ostlich drr Stadt stehen unsere Grenndiere i:i besonders schvveren Abl.vehrkiinipfen. ••• -chen Beline und Chateau-Salins konn-■ t -1: die Nordamerikaner unter Einsatz von Panzera in eine Relhe von Ortschaften e'n:'ringen, erlitten dabei aber hohe Verluste. I>:;ch hefMger Feuervorbereitung trat Fc'ii'1 aurh nordlich von Metz zum Ansrrif? an und konnte im Raum von Die-tlr: hofen di' Mosel ubersehreiten. Grena-diere entsetzten die voriibergehend einge- griff angetreten — USA-Angriffe siid-ste eingestellt — Hafeng^biet von Ant-schuss unserer V 1 und V 2 — Heftige Sovvjetangriffe siidiich und siidostlich griffsspitzen siidostlich Mezoekoevesd geuorfen sehlossene Feste Konigsmachern, drangten die Nordamerikaner, teilweise in schvveren Ortskampfen. zuriiek und machien bei Ge-gcnangriffen Gefangene. Die Beschk-ssung von London durch V 1 und V 2 v.ird for.gesetzt. Bie Gefechtstatigkeit in Italien lebte vor allem im Kiistenabschnitt der Adiia auf. Nach schvverstem feindlichem Ar illerie-feuer kam es zu heftigen Strassenkampfen in Forli. Bei Kuraanovo in Serbien scheiterten wiederum starke bulgarisehe Angriffe. Unsere Grenadiere nahmen ostlich und nordostlich Mitrovica wichtige Hohen. Siidiich und siidostlich Budapest scheiterten zahlreiche Angriffe des Gegners vor den deutschen und ungarisehen Steiiungen. Unsere Gegenangriffe vvarfen siidostlich Mezokovesd die feindlichen Angriffsspitzen zuriiek und fiigten ihnen erhebliche Verluste zu. Ostlich der Stadt verstarkte sich der Bruck des Felndes. Bolschevvistische Bataillone, die' an der slovvakischen Grenze vorzudringen versueh-ten, biieben m unserem Abvvehrfeuer lie-gen. Erneute sovvjetische Bereitstellungen vvurden durch vvirksames Artilieriefeuer zersehlagen. An der iibrigen Ostfront ver-lief der Tag bei anhaitendem Regen ohne grossere Kainpfe. Anglo-amerikanische Fiiegerverbande setz-ten ihre Terrorangriffe auf Westdeutsch-land und Nordvvestfalen fort. Besonders in Saarbriicken entstanden Gebaudescha-den. Trotz erschvverter Abvvehrbcdingungen vvurden 19 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Vi -1 r,- M^ka BB Metza — Na Madžarskem se bofi n.adaSfiijel^ fo rlin. 10 nov. Na bistvenejša izprememba policaja na zapadnem bojišču je napad moč-■ h amerisk-h sil med Pont a Moussonom in (iha.rcau-Salinsom. Napad se je pričel v sredo. 7. j! :cn; prodor, č gar cilj je ja&en, se prvega dne ni posrečil. Razumij'vo je, da je treba račnnr.ti z nadaljnjim napad;, posebno ker <•: važa sovmžnk na boj .šče nove močne sile, zlasti oklepnike Ali je to samo razbremenjevani napad, ah pa kaj več. trenutno še ni moooče reč'., na vsak nae n je področje pri Metzu sedaj glavna točka sovražnikove aktivnost. Na področju okrog Aachena pa go na delu nem-ke sile Sovražnik je moial na ozemlju vzhodno od Stolberga zaradi odločnih nem-ških protinapadov zopet opustiti ozemlje, k', ga je tam zavojeval pred nekaj tedni ter je pri tem utrpel težke zgube. Boj ob spodnji Maas so zavzeli značaj pozicijske vojne, potem ko je 15 nemška armada s svojimi spretnimi operacijam- vedno znova preprečila strategčne prebojne poizkuse Anglo-ka-dolgo nameravani odmikalni pre- mik na spodnjo Maaso je oepoinorna uspel. Medtem se nadaljuje junaškj boj ostankov nemike posadke na severnem delu otoka VVal-cherenn n branilci otoka Schouvvena so vrgli Angleže zopet v morje Junaštk boj nemšk h čet na otokih pred izlivom Schelde, je imel za nemško vodstvo, kakor bo bodočnost vedno jasneje pokazala, velik vcjaški pomen ter se častno uvršča v junaško zadržan -'cžij ve £ le v borbo za Anvers. Tam teče več 'oktanske krvi. kot jo lahko Anglija da. Toda sedaj ne morejo več n zaj Vsled tega gre več kot 80% divizij v smrt v:-.;led tega se potapljajo "'/kroevalni čoln. pri Va cherenu v ognju nemška obrambe. Drag ie ta nameravan »zmagovalni nohod n F>jr,;n« Postal pa bo še dražj- in marska-teri Britanec in Američan bo p;ačal to gro svrrega vojaškega nove jsrva 7. življenjem. Berlin. 10 nov. Novo vel ko b tko na Lc-tr:n:kem komentira dianos beri nsko časopisje tako. da ameriški ve'enapad ni prišel nepričakovano. »Volk scher Beobachter« nrav : »Z o?irom na daljno^žne načrte, k' j h ima sovražnikovo vodstvo na srednjem m severnem d«lu zapadnega boj šča. kaže. d•• ''"'.SM&ii 'V':-?--_- i | * m H Izhaja vsak ii«n razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. Urednifitvot Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. ! m " Rokopisi se ne vračajo Narodna delovna organizacija na Madžarskem Budimpešta. 9. nov. Vodja madžarskega naroda Franc Szalasi je odredil ustanovitev velike narodne delovne organ zae je po zgledu nemške delovne fronte. Organizacija se bo imenovala »poklicna organizacija delovnega naroda«. Zastopala bo vsV 1« »V 2« pred njegovo izredno močno detonacijo ni mogoče slišati ali kako drugače opaziti. »Deutsche Allgemeine Zeitung-< pravi, da prejme nemško vodstvo točna poročila o uspehih obstreljevanja z »V 2« po vsaki njegovi uporabi. Stockholm, 10. . nov. Snočnji londonski listi objavljajo obsežne opise novega nemškega orožja v obliki izvlečkov iz poročil, ki so bila objavljena na Švedskem in v ostalih deželah. »Evening Nevvs« zaključuje svoje poročilo z besedami: »Ako so inozemska poročila zanesljiva, potem lete izstrelki hitreje kot pa se razširja glas. Druge informacije o »V 2« pravijo, da je to nekaka »ledena bomba« ali pa bomba s »tajnimi žarki«. »Associated Express« objavlja v vesti, ki je datirana iz Londona, v kratkem odgovarjajočo objavo nemškega vrhovnega poveljstva o uporabi »V 2« ter opozarja, da imenuje- jo v neuradnih nevtralnih poročilih novo orožje kot »leteči telefonski steber«:. Stockholm, 10 .nov. Potem ko je objavilo nemško vrhovno poveljništvo 8. novembra, da je pričelo obstreljevati vele-podrečje Londona z »V 2 . je razširila tudi Agencija Reuter poročilo o »V 2«. Po poročilu agencije Reuter je »V 2« velika raketa, ki vsebuje približno eno tono razstreliva. Reuter je mnenja, da lahko dosežejo ti izstrelki daljavo 600 km. Agencija Reuter primerja izstrelek z dolgo raketo, ki ima rep kot navadne bombe. Ta raketa je 16 m dolga ter sli-či »letečemu telegrafskemu drogu, ki se za njim vleče ognjen rep«. Izsirelek je hitrejši kot odmev, tako da pade na cilj, preden ljudje lahko slišijo, da se bliža. Berlin. 10 nov Tudi današnje berlinsko časop sje poroča o »V 2« \V listi navajajo poreč lo agencije Reuter. da je »V 2« vel.ka raketa z pribl žno eno tono razstreliva ter da jo lahko izstreljujejo na razdaljo 600 kilometrov. Amsterdam. 10. nov. Kakor javlja agencija Reuter. so padale y četrtek zvečer ponovno leteče bombe nad južno Anglijo V Londonu so bili alarm ran . Nastale so Izgube in škoda. S$vf£fsk® spletke v Iranu 7 nov. Agencija Tass prinaša še vedno mnogo poročil o dogodkih v Iranu. Saidovi vladi očita vedno znova, da cenzurira govore zavezniških državnikov, da olpravlja prepavedi protisovjetskih listov in da je profašistično usmerjena. Said sam je po teh vesteh baje narcčH ljudem iz svoje okolice, naj pišejo članke proti Sovjetski -vezi. List »Osvobodilne fronte«, pokreta, ki ga je ustvarila Mcskva proti vladi, zahteva, naj Said in njegova reak-cijonarna okolica p'enehajo delo. ker predstavljajo nevarnost za Iran in poganjajo deželo v katastrofo. Ženeva, 8. nov. O krizi med Sovjetsko zvezo in Iranom objavlja »Associateed Press« značilen komentar, v katerem izraža »ameriško presenečenje« spričo močnega pritiska Sovjetske zveze na iransko vlado. Komentar pravi nadalje", da so ruski interesi v Iranu slični »pozQrnosti«, ki jo kaže Moskva za Turčijo. Postali bodo vedno močnejši činitelj v ruski diplomaciji. Bern. 8. nov. Kakor javlja »Un ted PreFS« iz Moskve, pravijo sovjetska poročala iz Te«, herana. da napetost v Iranu vsako uro bolj narašča. Spričo Saidovega pronvljenja, da bi dovoli! sovjetski vladi petrolejske koncesije, je prišlo že do velkih nem rov. V Teheranu, Makuju in Kazbinu so bila .-ečja zborovanja in demonstracije. Pehota, oklopnik-. m motorna kolesi patruliraio po ul:cah glavnega mesta. Poslopje delavskih združeni varuje konje-nCk' pdk. Dva delavska voditelja so aret-rali. list »Ferman« na prepovedali. Stockholm. 9. nov. Kako neprikrito že nastopajo boljševk prot; teheranski vladi, kaže neko poročilo moskovske siužbe. ki*je zelo ogorčeno nad ukrepi iranske vlade, ki si j^h je drznila odrediti v svoji lastn; dežel za ohran tev reda in miru Gre za to. da so ranske čete in pol ci ia zasedle urade različnih povzročevalcev nemira in da so zaprli nekatere boljše v -'ke pr sta še. da bi preprečili nove nem re in množične demonstrac je. Stockholm. 9. nov. Napetost med Sovjetsko zvezo in Iranom narašča. »Goeteborgs Mor-genposten« javlja iz Moskve, da so po nekem poroč lu ,z Irana v siredo zvečer zaprli številne voditelje delavskih udruženj. Čete vojskt in policije so zasedle glavno zgradbo ranskih delavskih udruženj. da bi preprečile prorusko manifestacijo ob obletn ei ruske oktobrske revolucije. Stockholm. 9. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz Teherana, je hotela' prirediti levičarsko radikalna iranska stranka Todek v torek v pros'avo obletn ce oktobrske revoluc je množčne demonstracije, vojaški guverner pa je dal zapreti več vodilnih članov stranke in je do nadaljjijega prepovedal strankin list »Rahba« Zato demonstracij ni blo. sovjetsko poslan štvo pa je preklicalo običajni sprejem. V Moskvi so nezadovoljni s temi dogodki, kar je razvidno že iz tega. da so odpovedal' ta obi&jni sprejem. Moskovska poročevalska služba pripominja, da so iranske vojaške oblast in policija zaprle zastopnike teheranskh delavskih združenj in drugih organizacij, ki so nameraval; prirediti ob 27. obietnici oktobrske revoluc je v Teheranu veliko zborovanje. Prireditelji so pismeno obvestili vojaškega guvernerja Irana, da bo zborovanje Izkl učno le v pro-iavo te obletnice. Kljub protestom nekaterih poslancev so oddelk' vojske in policije zasedi zgradbo sveta teheranskih delavskih združenj. Vse zastopnike delavskih združenj in javnih organizacij, ki so se tamkaj nahajali, so pr jeli in odvedli na pol cijo. Zaključno poudarja moskovska poročevalska služba, da zbuia to ravnanje Sa'dove vlade veliko ogorčenje med vsemi »naprednim piastmi« teheranske®i prebivalstva. Ftakfeanoniere bei Jedem Wetter am Geschiitz Tag und Nacht stehen auch im Norden der Ostfront die Geschiitze feuerbereit. Zeltplanen schiitzen vor den jetzt ofter auftretenden Regenschauern (Foto Kamm — Atlantic), v stalni pripravljenosti Dan in noč so protiletalski topovi pripravljeni tudi na severu vzhodne fronte — Topničarji se varujejo pred jesenskimi nalivi s Sotorskim platnom Zatemnitev od I7.I0 Ho t^Ko \ Vzgoja v sovjetski šoli Zanimivo predavanje sovjetskega vseučiliškega profesorja Grotova za ljubljanske šolnike Ljubljana, 10. novembra Danes dopoldne je bivši sovjetski vse-učlliški profesor Sergej Grotov v nabito polni dvorani kina »Sloge« predaval ljubljanskim profesorjem in učiteljem o šolah, pouku in vzgojnih metodah v Sovjetski zvezi. Pred pričetkom predavanja je bil predvajan film o izkopu jelendolskih žrtev, nato film, ki prikazuje izkope žrtev v Katinu m v Vinici ter film z naslovom »Rdeča megla«, ki na osnovi tednikov ter dokumentarnih filmov prikazuje dogodke, ki so se vrstili v Latviji v onem letu (od poletja 1940 do poletja 1941), ko je bila država pod boljševiško oblastjo. Ta film je zanimiv zaradi tega, ker jasno prikazuje komunistične metode. Dne 2. oktobra 1939 je morala Latvija sprejeti sovjetski ultimat. Sovjetska zveza je tedaj svečano obljubila, da ne bo kršila latvijske suverenosti. Pičlih osem mesecev nato, 17. junija 1940. vidimo kolone sovjetskih tankov na pohodu v Latvijo. Po glavnih ulicah Rige koraka sovjetska pehota in se vali sovjetsko topništvo. V Ri-go pride Višinski — prva posledica tega obiska je sestava nove vlade, komunistične seveda. Posebna delegacija se napoti v Moskvo in »zaprosi« za priključitev Lat-vije k Sovjetski zvezi. Po vsej Latviji se vrše nato slavnostna zahvalna zborovanja, kjer ljudstvo prisiljeno koraka v deseterostopih, noseč velike transparente z napisi in slikami.-V posebnih delavnicah delajo sovjetske zastave; časopis, film, radio, gledališče — vse služi le boljševiški agitaciji. Zasebna lastnina je uttinjena, kmetom jemljejo zemljo in jo spreminjajo v kolhoze. Zapori so prepolni, tisoči so odgnani v Sibirijo. Film prikazuje celice v zaporih, kjer so bili pobiti številni Latvij-ci. Na dvoriščih jetnišnic izkopavajo po odhodu boljševikov pobite jetnike. Film prikazuje tudi prihod nemških čet 1. 1941. Prebivalstvo meče cvetje na tanke, organizirajo se prostovoljski zbori, ki korakajo v borbo proti boljševizmu. Po predvajanju filmov je pozdravil g. predavatelja g. Tine Duh, nakar je izpre-govoril g. prof. Grotov, ki je govoril v nemščini. Po kratkem uvodu je g. predavatelj prešel takoj na glavno temo svojega predavanja, na stanje šolstva v Sovjetski zvezi, in podajamo v naslednjem nekaj glavnih misli njegovin izvajanj. Rusko šolstvo je bilo takoj po boljševiški revoluciji predmet neštetih eksperimentov. Najprej je bil odpravljen verski pouk, nato se je pričela vrsta nadaljnjih svojevrstnih poskusov. Uvajali so v šole obrtni pouk. V nekaterih šolah so se učili vsi učenci samo kleparstva, drugod zopet le mizarske obrti itd. Nato so,prešli na drugo metodo in so v šolah predvsem telovadili, peli in plesali, češ da se tako telo in duh najbolje razvijata. Ta način »pouka« je nato zamenjala tako zvana kompleksna metoda. Po tej metodi ni bilo v šoli posebnih predmetov, marveč so se učili istočasno vsega. Ko je bil uveden režim NEP-a, so vodili učence v tovarne ali po poljih, da so si ogledovali delo. Končno so vendar spoznali, da tudi tako ne bo šlo dalje. Zato so vzeli stare carske knjige, jih malo spremenili in s temi začeli končno res učiti. Vendar se v sovjetskih šolah ne uči tako, kakor je to običaj drugod. Pri zgodovinskem pouku je glavni nauk predvsem ta, da zasledujemo skozi vso zgodovino le razredno borbo. Od vse zgodovine starih Rimljanov je znano učencem le ime revolucionarja Spartaka, dočim je na primer Cezarjevo ime sovjetskim učencem popolna neznanka. Poleg tega vedo le to, da so živeli v starem Rimu kapitalisti, ki so iz-žemali reveže. Od nemške zgodovine je učencem znan le srednjeveški prekrščeva-lec Tomaž Miinster. Svojevrstna je tudi razlaga križarskih vojn. V sovjetskih šolah se namreč uči, da je bila tedaj v Evropi množica brezposelnih. Da bi brezposelnost odpravili in brezdelneže zaposlili, so si papeži izmislili križarske pohode. Sicer pa se v zgodovini uče predvsem komunističnega manifesta in Marxovih naukov. Pri zemljepisju se uče, da se le v Sovjetski zvezi dobro živi. Povsod drugod da so neprestani Izgredi in stavke. Kakšno je kulturno stanje v dn! državah, ni važno, kajti če bi ga učenci poznali, bi z njim mogli primerjati stanje v domači deželi, kar sovjetskim oblastnikom ne bi bilo po godu. Literatura je potvorjena Ol del Dostojevskega so »Bratje Karamazovi« prepovedani in tudi o drugih delih ni treba učencu preveč vedeti. Tudi Tolstojeva m Puškinova dela so znana le deloma, dočim je Turgeniev skoraj popolnoma črtan s programa. V sovjetski šoli je važno le to. da vzgoji človeka, ki bo sovražnik vere in poslušen delavec ter brezobziren v izvrševanju zadanih mu nalog. ' Kar se tiče pouka samega, je g. predavatelj osvetlil nekatere njegove značilne strani. Zgodilo se je, da je v šoli učitelj dokazoval, da ni Boga. na podlasri dejstva, da je dvakrat dve' štiri, kajti če bi bil Bog, je dejal ta učitelj, bi lahko narelil, da bi bilo dvakrat dve tri. Učiteljski stan je precej slabo plačan in je zato nekak izhod v sili se za one, ki niso nikjer drugje mogl; dobiti primerne zaposlitve. Značilno je, da židje niso učitelji, ker dobivajo ti preslabo plačo. Zato pa najdemo žile na mestih prosvetnih komisarjev in univerzitetnih profesorjev. Sploh skrbijo židje dobro za izobrazbo svojih otrok, karti po navadi je tako. da je en član židovske rodbine komisar in ta potem krije vse druge člane rodbine, ki imajo tako več svobode kot drugi. Tako si lahko žil je privoščijo stare grofice in kne-ginje. ki jih še vedno najdemo v Sovjetski zvezi da za košček kruha za kosilo ali za večerjo govore z njih otroki v tem ali onem tujem jeziku. Tako si pridobe židje že v otroških letih večjo izobrazbo od druerih in tako pride do svojevrstnega paradoksa, da često židje bolje govorijo in pišejo ruska kot sicer Rusi sami. Ta posebna izobrazba omogoča Zidom boljše usoehe na visokih šolah in boljšo kariero. Tako najdemo tudi v sovjetski diplomaciji predvsem Žide. Vendar ruski narod ne prenaša mirno boljševizma. V inozemstvu se je stvorila močna ruska armada pod vodstvom generala Vlasova in mnogih drugih generalov. Ta armada se seda i skupno z nemško pripravlja na veliko ofenzivo. »Prišli bomo v Rusijo ln ustvarili bomo tam nove šole, iz katerih bodo izšli ljudje, ki ne bodo samo resnično izobraženi, temveč bodo svojo razbito domovino nanovo dogradili in prinesli svojemu narodu resnično svobodo«, je zaključil g. predavatelj svoia Izvajanja, ki so f.h poslušalci ob koncu nagradili z močnim aplavzom. dcovdd načrti © nadvladi na Balkanu Tita pozvan v Moskvo — Višinski v Bukarešti Stockholm, 9. nov. V Londonu je povzročilo poročilo o Titovem prihodu v Moskvo precejšnje presenečenje. Kratko pred Churchillovim in Edenovim obiskom v Moskvi je bil Tito v sovjetskem glavnem mestu, kjer je imel več razgovorov z Mo-lotovom in tudi s Stalinom. V londonskih političnih krogih so prepričani, da so v Moskvi smatrali ta razgovor s Titom za potreben, da bi bili v težavnem južno-vzhodnoevropskem vprašanju natančno po učeni o stališču njihovega prvega zastopnika na Balkanu in da bi mu dali nove