SLOVENSKA BCELA. -ai490S»- Meiea avgusta IS50. Bernard vojvod Gorotanski i n v Juta kraljevicna Ceska. *) Od Gorotanskih je dolin Potval Bernard vojvodov sin U dalno Krokovo deželo, Kjer zlata Veltava se vije, Tam gledat dekle tako lepe, Da lepše sonce ne obsije. Ko na Hradčinu se ozre Po vertu, kjer kraljična gre Ob ranim jutru se sprehajal, Zagleda jo, in čudna strela Iz bistrih nje očes poslana, Je v rahlo serce ga zadela. Da knezov stan se ne spozna, Obleka bojna krije ga, Za viteza se on oznani, Doma od Drave bregovite, Alj vendar čut u sercu skriti Oči izdajo plamenite. V dvorani družba zdaj sedi, Prežlahtne tukaj so jedi, In kader vodo po kosilu Kraljična lepa ptujcu dade, Jej perstan rahlo, kakor pero Z' roke v vmivalnico odpade. Alj cela družba ostermi Ko perstan svetlo zabliši Na ptujga gosta perstu. In oj.slra tožba gre pred kralja, Da je Korose prederzen, — vender Mu dekle ljub je pogled dala. Prederznost kaznovati, že Vojakov truma bliža se, Alj k' nogam denejo orodje, Ker ptujc v postavi velikanski Libuše sinom se prikaže, — Da vojvod on je Gorotanski. Vsa družba vstrašena beži, Alj Otokar se veseli, Poda desnico mu prijazno, In tako k' njemu beseduje: »Naj vojvod Gorotanski Jnlo »Nevesto svojo imenuje.« In tu, ker Glina se vali, Usred slovenskih tu ljudi Je krasna češka rožica Se mnogo let polem cvetela, Dokler Slovenci se živijo, Se bode nje lepota pela. K—č. *) Bernard, kateremu je njeg v stareji brat Urili v letu 1201 vojvodstvo Go-rotansko prepustil, je bil sin Grorolauskega vojvoda Jermana i'£ Sponheim-ske rodovine. Ta zgodba se je pripetila pod kraljem Premislom Otokaroni I iu pod rimskim čarom Miroslavom JI. Svela £ora na Ceskem. I roli sredi trinajstega stoletja je živel na svojih grajšinah med Breznico in 1'ribramskimi gorami mogočen vitez iz slavne rodovine Maloveških gospodov, kterim je slisilo bližnje brezovo lesovje, od kterega je ze Libnsa rekla, da je poln srebra; in morde po tem brezov ju so se poslej nekteri zmed Malovcev tudi Brežki imenovali. Mnogo let srečnega zakona viteza Zdenka Malovca je že bilo preteklo, bez da bi mu bila draga njegova soproga po nja vroči želji kakega deteta porodila. Ali zdaj se je vendar bližal blagi čas, da bi imel oče imenovan biti; kar pride mu od kralja povelje, da se oboroži in s svojimi voj.šaki bez odloga na pot poda, ker vladar njegove pomoči potrebuje. Njegova žena Ana je bila že visoko na času, in ker po odhodu svojega sopruga ni hotla na samotnem gradu sama ostati, ga poprosi, da bi jo k njeni dobri prijatlici spremil; tam je namreč hotla svojega poroda dočakati. Cz serca rad je Zdenko v prošnjo svoje sopruge privolil, in ko se je moral potem vkratkem s svojim oddelkom h kraljevi armadi vzdig-nuti, je jej vkazal sesti v nosihiico, varno od dveh mezgov nošeno. Vojšakom je vka/.al vitez popred iti, in 011 s drago svojo ženo je jim počasi sledil, ker je hotel mezge sam voditi in ravnati. Bilo je že proti poldnu in ona v sredi globokega gojzda; kar je začutila Ana britke bolečine, zakaj tira njenega poroda je že bila blizo. Silno se vitez prestraši in če ravno v divjem boju pogumen junak je zdaj trepetal kot slabo dete po celem životu. Med tem je pomaga! soprugi iz nosilnice, in po njeni želji je jo peljal pod zravenšuo drevo, kamor se je v mehki mah vsedla in svojo glavo na deblo nagnila. Zvesta nje služabnica, ki je jo spremljala, ji ostane na strani in Zdenko se je skerbstft oziral krog in krog, ali bi ne bilo kje kakega človeškega stanovanja najti. In glej! tu stopi iz goščave borno oblečena žena, jer-b:isček poln nabranih gob v rok;th, iu pri ogledu mukopolne gospe začudj m.i postaji. Vitezu je bilo, kakor se bi mu bil kak angelj iz nebes prikazal; zakaj sladka nada ga je obdajala, da bo svojo preljubijeno ženico s pomočjo te starke pod v.irno krovj" k dobrim, gostoljubnim ljudem pripravil in jo tako še daljših nesreč otel, ki so jej v sredi globokega gojzda profile, Starka je hitro spoznala, kaj se tu godi; zatorej se je obernila k vitezu, rekoč: »Ce je tvoja volja, prežlahtni vitez! hitim na moj dom po dva moža, da bi milostljivo gospo v našo bajtico odnesla." »Kdo si pa, žena! in kje je tvoje domovanj*?" jo povpraša vitez. »Moj mož je voglar Boleslav; glej tam, kjer se dim proti nebu vali, tam dela on zdaj z dvema hlapcama. V četer-tinki ure smo vsi trije zopet nazaj." »Lepa ti hvala, draga ženka ! vendar ljudi hočem sam poiskati. Ostani med tem pri moji gospi." Iti urno se zdaj požene vitez na svojega belca, ter jo proti naznainnjenemu mestu zapekta. Vendar še popred da se je vernul, je mu bila Ana s pripomočjo skerbne voglarice porodila in sicer dekličico. Ko je zdaj Zdenko pervič svojga novorojenega deteta vgledal, se mu je milo storilo okol njegovega serca in kolena so se mu vklonile na zemljo k vroči molitvi. »Dete je slabo, silno slabo, žlahtni gospod," povzame zdaj vogUrica »treba bi blo., da ga kerstimo." Brez da bi bil besedice zinil, je zajel u svojo kacigo 0§e(m) vode iz mimo romouečega potočica ino k ženi pristopil , ki je detice na svojih rokah deržala. »Prosimo božjo porodnico, ki je kralja vsih kraljev te zemlje v borni štalici na svet rodila, za botro , jaz sim le njeno pokorno orodje ," je govorila voglarica in Ana je dopadljivo njenim besedam prikimovala. Potem je poškropil Zdenko glavico svojega nevbogljevnega deteta, rekoč: »Jaz te kerstiin v imenu Boga Očeta, Boga sinu in Boga svetega duha. Marija naj ti je ime, v čest božje porodnice. Naj te Ona vodi in varje na vsih tvojih potih. Amen." To vse je se tako hitro zgodilo, da je že vse opravljeno bilo, ko so voglarji z nosilnico prišli, v ktero so potem bi-lovja in drugega maliovja nastlali, porodnico rahlo v njo položili in proti voglarski bajtici odnesli. Skerbno je bil Zdenko vselej zraven nosilnice, in voglarica in služabnica dete varno v oblačilih zavito na rokah ste jim sledile. V bajti voglarske družine so bile hitro, kolikor se*je namreč dalo, vse potrebniše naprave storjene, ino vitez je zdaj nevtegama na svojem berzein konju jednega posla na svoj grad odposlal, da bi se njegova gospa hitro s vsiin, kar je še potreba bilo , za čas njenega prebivanja v tem divjem gojzdu previdila. Gradski duhovnik, ki je po Zdenkovi želji tudi prišel, je blagoslovil porodnico in novorojeno detice ki je obderžalo tisto iine, ki se mu je pri pervein kerščenju dalo. Tudi Anina prijatlica je dohitela, kakor je hitro te do-godbe zaslišala, da bi jej tudi zvunaj svoje hiše postregla. Ko je zdaj vitez svojo predrago soprugo v tako dobrih in gostoljubnih rokah vedel, je jo priporočil z deticem vred varstvu Vsegamogočuega in se je hitro na pot odpravil, da bi poklicu svojega kraljevskega vladarja zadovolil. Marte voglarice strah in bojazen za življenje slabega deteta se vendar v veselje vsih ni obistinil (vresničil), temuč de-kličica je bila zdrava in je tudi od dne do dne močnejša prihajala. V kratkem je tudi Ana ozdravela , ter se po povabilu svoje prijatlice na njeno stanovanje podala, ko je še poprej svoje poštene postrežnike bogato obdarila. Več mescev je že bilo preteklo in vitez se je zdrav zopet vernul iz vojske. Tu je najdel svojo Maričico zdravo , okroglih, belorudečih lic v naj bolji rasti in se ni mogel nagledati krasne podobe svojega deteta, ki je z njegovo brado in lasmi igralo. Veselje , ki je ga vitez zdaj v družbi svoje preljubljene ženice in svojega deteta zavzival je mu bilo čez vse druge radosti in veselice. (Konec sledi.) Cerlieniški brest* (Konec.) Dolgo je zdaj objokovala zapuščena Marija svojo preljubljeno mater. Za mraka je potovala k pokopališču, s solzami kropila njen grob, in dan na dan nje križek na grobu z novim vencem ovila. Materne besede jej niso zginile'z misli; težki boj je vedla s svojim sercem, odrekla se je dragega — pa je ga vendar še ljubila. Sklenila je vsako naklonjenost k njemu v s gosti skoz vrata, in v nekoliko tre-nutjih je bil celi grad v jeduein plamenu. K nesreči je veter na ves pripihal, ognjeni ogorki so padali na slamnate strehe naselnikov; povsod jame goreti in v malo urah je ležala cela cerheniška ves v pepela. Samo cerkvica in hiška opuščene Marije ste še ostale. Preiskovalo se je zdaj, kilo bi bil kriv te nesreče. Nek-teri so v tem vidili kaznuvajoči perst nebeškega očeta, ki ne-pravednosti bezbožnega viteza ni več dalej prizanesli mogel in pravili so, da je dal Bog oče padati ogenj 'z nebes na doin nepravednosti, v kterem se je do dne pokore gostovalo in veselilo. Drugi so mislili, da je po nemarnosti opite družine ogenj navstal in grad in ves požgal; spet drugi so pa dolžili vbogo Marijo, rekoč; »Mašovati se je hotla bezbozni. a, hotla je prižgati bakljado, da bi nevernemu na cesto k sva-tebnej postelji svetiti iinela, — in pripravila je tudi nas ob vse, kar smo posedli." Zatorej so iskali Marijo. Hišica je bila prazna. Vboga devica je klečala na grobu svoje matere, kjer je vsa zjokana bridko tugovala: »Odpusti, mamka, hčeri, ktera se je težko proti tebi pregrešila; moli za njo pred Vsegamogočnim; zakaj pred njim se je zagrešilo dete tvoje, in njegova roka težko na njem počiva." »Ha, ti nevesta peklenska!" je zagromelo po pokopališču. »Tako si nam vendar ti červenega kokota na svatbo poslala! Veseli se plačila!" in vratar z dvema beričama prilomasti do Marije. Devica se je zgrozila — hotla je bežati; vendar prestrašena ne more prestopiti. »Mamka, mamka! ohrani hčerko svojo!" je klicala, deržeč se njenega groba. Vendar beriči so zgrabili tugovajočo devico in so jo vlekli do grada, kjer je jo razkačeni gospon v naj globšo tamnico pahniti vkazal. Drugega dne — zlato sončice