Celjska slovenska gimnazija. Lani je bilo, na zaupnem shodu v Celju. Deželni poslanec dr. Dečko je imel ognjevit govor o celjskem vpraSanju, in navdusenje zaupnikov pri niegovem govoru je prikipelo do vrhunca, ko je zborovalcem razvneto zaklical: <Iz Celja ne gremo nikdar!» «Nikdar», je odmevalo po celi dvorani. In zaupniki so se razšli ter raznesli po eelem slovenskem Štajerju trdno zagotovilo: <Iz Celja ne gremo nikdar!* Toda ni Se minolo leto od onega zaupnega shoda, in že se sirijo glede celjske slovenske gimnazije jako čudne vesti. Zatrjuie se nam, da je pri komisiji zaradi celjske slovenske gimnazije označil stavbeni svetnik Butta kot najpripravnej&i prostor za celjsko gimnazijo stavbiSče g. Gologranca pri Dečkovi vili. Temu se ni čuditi. Od g. Butte nismo nikdar kai boljšega pričakovali. Toda to je hudo, dasezavzema za taprostor tudi zastopnik celjske kmetske skupine v državnem zboru, g. Hugo vitez Berks. StavbiSče Gologrančevo je oddaljeno od glavnega trga celjskega najmanj pol ure; pri slabem vremenu bo pa celo odrasli Clovek potreboval tja 8e vefi Sasa. Dijaki bi morali namreč večinotna stanovati v mestu, ker v bližini dotičnega kraja P' primernih ljudij, ki bi sprejemali slovenske dijake na brano in stanovanje. Kedor se hoče o tem prepriSati, naj gre vpraSat v občinsko pisarno celjske okolice. In če so kateri taki ljudje, so to delavci bližnjih tovarn, ki so, kakor je občeznano, večinoma socialni demokrati. Ali bi mnogi starisi hoteli ravno Ijudem takega naziranja izročevati svoje otroke, o tem smemo pač opravičeno dvomiti. Tudi vestna vlada bi se morala na to okoliščino ozirati. Manjkalo pa bi popolnoma in na vsak način, ako bi se postavila slovenska gimnazija na Gologrančevem travniku, primernih his za premožnejSe dijake in profesorje. Naj nas nihče ne tolazi z razlogom, da je prihodnjost Celja v Gaberjab, tam pri Dečkovi vili. Mogofie je, da se Celje v 20—30 letih tako razvije, da bi mogel tak zavod, kakor je celjska gimnazija, aiveti v Gaberjah. A to je le mogoče. Cisto gotovo pa je, da bi slovenska »celjska* gimnazija pri Dečkovi vili prej že desetkrat usabnila, predno bi se Gaberje tako razvile. V Gaberjah torej ni niti primernih nadzorovalnih ljudij niti primernih stanovanj za dijake. Ti bi morali veCinoma stanovati v mestu, nekateri celo na Bregti ter potemtakem vsaki dan po dve uri (v slabem vremenu še vefi) izgubiti 8 hojo v 8olo. Odlični slovenski narodnjaki v Gelju že sedaj izjavljajo, da bi ne mogli tako daleč poSiljati svojih otrok v gimnazijo. Dve uri hoje na dan t Solo in iz Sole pa je tudi res velika zahteva. Posebno hudo bi bili s tem prizadeti revni, slabo obnti in slabo oblečeni dijaki; kajti v šolo morajo, in naj je potem vročina ali mraz, sneg, dež ali ploha. Gotovo se ne bi naSel tako hitro in lahko oče, ki bi dal svojega sina pod takimi pogoji v gimnazijo v Gaberjah. Težko bi bilo tudi na gimnazijo v Gaberje dobiti odličnih prolesorjev. Oelovale bi na gimnaziji le učne moči, ki bi jih usoda zanesla tje. Vsak bi obSutil kot kazen, ako bi priSel na zavod, ki stoji v vasi in pol ure oddaljen od mesta. Ce pa so profesorji nezadovoljni, ne delujejo s tistim veseljem, ki je pri odgojevanju neodhodno potreben. Kdor bi mogel, prosil bi se proč z zavoda, in stalno bi ostali tam le isti, ki bi morali ostati. Zavod bi torej ne priSel nikdar do ugleda in tndi ta okoliščina bi mnogo pripomogla do pomanjkanja dijakov. Vsi ti razlogi nas prepričujejo, da bi gimnazija v Gaberjah ne mogla uspevati, ampak bi morala prenehati, in sicer prenehati zaradi pomanjkanja dijakov. In to hočejo nemSkutarji, to hoče tudi vlada dosefii. Vlada bi imela potem vzrok, da bi nam nikdar veg ne dovolila nobene gimnazije, in jako lahko bi ee izgovarjala s smrtjo gimnazije v Gaberjah. To pa moratno na vsak način preprečiti! Kakor so sedaj razmere, morali bi Slovenci s svojo gimnazijo brez vsake odškodnine na Gologrančev travnik. Slovenci pa zahtevajo, da se mora spodnja gimnaziia v Celju samem razširiti r celo gimnazijo. G. Hugo vitez Berks ima baje v Celju tudi nekaj pristašev, toda hvala Bogu, le jako malo. Zato se nam zdi potrebno, da se ukrene: 1. Naj se skliče shod spodnješt a|er skih zaupn ik o v in naj se pokliče gosp. Hugo vitez Berks z njegovimi pristaSi n a odgovor. Celjsko vpraSanje je skupno vprašanje vseh štajerskih Slovencev, zato zahtevamo shod vseh spodnještajerskih slovenskih zaupnikov. Ako bi vitez Berks ne holel priti na tak sbod, ali ako bi se na shodu ne mogeljjopravičiti, naj ga pozovejo volilci po političnih društvih, da odloži mandat. 2. Tak shod se mora vršiti na vsaki način, naj potem vitez Berks hoče priti nanj ali ne. Slovenci morajo i z j a v i t i nasproti vladi, da zavzema vitez Berks v celjskem vpraSanju staliSče, ki je njim na škodo in proti njihovi volji. NaSa volja je in ostane: Iz C e 1 j a mi ne gremo! 3. Shoda naj ne skličejo celjski p r v a k i, ker ima mogoče gosp. Berks tudi med njimi somišljenikov. To se bo nemara izvedelo na shodu. Ampak shod naj skliče državni poslanec g. F r. R o b i 6 , kateremu je bilo v državngm zboru izročeno celjsko vprašanje, katero mu je sedaj g. Rerks tako temeljito zavozil, ali pa deželnega glavarja namestrifk g. d r. F r. J u r t e I a, ki je načelnik kluba slovenskih deželnih poslancev ter vsled tega po stari navadi nekak naš vrhovni voditelj. Če pa se sedaj nič ne ukrene, potem pa itak Slovenci nismo vredni, da še živimo. Potem naj se uresniči klic: Za nami potop!