ukaze. Res je tudi, da so o priliki Chur-chillovega obiska v Moskvi obširno razpravljali o zamotanih balkanskih problemih. V Angliji poudarjajo, da so naleteli Titovi boljševiški načrti na Balkanu v mnogih krogih na silen odpor, predvsem med Srbi, ki se bojijo, da bi dokončno izgubili svoj prejšnji položaj, če bi se posrečilo Titu ustanoviti tako zvano »jugoslovansko bolgarsko-makedonsko federacijo«. Če bi se posrečilo Titu ob sovjetski podpori uresničiti svoje načrte, bi bili Srbi »stisnjeni med Titove Hrvate na eni in Bolgare na drugi strani«. Na drugi strani se v Angliji predvsem zavedajo, da so v Moskvi trdno odločeni uresničiti na področju južnovzhodne Evrope »red«, ki bo ustre zal predvsem koristim sovjetske politike. Tudi ustanovitev tako zvane federacije držav južnovzhodne Evrope, v kateri bi bili seveda komunisti najodločilnejša in najmočnejša stranka, je v interesu moskovske politike. Iz Bukarešte javljajo, da je prispel tja. kaj v sredo namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Višinski, ki bo po nekem poluradnem moskovskem poročilu skrbel za to, da bodo »Rumuni čim hitreje in čim točneje izvedli pogoje premirja«. Višinski nastopa v Evropi vedno tam, kjer se nudijo sovjetski politiki posebne prilike. Spomniti je treba samo na njegovo delovanje v Italiji. Edenova Izmotavanja glede Grčije Stockholm, 9. nov. V angleški spodnji zbornici je podal zunanji minister Eden poročilo o svojem potovanju v Grčijo. Izrabil je to priliko, da bi zakril nizkotno angleško izdajstvo nad grškim narodom in odvrnil krivdo Anglije. V ta namen je razlagal poslancem grozne pravljice o razmerah v Grčiji, ki so jih baje zakrivile pemške čete. Kar pa je Eden zamolčal angleški spodnji zbornici, je to, da je Anglija sabotirala preskrbo grškega prebivalstva, za katero so se nemške zasedbene oblasti vedno zanimale, ko je potapljala ali lovila preskr-ladje. Ce bi šlo vp angleških želj-., "bi t:': grsfci narod z lakoto zdeset-. kan. Zamolčal je tudi, da so britanski teroristični letalci terorizirali grško obalno plovbo in da so postali številni grški prebivalci ob obali žrtve zahrbtnih napadov teh letalskih gangsterjev. Grški narod je imel dovolj prilike videti pravi obraz Britancev. Ce obljublja sedaj grškemu narodu zopet pomoč, potem ta hinavec dobro ve, da Anglija ne bo imela nobene prilike izpolniti te obljube, ker je izročil Churchill Grčijo kakor vse ostale balkanske države boljševizmu, ki bo odločal o bodočnosti grškega naroda po zgledu v Bolgariji in Rumuni j L Vprašanje Dardass&l Stockholm, 10. nov. Newyorški dopisnik lista >SSvenska Dagbladet« razpravlja v daljšem poročilu v zvezi z odnošaji med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo, o turškem vprašanju. Washington se predvsem zanima za vprašanje Dardanel. Morske ožine bodo verjetno postavili pod mednarodno nadzorstvo. Sovjetska zveza bo na vsak način zahtevala prosto pot »kozi nje. Barcelona, 10. nov. Severno od sinajske meje je na palestinskem ozemlju iztiril vlak, ki vozi iz Haife v Kairo. Pri tem so bile 4 osebe ubite ter 40 ranjenih. Odlikovanje gdč. Anice Temažžnove Ljubljana, 10. novembra V delovni sobi prezidenta pokrajinske uprave gospoda divizijskega generala Rupnika .je bila danes skromna ali lepa svečanost. Povabljena je bila-k njej gdč. Danica Tomažinova, ki je dne 31. oktobra, tvegajoč svoje lastno življenje, rešila petletno Francko Mašič iz mrzlih valov narasle Ljubljanice. Gospod prezident je sprejel mlado junakinjo v prisotnosti članov svojega kabineta, ji v toplih besedah čestital k pogumnemu dejanju in jo pozval, naj ostane tudi v bodoče vzor junaške požrtvovalne slovenske žene. Kot spomin na oni usodni dan, ji je izročil pohvalno pismo, kateremu je bila priložena priznalna nagrada 1000 lir. Gdč. Danica se je ginjena zahvalila pre-zidentu za izkazano ji..pozornost in se prisrčno poslovila od vseh prisotnih. Opozorilo Organizacijski štab slov. domobrancev obvešča javnost o naslednjem: »že skoro dva meseca «e giblje med dolenjsko železnico in nemško mejo, od Police do Čateža skupina kakih 15 ilegalcev dezerterjev in domobrancev dezerterjev. Ta tolpa dela v imenu domobrancev ali ilegale preiskave ali rekvizicije ter se od tega živi Tej bandi, ki je največkrat pijana. je poleg tatvine živine pripisovati tudi vdor v grad umetnika Vesela, kjer so pobrali mnogo obleke in denarja. Dokazano pa je, da je ta skupina umorila v Radohovi vasi iz roparskih namenov policijskega stražnika Kramarja »Jožefa, ki je imel pri sebi 7000 lir.« Vse v poštev prihajajoče prebivalstvo se vabi, da policijskim organom in edini-cam slovenskega domobranstva pomaga, da bi ta tolpa dezerterjev prišla v roke oblasti. Uprava policije. Nova policijska ura od 9« zvečer do 4.30 zjutraj Roosevelt všeč bel jševikom Stockholm. 10. nov Ameriški poročevalski agenciji »Associated Press« in »United Press« javljata .z Moskve, da so tamkaj z vidn m zadovoljstvom sprejel ponovno izvolitev Roosevelta. »United Press« pripominja k temu. da uživa Roosevelt pri boljševkih največje zaupanje ter da prpisujejo tud; njemu zasluge, da je nekoč dosegel ponovno vzpesta-v.tev diplomatsk h odnošajev Zedinjenih držav s Sovjet ko zvezo. Najožje sodelovanje z boljševiki smatrajo za »temeljni kamen« Rooseveltove zunanje politike. Na to bolsevižko pohvalo bo Roosevelt posebno ponosen. Na vsak način dokazuje moskovsko zadovoljstvo glede ponovne zvo-litvijo Roosevelta. da smatrajo v Kremlju Roosevelta za svojega človeka n pričakujejo od njega, da bo tudi nadalje tako zvesto in vneto zagovarjal moskovsko stvar. Roosevelt im« najjačjo pomoč boliševikov. Vsled tega zaupanja pa bo moral tudi nadalje izpolnjevat; vse sovjetske zahteve ter storit- pri prodaji Evrope boljševizmu še nadaljnje usluge. Sedaj je razumi j vo, da je objavil uradni scv jetski list »Izvestja« še v poslednjem trenutku pred volilnem bojem v Zedinjenih državah č'anek, ki se je močno zavzemal za Roosevelta Am$teidam. 10. nov. Kakor javlja agencija Reuter. je dob i Roosevelt 24,249.i00 glasov, De\vey pa 21,195.300 glasov. Zskaj fe 5>ewey propadel Amsterdam, 10. nov. Kakor javljajo iz New Yorka ie izjavi! Devvev, v sredo zvečer novinarjem. da je doživel svoj poraz pri predsed-niškh vol tvah le zaradi vojske. Prepričan je, da se je v volilnem boju »iznebil najslabših elementov republikanske stranke.« švicarskih komunistov Bern, 8. nov. Švicarska poročevalska agencija javlja iz Curiha: Društvo za gojitev in pospeševanje normalnih odnosov med Švico in Sovjetsko zvezo je izdalo proglas švicarskemu narodu, v katerem zavzema svoje stališče o odklonitvi obnove diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Po tem preglasu se mora švicarski narod »resno potruditi, da bo takoj spremenil smer zunanje politike, katere so se držali njegovi dosedanji odgovorni politiki«, pri čemer bodo »nujne osebne izpre-membe onih ljudi, ki so težko obremenjeni spričo svojega obnašanja napram Sovjetski zvezi«. Poziv pravi, da je društvo bolj kot kdaj prej odločeno, da s prosvetljevanjem švicarskega naroda pomaga ustvariti pogoje za prijateljski sporazum med Sovjetsko zvezo in Švico. iSMHaBBi^BBBBBnaaiBBHaemaBMHB^nB^^^B Zatemnitveni čas za teden, ki se začne 12. XI. 1944 in teče do vštetega 18. XI. 1944, od 17. do 6.40. na Hrvatske čete povsod zmagovite - Hude Izgube upornikov v Hercegovini Državni upravitelj Umberta kot politik Senzacionalni intervfn — Protestna akcija levičarskih Zagreb, 9. novembra. Akcije proti tolovajem se v Gorskem Kotaru nadaljujejo po načrtu. Sovražnik je bil na več krajih poražen in je bilo nekaj odmetnikov ujetih. Na področju Koprivnice so bili o Imetniki razbiti in razpršeni, preostalj pa so pobegnili v južno-vzhodna smeri ter so s seboj odpeljali svoje mrtvece in ranjence. Tudi pri Topolju so bili tolovaji pobiti. Pri Djurgjevcu znašajo izgu.be tolovajev 126 padlih, 72 ujetih, zaplenjene pa so bile 3 strojnice, 60 pušk in 1 mSnomet. Na področju Sunja-Kostaj-nica je sovražnik deloma odbit, deloma razpršen. Zveza po cesti med Sunjo in Ko-stajnico je sedaj vzpostavljena in zavarovana. Hrvatske bojne skupine, ki so se borile na planini Majevici, so odmetnike porazile in z naskokom zavzele Majevico. Tud! na področju Livna (Bosna) so bile borbe. Tudi tu so bili odmetniki na več mestih razbiti, zlasti v občini Gornje polje, kjer so na begu pustili 2 strojnici, 1 minomet, 17 konj in večjo količino hrane. Blizu Mostarja je prišlo v vasi ©rtiješu do borbe med hrvatsko vojsko jn skupino odmetnikov. Spopad je trajal dve uri in je ▼ borbi padLo 33 ddmetnikov, dočim hr- vatske čete niso imele izgub. Odmetniki so napadali tudi pri Gnojnicah, pri Konjiču, na Borcih (Hercegovina) in so bili na vseh mestih odbiti in razkropljeni. O priliki sovražnega letalskega napada na Alipaštin most pri Sarajevu je poginilo 5 oseb, ranjene pa so 4. Protiletalsko topništvo je zbilo 5 sovražnih letal. Na