je bilo že za gorami — sta kopala dva moža zraven Dobrihovske ceste pod borovjem jamo. Gorki pot se je lil jima 'z čela in korenjaške roke so jima vpadale pri delu. »In to bi rajše v Sam ocel kopal, kot v to prekleto zemljo!" je rekel nju jeden , 'z čela si pot otiraje. »Dve polne uri že klepečeva tukaj, in jama je še komej do kolenca." »Samo seboj to ni," je odpovedal drugi; »gotovo je nama kdo kej naredil. Ziniraj se mi zdi, da zemlja pod 1110-tiko raste." In zopet se lotita dela. Trikrat so se jiina lopate polomile; trikrat se jima nasip zasul, predenj je bila jama skopana. — Bil je to grob za Marijo. Ko je sonce ze nad Berankom stalo, je zaklenkalo na cerhsniškej cerkvici, in Marijo so pripeljali iz tainiiice. V groz-nej stiski se je drenjalo ljudstvo, kjer koli so vbogo devico vodili; matere so povzdigovale svoje deca nad glave ter ka-zavše na Marijo klicale: »To je ta bezdušuica, ki je nas berače storila!" — \eki so jo preklinjali — malo kdo jo je omilova!. Prišli so t je pod borovje, kjer je nesrečno devo grob očakoval, v kterega bi imela živa zakopana biti. Ljudstvo je maličkaj v stran stopilo in izmed njegove srede je skočil raj belj, k Marii pristopil, ter jo za zamero prosil, in rekel j »Moli, Marija, tvoja ura se bliža." Divka je padla na kolena, malko pomolila in obernivši modro oko proti nebesain je vzdihnula : »Jaz sini nedolžna!" Zdaj je odpel rabelj svoj plajš in stal je tu v rudečem telovniku. »Jaz sim nedolžna !" je zaklicala devica in na pol mertva se je srušila na zemljo. Rabelj si je zavihal široke, bele rokave svoje košulje, izderi Marii verpce iz vlas, ovil jih okol svoje pesti in tako zavlekel vbogo devico do jame. — Pokopači so jo zagrebii. »Ona je bila nedolžna!" se je zaslišal silni glas med ljudstvom. Ljudstvo se ogleda zaznati, kdo bi bil to izgovoril , vendar nobenega ni zapazilo. »Nedolžna?" je zagromel strašni glas Cerheniškega go-spona, ki je 'z černega konja grozoviten čin občuval. »To hočemo viditi! vIzderite tam iz plota suh kol, ter ga vsadite na nje grob. Ce zazeleni, hočemo k njenej nedolžnosti molit hoditi!" In se je zasmejal, kakor se zli duhovi smejo, pod-bodel vranega konja in jo zaderčal proti Cerhenicam. Grob je bil zasut. Pokopači so izderli iz plota suh kol in vsadili ga na grob. Ljudstvo se je s težkim sercam razšlo. V kratkem času na to se je dala mlada gospa Cerheniška, že skoz tri noči s težkimi sanji vznemirjena in strasena, od svojega moža razvesti, in je opustila s svojim očetom grad groze , na kterem je bož ji gnjev spočival. Minulo je leto in dan. Vigred se je jela otvirati. Na grobu nesrečne Marije je scvetlo rajsko cvetje in brestovi kol je obzelenel. Ljudstvo se je zgrozilo in vidivši vladajoči perst Boga očeta, je ojstro pokoro delalo. Trumama so zdaj potovali k zelenijočemu brestu, oplakovaje po nedolžnem obsojeno Marijo. Ali gospon, uslišavši, da kol na grobu popike poganja, mesto da bi iiuel do sebe iti, mesto da bi se imel božjega gnjeva zgroziti, se je razgnjevil; molivce na grobu je dal razganjati, in ko to nič ni pomagalo, je zavkazal svojim hlapcem, da bi zelenijoči brest izsekan. Hlapci so šli, da bi voljo bezbožnega gospoda izpolnili; ko so pa do groba prišli in so hotli drevesce izsekati, ni mogel roben sekire povzdigniti. Obšla je jih groza — pustili so orodje ter jo proti gradu zavili, kakor bi jih zla vest podila. Pa vendar tudi to ni ganilo kainnenega, bogapraznega serca; z zelezniin bičem je dal hlapce kaštigati, ker njegove volje niso izpolnili. Bog oče dolgo prizanaša, vendar terdovratnike tudi ojstro kaznuje. Dolgo je prizanašal, vendar svest hudobnega gospona se ni hotla prebuditi, in če je ravno vedel, da ga Bog oče povsod najde, je ga vendar dan na dan znova razžaloval. Sedaj Bog ni mogel dalej njegovih hudobij gledati; poslal je mu težko bolezen, v kterej je med strašnimi bolečinami poslednjič svojo pamet zgubil. Kakor divja zver je letal po gradu, praskal z nohtmi kamneno dlažbo, da se mu je 'z perstov kri na tla cedila, grize I je kremenasto kamnje, da so mu iz ust iskre letale in govoril je o rečeh, da so naj serč-nišim okol njega vlasi pokonci vstajali. Le bolj in bolj je še zdivjal, da zadnjič noben človek ni poleg njega prebiti mogel. Se njegov vlastm sin se ga je izogibal. Jedini černi pes, ki je ž njim 'z jedne mize jedel, je ga spremljal na strašnem potu njegovega živobitja. dednega dne, zgodaj v jutro, je bilo slišati iz veže strašno vitje in tulenje psa. V strahu so se bližali hlapci k vezi, odprejo železna vrata in najdejo svojega gospoda, ležečega na kamnenej podlagi pod železno inizo — bil ti je mer-tev. Zobe je imel kervave in oči s kervjo zatekle so mu bile odperte; poleg njega je sedel černi pes. Bez duhovnika je vmerl, bez vse priprave je stopil u večnost — noben mu ni zatisnil njegovih oči. Sin mu je dal zvoniti; zvon se je majal — klepec je vilar-jal na zvon; —zvouovina vendar ni dala nobenega zvuka. Ko je bil pogreb, nobeden razun sina v celej okolici ni mogel po njem plakati; štiri vrani konji so ga peljali k pokopališču, in za vozam je šel černi pes. Ko je bil na pokopališče pripeljan, je jel pes viti in tulili, in letal je okol zi-dovja, kakor bi bil stekel — posvečene zemlje se vendar ni smel dotaknuti. Nesrečnik je bil pokopan, in černi pes je zgiuul. Druzega dne, ko so hlapci spet na vežo šli, so zopet najdli svojega gospoda pod železno mizo, in černi pes je sedel zopet poleg njega. In drugikrat je bil pokopan, ali druzega dne so ga zopet na veži najdli, in ko ga tudi tretjikrat posvečena zemlja ni prejeti hotla, je 11111 rabelj glavo odsekal, ter ga u jamo ver-gel, ktero mu je rabeljnov hlapec za zverinjakom izkopal in ljudstvo je njegov grob s kamnjem posulo. Skoz tri dni so vidili pastirji černega psa okol njegovega groba begati, po treh daih je vendar zgiuul, nobeden ni vedel kam, in le samo tedaj se je še prikazal, kader je imela cerheuiško ves kaka nesreča zadeti. Mladi gospod ni imel doma nobenega pokoja; izročil je grad staremu oskerbniku in je šel do dalekih krajin, se vojskovat za vero našega Odrešenika. Po treh letih se je zopet -ai - vernul, je dal cerkvico na Beranku sozidati, storil je svojim podložnim veliko dobrega in cela okolica ga je imela rada. Na svetu ga nič ni več veselilo; kakor puščavnik je sedel po celi dan v svojej izbiri, in ko se je večer približal, je potoval k grobu svoje Marije. V mladih letih je končal svoje živlenje in cela okolica se je po njem jokala. Pred sinertjo si je še izprosil, da bi ga mimo bresta k grobu peljali, kterega veje so grob njegove nedolžne Marije senčale. Na brestu sta visila dva venca, ktera so deklice vsako nedeljo v spomin svojej nesrečnej drugarici darovale. Ko so prišli z merilcem do bresta, so konji postali, in živi se nikakor niso hotli 'z mesta ganuti. Ljud se je obernul k zelenemu brestu, je pokleknili in prosil za pomoč; in ko je ljudstvo molilo, se je spustil venec iz bresta na trato; in ljudstvo ga je vzdignido, položilo na mertvaško skrinjo in hitro, bez da bi jih kdo pognal, so konji dalej peljali. Pokopan je bil nesrečni inladeneč v Dobrihovu z vencem vred, kterega mu je njegova nedolžna Ijubljenica na pomirjenje poslala. •— Se za mojih mladih let se je bliskal na tem drevesu obraz Bogo-rodnice za rudečim steklom, in vsako nedelo, s čim se je vigred prikazala, so se sošle k brestu vse dcklice iz Cerbenic in so podjale nov venec na obraz. Vender je to že davno pozabljeno, in povest o vbogej Marii ti zdajle malo kdo zmed ljudstva povedati ve." Tako je končala starka svoje povedanje, in cela družina je šla zamišljena in tiho mimo borovja, pod kterem je stalo na zelenem gričk u o samoti povestno brestovo drevo, svoja vklonjena ramena na vse strane razkladajo, kakor bi se htelo še mnogim vekom opirati. Pri brestu je družina postala; starka se je pokrižala in molila. Med tem so tergale deve vijolice, ki so okol bresta cvetele in jih de vale v svoje inolitevne bukvice, ino mladenči so si lomili vejčice iz drevesa, ki je bil spomenik nedolžne njihove krajanke. Starka je doinolila, poljubila meden križec svoje kronice, se pokrižala, deklice in mladenči so jo obklopili in se podali dalej proti Cerhenicam, mislivši na nesrečno Marijo. P. — '42 — Ogledalo imenitnih Slavenov,*) Jernej Kopitar. (Iz Vedeža.) Jernej Kopitar, jeden nar učenejših Slovanov, je bil rojen v Rep n j ah, vasi V o d i š k e fare na Gorenskim, 2'i. velkega serpana (avgusta) leta 1780. Bil je sin kmetiških sta-rišev. Stariši viditi, da sinek ni slabe glavice, ga pošljejo v Ljubljanske šole. Tukaj je bil zmiraj jeden pervih. Tisto dobo je živel v Ljubljani za našo domovino in njene sinove, kteri so„bile prebrisane glave, posebno vneti in učeni mož , žlahtni Žiga C o j z. Učenost mladega Kopitarja mu ni mogla neznana ostati. Vzame ga s pervega za domačega učenika svojih otrok , in mu da zato verh dobre hrane iu prebivališča v svoji hiši še dobro plačo. Vlladi Kopita r se pa dobremu gospodu iu verlemu rodoljubu Cojzu s svojim modrim vedenjem in učenostjo kmalo tako prikupi, da ga C o j z dvojega tajnika izvoli. Prav po volji se mu je godilo. Po slavno zvcršeriih Ljubljanskih šolah se gre naš Kopitar na Dunaj pravdarskega učit. Še ne 30 let star je bil 2. varh cesarsko-kraljeve dvorne knjižnice. Ker je v njegovem sercu vediio plamen nepopisljive ljubezni do sladkega maternega jezika gorel, in ker je v dvorni knjižnici veliko, mu poprej neznanih pripomočkov našel; spiše zdaj tako slovnico slovenskega jezika , da je vse poprejšne prekosila. Yr predgovoru najdeš našo kratko zgodovino in vse nase pisavce, ki so pred Kopitar jem živeli. Natisnjena je bila v Ljubi j a-n i 1808. — Spiše tudi in da leta 1836 na Dunaju na svitlo imenitne bukve: »Glagolita Klocianus" imenovane. (V teh bukvah bereš tri nar stareje spise v staro-slovenskein jeziku. Eden izmed njih je, kakor učeni sodijo, pridiga tačasnega Frizinškega škofa Abrahama, ki jo je med letaina 957 in 994 v Loki na Krajnskim imel. Tudi obsežejo te imenitne bukve kratko slovnico staro-slovanske ga jezika. Nadalje ti kažejo (str. 48) pregled C i r i I o v e a z b u k e in abeced vsih Slovanov. Na končuje Glagoli t ic a ali Hieroni-in ova abeceda, tudi cerkvena imenovana. — Modre glavi- *) Pod tim naslovom bomo prihodnjič donašali življenj opise vsih imenitnih Slovanov, sosebno pa Jugoslavenov, in če bi njih živlenje že drugot popisano bilo, bomo svojim čitateljenm ravno te življen-jopise podali. ce slovenskih učeucov višjih šol! Živo naj vam bojo te neprecenljive bukve, sad učenosti vašega rojaka priporočene. V njih bodete najdli spet pozabljene korenine našega tako dolgo zatiranega milega jezika). Visoko učen in marljiv začne Kopitar močno sloveti. Leta 1814 so ga samega v Pariz poslali, da je drage bukve, ktere so bili Francozi leta 1«09 iz cesarske knjižnice odnesli, spet srečno nazaj pripravil. Leta 1.S39 je spisal v latinskem govoru spet ene znamc-nitne bukve, ki jim pravijo »ITesvchius.