Poštnina platana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.
Leto V., štev. 1.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo driavnih upokojencev in upokojenk v Slovenili._
V Mariboru, dne 25. januarja 1930.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Povodom novega leta
je poslal odbor najdelavnejšega »Društva Umirovljenika v Sarajevu« gospodu ministrskemu predsedniku generalu Petru Živkoviču v Beogradu sledečo brzojavko: »V imenu svojih 5000 članov Vas, gospod ministrski predsednik, prosimo, da povodom novega leta predložite Njegovemu Veličanstvu Kralju izraz naše neomejene udanosti in zvestobe z iskreno željo, Bog ohrani Njega in Njegov vzvišen Dom.
Ob enem si dovoljujemo Vam. gospod ministrski predsednik in vsem ostalim članom Kraljeve vlade najsrčneje čestitati na sijajnih uspehih dosedanjega dela, želeč iz dna srca. da nadaljujete in dovršite po intencijah našega vzvišenega vladarja prevzeto veliko d e-1 o v srečo in radost vsega naroda ter v napredek naše lepe zemlje.
Prosimo Vas pri tej priliki, da se blagovolite spominjati najsironiašnejših nevoljni-kov, drž. staroupokojencev in ublažiti njihovo bedo s čim-prejšnjim d o n s š e n j e m željno pričakovanega zakona o p e n-z i | a h«.
Opomba uredništva:	Upajmo, da
so enake oz. slične posnemanja vredne korake storile tudi vse ostale velike organizacije prečanskih banovin. Za slučaj, da se to ni zgodilo, prosimo, vzor-organizacija v Sarajevu blagovoli, kakor ie to že itak storila, v bodoče opozoriti druge banske organizacije, da se pridružijo tako velepomembnim akcijam. L e
v	skupnem delu je spas.
Čestitka ministrskega predsednika generala, gospoda Petra Zivkoviča in novoletni govor Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I.
Njegovi Veličanstvi Kralj in Kraljica sta priredili dne 31. XII. 1929 »Silvestrov
večer«, kateremu so prisostvovali vsi gospodi člani Kraljevske vlade s svojimi soprogami.
Ko je opolnoči predsednik ministrskega sveta general gospod Petar Živkovič čestital Njihovim Veličanstvima Novo leto in podal pregled dela Kraljevske vlade v letu 1929, je Nj. Vel. Kralj blagovolil odgovoriti sledeče:
»Gospod predsednik! Gospodi ministri!
Vaše čestitke in vdane želje* ki ste mi jih predložili na začetku novega leta, sprejemam z zadovoljstvorti. One prihajajo na koncu leta napornega in zvestega dela.
Naš narod, navdahnjen z zdravo razsodnostjo in globoko nacionalno zavestjo, je sprejel s pravim navdušenjem moje iskrene besede z dne 6. januarja in prihitel z vseh strani na poziv svojega kralja, da dvigne nacionalno edinstvo kot svetinjo in da stavi državo nad vse.
V globoki veri, da moramo iskati nove metode dela in krčiti nove poti, ves narod z zaupanjem in vdanostjo sledi naporom in stremljenjem kraljevske vlade. kar je razvidno iz vašega dela in br-zega urejevanja razmer v državi. Ko ie minula nevarnost duhovnega razsula in razedinjevanja, izšel je 3. oktober. On predstavlja smisel mojih teženj in cilj mojih stremljen. Kraljevina Jugoslavija, razdeljena v banovine, predstavlja višjo sintezo naših nacijonalnih izrazov in odlik, ki bo notranja harmonija vseh lepih strani našega plemena ter na zunaj ustvarila silo. edinstvo in čvrstočo eno-krvnega naroda. V taki kraljevini Jugoslaviji, o tem sem globoko prepričan, ustvarimo one ustanove državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolje odgovarjale narodni potrebi in državnim interesom.
Kraljevska vlada bo z vsemi silami nadaljevala delo v tem pravcu in bo stremela za tem, da bo odgovarjala vsem visokim in nacijonalnim in državnim stremljenjem.
Odobravajoč delo in vaše prizadevanje pričakujem, gospodje, da boste v bližajoči se perijodi dela. pri katerem vas bo spremljalo moje popolno zaupa-
nje, nadaljevali odločno izvajanje izenačenja novega zakonodavstva in da boste dosegli one rezultate in one uspehe, ki iih z zaupanjem in s pravico pričakuje ves naš narod, ta iskreni prijatelj države in dobre uprave. Pri tem svojem delu boste gledali samo na interese naroda in države in boste storili vse, da bodo tudi vam podrejeni organi državne uprave poznali samo popolno zakonitost, pravico in absolutno enakost vseh in nasproti vsem.