jadranski obali ni t/ho posebne bojne delavnosti, razen malih prask pri Ob-rovcu, Benkovcu, Sinju in v Konavlju. Na severovzhodnem področju Hrvatske, v Sremu. ni posebnih spopadov z rdečo vojsko, pač pa poskušajo odmethiki napadati razna manjša mfesta v Sremu. Na vseh teh točkah so se hrvatske oborožene sile odločno uprle napadu odmetnikov ln jih povsod potolkle ali razpršile. Pod vtisom svojih neuspehov ln izgub so tolovaji s pomočjo rdeče vojske te dni podvzemali samo šibkejše in popolnoma brezuspešne napade v Sremu. Vsi sovjetski poskusi prodora v tem delu Hrvatske so se izjalovili zaradi odločnega odpora hrvatskih udarnih divizij, ki sestoje iz izbranih ustaških čet. Sovjetska motilna letala mečejo ponoči ooboto 11. t m. ob 15.30 popoldne z 2a.l, kupce Sv. Jakoba, k Sv. Križu — Po daljšem trpljenju je zapustila svojce gospa Karancvič Ema. Pogreb bo v nedeljo 12. t. m ob 14. uri z Žal, kapele sv. Andreja, ria pokopališče pri Sv. Križu. — Dr,trpela je gospa Ivana Markočič roj. Je: man. Na njeni zadnji poti jo bodo spremi;i v soboto 11. t. m. ob pol 15. uri z Zal, kapele ST-. Krištofa, k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim pa izrekamo naše odkri-to^čno sožalje! Psilpellcovtsik • Herman Vidmar f Iz Maribora je prispela vest. da je umrl podpc^kovn k v pokoju Herman Vidmar na ranah, ki j;h je dobit pri letalskem teron-stčnem napadu. Ta tužna in mnogo prezgodnja novica bo boleče presunila širok krog njegovih znancev, še posebno pa številne vojake bivšega avstroogrskega 27. plannskega polka, ki imajo tega veselega, dobrodušnega in postavnega oficirja gotovo v najlepšem spominu. Herman V'dmar se je rodil leta 1875. kot sedmi izmed trinajstih otrok na Angelsk1 gori na Primorskem, kier je bil njegov oče Janez nadlosjar v državnih gozdovih. Stasit; mladen-č se je odloč 1 za vojaški stan n je postal oficir. Služba ga je vodila po severu in jugu stare monarhije Leta 1923. je še! v pokoj, kmalu nato pa stopil v službo Mestne hranilnice v Mariboru. S svojo ženo. že pred 10 leti umrlo Marijo, roj. Sedejevo iz Ljubliane. si je ranjki splete! v Mar bcru toplo rodbinsko gnezdo, v katerem je skrbno odgojil dvn sinova: inženirja Hermana in medcnca Marjana V tej vojni je žive! tiho n samotno življenje v družbi sivoje sestre Maričke. Naj bo značajnemu možu ohranjen blag spomin! Poslednja pot ge. Milene Pirjevec. V četrtek popoldne so pospremili k večnemu počitku zlasti med Kraševci dobro znano go. Mi eno Pirjevec iz Sežane, mater viš. žeiezn. kontrolorja , Stanka Pirjevca. Dolg žalni sprevod, ki se je ob 14. uri razvil izpred Zal k Sv. Križu, je lepo izpričal veliko spoštovanje in priljubljenost, ki ju je blaga pokojnica uživala med znanci, zlasti med svojimi rojaki. Pogieba so se poleg sorodnikov in znancev ter številnega žensta udeležili tudi vsi tu živeči rojaki, ki se je hvaležno spominjajo, ko je kot lastnica kavarne v Sežani p^av talko kakor njena splošno znana sestra Maša Gromova vedno in povsod skušala lajšati bedo in gorje in pomagala vsem potrebnim. Po žalnih molitvah v kapelici so pevci po dvodstvom g. Venturinija zapeli »Usliši nas«, ob grobu pa večno lepo žalostim ko »Blagor mu«. Naj bo plemeniti gospe naša žemljica lahka! u— Prvi sneg. Med bliskom in gromom je začel snoči v mraku padati prvi sneg letošnje jeseni. Snežilo je potem še -dolgo v noč in davi je ležala povsod tanka snežena odeja. Tako nam je z:ma poslala svoj prvi pozdrav, sneg pa verjetno ne bo dolgo ležal. V zraku je še vedno jug in davi se je sneg že topil in spuščal s streh. Snočnja nevihta je bila precej huda. Prišla je v spremstvu močnega vetra, ki je ponekod napravil nekaj škode. Mokri sneg je tu pa tam polomil tisto sadno drevje, ki še ni od-vrg'o listja. Hujše škode pa ni bilo. KINO MOSTE Radi nove policijske ure se vrše predstave: ob delavnikih ob 18. uri; ob nedeljah ob: 10.30, 14., 16., in 18. uri; v soboto le ena predstava ob 18. uri Danes ob 18. uri: SPROŠČENE ROKE u— »V Triglavu in njegovi soseščini« je naslov Lovšinove knjige, ki bo izšia konec prihodnjega tedna v založbi Slovenskega planinskega društva. Naročniki prejmejo knjigo za 180 lir, po izidu bo dražja. Naročite jo še pravočasno v društveni pisarni, Aleksandrova 5-1. u— Namesto cvetja na krsto pok. g. dr. Alojzija Zaiokarja daruje go^pa Kozina Milči 100 lir za Društvo slepih. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem pok icu. Novi dnevni večerni tečaji prično 13., 14. m 15. novembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. — Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar-nah- . . u— Nalivna peresa boljše vrste m dobro ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST, Ljubljana, Prešernova ulica 44. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Paketi: VrStni red za sprejemanje paketov od 13. do 17. novembra t. 1. je naslednji: N, O in R v ponede jek. p v torek, S v sredo, S, T in U v četrtek, V, Z in Z v petek. Uradne ure so vsak delavnik razen sobote od 8. do 11. dopoldne, v petek pa tudi popolne od 3. do h 5. Obvestita snofftsaikora! Iz Zbora nogometnih sodnikov. Za jutri dne 12. t. m. delegiram naslednje gg. sodnike: dopoldne: Mladika—Vič g. Safošnik, Hermes—Korotan g. Dolinar; popoldne: Mladika—Kranj g. Dolinar, Ljubljana— Gorenjska g. Kos Hinko. stranska: gg. Safošnik in Dolinar. Poverjenik. Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupoštevanje predpisov ob priliki letalskega alarma. Zatemnitev ©d I7.I0 d® 6,3© Iz Novega mesta Zimska pomoč. Mestno županstvo je naslovilo na prebivalstvo prošnjo za pomoč revnim, ki so brez obutve, oblačil in kuriva. Ker mestna blagajna ne bi zmogla kritja vseh predvidenih stroškov, naproša vse one, ki jim je usoda do sedaj prizanesla in ki imajo še svoje domove in redne dohodke, da po svojih zmožnostih prispevajo za svoje trpeče someščane in begunce. Tozadevna dobrodelna akcija se je pričela s 1. novembrom, ko so se na pokopališču zbirali prostovoljni prispevki pod geslom: V počastitev rajnih — za trpeče brate. Že prvi dan je dokazal, da imajo Novomeščani srce na pravem mestu. Kakor čujemo, je na sporedu široko zasnovana dobrodelna akcija. K večjemu uspehu bi pripomogla tudi kot redni prispevek za zimsko pomoč. Vsem darovalcem in duševnim delavcem v tem dobrodelnem pokretu za nazaj in vnaprej iskrena zahvala! Z Goresifskega Z železnim križcem n. razr. je bil odlikovan desetmk Adolf Mimik iz Marijinega Celja pri Celovcu. Mirnik se nahaja na vzhodnem bojišču. Praporščak Jožef Kreutz, urednik celovške »Karntner Zeitung«, sedaj na bojišču, je bil odlikovan z železnim križcem I. razTeda. Obisk pri najstarejši Korošici. Na Koroškem živi 102letna gospa Steinerjeva, ki je najstarejša ženska v Dravski dolini in na koroškem ozemlju sploh. Ze s 15 leti je Steinerjeva pomagala pri deiih na polju, pozneje se je lotila drvarsikih del in v tej dobi se je seznanila s kovačem Petrom Steinerjem, ki jo je vzel za ženo. Stelnerju je bila najboljša zakonska to-varišica. Pomagala mu je v kovačnici ter mu rodila dva otroka. Starejši sin je postal pozneje postajenačelnik, mlajši pa je prevzel obrt po očetu. Pred dvema letoma je Steinerjeva obharjala svoj 100. rojstni dan v popolni telesni krepčini. Še danes 9luži Steinerjevi spomin nadvse izborno. Lahko še hodi, seveda ob palici, še dokaj dobro vidi in tudi želodec ji dobro služi, kajti lahko uživa vse jedi kakor drugi ljudje. Na vzhodnem bojišču sta padla koroška rojaka desetnik Rudolf Goričnik in Justin Vanek Prvi zapušča starše, braite in sestre, druga pa kopico raznih sorodnikov. V Celovcu so umrli; 64letni uradnik državnih železnic Julij Sekol, 751etna upokojenka Rozalija Obrekarjeva ter 22letna nameščenka Margareta Kertova. Nadalje je umra 301etna Terezija Felfernkova iz Veldena ter upokojeni železniški uradnik državnih železnic Andrej Otovec iz Beljaka. Popadljiv pes. Podčastnika nemške obo» rožene sile Hansa Kisnerja je olclal neki pes-čuvaj na obeh rokah s takšnimi posledicami, da je moral oditi na zdravljenje v celovško bolnišnico. Smrt celjskega opata Juraka V Zacrebu je konec oktobra umrl ceiljsiki opat, dekan, častni konsistorijalni svetnik in župnčk Peter Jurak Dosegel je starost 61 let. Bolehal je skoro 8 let in je svojo bolezen potrpežljivo prenašal. Pokojnik, ki je bil dobro znana osebnost daleč čez meje mes!a Celja, je bil po rodu iz Žagarskih Sel ob Sotli. Bogoslovje je študiral v Mariboru, leta 1908 je bil posvečen v mašniika in nameščen kot kaplan v Galiciji pri Celju. Kasneije je služboval pri Sv. Juriju na Ščavnici, v Ljulbnem ob Savinji, nalo pa je bil dolga leta župnijski vikar v CjIju Leta 1924 je bil imenovan za opata in mestnega župnika v Celju. Zaradi svojega lepega značaja in svoje uslužnosti je pokojnik užival povsod velik ugled. Rad je deloval na karitativnem polju, pomagaj pa je tudi našemu zadružništvu. Prikopali 6o ga 30. oktobra v Zagrebu Njegovega pogreba so se udeležili številni v Zagrebu živeči Slovenci, med njimi mnogi Celjani. Na ljudski univerzi v Mariboru so imeli v torek 7. novembra predavanje o živalih v nemških gozdovih. V petek 10. novembra je bilo predavanje o pravljicah za mladino. Na južnem bojišču je padel štajerski rojak Herman Krainz. V Gradcu je umrl Valdemar Danko, ki so ga pokopali v sredo. 