« (Tako je bilo ime nekemu učenemu možu.) Veliko je tudi napisal iz slovanske zgodovine v raznih časopisih. V znamnje spoznanja njegove visoke učenosti sta mu podelila Njega svetost, rimski papež Gregor XVI. , red svetega Jurja in pruski kral j vitežki red zaslug. Kopitar je bil ud P e-trograškega družtva znanstev na Ruskim in več drugih učenih družtev. On si je pisma pisal z nar učenejšiini inoži cele Evrope, iu je bil jeden nar bolj znajdenih jezi k o s 1 o v c o v. 27. malega travna 1844 ga postavi svitli cesar Ferdinand I. za pervega varha c. k. dvorne knjižnice na Dunaju. Posled-njič ga povikša 7.a cesarskega svetovavca. Tako je šlo od časti do časti. — Pa že 11. velikega travna 1844 mu" pljučna s u š i c a slavno življenje konča v 64. leta njegove starosti. Ravno se je na dolgo pot v Rim pripravljaj oridi po želji Očeta papeža, Gregorja XVI. stolico za slovanske učenosti osnovati. Kopitarjevo truplo, truplo našega rojaka, ki so ga zavolj njegove visoke učenosti kralji in cesarji častili, počiva proti koncu Dunajskega pokopališa, ktere-mu pravijo „ Mar ver Friedhof (Marksarjevo pokopališč)." Velika^ množica njegovih prijatlov, slovanskih učencov in drugih spoštovavcov ga je tje spremila. Več njegovih spoštovavcov in imenitnih rojakov iz Slovenskega pa mu je omislilo za slo-ženih 350 goldinarjev srebra na grob lep kamen. V tega so vrezali naslednji pozlačeni napis v latinskem jeziku: Jernej Kopitar, Goratanec, rojen v Repnjah, vasi blizo Ljubljane, 23. dan velikega serpana 1780, v povzdigovanji slovanskih učenost velikega Dobrovskega *) bistroumni naslednik, vmerl naDunaii 11. velikega travna 1844. Goratanec pomeni toliko, kot Slovenec. Kopitar je bil v ime Goratanec, nekdanje ime Slovencov, ves zaljubljen. Toraj so mu ga tudi na grob zapisali. — Vse *) Dob rovski je bil tudi učen Slovan, rojen Slovak. njegove dragocene bukve z uninii vred, ki jih je Kopitar sam spisal, je kupila po njegovi sinerti Ljubljanska knjižnica za 1400 goldinarjev, kjer jih lahko vsaki brez plačila bere. J. Navratil. Ivan G u n d u 1 i č. IVa koncu 15. stoletja je po dalmaških obalah zopet mila zarja novega dušnega živlenja zasvitala. Od ljubezni do svoje ljube domovine in do materinskega jezika vneti pesniki so svoje strune vbrali dremajoči svoj narod zdramiti in ga k višjej izobraženosti pripeljati. Svobodni Dubrovnik je bilo serce, ki je celo Dalmacijo oživljalo. Posebno je tudi ondaš-nje slavjansko igrališce v Dubrovniku veliko pripomoglo k okrepčanju domoljubja in ljubezni do narodnega jezika. V krogu slovečih dubrovniških pesnikov si je pa Ivan Gundulič naj večo slavo pridobil. Njegovo naj imenitnejše pesniško delo je epička pesen „Osmauw ki iz 20 pevanj obstoji. On je bil rojen 8. januarja leta 1558 iz žlahtne dubrov-niške rodbine. Njegovi pervi učitelji so bili Jezuiti, ki so ga v početnih naukih, in potem tudi v modroslovju podučili. Potem se je dvajsetletni mladeneč pravdoslovja s takim vspehom učil, da so mu, kt.< seje izučil, perve službe v svobodnem Dubrovniku porlelili. U svojem tridesetem letu se je oženil z Nikolico hčerjo Sorkočevičevo. Ona je mu rodila tri sinove: Franja, Jeroli-ma in Šišmana. Perva dva sta v austrijanskej vojski do visoke vojniške cesti prišla, tretji je pa vinerl leta 1682 kot knez dubrovniški. Naj iinenitniša njegova dela so: Os man, pervikrat natisnjen v Dubrovniku leta 1626, drugikrat v Budimu in tretjikrat na stroške ilirske narodne matice v Zagrebu leta 1844 s podobo pesnika in s rečnikom. — Potem: Piesanca o veličanstvu božjem, suze sina razmetnoga, Ariadne, Proserpina ugrabljena, Dubravka, posvetilište ljuveno, Koralka, Jeruzalem oslobodjen iz italijanskega in še več družili ali izvirnih ali prestavljenih del, ktere ju tudi narodna ilirska matica na svoje potroške na svet izdala. Vmerl je te izverstni pesnik v Dubrovniku leta 1638, v svojem 50. letu. Izvir in aziatska starodavnost slavenskih ljudstev. n. V besedi Ripat, ki se po spremembi tibnika p, u, f ali b, v prestavi Mozesovih bukev tudi Rifat, Ribat bere , je korenita slovka rip , rif ali rib , in ako k pismenki r še ojstri naduh*) (spiritum asperuin) pridcnemo , se ta slovka glasi hrib? Kakor v slavenskem hrib višavo ali breg-, tako ^iiff v nemškem jeziku skalo ali pa zapreko pomeni. Rusi še danes gorovje , ki se daleč raztcguje , imenujejo hrebet, kar je enako našej besedi lierbet, iu zna biti, da je odtod tudi herpatsko ali karpatsko gorovje svoje ime dobilo. Dalmatinri vetrovnemu navalu, ki se v gorah splete, pravijo narip. Po Kosmatu, nar starejšem češkem zgodopiscu vemo , da se je vodja Cehov, ko so v zapuščene markomanske krajine došli, narprej na gori Rip med rekama Ogro in Veltavo naseli!, in Dalemil poje: »Ker se od verha te gore daleč okrog vidi , so jo horin Rip imenovali. Leta gora, na ktero še zdaj Cehi iz daljnih kra-jov na božjo pot hodijo in ker je, kakor stara pravlica pove , Ceh pokopan , se perva v zgodovini čeških naselnikov imenuje ino je prej ko ne od perve izidne gore češkega naroda, od izid-negore vsih slavenskih IjudstevRip atovega zaroda svoje ime dobila. Nar starejši zemljopisci pišejo, da reka Tanais (Don) iz Ri-patskih gor izvira, in da so Argonautski mornarji, proti vodi se peljaje, prej da so v baltiško morje došli, skoz Ripatske gore se predirati morali, kterih senca jih je na dolgem potu obdajala. Don pak v Valdajskih planinah (SBatbd^Iateau) na Ruskem svoje vrelo ima ; potem takem so se lete planine z svojimi raztegli-nami, Volhonskimi gorami že^v starodavnosti Ripatske gore imenovale in še prej ko na Ceskem se je na Ruskem od Ri-p a to ve ga zaroda goram ime Ripat dajalo. Pervi Ripat ali Hrebet, od kterega se je v starodavnosti to ime na druge slavenske gore doneslo, to je izidna gora vsih slavenskih ljudstev Ripatovega zaroda, pa nikjer drugo! ležati ne more, kakor v Kavkazkem pogorju. Leto gorovje se od svo- *) Ojstri naduh ' ali našo pismenko h so starodavni Slaveni in Gerci v govorjenju radi opuščali, kakor še donešnji den Serbi govorijo, ker pravijo: oču namesto hoču, ilar mesto hilar, lad mesto hlad,' rom mesto hrom, i. t. d. Tudi Slovenci v neklerih krajih na Koroškem pravijo reber namesto hriber. jega sredja v treh ramenih razteguje; eno proti izhodu, drugo proti severu , in tretje proti zapadu moli. Leto zapadno ra-meno kavkazkih gor, ktero se na izhod nej strani černega morja do ustja reke Kuhana raztega, se je v starodavnosti Goraški ali Gorski hribi (montes coraxici) imenovalo in deželo Kolhido na severnej strani od Sarinacie delilo; v njeni se gora Albrus, Elbors ali Bors povzdiga in verh svoj ravno tako visoko ko Hararat k nebu steguje. Leto goro spisatelj Piutarhu pripisane knjige od rek Ripantes imenuje; ona bi znala potem Hrib vsih hribov ali i zidna gora vsih slavenskih ljudstev Ripatovega zaroda biti. Cujte, kaj spisatelj, ki sim ga ravno spomenil, od nje pravi. On je nam iz tretjih bukev Kleantove teomahie*) staro kolhiško pravlico spisal. Potem ko pripoveda, kako je reka dežele Kolhide od inerzlega kraja poprej pod imenam Arkturos znana bila , potem pa od Sončnega sina Fazea, ki se je v njo sterinoglavil, ime Fazis dobila, takole dalje piše : »Blizo te reke se vzdiguje Kavkaz in tega so ljudi v poprej-šnih časih postelj Borea imenovali, zato ker je Boreas, taka je stara pravlica, iz ljubezni do Kloride, Arkturove hčeri gnan, svojo ljubico vgrabil, jo na en verh, Ripantes imenovan, odpeljal in z njo tam Hirpaga rodil, kteri je za Heniohoiu vlado prevzel. Zato je ta gora postelj Borea**) imenovana bila pozneje pa Kavkaz po imenu pastirja, kterega je po gorostas-nej (gigantskej) vojski bežeči Saturn vmoril, da bi iz njegovih črev in oserčja svojo prihodnost izvedil. Ko je pa Satur-nov sin Cevs ali Jupiter zmagal in očeta v Tartar***) pogrez-nil, je goro po pastirju imenoval in Prometea , sina gorostasa Japeta na njo priklenil." To nam greško basnoslovje (lnvtho-logia) od izidne gore Ripatovega zaroda pove, in akoravno basni od starih paganskih bogov v tem obziru, kakor so se od prostega ljudstva pripovedovale , in kakor so jih stari zgodo-pisci zapisali, niso resnica, vender resnične zgodbe v sebi za-popadejo , ako si mesto bogov močne in modre ljudi pred oči stavimo , kteri so se v starodavnosti k