Naše narodno gospodarstvo in državne finance pričakujejo v bodočem letu vso vašo pažnjo in največjo delavnost. Gospodarski polet naše kraljevine in njena delavnost morata čimpreje dospeti do takega razvoja, da ne bo več potrebno, da bi najboljše mišice našega naroda iskale dela v tujini in kruha izven meja naše prostrane domovine. Bogastvo naše obdarjene zemlje se bo razvijalo in blagostanje v državi rastlo samo z razvojem in dobro organizacijo delavnosti.
Ugled in sila naše kraljevine in njena visoka zavest mednarodnih dolžnosti bo še nadalje služila mednarodni zajednici in na ta način tudi poslej žela zasluženo priznanje.
Naj se z naše strani ne opusti nič, kar bi bilo moči storiti v zajednici z našimi zavezniki-prijatelji za delo mednarodnega miru. Politika miru in ustvarjanje mednarodnega reda so absolutne o-snove politike kraljevine Jugoslavije.
S takim pojmovanjem in željami se zahvaljujem za čestitke k novemu letu in vračam svoje kraljevske čestitke svoji kraljevski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu z željami, da bi premi-lostljivi Bog v novem letu naklonil mojemu dragemu narodu vsako srečo in blagostanje.«
Gledajmo napredi
Generalmajor u miru Anton Lešič.
Poziv »gledajmo napred« u listu za umirovljenike če možebiti mnoge čitate-Ije začuditi. Napred gledati to je manje-više stvar ljudi, kojima je još duga bn-
dučuost predvidjena, dakle mladeži tli Hudima u doba životne snago.
Starcima pako, a to su urnirovljenici, kojima životni rad leži iza Icdjima. tiije navada napred gledati. U naravi čovje-čanskoj leži, da starci u prošlosti tiživa-ju. Bydučnost je za njih izgubila vrijed-notu. Od nje uemogu više očekivati nista.
Pa ipak je poziv da se i oni trgnu i da pogledaju naprede datias je aktuelniji nego ikada prije, baš zato, ier je njihova budučnost kratka, njihovi dani izbrojani.
Udruženje svih državnih penzionera u dravskoj banovini 11 jednu veliku i rao-čnu zadrugu gotova je stvar. Na tu or-ganizaciju i na njen rad uperene su oči svih penzionera. To gledanje več je znak života, znak očekivanja nečega od bu-dučnosti. Što nas je više, koji taj rad prate, koji ga podupirajo tim bolje. Zato svaki od nas treba da se prene, da otrese staračku rezignaciju sa sebe i da oži-
vi	u borbi za svoju samo kratku budučnost.
Do sada zaboravljeni, poiisnuti na stranu, treba složno da se javimo, da živimo još i mi. »Upokojenec« nesmije ostati samo list za umirovljenike. Moramo dokučiti, da ga čitaju i oni, koji još dugu budučnost imaju pred sobom. To če nam poči za rukom tim prije, jer i na.idalja budučnost vodi konačno u mi-rovinu. A u interesu tih. danas mladih je, da se i za njih opasnost zaborava osvjeti. I ljudi sa budučnosti imaju uzro-ka, da se za našu budučnost pobrinu. Na nama je, da ih na tu zadaču svakom pri-stojnom prilikom opotnenemo.
Zato još jednom pogled napred. Ukus sasvim reminiscencijam i prepirkama. što je i kako je bilo, gdje i kako se je griješilo, to sve treba da dodje u zabo-rav. Samo na ono misliti i to činiti, što nam koristi za budučnost, to obuhvača poziv »gledajmo napred«. — Dakako dugo vremena za tu borbu nemarno. Tim nam je veča dužnost ne malakšati. A greška bi od svakog nas bila, da umre a da i zadnji pogled nebi išao u korist budučnosti penzionera.
Državni nameščenci in upo-kojenci, pozor na Nabavljalno zadrugo v Mariboru, Rotovški trg.
Kdor še ni član, naj se takoj včlani — delež Din 100 je last člana in se lahko vplača tudi v 10 obrokih, in Din 5 vpisnine. Člani, ki ne izkoriščajo svojih pravic, naj se takoj spreobrnejo in v zadrugo vrnejo. Ako ne sovražiš sebe, ne želiš sebi škode, ako želiš prvovrstno 'ti ceno blago, včlani se oz. zahajaj v zadružno moderno urejeno in prostorno trgovino z 20 uslužbenci, kateri ne najdeš para v Mariboru. V tekočem letu se bedo trgovinski lokali in skladišča znatno razširili proti Slomškovem trgu. Z nakupom obsežne parcele v Cvetlični ulici
»Sokolska jahalnica« pridobi zadruga primerne prostore za drva in premog fer garažo za lastni tovorni avto, ki razvaža članom kurjavo in dostavlja špecerijsko in drugo blago. Bližamo se, ako Bog hoče, sijajni bodočnosti naše zadruge!