8. oktobra. Nadalje je umrl 4. novembra Rudolf Vonič. Darko zapušča ženo, otroke in starše, Vonič pa ženo ln tri sinove. Med žrtvami letalskega napada v Gradcu so tudi: docent dr. Franc Fijala, univ. prof. in stotnik v rezervi; Marija Nezve-da in njena hči Elizabeta. - V 102. letu starosti je umrla ena najstarejših prebivalk štajerske, Terezija Mo-serjeva, rojena Prandl. Iz Trsta Tečaji za mladostnike na Nemški akademiji so se pričeli dne 8. novembra ob 14. Tečaji so namenjeni 10- do 15 letnikom. Razdeljevanje jabolk. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da prejmejo teš se je poročila. Ponjo je priše' pred ubožnico 40letni ženin, ki jo nenavadno ljubi še od prej. Nevesta Vasvija je pobrala svoje siromašne stvari ter svojega ljubljenega mačka in zapustila zatočišče. Z oken ubožnice so jo molče spremljali starci in starke ter gledali, kako trojic^, to je ženin, neverta in maček gredo po ulici v novo življenje. Naročite se na romane ,sGobre knjige" Beie&nica KOLEDAR Sobota, 11. novembra: Martin škof. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Immensee Kino Sloga: Deklica iz Fanoja Kino Union: Nevarna pomlad Kino Mos.e: Sproščene roke DEŽURNE LEKARNE DaneP: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4. Ustar, šelen-burgova ulica 7. Zatemnitev od 17*1© d© 6.2© DRŽAVNO GLEDALIŠČE Zaradi skrajšane policijske ure bo od danes dalje začetek vseh predstav v Operi in Drami ob 16.30 uri. Ce bi bila predsvava zaradi alarma prekinjena in bi trajalo alarmno stanje manj kot 60 minut, se bo po preteku 10 minut po končanem alarmu nadaljevala. DRAMA Sobota, 11. novembra, ob 16.30: September. Red Sobota. Nedelja, 12. novembra, ob 16.30: Dona Diana. Izven. Cene cd 40 lir navzdol. Ponedeljek, 13. novembra: Zaprto. * Marij Skalan: »Sepjember«. Drama v treh iejanjih. -— Režiser: M. Skrbinšek. — Scena: inž. arh. E. Franz. — Kraj: Ljubljana. Cas: leto 1938. OPERA Sobcta, 11. novembia, ob 16.30: Jenufa. Red B. Nedelja, 12. novembra, ob 16.30: Clivia. Opereta. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 13. novembra: Zaprto. * Janaček. čigar delo »Jenufa« bo uprizorila opera danes za red B, spada med skladatelje, ki ustvarjajo s posebno izvirnostjo in zajema predvsem iz ljudske folklore. Njegova glasba sloni na melodiki moiav-skega jezika, na njegovi sočnosti in ritmu. Prvobitnost ljudskega čustvovanja, njegova čustvena valovanja in konflikte vesti izraža z muzi kalnim bogastvom, ki označuje vsa njegova dela. Iddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 11. NOVEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10— 9.00: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda; 12.45—14.00: Zvoki iz operet, radijski orkester vodi D. M. šijanec, sodelujeta: sopranistka Janja Baukart-Strle in tenorist Anton Koren; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10— 15.00: Vaška godba in Avgust Stanko na harmoniko; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 18.00—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 18.30 —18.45: Pregled športnih dogodkov (v nemščini in slovenščini); 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje, Slava škrabec: Nega dojenčka; 19.00—19.30: Fantje na vasi; 19.30—19.45: Poročila v slovenšč!ni; 19.45 —20.00: Aktualno predavanje, govori Han3 Fritzsche; 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. KINO MATICA Telefon 22-41 Barvno veledelo IMMENSEE Kristina' Soderbaum, Carl Raddatz, Paul Klinger Predstave ob 16. in 18. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Krasna drama po romanu Weisenborna DEKLICA IZ FANOJA Brigitte Horney, Joachim Gottschalk Predstave ob 16. in 18. uri KINO UNfON Telefon 22-21 Film mladostne romantike NEVARNA POMLAD Olga čehova, Winnie Markus, Siegfried Breuer, Paul Dahlke itd. Predstave ob 16. in 18. uri Iz mladinskega slovstva »Lokvanj« in »Miška« Gustava Strniše Znani mladinski pisatelj, lirik in pripovednik Gustav Stniša je pripravil naši mladin-dve knjižici svoje najnovejše proze, obe z ilustracijami Jožeta Pukla in obe natisnjeni v Narodni tiskarni: »Lokvanj« in »Miška«. Morda b: b lo pnmerneje, če bi se zbirki strnili v ene -amo knjigo pravljic o rastlinah in živa-l h Tako pa sta ločeni v6aka po svetu svojih motivov. Zbirka »Lokvanj« je dobila naslov po uvodni pravljic m obsega razen nje še petero takh pravljičnih motivov, k' se razpletajo okoli sončnice, breze, črnega teloha, kromp.rja in prvega gobana. Zato so na v drugi zbirki sami živalski motivi z miško, vrab-čkom. medvedkom in ježkom-bežkom. Strniša pripoveduje žvahno in nazorno, v lepem, jasnem ježku in ne umetnici svojega e!oga z nenavadnimi pr merami in malo znanimi bese-danr. kakor opažamo ponekod celo že pri mla-d n sikih p satelj-h. Preprosta a lepa beseda pri mladem bralcu največ zaleže. Puklove ilustracije so reprcducirane na posebnih straneh in se smiselno prilegajo v&ebni in značaju Strni-ševe proze. Mirko Kunčič, Triglavske pravljice V založb'' Učiteljske tiskarne je zšel že tretji zvezek Klunččevlh »Triglavskih pravljic«. Pisatelj je dobro znan v naši mladinski prcw: ;a njegova pravljična gra »Triglavska roža«, zgrajena na domačem folkarneim in mltološker*. gradivu, je pravkar na sporsdu naše Drame. S tremi zvezki gvojlh »Triglavskih pravljic« je opravil pisec čelo, ki glede svojih snovn h elementov presega okvir mladinsko-fantaz j ske literature in se uvršč3, kakor nekateri spisi J. Tomažlča, med dela, ki odražajo v svojem fantazijskem zrcalu dušo krajine in njenega ljudstva. Stara izročila so tu prenesena v sodobne literarne oblke.. V tretjem delu so natisnjeni potopisn1 utrinki ,n spominki z naslovom »Skrivnost Blaščeve jame«. V obliki noti, ki jo opravita gorenjsk" origVial. tenkočutni poznavalec domačih gora n njihovih skrivnosti. Vričev Frčnc z Dcvjega n p sec — tu označen kot pravljičar Bukov-nik — pripoveduje Kunčič, vedno v okviru triglavskih krajevnih podob, lepo število pripovedk. pravijo in razmh drugih storj. ki se vse razpletajo okrog Tr slava. Tako mlad bralec prepotuje in v duhu preplazi mnoge triglavske višine n doživi ia poleg kraj-ne tudi pravljičn svet z njegovimi posebnimi bitji in čudovitimi prigodam . Tako se potopis z vmesnimi zgodbami razširja v pravljico, s čimer je nastal originalna n nrkavna knjižica na 136 straneh, ki jim daiejo posebno zanimivost še ilustracije akad. slikarja Stanka Kumarja. O pisateljih in umetnikih Pisatelje lahko razdelimo v kresnice, planete n zvezde stalnice.. Prvi nam nud'jo trenutne učinke s pokom in bleskom: pogledaš navzgor, vzklikneš: »Glej jih!« In že so za vedno izginil". Drugi, torej blodne m spremenljive zvezde, so nekoliko bolj trpežn'. Sijejo — pač samo zaradi svoje bi žine —. često še bolj bleščeče od zvezd stalnic in jih tisti,, ki se v te reči ne spoznajo, zamenjujejo z le-temi. Vendar pa morajo tudi ti kmalu zapustiti svoje mesto, ohran jo samo svojo skrito svetlobo in učinku iejo zgolj na tovariše ob svoji: poti (t. j. na sodobnike). Njim je dano gibanie. ki traja samo nekaj let. Edinole tretja vrsta zvezd -pisateljev se ne spreminja, marveč stoj! čvrsto na nebesnem svodu; imajo svojo lastno svetlobo, učinkujejo v tem kakor v onem času, ker se njihov videz ne sprem:nja z menami naš h stališč, saj nimajo nobene paralakse. Le-t? ne pripadajo — tako kakor drugi — zgolj določenemu sistemu (narodu), marveč vsemu svetu. Toda zaradi tega. ker stoje visoko, potrebuje nj hova svetloba čeeto mnogo let preden postane zemljanom vidna. Imimo dve vrsti pisateljev: Take, ki p:šejo zaradi stvari same, in take. k: pšejo zavoljo pisanja Prvi so imeli neke misli in sii prdo-bili neke skušnje ki se j m zde vredne. d!a jih povedo ljudem. Drugi potrebujejo denarja in pišejo zarad' njega. Ti mislijo samo zato, da pišejo. Spoznamo jih po tem. da svoje misli kar se da na široko razpredajo in rad' navajalo tudi napo! resnične, napačne, prsHjene in negotove ideje: ti tudi !jub:ic somrak, ko so zdi da so to. kar niso: zaradi tega je njihovo pisanje nedoločno in nejasno. Pri takih pisateljih brž opazimo, da pišejo zato. da bi na-pcin:li papir. Lahko bi rekli, da imamo tri različne vrste avtorjev: ene. ki pišejo ne da bi kaj mislili. Pišejo no spominu, iz rem'niscenc, al: celo neposredno no tuiih knjigah. Ta sloj psateljev je največji. Drugi so tsti. ki mislijo, ko pišejo. P mislijo zato. da kaj napišejo. Taki po zelo pogosti. V tretjo vrsto sod:jo pisatelji. ki so razmišljali, a ne zato. da bi se lotili pisanja. Ti p;^ejo eamo zato, ker so mnogo razmišljal'. Taki so