časti bogov povzdignili, *) Theomachia pomeni po našem jeziku boj med bogovi. **) Po letem basnoslovnem (mitiškem) Boreu, od kterega je gora Kaukaz ime Boreove postelje dobila, so Gerci in Latinci Ripalske in Uralske gore, ki so unkraj Kavkaza ležale, montes Hyperboraeos, to je gore unkraj Borea ležeče, in ljudstva, ki so se unkraj teh gor naselile, Hyperboraeos, lo je ljudstva unkraj Borea stanujoče, imenovali. Tudi vetru, ki je od tistih krajov pripihal, so slari Gerci in Slaveni ime boreas dali, ino odtod se še dones pri vsih Slavenih silnemu viharju, ki se od severa ali od ene velike gore privali, bora ali burja pravi. ***; Tartaros se je imenoval pekel pri Gerkih in Latinih. — /J 7 — in ako si mesto čudopolnih del s silno močjo in umno storjene človeške dela mislimo. Posebno pa imena krajev, rek ino gor, kjer so se po veroslovnih basnih take zgodbe pripetile, niso izmišljene ampak zgodovinske. Potem takem bi bil izidno goro Ripatovega zaroda najdel, in zdaj 1111 še ostane dokazati, v ktere ljudstva da se je te zarod krog goraških hribov stanujoči razdelil, in po kterih potih se je odtod dalje razširil. Letih gor ino penili ljudstev, ki so po njih in blizo njih naseljeni bili, omene Plinius. V IV. knj. 10. piše: „Cirus reka iz Henioških berd izvira, ktere nekteri Goraške (co-ra\iri 111 o nt es) imenujejo;" v kuj. VI. 12. pa še pristavi: „0(1 Valov in S uranov ali Suanov, kteri na severne j strani kavkazkih vrat na zgornej A lun t i ali na izidu cerauns-kili gor stanujejo, do ponta euxina (černega morja) se razširijo neštevilni rodovi Heniohov in za tirni A h e o v." Celo gorovje do E I b o r a in odtod do K a z b e k a se potem Henioško pogorje imenuje; stanovniki na njem so v mnoge rodove in imena razdeljeno ljudstvo , k ter o je gorovju ime dalo, in ki celi prostor med ceravnskimi gorami in černim morjem poseduje. Korenita slovka besede Henioh, lien ali ain je pa ravno tista, ktera je v imenu Heneti*), in odtod sinemo misliti, da so A i 11 i o h i ali H e 11 i o h i naj starejše ljudstvo a i n e t o s 1 a v e n s k e g a pokolenja bili. jN jih severni sosedi pri černem morju se od starodavnih zgodopisrov Cer-cete ali tudi Cingi imenujejo. Še bolj proti severu Ahai ali A kei stanovajo in Ptolomeus je te rodove ravno po tem redu ko Plinius imenoval. Ptolomeus pa še tudi tri za goraškimi berdnmi ob reki Kubanu stanujoče rodove imenuje. Reka K u ban, od starodavnih zemljopisoev Hipanis ali pa Var-<1 a n 11 s imenovana, ima tri vrelce, kteri se v svojim teku skoz tri velike doline vali jo. Na pervein vrelcu, ki iz JU l b o r a teče stanujejo Agoriti, na drugem vrelcu, Urupu imenovanem, Vletibi, na tretjem Konapseni in mesta Almia ali Hol-111 ia, N asi u ni a in Abunis so njih glavni zagradi. Vsi tri rodovi se bojo tedaj po Pliniu k Heniohoin šteli; od Ago-rito v pak, ktere Epagorite imenuje, pravi v knj. VI. i>., *) Da ime Aineti, Eneli, Heneti, Veneti, Vendi, Vindi, 28inbifdx v areškej besedi a i no s - eos, en os-e os po našem slava korenino ima, in da znaivenujc Sla vene, glasovite, to priča Jer-nandes de rcb. Get. gl. 29 in Paul. Diac. de gest. Long. lib. 2. e. 14. Iver so nas tedaj Gerci in Rimljani A in e t os, V ene t os imenovali in ker ta beseda ravno to pomeni, kar beseda Slaven, ne smemo JVemcam očitati in se tudi ne sramovali, da nas i 11 bi« f e kličejo. da so s ar mat s ki ro l, na kavkizkih gorati stanujoči in da blizo njili proti severu pri Valih ali Talili Sivromati prebivajo. Heniohi ino vsi ti rodovi so tedaj sarmatska ali slavenska ljudstva. Ali leti starodavni Slaveni ne obsežejo samo šest ravno imenovanih rodov, ampak oni so se še dalej po kavkaz-kih gorah razširili. Na severnej meji K o 1 h i d a blizo E I b o r a reka I n g o r ali G o r a k (Corax) izvira. Stanovniki gornatih dolin, po kterili leta reka teče, in ki na ene j strani M o ž i č k e gore (montes Moschicos) za meje imajo, so od starodavnih zemljo-piscov S u a 11 i, S o a n i ali T o a n i, Sani ali C a n i, od pozdnejih tudi Capuidi imenovani in so že v starodavnih časih po tih dolih domači bili. Appian piše, da so obilno zlata imeli in že nar starejšim Kolhiškiin vladarjem rudo kopati pomagali. Leti gorjanci se v Peutingerjovein zeinljovidu Suano-sarmati imenujejo, in zraven njih globokeje v deželi Sasono-sarmati stanujejo, pod kteriini na černem morju Ptolomeiis J 11 a n o k o 1 ti e in Plinius Sanige na južni strani od Heni-ohov najde. Leti S u a n i, Sani ali Cani so se pa tudi po celem M o ž i č k e m pogorju in dalje po S k i d i s s u v gorskih dolinah do Trapezunta naselili, in njihova cela krajina je ime regio T h y a n i c a dobila , in se donesnji den se Dcanik imenuje. Bližej Kolhida so med Heniohe razdeljeni stanovali. Pa tudi proti severu od H e n i o h o v Akei niso posledni rod , ampak za njimi M e j o t i in za tirni še druge ljudstva stanovajo. Ptolomeus Me jote v deželo med me-jotskim jezerom (palus Maeotis), sedajniin azovskim morjem in Sirakami na reki Maniču ali Menotaru do reke Tanaja (Dona) postavi in jili med reke tistega kraja v mnoge rodove razdeli. K šestim jugokaukazkim rodovam Slavenov, kterih pervi tri so poleg černega morja in drugi tri v notrajnej deželi na reki Kuhaiiu ali Vrardanu prebivali, še tri druge na ustju Kubana ali Hipana stanujoče rodove imenuje. Pervi je rod Asturika-n o v, na ostrovu Kubana stanujočih; Strabo jih A s p u r g i-t a 11 e imenu je in med P a n a g o r i o in G o r g i p i o najde. Blizo Goraških berd postavi Ptolomeus Arihe in dalje v notrajnovpolotoka Cinge ali Cilie, v kterih se slavenska korenina Ceh zasledi. Od letih Cihov so se Sigini odselili, ktere Herodot na srednem Istru (Ojstru) najde. Za timi rodovi se unkraj Hipana ali Kubana do Dona spet druga versta Mejotskih rodov razširja. Ptolomeus jih je po rekah, po velkem in male in Rombi tu razdelil. Od Tanaja (Dona) do velkega Rombita stanujejo Psessi ali Pessi, za — m — njimi sledijo od velkega do malega Rombita pokraj reke Teo-fania Temejoti ino tim se pridružijo Tirambi na južnej strani proti Hipanu. Lete rodove so Gerci iuo Latinci zaSarmate deržali, in da so slavenski rodovi bili, nam tudi beseda Pes s i svedoči. Med tirni Mejotskimi rodovi je stal grad Ki mer ion, od kterega Herodot pravi, da je v deželi S kito v; pri njih je bila kimerska ladj ostaja, okraj K i-m e r i a in k i m e r s k i p r o 1 i v, in gorski stanovniki Kiine-riae Tauricae ali donešnje Krimee, ki so se Tauri imenovali, odkod se Kriinea tudi Tauria imenuje, so bili z Mejotimi od enega zaroda. Od Mejotov dalje proti izhodu imenuje Ptoloineus Jaxamate poleg Tanaja stanujoče in še dalej proti izhodu na Serpi tretjo versto sauromatskih rodov. Tukaj je potem , kar 011 piše , na ustju te reke M i t r i d a-tova dežela, Mithridatis regio, bila, ktero so mu, kakor se zdi, njegovi kavkazki zavezniki pripustili, potem ko je, tako priča Appian str. 743, na čelu silne vojske Ivalibov, Armenov, Skitov, Aheov, Heniohov, Levkosirov, stanovnikov na Terinodonu , sarmatskih ljudstev za Basilidami in Jazigami stanujočih, potem Goralov in trakoških stanovnikov od Istra, Hema in Rodope stal. Od te krajine navzgor poleg S e r p e proti ceraunskiin goram imenuje po versti Melanhlene, Za-patrene potem Skimnite in zadnič na izviru Serpe in Ma-niea Amazone, kteri so po njegovih mislih vsi Savromati u S a u r i c i stanujoči. Od Jaxamatov navzgor v krajino, kjer se Tanais k zapadu nagne, uversti Tanaite, za njimi Offlone in A m a x i t e ali Amaxobie, vse samo sar-111 a t s k e ljudstva. Pokraj Dnestra prebivajo po Ptolomeu Roxolani in Jazigi, ki so gotovo, ker so slavenski rod bili, svoje ime od besede j a z i k , jezik dobili. Ako potein Mejotske rodove in tiste, kteri so se čez kimerski proliv in skoz tauriško Kimerio v Evropo preselili k ednej, rodove pak na izhodnej strani od Mejotov poleg Tanaja reke stanujoče k d r u g e j i z r a s 11 i-ni R i p atovega zaroda štejemo, tako najdemo iz treh izrastlin dve od izidne gore Ripantes proti severu se ober-nivše. Rodovi perve izrastline se v pismih poznejših greš-kih in rimskih zgodopiscov zlasti Sclavini, S laven i, druge pa A n t i imenujejo, in zato je tudi Gorres lete tri izrastline Ripatovega zaroda »Slav, A n t in Venet" imenoval. Rodovi severnih dveh izrastlin so se razširali poleg Dnepra in Dona in došli so do Ivanovega jezera (Ivan ozero), iz kterega Tanais izteka, in do Volhonske- ga g o r j a , kjer reke Dneper, D vina, Volga in V o 1-h o v vrela imajo. Tu so V a 1 d a j s k i m planinam, iz kterih vode na vse slrani iztekajo, v spomin svojega pred-očaka in i zidne gore njegovega zarodu ime »Ripatske jr o r c" (montes riphatici) dali. To ime so tukaj ze Ar-gonautski mornarji najdli , ki so po reki Tanai se peljaje, prej da so v baltiško morje došli, skoz ripat s ke gore se predirati morali. Ptoloineus piše, da so po teh gorah v zapadnili delih Volge Basilidi Sarmati, v izhodnih pak Hippopha-gi*) Sarmati stanovali. Zavaldajske stanovnike, ki so po Kesinu ali Volhovi reki in na Ilinenskem jezeru prebivali, P a g i r i t e imenuje. Leto ime je očitno sla vensko, in v njem se beseda gora jasno zasliši, kakor u imenu A gor it o v ali E p a g o r i t o v , ki so na E I b o r 11 prebivali. Glavno mesto Epagoritov je bilo A 1 m i a, H o I m i a , in tudi v 11 m e 11-s k e m jezeru , na kterem so P a g i r i t i stanovali, se slovka i I m , h o 1111 zaglasi. N o v g o r o d , mesto blizo 11 in e n s k e-kega jezera, se je od Varegov Holmgrad imenovalo, in tudi u imenu tega mesta se beseda Flolm, A lini a Epagoritov najde. V Novgorodskem letopisu se