redk'". • Dobri pisatelji si vsekdar prizadevajo, prisiliti svojega bralca, da bo pri branju mislil natanko tako. kakor so misFlj oni sami, kajti kdor ima res kaj tehtnega povedati, bo skrbno pazil, da mu nič ne gre v izgubo. Zaradi tega je dober sitil odvisen od tega. ali imaš res kaj povedati. Samo to malenkost pogrešamo pri večini današnjih psateljev in to je krivo, da so njihovi spisi tako slabi. Kdor ima povedati j t bitnega, se mu nI treba skrivat: v izumetn čene izraze, težke fraze n temna namigi vanja, marveč lahko preprosto, jasno in naivno napiše svoje misli, pri čemer je lahko preprčan. da njegove besede ne zgreše učinka. Kdor torej uporablja zgoraj omenjena umetričenja, razodeva s tem svojo revščino v mišljenju, duhu n znanju • Učenjak; so tisti, ki so sr nabral? znanja iz knjig. Misleci, geniji, razsvetljevali sveta in poeneševalc človeškega rodu eo pa samo tisti, ki čitajo naravnost z knjige sveta in življenja. Dobra vdja je v moral: vse. v umetnosti pa nc. Tu veija samo to. kar zmoreši, t j. kolikor moč: imaš. Dela pesnikov in upodabljajočih umetnikov imajo v sebi pravo zakladnico globoke modrosti, to pa zato, ker :z njih govori naravna modrost stvsri samih, modrost, ki jo umet-n'ki samo tolmačijo s tem. da jo jasno izražajo in ponavljajo v čistejši obliki. Zato pa mora kajpak vsak, kdor bere pesem ah gleda umetn.no. tudi z svojega prispevati, da pride ta modrost na dan. Potemtakem razume vsak samo toliko, kolikor mu dopuščajo njegove sposobnost: in Izobrazba, kakor pomorščak spusti svoje grczilo samo toliko v morje, kolikor je grezilo dolgo Pred sl ko naj vsakdo obstane kakor pred kakim knezom in čaka, ali n kako ga bo nagovorila; kakor kneza naj tud; nje sam ne ogovarja, kajti lahko se mu zgodi, da bo slišal samo sam sebe. • Diletanh, diletanti — tako imenujejo tfete, ki goje neko znanost ali umetnost iz ljubezni do nje in od veselja z njo. torej »per 1 loro debette* (za svoj užitek) Tako prezirljivo jih nazivaijo tsti. ki so se te znanosti ah umetnost: lotli zaradi zaslužka, to pa zato. ker njim nud' užitek samo denar, k: ga s takim delom zaslužijo To omalovaževanje diletan-tov sil oni na podlem prepričanju, da se nihče resno ne loteva nobene reči. če . ga k temu ne sli pomanjkanje, fldad ali kakšen drug pohlep. Občinstvo je tudf tega duha n zato iste- ga mnenja. Od tod poteka njegovo spoštovanje pred »s»trokovniakl« in njegovo nezaupanje do d letantov. V resnici pa je diletantom stvar smoter, strokovnjakom kot takim pa zgolj sredstvo. Toda neko delo bo opravljal z vso resnostjo samo tisti, kateremu je reff veliko do njega in ki se z ljubezn jo bav: z r.j:m. Prav od takih ljudi, ne pa od dninarjev so vsekdar prihajale vel'ke stvari. Arthur SchopenhauBr. Knjige tega tedna Uredništvo je prejelo v oceno naslednje nove knjige: Dr France Tomšič, Nemško-nlovenski slovar. Druga, predelana zdaja Založba Ljudska knj gama v Ljubljani. II d-628 str. Format 16X10. Janko P o 1 a k , Selanovi in drugi Povesti za otroke, z lustracijam Ivana Erbežnika. Založba Ljudska knjigarna v Ljubljani. 96 str., format 20X16. O posameznih knj gah pripravljamo podrobnejše poročilo. Japonski drami v zagrebškem gledališču. -Kakor poročajo iz Zagieba. prpravlja ondot-no Hrvatsko gledališče dve japonski drami: legendo »Asagao« (Jutranji cvet), delo znanega klasika 18. stoletja Yamada Kakašia. n traged jo v enem dejanju »Tarakoja« (Vaška šola). spis Takeda Izumoa. Prvo delo ma roman tično-heročen značaj in llubezentki zaplet. Drugo delo je zgodovinska žaloigra epič-nega pomena;- v njem je orsana v navdušujoči oblik ljubezen n požrtvovalnost Japoncev do domovine Obe drami sta prevedla ravnatelj Drame Tomislav Tanhofer n Voj-mil Rabadan, v glavnih vlogah pa nastopita mlajša Igralca Vel.jko Marč č in Jelka Šokče-vič. Glede prevaiania teh dramatskh del in navodM za razlago nekater h podrobnosti je šel prevajalcema na roko japonski poslanik v'Zagrebu dr. Kazuiči M urk. Zemljepisni in zgodovinski obzornik V zvezi z Imeni, ki jih čitamo v vojnih poročilih Walcheren je k nizozemski pokrajini See-landu spadajoči otok med morskima zalivoma Westerscheldo in Oosterscheldo ob obali Severnega morja. Preliv Sloe ga loči od otoka Južnega Bevelanda. Površinsko meri 209 km2, je zelo rodoviten in zavarovan z nasipi in peščenimi okopi. Njegovo prebivalstvo živi v mestih Middelburgu, Veereu, Vlissingenu in v 18 vaseh. Walche-ren omenja zgodovina 1. 1809, ko se je Angležem v času Napoleonovih vojn ponesrečila izkrcevalna ekspedicija na njegovo kop-nino. Beveland, Severni in Južni, sta dva nizozemska na področju izliva reke Schelde ležeča, zelo rodovitna otoka, ki spadata k pokrajini Seelandu. Južni Beveland je večji, prekop »Kanal van Sud-Beveland« ga deli na dva dela. Ta prekop je sedaj del paro-plovne poti od Antwerpna v reko Ren. Po Južnem Bevelandu teče železnica v mesto Vlissingen na Walcherenu. — L. 1530 in 1532 je bil Beveland s poplavo opustošen in si je šele čez dolga leta zopet opomogel. Maasa (franc. Meuse, izg. mos), 925 km dolga reka, ki izvira 410 m nad morjem pri Pouillyju, severovzhodno od Langresa. Na francoskih tleh tečejo vanjo Mouzon, Vair, Chiers in Troussy, ki je izhodišče francoskega Vzhodnega kanala. Od tod naprej je Maasa plovna in prestopi pri Givetu fran-cosko-belgiisko mejo. Med Charlevillom in Namurom, "kjer se zliva vanjo Sambre, teče skozi ozko in globoko dolino, ki se širi proti Liegeu. Pod tem mestom teče po ravnini in. se obrne proti severovzhodu. Na Nizozemskem teče pod Roermondom do izliva Niersa vzporedno z bližnjo nemško mejo, se obrne nato proti zapadu in se je do L 1903 stekal pri Woudrichemu v Waal. Nato teče Maassa naprej kot prekop (Berg-sche Maas) ločeno v zaliv Hollandschdiep in se izliva združen po stranskih rokavih s Scheldo kot Haringvliet in Krammer v Severno morje. Od 1. 1903 Waal ne sprejema več Maasiene yode. Spojeni tok Maase in VVaala se je imenoval Merwede.. Ta odpošilja sedaj v Hollandschdiep odtok Nieu-we Merwedea. pri mestu Dordrechtu pa se deli v tri struge: Noord, je kanalizirani rokav v reko Lek, Oude Maas je geološko stara struga Maase, ki se izliva v zelo peščenem svetu pri Briellu v Severno morje, in I>ordtsche Kil, ki vodi zopet v Hollandschdiep. Nieuwe Maas (tako se imenuje od L 1800 naprej) napolnjuje le voda iz Leka, torej iz Rena. Teče mimo Rotterda-ma v Severno morje in je glavni paroplovni rokav Rena. — Glavni dotoki Maase so v Belgiji: Lesse, Ourthe in Sambre, na Nizozemskem pa Rur (Roer) in Niers. Povezana je z naslednjimi prekopi: Vzhodni in Ar-dennski prekop, s prekopom do Moselle, z Južnim Wilhelmskim prekopom iz Maas-trichta do Hertogenbuscha in s prekopom Campine, ki vodi za Antwerpnom k Scheldi. — Reka Maasa. je bila že v prejšnji svetovni vojni prizorišče hudih bojev. Nemška armada je v avgustu 1914 napadla s petimi armadami enotno utrjeno črto ob Maasi od Saint Mihiela do Liegea. Vse armade so si izsilile prehod čez reko. L. 1918 pa so se morale pod silnim pritiskom Američanov umakniti. Letalski zbor !5feožje Pred kratkim so japonski listi poročali o uspehih japonskega letalstva v borbi proti ameriški oskrbi invazijske armade na filipinskem otoku Lejtu. Te uspehe so dosegli predvsem oddelki »Kamikazovega« zbora, novega japonskega letalskega orožja. ' Na prvi pogled pravijo listi, se zdi, kakor da gre v vsej tej stvari za junaška dejanja posameznih japonskih letalcev, ki so se s svojimi stroji pognali naravnost v napadeni cilj. Podrobna poročila pa pričajo, da gre za povsem nekaj drugega. Novo orožje ni zgolj plod tehničnega napredka. Prvič se je vzela tu poleg tehnike dosledno v poštev tudi skrajna pripravljenost japonskega vojaka na smrt. Japonci sami doslej nikoli niso v toliki meri izkoristili te požrtvovalnosti. Poročila kažejo, da gre za letalo, do kraja napolnjeno z razstrelivom, za »V 1« s pilotom. Pogonskih sredstev je na letalu baš za polet v napad, za povratek jih ni. Tc so torej »žive bombe« ali »živi torpedi s krili«. Pri svojih napadih se skušajo letalci zaleteti v bok posameznih ladij, ker je to učinkovitejše, kakor pa če treščijo nanje z vrha. Novo orožje je do skrajnosti organizirano po vojaških načelih. Letalci se dve, tri leta dolgo temeljito izobrazijo, kakor drugi piloti, nato pa se še posebej vadijo za svoje posebne naloge. Kamikazovi letalci so še zelo mladi, večinoma v starosti 18 do 20 let. Poveljnik oddelka »šikšima«, ki je pripadal temu letalskemu zboru, se je med prvimi na tak način pognal v smrt. Bil je star 24 let. Letalce prav do zadnjega opozarjajo na zmisel. njihove naloge. Poveljnik drugega oddelka tega - letalskega zbora je svojim letalcem ob njihovem startu dejal: »Naši lovci vas spremljajo ln vi morate storiti vse, da dosežete vaš cilj. Ne smete misliti, da je vseeno, ako vas napadejo sovražni lovci, ker že greste v smrt. Biti morate budni ln se jih izogibati!