bere, da je pred petim stoletjam eno versto**) daleč za Novgorodain mesto Slavansk stalo, od Slavenov obljudeno in dvakrat skoz kugo in vojsko pokončano, in da so še le v petem stoletju Slaveni, ko so od Dunave reke nazaj domu prišli, sedajno mesto Novgorod sozidali. Leto mesto Slavansk je tedaj severnosarmatska Al mi a in sveto mesto starodavnih s laven s kih rodov bilo, in njega Jornandes spomene , ko lete slavenske krajine pregled avši, piše: »Sclavini a civita-te nova et Sclavino Ruiuunense et lacu, qui appela-tur Musianus, usque a d Da nas trum et versus Bore-a m V i s i 1 a t e n u s c o 111 m o r a 111 u r." Mesto pa, ktero so Varegi Holmgrad imenovali, je tudi za Ripatskimi gorami unkraj Borca v deželi Hiperboreov ležalo, in i 1111 e n s k o j e z e r o (tac u s Mu s i a n us) se v iNovgorod-skem letopisu M o i s k imenuje, in 0110 je bilo posvečeno jezero, h kteremu so labudi od Ripatskih gor priletavali. Stanovnike Ripatskih gor Herodot A g r i p p a i imenuje, — morebiti pokrajšano namesto Agorippai, od besede gora -— in Plinius od njih piše lib. VI. 14.: »Kjer se Ripatske gore stermo povzdignejo, tam pravijo, da *) Basilidi pomene kraljeve, Hippophagi Sarmali pa k o n j e j e d o č e S n r in a I e. **> Vjr.ila pomeni miljo; Nemci jej pravijo: 2Sn'(lf, Arimphaei stanujejo, H i p e r b o r o a m zlo enako ljudstvo. Njih staniša so gojzdi, njih hrana jagode; lase nositi mozi in žene za pogerdo deržijo in razun tega imajo prav priljudne navade, tako da jih drugi rodovi zavoljo tega svete imenujejo, ia še njih divji sosedi se ne upajo njih oskruniti, ne samo njih, ampak tudi ne tistih, kteri k njim pribežijo.» Dalje proti iztoku na D vi ni, ki se v belo morje vlije, so po P to I o me u H j p e r b o r e j s k i Sarinati prebivali, in ti so bili nar pervi in nar dalje proti izhodu stanujoči h j p er(b or e jski rod. Toliko, kolikor sim zdaj dokazal, se iz starodavnih gerš-kih in jafinskih spisateljev zvediti zainore, po kterih potih da se je u prav slavenska in antoslavenska izrastlina Hipa to v e g a zaroda proti severu razširila. Zarod-n i k i le tih dveh izrastlin, so vse a n t o s 1 a v e n s k e 1 j u d-stva, nekdaj na severoiztočnej strani Europe stanujoče. Od njih se je mnogo rodov v ljudomornih vojskah že pokončalo , veliko se jih je pa poptuj čilo , tako da se zdaj ne prištejcjo več k slavonskim narodom. Ti rodovi pak, ki jezik starodavne matere še govorijo, so bili v dolgej dol-gej noči zaspali, in zdaj, pred dvema letoma skoz nekako nevidno moč potreseni v spanju, že zehajo in dergajo malo oči. Bog daj, da bi kinalo zagledali den! Omika in izobraženje Slovencev* n. ovenci že od nekadej slove kot dobri kristjani, kot zvesti deržavljani, Slovenci so sini slavnega in velikega roda slav-janskega. Da svojega slovečega imena ne zgube, da bojo vredni sini velike matere Slavije, je jim zlasti u sedajnih časih treba, u znanostih rastiti, se omikovati, se izobražovati. Kdor hoče sladkega sadja nabirati, mora žlahtna drevesa saditi; kdor hoče pšenico žeti, mora pšenico sjati,—kdor hoče kej znati, se izobražiti, mora se učiti; zakaj nobeden ne pade učen in omikan iz nebes. Učilnica (šola) je tisti imenitni kraj, u kte-rem si človek nabere lepe in potrebne znanosti na svojo lastno srečo in slavo, pa tudi na srečo in slavo celega naroda, iz kterega se je rodil; dobra učilnica je toraj največja sreča, naj pervi zaklad vsake srenje, in cele domovine. Zato dones nekaj od slovenskih učilnic. — Se ni dolgo, kar r.n se žarele učilnice po deželi množiti, iu mi upamo, da ni več tako daleč tista srečna doba, ki bo vsaka fara tudi svojo farno šolo imela. U nekterih krajih so se neumni kmeti učilnic strašno branili, — alj gosposka — duhovska in deželska — ni henjala, je jim učilnico usilila, — sedaj se pa tisti kmeti svoje nekdajnc neumnosti sramujejo, se svoje učilnice iz scrca veselo, in Boga hvalijo, da jo imajo. Dro vemo, da se nekteri ljudi še sedaj naprav i šol upirajo; — dro vemo; da še clo nekteri učeni gospodi — duhovni in svetni — govorijo: »Boljši je, da kmet brati ne zna, da se ne pokvari in ložej za nos voditi da"; — dro vemo, kaj taki mračnjaki mislijo: »U motnej vodi je lehko rihiti, in slepca je lehko berzdati"; — pa vender mislimo, da bojo se tudi ti moži zmodrili , da bojo novi časi iu nove potrebe vsako srenjo prignale iu prisilile, si učilnico napraviti, in to bo prava sreča za človeštvo. Da pa bojo učilnice tudi to, kar mi od njih želimo in tir jamo, da bojo one zares sreča in slava Slovencev, je treba, da bojo učilnice na Slovenskem narodske in praktične, to pc pravi : da bojo učilnice pri Slovencih slovenske, in da bojo učile nase Slovence za vsakdanjo zivlcnje. Treba je pervič: 1. Da so učilnice narodske, to je pri slovenskem narodu slovenske. l'ojte, ljubi Slovenci! po celem svetu, pojte k' Nemcem, Talijanoin, Vogrom, Rusom, Kinesarjem i. t. d. pojte ka-morkolj hočete, povsod boste našli narodske učilnice, povsod se boste prepričali, da se u šolah uči u maternem jeziku; zakaj bi imelo pri nas Slovencih drugače bili, zakaj bi se imelo u naših šolah učiti u ptujem jeziku ? Pa kaj bomo vam dokazovali, saj imate sami zdrave oči iu bistre glavice, da vidite in spoznate, kam poptujčena, ncmškutarska učilnica pelja. Koliko je jih, ki so po ti — 7 let ali pa še dalej po šolah klope glodali, dolgo let nemške besede in izraze u glavo si zabijali, sedaj na slednje ne znajo keršanski nauk , ne znajo brati, pisati, rajtati, ne nemško ne slovensko, nemško so doma med Slovenci hitro pozabili, slovensko se niso učili; tako je naša mila slovenska mladina za zlata leta mladosti ogolfana iu okradena; to priča vsakdanji skušnja, to vidi in spozna vesvolen svet le samo tisti — učeni neučeni gospodi ne, kterim je nemščina oči zainazala, iu ušesa za ro bila. Vselej nam serce od žalosti poka, kedar na to spoinenemo; pa nevarno je od te reči govoriti ali pisati; da se kdo le količ-kej za slovenščino in njene pravice poteguje, hitro zaženo nek- teri ljudi strašen hrup, in kričijo, da je to: „9Bu^fci*Ct", „Utl* rufjfltftung", „5Prt»ffo&t8mu8", „erccntn|if;e ©prubelFo^fe" in sam večni Bog ve , kaj še. Mi takim sovražnikom in natolcovav-cem iz serca odpustimo, in le to Boga prosimo, da bi naj tudi on jim odpustil, in jih razsvetil, da bi spoznali, kaj je pravica in resnica! Za to mi od te reči ne bomo več govorili in pisali, temuč bomo sem postavili, kar od te reci »Zgodnja da-nica", cerkveni časopis, in »Ljubljanski časnik", uradni časopis misli. Usostavk i: »Sedam naglavnih grehov naših šol," toji takole: r »Ceterto greši pri naših šolah stara ne mškut arij a, ki stori, de ljudi več skcrbi nemška beseda, kakor pa beseda božja, jih vec veseli na pol nemško govoriti, kakor pa iz celiga serca Bogu služiti. Kdo poreče, de ni temu taka? Pred tridesetimi leti nisi najdel v naših šolali slovenkiga katchizma, k nar veciinu je kaki medel mali katehizem na pol po nemško, na pol po slovenje otrokain v rokah bil; pa otroci so znali le nemško stran gladko citati, slovenske strani pa malo, ali clo nič, zakaj abeceda je bila za mlade Slovence nemška. Molili smo pred šolo in po šoli, pa le po nemško. Clo sveti rožeu-kranc smo v procesjaii po nemško zobrali, iu se bahati svoje merzle nemške molitve. Peli smo v cerkvi tudi po nemško, in tako službo božjo Sloveucam nekako zmedli. Po ovakiin najdemo male meslica (sloveno-gradeče), terga in sela terdo slovenske, v kterih je po taki nemškutarii vsa služba božja iz-blojena. Nekoliko cerkve moli litanije po nemško rekoč; Bitt fiir uns! drugi pa po slovensko rekoč: Prosi Boga za nas! Eni: Sveto, drugi; Heilig pojo, ali pa nar rajši molče. Božja beseda se na leči (kancelnu) po slovensko oznanuje, na godru pa po nemško poje. Ali ni taka zmešnjava po Babilonsko? Iu naj se duhovski pastir loti tako krivo razvado poravnati, neinškutarji se nad nja vsipljejo, kakor seršeni serdifi. Takim je po slovenske peti, ali pa moliti preporodno, kakor bi ljubi Bog slovenskiga ne razumel. Se huje napak ravnajo, ki v šoli katehizem slovenski mladini po nemško nčiti dajo. Šola, cerkev iu pa očetova hiša se morajo za roke deržati. Kar se otrok od matere in očeta nauči, ima šola napredovati, in sveta cerkev ver.siti. To so pa le v enim iu tistim jeziku po pravi pameti v domačih šolali zgodi. Kako verlo smo svoje dni katehizem po nemško iz glave znali, ki smo iineli dobro glavo; ali iz serca zlo slabo, saj še prav razumeli nismo, kar smo klepetali. Tako se keršanski nauk le slabo uči, in beseda božja za nemško besedo zamenja. To žalostno istino nam tudi iz Moravskiga nekdo poterdi pisaje: Pri nas je en zarod, šola nemška, cerkev češko - slovenska. Duhovski učitelji so mogli za dobro vzeti, ako so jim učenci merzle besede po nemško povedali. Bila je šega nar pridniši šolce s pozlačeno svetinco na persih počastiti. Ošabno so taki osvetinčani nemškuni med drugimi ljudmi hodili, in nekako svoje vernike slabo obrajtali, ki so po domače molili, in keršanski nauk le po slovenje znali. — Nar veči škodo je pa taka nemškutarija v domači kojitvi (reji) mladine naredila. Kdo ne ve, kako lepo in skerbno so svoje dni po slovenskim svoje otroke Bogu služiti, in se po keršansko nositi učili, vadili, in kako čedno podučen in ker-šansko privajen se je mladenč po svetu podal, je deklica kočo svojega očeta in matere zapustila ! Dedek in babica, oče in mati, starji sestre in bratje, tudi hlapci in dekle, dro vsi so si z veseljem prizadjali, inladenče in deklice v keršanskim nauku podučiti, keršanskiga djanja privaditi. Detetu se je ze v zi-beli milo pelo, njemu pri pestvanju čedno pripovedovalo. Ko je dete izhodilo in gladko govoriti jelo, so ga zraven molitve tudi lepih pobožnih pesmic naučili, de sta jih zali dečko ali zala devojka za božično koledo kumeju, ali kumi (botru ali botri) zapela. Otroci pri petih ali šestih letih stari so že po dvajset in še več milih pesmic znali, in tako inično peli, de jih je bilo veselje čuti. Pesmice bile so čedno pobožne, ki so serce omehčilc in pa za Boga in pa za čednost ogrele. Lehko je v šoli take otroke za vse dobro in pošteno obrediti, ako se modro poliva, kar se je vsejalo doma, in na serce nauki sade , ktero je bilo v domači hiši iz mladiga skerbno orahlano. Beseda šolskiga nauka po tem dobro zemljo najde. Ali v šoli niso vsiga tega clo nič obrajtali. Po kaj vse to, so djali nemško - šolski možje? Pri očitni skušnji imajo otroci le po nemško moliti, le po nemško peti; sama neinšina velja. — Kako otroci doma Bogu služijo, kako si doma kratek čas delajo, za vse tako se po nemških šolskih napravilih šolski učitelji zmeniti nimajo. Kar se v cerkvi, in doina godi, vse tako šolo ne skerbi. Le kar je noviga in pa po nemško, to je v šoli veljalo. — In poglej, kaj je iz tega prišlo! Domače svete pesmi so potihnile, molitve onemagale; soleov je bilo sram po slovensko moliti, po domače zapeti. Lepe, svete stare šege so po takih neinškutarijah svojo pravo ceno zgubile. Po tem najdemo pri teržanih, in pa pri na pol ponemčanih selanih nar več ljudi brez vere, brez strahu božjiga, ki so za vse božje merzli ko led in pa terdi ko les. Kdo božji bo take lesene zinerzljake za božje kraljestvo opet oživil in ogrel? Taki divjaki rastejo tam, kjer domača reja otrok šole ne podpira in sveta cerkev ne blagos'ovi. Kakovi v Moravii, takova je tudi pri nas." Povejte mi, dragi nemškutarji! a'j so ti gospodi, ki tako pišejo, tudi prekucneži, rovarji, panslavisti, puntarji itd. ? — Naš svitli cesar so za po veli , da se morajo Slovencem vse postave, vsi ukazi, vsi razglasi u slovenskem jeziku dajati; Slovenci se bojo u srenjskih sborih pa slovensko pogovarjali in posvetovali, bojo si slovenske zapisnike (protokole), pečat s slovenskim napisom, s jedno besedo : vse po domače, po slovensko napravili; Slovenci bojo od svojih uradnikov svoje pisma, postavim: domovnice (^eimat^fdjeine), dolžne in plačilne pisma, ker-stne liste in druga pisma le samo u slovenskim jeziku jemali, in vse uradnike, kteri bi jim še zanaprej pisma in liste u neznanem , ptujem jeziku pisane usilovati hotli, pri višjih ob-lastnijah pojiskati znali. Pa kaj bi nam Slovencem vse te vesele reči in zlate pravice pomagale, ki bi Slovenci ne znali, ne slovenski brati ne pisali. Dolgo smo mi Slovenci nosili težek jarm neznanega jezika u uradih (kancelijah), smo zavolj tega veliko težav in škode prcterpeli, — sedaj pa, bodi Bogu kvala! smemo po cesarski^ obljubi in besedi svoj materni, mili slovenski jezik u uradih pričakovati in terjati. Živa potreba torej, da bojo naše učilnice narodske, slovenske. — Drugič je treba, 2. da bojo naše učilnice praktične, to je: da bojo učile za vsakdanje živlenje potrebne reči. »Non scholae, sed vitae discimus" pravijo Latinci, »ne za šolo, za živlenje se učimo." To je pa ravno tisto, na kar so naše poprejšne učilnice čisto pozabile; keršanski nauk, brati, pisati in rajtati, to je vse , kar so se učenci učili. Pa ni zadosti, izurjati samo le razum, temuč tudi serce in roke, na vse človeške sile in moči se mora gledati, učilnice morajo osnovane biti na potrebe slovenskega naroda, na potrebe človeštva, na potrebe sedajnega veka. Zato se moramo ogledovati po svetu , kako so drugod učilnice uravnane , posebno moramo pa ogledovati se na svoje druge brate slavenske, in med tirni na najbolj izobražene Cehe. »Narodni odbor" leta 1848 u zlatnom Pragu je bil zlo imeniten. On je začel napotovati k boljšemu življenju , in si je trudil, poravnati in popraviti vse , kar je za narod dobro in koristno. Slavni g. Dr. Ainerling je naredil načert ((Snttoltrf) za narodske učilnice. Ti načert vse dosedajne šolske naprave skoz in skoz podere, in stavi celo šolsko uravnavo na čisto novej podlagi. Tisti načert se glasi takole : Verste narodskih učilnic. (Za otroke od 2 do 14 let.) I. Učilnice za male otročiče (^letnfiltbevfc^uten). One pri narodskih učilnicah ne sinejo nikolj menjkati, in se takole delijo: A. Materska (3ftuttetf$ule) za otročiče od 2 — 3 let. Dete se tu kratkočasilo in igraje uči: Cediti se, pregovarjati, lepo se obnašati, pozdravlati, igrati, peti, se svojih telesnih udov poslužiti, dalej poznovati in imenovati take stvari, ki jih doma in u šoli vidi. U tej učilnici uči drugi učitel (pomočnik); njemu pomaga neka ženska, nadglednica imenovana. U krajih, kjer ljudi od rokodelstva alj obertnije živijo, in u mestih je materska (učilnica) potrebna , in ne sme menjkati; po vesih in krajih pa, kjer ljudi od poljodelstva žive, materska ne more se napraviti zato , ker otroci še le od 4. leta u šolo hodijo. B. Čuvarna (33etoa1)ranfialO za otročiče 4 — 5 let stare; u tej uči pervi učitel, sčasoma tudi pomočnik in nadglednica. Glavni nauki u čuvarni so : 1. Nazorno (pogleilno) poznanje stvarih, ki jih otrok okolj sebe: na ženili, doma, u šoli itd. vidi. Tu se razložijo naj iinenitnejše lastnosti teh reci, zraven se tudi pove, odkod so , kakšne so , zakaj so. 2. Lehko računanje (rajtanje) na pamet in po računiei, to je neka tablica , na kterej visijo nanizane bobice ; te bobice dete prebira, in tako nazorno začne na pamet računati (rajtati). 3. Male otroške pravlice , pripovesti, poslovice, basni, pesmi . . . 4. Telovsko vežbanje (gimnastika), skakanje, igra po vojaško , kar otroke vesele , zdrave , in giblive naredi. 5. Poznanje raznih stvari, robe, mer, denarja, vag, Orodja itd. 6. Pisanje in risanje na tablici, zaznatnnovanje 12 nebeških znamenj, latinskih in arabskih številk, pismen, slovk, slov; slednič glaskovanje (^diltiretl) na tablici. Treba je u čuvarni se ravnati po letnem času, po godih, po dneh , po vremenu in drugih okoljščinah. II. Pripravnice (^ovfcemtungšfcl^ulen). U teh se učenci pripravlajo po stopnjah na višje učilnice. A, Nazorna ($nfc$aiwng3unterncfyt). Ona uči otroke poznati vse sorte sirovnin (OJoljjtoffe). 1. Sem hodijo 6 let stari otroci. 2. Uci se pa tole: a) nazorno poznanje in imenovanje živel j (elementov) in sirovnin. b) jedno uro vsak den: prirodo-pis (9?atur<]cfc^i(^ti0, postavim: razločevati kamenje, rastline, živadi, človeka, dalej poznati golote (Jtl^jiafl), dele rastlin in živine. Trikrat na teden: e) risovati po prirodi ali natori; d) račiiniti; e) pisati in brati; f) po glasu peti; g) kratke pri-povesti, domače pravlice, narodne pesmi iz glave učiti; h) te-lovske ude rabiti in vežbati; i) keršanski nauk se prav lebko in lepo sdruzi s nazornim učevanjem , s petjem in prirodopi-som; tu se otroci iz stvarjenih reči Boga poznati, ljubiti in bogati učijo. 3. Vsakden se u nazorni uči po 4 ure in sicer vse po pol ure. 4. Ostale ure se otročiči, ako je lepo vreme , sprehajajo in vežbajo po vertu. B. Oblikovna (S^ctd)nung3uutcvrid;0, Tu se otroci učijo, vse, kar že znajo, imenovati in zaznamovati, naj bo s besedo, s branjem, pisanjem, risanjem. 1. Sem hodijo 7 let stari otroci. 2. Nauki so pa sledeči: a) poznati in imenovati vse sorte čert (£int«l), ravnili in krivih, vse ineriške obraze (®t'0-mctrifcjpe ^igurcn) telesa, nižje rastline in živad ; b) ravno te reči tudi narisati; c) pisati in brati; d) sirovnine , robe, tvar-nine (-JatniBartifet) bolj na tanjko spoznovati; e) računiti; f) zemljopis in dogodivščina domovine; naj prej se začne pri rodovini, in se tako dalej postopa; g) telo vežbati; h) keršanski nauk (verozakon) se dalej in obširnejši uči ravno kakor poprej ii nazorni. 3. Vsakden se uči po 4 ure vse po pol ure. 4. Drugi čas otroci s pomočnikom lepšajo iri rezajo golote mineralne. III. Rečne učilnice (JKedf^ilkn). A. Poje in ovna (93egripfel)rc). Tu se razredujejo stvari po očevidnih znamnjih na razrede , redove , podredove, rodove in verste. 1. Sem hodijo osemletni otroci. 2. Tu se uči: a) početki občnfe ločbe (kemije), postavim: kaj in kje je kislic, vodenec, vogelc; zraven se tudi kej skušati more s rastlinami in sirovninami; b) početki naravoslovja (fisike), postavim: poznati sile in moči, ki so za obert-nijo in rokodelstvo imenitne; c) poznanje stvarjenja : kaj od kamenja, rastlin , živad itd.; d) prirodopis domovine : njene planine, gore, kamenje, okamnine (®erfletneiungen), rastline, kopanine (9)iiltctalicn) in živad; e) poznanje nebes; f) veroza-kon in nravoslovje (SDZoval)); g) slovnica materskega jezika; pri tem se otroci pa tudi vadijo, vse sorte sostavkov sloziti, jih razsodjevati in razglabljovati; h) obširnejši zemlopis in dogodivščina domovine; i) lepopis in lepobranje; k) računanje na pamet in s številkami; 1) risanje po pregledicalij; m) petje; n) vežbanje in mečovarija (5ed)tcn). 3. Vsakden se uči 4 ure po celili urah. 4. Ostale ure so učenci po ziini u umovnici (JtunjlfabU net) al j pa reza jo golote; po letu so pa na vertu , u sadišeu, u zelinarnici (jtr&utcrfammhttig), na zvezdarnici (©terntoarte), B. Potov na. Tu se otroci uče , pfuje dežele in stvari pozno vati in pri-merjovati jih s domačimi. 1. Sem hodijo 8 — 0 let stari otroci. 2. Tu se uči: a) ločba s ptujimi stvarmi; b) naravoslovje; c) stvaroznanstvo; d) prirodopis; e) poznanje nebes, občne pra-tike (kalendra), f) verozakon; vse te reči se učijo ne tako, kakor so doma , temuč kakor so drugod ; g) občni zemlopis in občna dogodivščina; h) slovnica kakega ptujega jezika; i) lepopis, kteremu se pridruži tudi pisanje u ptujem jeziku (neinško-kurrent, kanclaj , fraktur); k) računanje: 1) risovanje; m) petje ; n) vežbanje. 