« Letalski zbor »Kamikaze« je posebna formacija, ki si je izbrala svoje ime iz časov mongolske invazije. Takrat je božja sapa — »kamikaze« — uničila sovražno brodovje in rešila Japonsko. List zaključuje, da je dokaz za uspeh japonskega orožja že podan. Japonsko po- ' veljništvo je doslej oklevalo, da bi žrtvovalo na tak način cvet svoje mladine. Sedaj pa je nastopila odločitev. Zato je vrgla Japonska v borbo svoje najdragocenejše in najjačje orožje: silo japonskega duha, ki se kaže v zvestobi japonskih podanikov. Ljudje, ki poznajo Japonsko, so dolgo čakali na tako orožje. Sedaj je tu in pomeni večjo senzacijo, kakor je bila podmorniška senzacija pred Pear' Harbo-urom, pa tudi nevarne-5 ŠPORT Pridejo — gorenjski nogometaši! Jutri popoldne dve tekmi ž njimi na igrišču Ljubljane Kakor smo s poučenega mesta zvedel; z nekaj zamude, bodo gorenjski nogometaši ju-tr' res igrali v Ljubljani, n sicer kar v dveh različn h sestavah ali vsega z dvema popoini-ma enajstorlcama Kot š bkejšo izmed obeh gostujočih moštev je treba ocenjevati enajstorco SK Kranja ki ji je pri "nas določen kot nasprotnik SK M;a-dika. torej četrto ljubljansko moštvo po kakovosti, če domače nogometaše do nadaljnjega razvrščamo po stanju tabele, ki je prav sedaj v veljavi za tekmovanje v domačem pokalnem turnirju. N mamo. podatkov o sedanji udarn sil kranjsk:h nogometašev, vemo pa, da so vso to vojno pridno igrali in posebno v nastopih z ožj mi snortnim tovariš po Gorenjskem spravili marsikatero zmago. Glavni par jutrišn;ega sooreda pa bosta tvorili reprezentanca Gorenjske n najmočnejša enajstorica Ljubi iane. Gostje bodo nastopil! v nasJednji sestav": Kovačič, Martilanc, Engelmanr. 1. Pogačnik, Engelmann U, Slokan, Tičar, Micelli, Poljšak, Bregar Imena nastopaiočh so deloma že znana, saj smo jih že pred 6edanjo vojno srečevali na nogometnih igriščih v dresih kranjskega al jeseniškega kluba, katerima so prav v zadnjem času pripomogli do precejšnjega ugleda in dobrega mena Zato seveda niti najmanj ne dvom mo. da tud; ostal!, ki so se oe tno pozneje pojavili v krogu gorenjskih nogometašev, niso vsaj enakovredni, saj bi jih sicer gotovo ne zadela 'zredna :n častna naloga, da svoje znanje ta čas pokažeio tudi v Ljubljani Ne glede na športno vrednost tega dvakratnega srečanja gorenjskh nogometašev z ljub'jan-sk mi. ki v danih okoliščinah gotovo ne more prinesti prevelike senzac:je. je pa dogodek sam po seb' nenavaden !n privlačen, saj je ta ob'sk športnikov z Gorenjske po več kakor treh letih in pol prvi, odkar ie tudi naše športno žvljenje zajela vojna vhra. Ljubljana bo Gorenjcem nasproti postavila tole moštvo: Plečko. Dekleva, Maršič, Perharič, Prtej, Vdavšek, Trškan, Medved, Hacler, Pupo, Sn.ole. Da 'grišce Ljub1 iane ne bo samevalo niti v dopoldanskih urah, bosta poskrbeli dve mla-dinsk' moštv, ki morata med sebcj še igrati za Mertenthalerjeve žo^e. in sicer ob 9.30 Hermes in Korotan ter ob 10.30 Mladika in Vič. Slednja dva nasnrohvlca sta med seboj že obračunala preteklo nedeljo, in sicer naites^ neie (z 1:0) v korist Mladike, vendar je bi ta izid' razveljavljen m tako bo iste srečanje hitri «e enkrat na vrst', v veliko zadovoljstvo V!čanov. ki računajo ponovno na najlepše mesto, saj je na tehtnici odloč tev, kdo bo prvi in kdo drugi. Popoldanski dogodki se bodo odigrali po temle časKrvnem razporedu: ob 13.45: SK Kranj - Mladika in ob 14.45: reprezentanca Gorenjske - Ljubljana. * Kolikor smo obveščeni — pa tud; to pot samo mimogrede — se druga lj>ubl anska nogometna sestava pripravlja na gostovanje v Celovcu, kamor bo verjetno odpotovaa še danes Kombinirana enajsitorica Hermeis^ in Iztoka bo od grala tamkaj prijateljsko tekmo s KACom. Stavosjsev vozilu na dveh kolesih Zgodbe ln prapovedovanja o prvih yo-četkih kolesarstva, ki segajo tja nazaj do gospoda gozdarja Draisa iz nemškega me- sta Karlsruhe za več kakor sto let nazaj, so bolj ali manj zadostno premleta — tud! za sedanja suha leta — toda kljub temu je v zvezi s to iznajdbo minulega stoletja na pol pozabljenih še toliko drobnih zanimivosti, da je še zmerom vredno nekoliko pobrskati med njimi. Tako na primer ni splicžno znano, da je bilo 1.1887 — torej pred Skoraj 60 leti — v Nemčiji 64 podjetij, ki so izdelovala kolesa, in sicer letno okrog 7000 kosov al: z drugimi besedami vsake tri dni eno kolo v vsakem obratu. Prav za prav smešno! Kolo je takrat veljalo 350. nemšk.h mark. To je za današnje pojme bolj smešno! Deset let pozneje se je letna proizvodnja dvignila na 200.000 komadov, cena pa je padi-j na 200 mark — skupno z gumijastim: plašči, ki so stali nezaslišano vsoto — do 80 mark.' Toda mimo vsega tega se je kolo udoma-čevalo iz dneva v dan in že 1.1898 so nemški listi pisali: Služinčad na kolesih je v Angliji in Ameriki vsakdanja prikazen. Toda tudi Berlin ne zaostaja več za tem: velemesti. Zdaj pa zdaj zgodnji sprehajalec lahko opazuje krepkega dekleta na kolesu ki se iz predmestja pelie v mesto- na trg. Ko bo prejela knjižico, ji bo morala gospodinja zap s^ti v oceno še to, da voz. kolo — v veselje vseh, ki so jo opazovali, čeprav to veselje ni čisto objektivno — samo glede spretnosti na vozilu . . . Strokovni list iz onih dob >Die Rad-Weit« ubira v zvezi o kolesarskem športu še prav svojstvene strune in pravi med drug .m: Marsikateri mamici so v teh dnevih že prigovarjali na uhoj da je kolo — poleg plesne dvorane — prav izberno sredstvo za uspešno posredovanje v zakonskih zadevah. Dekleta so na izletih s kolesi še vse bolj privlačna kakor omožene gospe, kar že samo pove dovolj, da naj se v čim večji meri poslužujejo te prednosti. Ce doma zadevajo na ugovore pri prošnjah za take izlete, naj uveljavijo svoja hrepenenja a dokazanimi dejstvi, da ie'koles: renje zdravo — za vsako bolezen, da krepi mišica — kar ni brez haska niti v plesni sezoni in nudi najrazličnejše možnosti za ohranitev svežega videza in prijetne vnanjosti tudi v toaleti. Sicer pa je vožnja s kolesom pesrra v vseh pogledih in ustvarja nešteto priložnosti za kratke postanke in popravila ki vsa lahko pripomorejo do sladkih zaplet-ljajev in vsega, kar jim mora neogibno slediti. Ce stroga mamica niti na vse to ne bi pristala, ostaja dekletom še zadnje zatočišče — k zdravniku, ki naj jim odredi toliko in toliko izletov s kolesom. . • Vse ostalo bo že prišlo samo po sebi. . .« čas — ta najboljši zdravnik vsega zlega in nedosegljivi micjster za vse, kadar se je treba na svetu sprijazniti z novim, je tudi kolesarstvu priskočil na pomoč in mu m mo grede pomagal do ugleda in splošne udo-mučenosti. Danianes se baje na vsej zemeljski obli prevaža s kolesi — kolikor jih pri tem ne ovira grom frrpov ali reglja-nje strojnic ali padanje letalskih bomb ali tudi taka ali drugačna prepoved — okrog 60 milijonov ljudi. Prvo mesto med to mno-ž co zavzema vsekakor Nemčija z 20 milijoni, za nio pa veljajo lcct najbolj »kolesarske« Anglija z 10 in Francija z 8 milijoni kolesi. Relativno (po številu prebivalstva) pa sta daleko pred vsemi Holandska (8 milijonov prebivalcev in 3.6 mil:jona koles) ter Danska (3.7 milijona prebivalcev in 2.6 milijona koles). Zanimivo je, da je kljub povečanju kolesarskega prometa v zadnjih letih pred vojno število nezgod s tem prometnim sredstvom vidno popustilo, kar je deloma gotovo tudi zasluga poostrene pr"metne discipline. Vse bolj je namreč zadnji čas po kolesarskih deželah prodiralo stremljenje, da je treba kolesarjem zgraditi posebna steze, ločene od pešcev in ostalih vozil, m ta novotarija je prav posebno* dobrodošla za sigurnost vožnje s kolesom. Zdaj pa še nekaj besed o organih in boleznih, o katerih pravijo, da jim kolo šc bolj škoduje. Pri organskih boleznih srca in nekaterih vrstah jetike bi se bilo treba vsekakor najprej obrati po zdravnikov nasvet. V splošnem pa je priznana stvar, da učinkuje kolesarenje kot zdravilna g mn?.-stika za trebušne in hrbtne mišice, še bolj pa za one nai nogah in rokah, obenem pa pospešuje krvni obtok in stopnjuje dihanje. Telo se prečišča hitreje kakor obri čajno in že to samo mu daje nov vagon in svežo duševno razpoloženje. Pravijo tudi, da je vožnja s kolesom splošno koristna za one, ki imajo kakršne koli pritožbe nai nogah, ker so pri pogan j a ju vozila najbolj zaposlene in prisiljene izvajati določene gibe, ki sčasoma lahko celo odprav, jo manjše hibe in nevšečnosti, V splošnem pa je že treba priznati, da ne pretiravajo oni zdravniki, ki svetujejo, nai kolesar vozi p:prečno po 10 do 12 km na uro in dnevno ne sme prevoziti več kakor tri ure, če je star nad 45 let. Prav tako je pameten oni nasvet, ki se nanaša na vožnjo na klancih; če je prestrm, stopi s kolesa in stopaj z njim počasi navkreber. V tako smer namreč kolesu vsi izumitelji niso mogli odvzeti večjega napora za človeka; v enem je torej današnje kolo do pič;ce podobne prvemu izdelku na dveh kolesih — da gre samo odi sebe samo navzdol ... HALI OGLAS! Kdor iSče službo, pUča u vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek sa te oglase Je L 10.