3. Vsakden se uči 4 ure po celih urah. 4. Ostali čas so učenci u pomarančnici (®lctžljau8), kjer primerjajo ptuje rastline s domačimi. C. N a u k o v n a. Tu se še le odprejo vrata u široki svet navkov. 1. Sem pridejo otroci 9 — 10 let stari. 2. Tu se uči: a) ločba iz vsili treh deržav, najvažnejše reči za gospodarstvo, zdravje, domače živlenje, rokodelstvo; b) naravoslovje, strojništvo (3Medjanif) in znanje orodja za rokodelce; c) stvaroznanstvo s d) prirodopisom in e) zvez-doslovjem; f) dogodivščina in zemlopis s dodatkom znanstva u rokodelstvu in drugih naukih; g) slovnica ptujega jezika; h) lepopis; i) računanje in početki inerijstva (©cometvic); k) risovanje; 1) petje; m) vežbanje; n) verozakon. 3. Vsakden se uči 4 — 5 ur. 4. Ostale ure se otroci sprehajajo, ali pa si s ločbo, s strojništvom kratek čas delajo. D. Obertna (3«bufktefd)ule). Tu se učijo obertniške reči. 1. Sem hodijo otroci od 10 — 11 let. 2. Tu se uči: a) ločba tehnologiška; b) naravoslovje, strojništvo in tehnologia; c) zemlospit (©fologte), okainninospit; •1) poznanje razne robe in tovarnin; e) poznanje nebes s pra-tiko in nebeškimi znamnji; f) stvaroznanstvo tako, da se prestopi u deržavo razuma; g) celi prirodopis, sjedinjen; h) s zemljopisom^ dogodivščino in obertništvom; i) navod, kako se ptuji jeziki lehko učijo; k) merištvo tel; 1) zidarstvo; m) ri-sovanje ; n) računanje s pismeni; o) petje; p) vežbanje, tako da vcči učenci menjše učijo in vadijo ; q) verozakon. E. Račun ovna 0§anblun<}3fdjlt(e). Tu se zlasti uči, kar kupčijo in druge podvzetije zadene. 1. Sem pridejo 12 •— 13 let stari otroci. 2. Tu se uči ravno to, kar prej u obertni; le samo tole se prida: a) nauk, kako se imajo knjige voditi, računi in predračuni napraviti; b) praktično inerijstvo; c) nauk, kako se ima roba nakladati, pošiljati in odpravljati, kako se je pri pod-vzctijah zaderžati, da srečno od rok gredo; d) nauk za obert-nijo, kupčijo, rokodelstvo predloge in načerte sostavljati; e) primerjanje in ocenjevanje ptuje robe s domačo. 3. Uči se vsakden 5 ur. 4. Ostale ure se učenci alj po vertu in po polju sprehajajo , al j pa so u šolskej računarnici, u mehaničkej ločbarnici (laboratoriuin), kjer že tudi kej pomagati morejo. F. \ e d o v n a. Tu se učencu podeli poslednje duševno in pobožno poma-zanje, nauk na srečen pot živlenja. 1. Sem pridejo 13 — 14 let stari učenci, in morejo do 16. leta tukaj ostati. 2. Uči se tu vse, kar je že poprej znano; le samo dru-gači in obširnejši; a) osnova modroslovja; b) človekospit OHntfiropotogie); c) umoslovje (logika) in dušoveda (^fyd)ologte); d) dogodivščina modroslovja; e) leposlovje glede posebno na slikanje (malarije), muziko , zidarstvo, iznajdbe u obertrtiji itd.; f) narodno pravo OJiationalvedjt); g) cerkveno pravo; h) prag-matiška dogodivščina , i) blagorečje (Oiebefunfi). 3. Tu se uči vsakden po 5 ur. 4. Kar učenci še časa imajo, prebirajo narodno slovstvo, izverstne knjige tujih narodov, knjige obertniške, kupčijske itd . . . Gospod Dr. Ainerling, slavni vodja Budeča u zlatnom Pragu, je te načert za narodske učilnice napravil, in šolski pripravniki u Budeču se tudi po tem načertu za češke učilnice pripravlajo. Očitno je, da bojo taki učiteli u kratkim mnogo koristili. Mi smo te načert poslovenili, da ga gg. duhovni, učitelji, in drugi prijateli ljudske omike prefresejo in svoje misli na znanje daj«: „Više oči vidi više;" vsi ukup — »viii-bus unitis" se moramo truditi, da mi Slovenci dobimo učilnice slovenske in praktične. *— Književni pregled. Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matia Majar. Pod ovim naslovom smo dobili pred nekim od našega slavnega in učenega g. Majarja, ki si je že poprej po svojej, za vse Nlavene sosebno pa za Jugoslavene prevažnej knjigi: »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik" neumerlo slavo slekel, novo knjižico in sicer slovnico, kleni, kakor g. pisatelj v predgovoru sam pove, tako govoriti in pisali uči, da bi, kolikor mogoče, leliko razumili Slovenci, Horvati ia Serblji — ona uči govoriti in pisati po čisto slovensko, po gospodsko, po književno, ali kakor nekteri to imenujejo: po ilirsko, po jug os lavensko. Vsi Jugoslaveni—Iliri — to je, Slovenci, Horvati in Serblji govorimo samo jedno jedino narečje, ako ravno u ma-liekostih nekaj različno; zato so tudi pravila, sklanjanja , sprezanja in pravopis u tej slovnici jednaka za vse Jugoslavene; niso ustanovljena svojevoljno, tenioč po govoru naroda — pa po govoru celega jugosla-venskega — ilirskega — naroda. U slučajih , u kterih se govor slovenski od serbskega razlikuje, najdeš obadvoje u tej slovnici, da se nitko po pravici pritožiti ne more; — vendar je tisti izraz, kleri je 11 več-jej strani naroda navaden, postavljen za pravilo, inanje navaden pak u pazko kakor neka posebnost. Po tih vodilih je slovnica osnovana in u tri razdelke razdeljena. Pervi razdel obseže navkoslovje, za učitelje posebno potrebno, ker do-sedaj še nimamo navkoslovne knjižic«, drugi zapopade slovnico in tretji pravopis. v Vse je kratko in u lahko razumlji em slovenskem jeziku razloženo. Živo priporočimo to knjižico vsakemu Slovencu, sosebno pa tistim, ki slavjansko uzajemnost in jedinost Jugoslavenov u pisanju želijo in po moči podpirajo. Tu imajo vodila, po kterih naj ravnajo. Le škoda, da je g. pisatelj u tej slovnici cirilske pismena izpustil. Natisnil je jo Jožef Blaznik u Ljubljani, in ima 51 strani. Cena 10 kr. sr. je silno nizka. Ve de ž. Časopis za šolsko mladost slovensko. Dobro uravnane šolske knjige so sedaj naj veča potreba za nas Slovence, in jedino sredstvo za povzdigo naših učivnic in po tih našega slovenskega naroda; tacih knjig nam je pa do naj novejših časov še silo, silo poinanjkalo. S toliko večjo radostjo moramo pozdraviti imenovani mični časopis za našo šolsko mladost, ki že skoz tri leta pod umnim vredništvom učenega gosp. Janeza Navratila u Ljublani izhaja in nam od dne do dne toliko lepega in koristnega prinaša, da po pravici reči zamoremo: Vedež je naj izverstniša knjiga za berilo u naših učiv-nicah; zakaj te časopis obseže vse, kar je človeku vedeti treba. Vsaka pesmica, vsaka basen in pripovedka i. t. d. je zlata resnica in pravilo našega živlenja za poduk in za kratek čas. Zraven so uverstene po-pisevanja žival in rastljiu, kteriin so večkrat tudi obrazi pridjani in tudi druga vodila in poduki sosebno za mlade ljudi. Tacih podučivnih, zraven pa tudi kratkočasnih bukev doslej še nismo imeli. Vedež izhaja vsaki četertek v osnunki, krasno natisnjen na lepem belem papirju. Po pošti velja za polovico leta 1 gld. 5 kr. za četert leta. 33 kr. sr. Mi pa ga živo priporočimo vsakemu Slovencu, sosebno pa gospodom učiteljem na deželi, da si ga za svoje učence oskerbijo. Vedež gotovo zasluži, da bi v nobenej slovenskej ueiviiici ne manjkal, da bi ga vsaki slovenski učenec ne samo prebral, temuč skerbno in pazljivo prebiral, ter si njegove nauke in poduke globoko v serce vtisnul. Slava mu! Z m e s. Cesar Jožef in kmetica iz Šuma ve. Ko je enkrat cesar Jožef na bavorskih granicah po Sumavi popoloval, pride tudi do vasi Luženic in se naravnost v pervo kmetijsko stanovanje poda. Kmetica je ravno pri peči sedela in kruh vsajala. Ko ga kmetica med (Ivermi stali zagleda , ga po njegovej polniškcj obleki pervič za popotnika derži in mu reče : »Havno prav ste mi prišli; nimam nobenega človeka doma. Pojte, pojte iu podajte mi te hlebe; saj nič ne zamudile. Potem hočem vam pa remeo mleka in tudi kruha prinesti." Cesar si ne da dvakrat reči, se hitro dela loti in kmetici hlebe podaja. Ko je bila kmetica že vsadila, je vstala in cesarju mleka in kruha prinesla, zraven pa še pristavila, da bi bila lepšega prinesla, ko bi ga bila imela. »Alj povejte mi, mali!" povzame cesar kos kruha odlomivši, »zakaj pa imate te božji dar tako zelo čem; ali se vam taka huda godi'?" »Oj huda, huda, mili prijatelj! Kar si le ima človek, mu vse gospoda požre; ona poje belo moko, nam pa černa ostane, ona posneme smetano, ini moramo pa z golim vodenim mlekom zadovoljni bili." »Jaz bi se pa cesarju priložil, da vas gospodi tako dero in ob-jedajo! on bi gotovo ne pripustil, da bi se vam kaka krivica delala." »Cesarju"? Bog pomaj! že vidim, da nič ne veste, kako se na svetu godi. Cesar je sam naj veči odertnik, te nam sam naj več pobere. Vsaki trenutek se spraska alj stepe s kom zaslran reči, ki niso čemo za nohtom vredne, in mi mu moramo dajali svoje može in sinove, da jih pobijajo, moramo dajati peneze in ga tako v polu svojega obraza živili. O te cesar! to je vam te pravi! ko bi le mogla do njega priti, jaz bi mu drugaei povedala , kar mu gre!" »No, mati! govori, jaz sam sini cesar Jožef," reče cesar prijazno in razkopča svojo zverhnjo suknjo. Kmetica zagledali svetle zvezde na njegovih persih pade vsa prestrašena pred njim na kolena, ter ga za odpušeenje prosi. Alj cesar jo vzdigne, jo j k sebi sesli veli in zavkaže, mu vse ležkoče in brilkosti kmeliškega stanu povedati in razodeli. Ko je potem odhajal, je kmetico, ki mu je marsiktero gorko potepla, še bogato obdaroval; košček černega kruha pa je seboj vzel in za terd-no sklenil, da noče mirovali, dokler revni slan svojih podložnih ne zboljša. Nekaj zastran krojenja novih besed. Odkar je Ferdinand Mili predragej našej slovenščini in njenim sestram terde verige, s kteri m i so bile tako dolgo okovane, z mogočno svojo besedo snel, — od tiste dobe nabirajo domorodci marljivo kot bučelice sladki med po cvetlicah, po manj poplujcenih krajih čisto-doma-če, drugod že pozabljene besede, — kterih ne najdejo, jih pa izpeljujejo iz domače korenine, ter znašajo dragoceno blago v občni ulj — sebi in svojim vnukom v korist. Zares veliko se je v kratkem času za povzdigo in omiko premile naše materinščine storilo. Osedobi izhaja z nazočnim časopisom vred, kteremu iz serca dolgo življenje želim, v si ov en ske 111 jeziku šest časopisov mnogoverstnega obsežka, nadalje »d e r ž a v n i zakonik in vladni list", »deželni zakoniki in vladni listi", poslovenjen je že tudi »de rž a v ljanski in kriminalni zakonik," imamo že slovensko »kemijo" in »naravoslovje", slavni naš rastlinoznanec gosp. Andr. Fleischmann je poslednjič tudi za slovensko »rastlinstvo", ki ga živinozdravilskim učencem v Ljubljani drugi mesec izverstno razlaga, že veliko pripravil. Ali ti ne poskakuje radosti serce v domoljubnih persih slišali, kako ročno in gladko se naša nadepolna mladina že od različnih vednosti v maternem jeziku pomenkuje'? »Hej, Slovenci! naša reč slovenska živo klije, čeravno ne po vse tako, kot želimo. Ali — da krenem na namenjeni pot — med dobrimi novoskovan-kami nahajaš tudi več takih, ki niso a) po pravilih slovenske slovnice, ali pa b) ne v duhu slovenščine skrojene. K a. Niso slovnično izpeljane besede : pooblasti) j enje, zapre tj e, odpertev, p osi lite v, i. t. d. Namesto »pooblastnjenje" piši pooblaščenje; zakaj »pooblastiti" je glagol 4. reda, ki spreminjajo st v terpivnem p r i 1 o ž a j n ali deležju v sč; iz tega pa izhaja glagol-no ime, ako mu pritakneš je; n. p. pooblaščen, pooblaščenje, kakor: kerslim, - iti, kerščen, kerščenje i. t. d. Vendar priderže nekteri st; n. p. uverstim, — iti, uversten, uverstenjc. Naj bi že bilo tedaj »poobla-stenje" (»oproslenje" nam. oproščenje), ali »pooblastnjenje" je po vsaki ceni napačno. Od kod tukaj nj'? Ali si je mislil morebiti prestav-Ijavec »pooblaslnem" 1 Ta bi bila ravno tako nerodna kot: »osolnem", »zlomnem" i. t. d. namesto: osoliin, zlomim i. t. d. (4. reda). Kakor se mi dozdeva, je mislil nekdo s to napako »'•primtgium" (pooblastnjenje) in »Ssellniacfct" (pooblastenje, pooblaščenje) ločiti.*) — Namesto »za-pretje" reči zapertje, zapor (93fi-f$tujj, ©petre,) zapertija (Jpafl); nam. »odpertev" — odpor; nam: »pošilitev" — poslatev, pošiljalev (poslati, gošiljati, ne posiliti), ali morobiti še bolje: odpravek, odpravilo (©entung, Mfenbung) iz »odpravim" (fenben, abfetiben), kakor »opravek", »opravilo" iz »opravim". K b. Ne stvarice slovenskega duha ni v novoskovankah: predlog (33orfd>tag), predlog delati, storiti (ben 53ovfcf)tag mad;en), predložiti (Dorfd^Iageti), prednašanje (5Sortrag), prednašati, p r e d n e s t i (oortragen). Namesto »predlog" naj bi se reklo svet, nasvet, napotek; nam. »predlog delali, storiti" — svet, nasvet, napotek dajati, dati; nam. »predložiti" — svetovati, nasvetovati ali napotiti. »orfc^lagen", nasvetovati (ne *) Neki domoljub ter Ji, da imenujejo Notrajnci (Krainci) „!pri»i(egiuin" prevrati (p r e in rad i t i, to je delati?) P i r. predložili!; koga; »etittač Deifcf>ragen», nasvetovati kaj. »Napotili" se tako rabi: Napotil, na po t oval sini ga (id) frabe ifrm — ne if)n — tw$efd)laqeii, aiiflerat(>en), da..... Napotiti koga k čemu, ju etrttaS ratfjfn, aniu»ifen iz »na" in »pot" (SSBeg). Pa bode kdo oporekel: Ali svet, nasvet, napotek, svetovali, nasvetovati, napotiti se veli: 95atf>, ratfjen, anra--11) en. Vprašam: Kaj pa je »53oi fd)(cifl", »t>orfd)Iageu" kot z drugimi besedami, »JKatf)", »rat&fn", anrat^n"? Kriva je misel, da moramo mi za j eden razumele ravno toliko različnih besed imeti, kot Nemec. Včasi smo pa mi bogatejši; n. p. mi: las, dlaka; Nemec oboje: »Jpaar". več lakih izgledov bi lahko povedal. — Kroje nove besede se derži tedaj sledečih vodil: 1. Pazi, da ni novinka neslo v nično izpeljana. V ti namen jo primerjaj skerbno besedam, ki jih narod od nekdaj govori, da se prepričaš, jeli so tem jednako izpeljane, jeli ne. — 2. Varuj se, novinke samo po nemščini kovati; duh latinskega in gerškega jezika se z našim veliko bolj vjema. Lalinec bi prestavil »rovtrag.n" v pomenu učili »do-cere", „explicare" ne »preferre". Recimo tedaj tudi mi namesto »pred-našali" — učiti, razlagali, v pomenu »legere" — brali, »ein Pieb ocvtraflcn", pesem peti, popevati i. t. d. To bi bila lepa reč, ko bi rekel: pesem prednašali (kakor derva). — Pred vsim pa se je treba s slovnico dobro soznaniti, posebno s pomembami konča jev, da se v jednakih primerlejih, če je le mogoče, jednaki kon-čaji rabijo. J. Navratil. Prijateljski dopis iz zlatne Prage. Kar so gorolanski vojvodi preslali iz rok slovenskih kmetov vlado prejemali, je počel slovenski narod na Gorotanskem v resnici zloj ginuti in v misli inoslranih je že bil zginil. Tako sem tele dni od nekoga slavnoga rodoljuba ^slišal, da je za njega šolanja pred 40 leli cela Gorolanska in tudi Štajerska za čisto nemško veljala. Ako je ravno resnica , da je v imenovanih krajih Slovenščini za kožo šlo , je še vonder saj životarila i za vgodnejšo letino se prihranila. Jednotljivi moži so seže potegovali za narod, kateroinu so že ptujci popotnico odigrali. Kdo neki ne spozna gorolanske zgodne danice slavn. Jarnika, kateroinu nevsmilena sniert ni pripuslila doživeti., kar si je naj gorečije želel. Kdo ne pozna slav. Majarja, kleri se je že dolgo pred Slovenskim prero-jenjem vitežko za rnajko Slavo potegoval in očitno dokazal, da še Slovenija ni zginula. Vonder tersenje imenovanih i več drugih slavnih možev je malo spozadelo za časov Slavjanom naj ne vgodnejših. Ali ogromni, silni duh veka zdrobi kakor strela iz jasnoga neba okove, ktere so Slovenski narod vezale; prerojenje Slovanov u obče, ludi Slovencom novo življenje, slavno prihodnost ponudi. Dolgo časa je bilo le malo izvoljenih ; pojedini slavni moži so svoje dela v posebnih knjigah izdavali, drugi svoje sile z sosedi spojevali, kar je sicer slavno, pa za pravo delavno življenje gorotanskih Slovencov še premalo. Pa tudi po času se k cilju pride, in še golovejše. Gorotanski rodoljubi omislivši list, kaleri je celemu narodu, vsem stanom namenjen, sle to načelo jasno dokazali. Več listov po mili Sloveniji je obnemagalo, kir niso bili potrebam vseh občanov primerjeni, to- — (i'i — rej brez dovoljne podpore; slovenska bcela pa je slavno in modro sklenila, vsakteremu Slovencu, ki je polreben, svoje okrepljive sladčice podali. Največ pa hrepeni po prirojeni pijači slovenska učeča se mladež, katerej se je jezik čisto posušil od neprestanoga mahanja po neprirojeni Nemščini, stari Latinščini, po klasički pa vonder ptuji Gerščini. Poskerbi se tedaj mila Bcela najprej naj bolj za slovensko mlade/., ktera je naše nadjanje, naša prihodnost. Ne pozabi njenih blagoslovljenih duhovnih sil za narodno slovansko slvar zbujovati ino inodro"voditij ne pozabi pa tudi na njeno telo, katero je prebivališče duha. Nemenj potreben je pa tudi naš ženski spol. Žalostna skušenost nas uči, da tudi v izobraženem svetu polovica človečenstva t. j. ženski spol nima občega pristopa k veči omikanosti. Na kmetih se misli, da je hčer že zadosti omikana, ako zna na molitevnik moliti, g. fajmošlru pred omo/enjem katechismus odrekali i na tergu rajtati. U mestih je to res boljše, zakaj tam imajo tudi Striokstund, potem smo pa tudi hitro gotovi. Bogati roditelji si res drugači (bolj nobel) počinajo. Nemški, francoski , engliški Sprachmeister, Hofmeister, Conversationsmeister , For-tepiauo in Bog ve še kaki Meister ima kaj opraviti, kir drugači niso gebildet; — na prave potrebe krasnoga spola se je pa pri naučovanju čisto pozabilo. Da je potreba pridnih razumnih gospodinj, modrih za-stopnih žen ino mater, katere bi umele napčnemu izrejenju otrok v okom priii, žali bože malokdo uvidi, alj saj za to možko se ne potegne. Odtod toliko nesrečnih roditeljev brez prave ljubezni i lepoga obnašanja otrok , torej tako malo slovenskih rodoljubov, kir je materno mleko saj pri jednem delu slovenskih občanov čisla ptujšina, za slovensko pokolenje pogubljivi strup. Da krasotiee nekaj citati hočejo, vsakteri vidi, kdo vi-gred človeškoga življenja pozna, i kir jim saj v mestih nimamo ničesar zabavnoga (kratkočasnega) podati, se poprimejo pokažljivih nemških romanov , s katerimi je že skoro celo Slovanstvo poplaveno, p. Parižke tajnosti, večni Zid in še več tacih. To kervavo rano zacelili je preime-nitna naloga slovenske Bčele, dokler duh veka tudi ženskomu spolu občne ustave za izobraženost ne poda Tako je preslavni rodoljub Purkinja Dr. lekarstva sklenil v Pragi ako še ne tekočega saj prihodnoga leta za ženski spol več zloj znamenitih predmetov predajali, le počelka je potreba. S tem pa še ni sveršeno delo Bčele. Slovenski učitelj blodi kot zgubljena ovca pri najbolši volji, v politiko se mešati neče, česar bi mu tudi ne bilo svetovati, na gospodarstvo nima velikoga veselja, kir je brez polja ino veri a, da bi se tega prepričal, kar mu prelepi članki Novic povejo. Saj včasi bi tudi narodni učitelj, ako smem koga tak imenovali, svoj košek hleba z medom Slov. Bčele pomazal. Te tečne hrane bo gotovo tudi svojoj šolnoj mladeži podal, kar prizadevanju Slov. Bčele lisučero sadje prinese. Prav rada se bola tudi že priletna oče ino mater po nedelah ino svelkih slovenske Bčele posvetovala, kako da je treba z nemoj decoj ravnali, da bi poslušnih otrok, pridnih občanov, gorečih rodoljubov, razumnih vernih deržavljanov i pobožnih sinov izredila. Konečne primi slovanski pozdrav od čeških vlasteneov, katerim že dolgo Ceska Včela, tvoja posestrima, potrebno hrano podavlja. Odgovorni izdatelj in tiskar; Ferd. žl. Klein maj r.