— Za ženit ve in dopisovanja je plačati sa vsako besedo L 2.—, u vse druge oglase L 1-— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.50 za besedo. Najmanjši iznos za te oglas* je L 14.— Za vsak oglas Je treba plačati dr*, ur pro*. takso °-60- » dajanje naslova ali Šifre pa L 3— ' ZatsssMslfev ed !7»-o slo 6*23 IZ/I.viizhus POSTREŽNICO pridno in pošteno za dopoldanske ure. sprej .-reni. Slomškova ul. 14. pekami. 30083-1 POŠTENO DEKLE prdno :'n čisto, z nii-nje t, kuhe in drugih goft>odin>k:h del. sprejmem k boljši tričlanski družini v sredini mesta. (Vetiko perilo Izven).— Na-lov v ogl. odd. Jutra 30063 la pos-^p.rzNTCo zi 3 v tednu takoj sprr Plačam pri- merov. ,;is!ov v oglasnem odd. Jutra. 30054-la POSTREŽNICO iščem. -__<..', .. Na slov v ogl. odd J v tra. 30086 1a GOSP. POMOČNICO z znanjem kuhe. prdno in pošten 0 iščem k dvočlanski družini v centru mesta. Kro-chl. Verd jeva ul 5-m.. desn" 'top. nišče. 30106-la VAJENKO za dgmsko frizersko obrt. sprejmem takoj.— Ren Viktor, frizer Gle dališka 8. 29680-44 2 KROGL. LEfcAJA »R v«. 40x90x23. proda-r. Nislov v ogl. odd Jutra. 30029-6 FOTOAPARAT Zeiss-Ikon. Super Ikonta z daljinomerom, 6x9 — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 30031-6 SAMQNAVMAC (SeroetroUer) dva komada prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 30057-6 NASTAVEK za sadje ;n lonec za r<> že. orimemo Za darlo— ugodno prodam. Naslov v o?l odd,. Jutra. 30058-6 SKUNKS ket> z mufoCTi. nov. p*o f»->m. Naslov v ogl odi Jutra. 30060 6 POT?I*TVO v narodnem planu, macesnov les. ob=toje2e iz visoke omare, umivalnika, postelje s posteljno omarico in 1 večje n 1 manige mize vse dobro ohxan1eno, proda: ABC. Medvedova r. 8. poleg kolodvora žiška. 30061-6 RADIO 5 cevni, PhfliD?. orvovr-fton. krasen model, prodam. Na ogled od 13. ure d-i!je. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30062-6 VIOLINO koncc-rtno. :zdelek prof. Mušiča. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30071-6 2 KUH OPRAVI soPdno izdelani, neple-skaili, Pr> 7 kom. proda J sin Zorman. mizar — Breg 14. 30075-6 MOŠKE ROKAVICE bele. usnlene, nove. št. 8''? za rrJformo, ter raz lične knjge. nemško-plo ven;k: slovar, prodam. — Nislov v ogl. odd .Tutra 3004S 6 OTROŠKO POSTELJO leseno dobro ohranjeno z mrefio. prodim za 850 lir Mencingerjeva S7-T. levo. 30031-6 VISOKE ČEVLJE z dvojn mi podplati, št. 35 in nizke športne št. 34. prodam. Naslov v ogl. 'odd. Jutra. 30008-6 KOLEDARJE žepne in beležne za leto 1945, vam v veliki izbiri nudi papirnica Ba. hovec. pri tro mos t ju. 29384-6 2 GUMT-PLAŠČKA rabljena. prodam. šišenska c 48. 30039-6 OV" TE FODLOGE in kaito-ov predpražnik 70x100 >.cm, prodam aH zamenjam. Naslov v ogi odd Jutra. 30111-6 ZIMSKO SUKNJO temnomodro prodam.— Rožna ul. 8. Zorič. 30118 6 RADIO Ph:!ips. zelo dober prejemnik. prodam. Ce-ta v Mestni log, pristava črne. 30143-6 DAMSKO KOLO prav dobro ohranjeno, takoi prodam, šušteršič Prankopanska 21. 29950-6 MOŠKO OBLEKO lepo, tkoraj n"VO. tem" nomodro. progasto, pred vojno, za srednjo postavo. prodam. Dunajska c. št 23. čevljar. 30146 6 BOLJŠE BLAGO za par moškh srajc in 3 volnene novs pulover-J e (brezroka vn ike) pro. dan. Naslov v ogl odd. Jutra. 30153 6 KOMBINEŽE sv lene in hlačke, nove 8 garnitur prodam. Naslov v orI. odd Jutra. 30154-6 NALIVNO PERO Pelikan in ptičjo klet ko 33x50x77. prodsm.— U''Ca 3- maja 9. Hočevar 30171-6 POCNKAN LONEC za kuhanje perila, malo rabljen, prodam. N islov v ogl. odd". Juter. 30178-6 PREPROGO bo=an<':o. velikost 145-kr.it 290 cm. proda.-n.— Naslov v ogl. odd Jutra 30183-6 DAMSKE ČEVLJE rjave. št. 39 in 6 moških triko hlač -Maco«. predvojnih, prodam. Na slov v oel. odd. Jutra. 30222-6 UGODNO PRODAM HeHkunde, letnik 1895. Brockhops Leks-kon let. nik 1894. serio »Zeit-fchrift des Deut-ch Oe-stereich. A!penvereins<. letnik 1903 Naslov v ogl. odd. Jutra. 30220-6 RADIO 5 elektronski z vdelani™ gramofonom, v krasni, ftoječl omari. prod r m. Jcše. Cesta na Lo'-i 20 30215-6 P-RF^nOK AVNIKE mo?kp. volnene in dim ske vešt.iice ter boljše b!a;s | POLJAK LEŠ2P0LDINA Pogreb bo v soboto 11. t. m. ob 15. uri z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. '*i Ljubljana, Mecklenburg, 9. XI. 1944. M ŽALUJOČI OSTALI r" Ure'' Po kratki bolezni nam je umrl j* sinček-edinček JAN K O fii Na zadnji domek ga spremimo v soboto 11. t. m. ob uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, 9. novembra 1944. | Neutolažljivi: KURET IVO in f PEPCA, starši, ter ostalo sorodstvo i - ........ B ? M • t 1 Po daljšem boleh anju nas je za vedno zapustila naša preljuba žena, dobra mamica, hčerka, gospa m t-! m El 11 Pogreb bo v nedeljo 12. t m. ob 14. uri z žal, kapele sv. Andreja, na pokopal šče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, 10. X. 1944. j | Žalujoči: ; MARKO, mož; MARIJA, hčerka t 3 IVANA in JOŽE, starši ter ostalo sorodstvo Dotrpela je naša ljubljena soproga, zlata mama, gospa folijak^toi roj. JERMAN Irl '-•i Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto 11. t. m. ob %15. uri z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 10. novembra 1944. m v m m Žalujoči: PETER, soprog; ing. MIRKO, STANKO, MARJAN,, sinovi; ZORKA, hči ter ostalo sorodstvo .L 4 1 D. Goebeler: 34 Sestri In »©k« Roman »Lilo, ti si mi bogme — prijateljica! Na tvoae .zdravje!« Pomolil ji je kozarec, ona pa je trčila z njim in se zasmejala: »Kaj prijateljica, dekle ima denar, in ne pozabi, če obrodi moj nasvet uspeh in se vzameta, dobim procente.« * Heinz Jordan in Ahim Burger sta sedela v neki vratislavski hotelski sobi pri zajtrku. Našla sta se bila, ko se je Ahim s tajnim svetnikom Solgerjem vrnil iz Budimpešte. Med tem ko se je ta peljal napi« j v svoj domači kraj,' sta bila profesor in Ahim še sedla k zadnjemu požirku, nato pa oba hkratu odšla počivat. Marsikaj sta si imela povedati, vsak je prispeval svoj delež. Ahim je bil poln doživetig in novih izkustev, Heinz Jordan pa nekam molčeč-nejšL Tudi zdaj je prepuščal besedo mlajšemu, dokler ni ta mahoma premoliknal in bratranca začudeno pogledal: »Nu, in ta? Nič ne pripoveduješ.« »Kaj naj bi tj povedal?« »Sodim, da je fer mnogo takega. Doma ee je v teb tednih gotovo to in ono zgo- clilo »Zgodbo se ie> ° tem sem verKiar pisal. Na fldinžkd ni posebnih novic, vsaj pomembnih ne, vse gre svojo običajno pot.« »Nu, in zunaj?« Oba sta vedela, kaj je mišljeno, kadar je kdo izmed njiju izrekel besedo »zunaj«. »Vse v redu, otroci so zdravi, pa zastran tega ti je gotovo Ciiiika pisala.« »Ciiiika je to pot zelo lena v pisanju, nekaj dopisnic, nič drugega ne, in zdaj se že več dni nd oglasila.« »Gotovo je mislila, da zdaj prideš; da se bova v Vratislaivi še nekaj dna pomudila, ni brlo pričakovati.« A vendar!« Ahim Burger je mrko' pogledal predse: »S Ciliko nekaj ni v redu,« je mukoma spravil iz sebe. Heinz Jordan je molčaiL »Tudi ti veš, da je z njo nekaj narobe, Heinz! Kaj ji je? Kaj veš?« »Kaj naj vem? Mlada dekleta imajo časih miuhe, zakaj jih gospodična Ciiiika ne bi imela?« »Ker jih Se ndikoh na. To ji vobče ni podobno. Kdo je tisti stari znanec iz Quied-linburga, ki se je mahoma pojavil?« je zdajci planilo iz nijega. »O tem ti je pisala?« »Ne mnogo, pred tedni že, prav v začetku mojega potovamja. Samo nekaj naimigov, da se je vrnil, da j« zelo zaniimiv in da bi vedel mnogo povodati.« »Tako? Qlel gJej!< Heinz Jordan je po-sluhnil. »Tako? Ne bodi tolikanj skopih besed. Kdo pa je?« »Dragi dečko, prav za prav nihče, vsaj pomena nima nobenega: Tomaž Malten. Ne vem, ali se ga še spominjaš. P ejšnji župan je bil njegov oče. Mnogo starejši je od tebe, vsaj deset let, težko da bd ga še iimel v spominu^t »Pač, že vem. zdarj se mi svita. Neznosen fante, na gimnazija ga niso mog i trpeti, niti pri nas v nižjih razredih ne. Kaj ni postal inženjer in potem nenadoma izginil, nekam na Finsko, ka-li?« »Da, in baš o prvem času, takrat, ko se je zrušila na starega Fabriciusa nes.eia in se je jelo vse odmikati od njega in njegove družini ce.« »Kako čudno to poudarjaš. V kakšni zvezi je bil Tomaž Malten s to rečjo?« Ahim je osuplo pogledal. »S to rečjo ne, zato pa — z Rozo. Saj veš, kaj so takrat pravili: da je b'la skrivaj zaročena, samo nihče ni vedel, s kom.« »In zdaj veš? S tem Tomažem Malte-nom? Ali nemara še zdaj skuša —?« »Morda je poskusil, gotovo je. V Koda-mju sem ga bil srečal. Od mene je zvedel, kako se je vse obrnilo, to je, da Roza ni samo Roza Fabriciusova, ampak premožna ženska, ženska najboljšega slovesa, pa je morebiti pomislil, da bi bilo vredno navezati stare stike, Iti jih je nekoč pretrgal. Najprej ji je pisaL« »In mu je — in ga je —?« »Niti besedice mu ni odgovorila, toda prišal je vendarle.« »Nesramnost! In zdaj? Heinz, menda ji ne hodi na misel, da bi se še danes poročila z njšm?« »Nikakor ne.« Heinz Jordan se je iz dna duše zasme