Mnogim menda ne bo znano, da šteje zadruga danes 2200 članov z istimi pravicami in dolžnostmi. Pravice: nakup prvovrstnega blaga proti gotovini, ali plačilu koncem meseca. Kdor ni dovolj pc-tičast, plačuje kurjavo v treh, manufakturo v šestmesečnih obrokih. Kdor zaostaja z obroki, zgubi seveda pravico do obrokov. Koncem leta dobi vsak član svoj delež čistega dobička, ki bo za leto 1929 znašal okoli Din 1000 in več za člana. Čisti dobiček je odvisen od v letu nakupljenega in plačanega blaga. Vsak član ima aktivno in pasivno volilno pravico. Dolžnosti: Kupovati blago po možnosti proti gotovini, na mesečni k redit vzeto blago plačati koncem vsakega meseca ali vsaj do 6. prihodnjega meseca itd. Ako želiš, dobiš v pisarni položnico in ti ni treba čakati pri blagajni 1. Najhujše je menda za nekatere, da se mora v slučaju navala postaviti v vrsto. Temu se pa lahko ogneš, da med 25. m. m. in 6. prih. mesecem ne prideš nakupovat ali pa oddaš knjigo, v kateri so vpisani zaželjeni predmeti, da ti pošljejo na dom in greš. Ako želiš mogoče samo .211 predmet, ki ga nujno rabiš, pa se le zaupno obrni do g. gospodarja ali g. dežurnega. Ako želiš tnalo ceno južnico; • pa hajd v zajutrkovalnico z 2 vhodoma: tudi ta lokal se bo v tekočem letu povečal proti gori omenjeni smeri. Zadiu-go vodi upravni odbor, sestoječ iz 12 v vsakem oziru jako zanesljivih, za razvoj trgovine vnetih gospodov odbornikov, kateri bodo mogočim pritožbam takoj in radi ustregli. Pojasnila itd. daje tudi pisarna I v 1. nadstropju. Kot končna instanca Vam je na razpolago nadzorni odbor. Pri blagajni 1 nahaja se nabiralnik za pismene pritožbe, želje, prošnje itd. Na anonimna pisma se ne ozira.
Kdor-se torej ne bo včlanil ali ne bo začel kupovati v zadružni trgovini, temu se ali predobro godi, ker zametava tisočake pristranskih dohodkov ali se pa ne zaveda, da je zadruga naša »Samopomoč«. Rok za rešitve ugank poteče kmalu. Kdor potuje v Beograd, naj se oglasi v zadružni trgovini. Ne pozabite oddati nakupovalnih knjižic za 1. 1920 in zelenih listkov!
kreditna zadruga
uraduje vsak pondeljek in četrtek od i7. do 18. ure v pisarni »Društva hišnih najemnikov« na Rotovškem trgu. V gori navedenih dneh prejema vloge in daje posojila po najnižjih procentih. Kdor še ni član, naj čimprej pristopi. Delež znaša Din 250, ki se lahko plača v 10 obrokih.
Naši podporni člani.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo vsem podpornim članom, kakor:	Ravnatelj-
stvu Mestne hranilnice v Ljubljani, ravnateljstvu zdravilišča v Rog. Slatini, Na-bavljalni zadrugi v Celju, Posojilnici v Mariboru — Narodni dom. Posojilnici pri Sv. Lenartu v Sl. g., Glavni hranilnici in posojilnici pri Sv. Lenartu v Sl. g., ravnateljstvu srednjih in meščanskih šol v Mariboru, Celju in Ptuju, mnogim učiteljskim društvom, Okr. sodniji v Slov. Bistrici, Kreditni banki v Ptuju, Poslanski štedionici v Celju, Posojilnici v Ptuju — Narodni dom, gospodu dr. Lipoldu, odvetniku in mariborskemu podžupanu itd.
Društvene vesti.
Zaostala članarina. Mnogi so plačali vse. prav lepa hvala, mnogi deloma, hvala, mnogi še pa vse dolgujejo, prosimo, storite svojo dolžnost. Zaostanke do 31. XII. 1929 vidite na naslovu Upok. z rdečilom označene. Članarina znaša mesečno Din 3.— in se naj pia-čuje vsaj polletno vnaprej. Položnice stanejo uenar.
Novi člani plačajo polletno Din 18 in Din 3 vpisnine, skupaj Din 21.
Odborova seja se bo vršila v nedeljo 9. iebr.; nadaljnje seje pa: 9. marca, 13. aprila, torej vedno drugo nedeljo v mesecu.
Krožki upokojenega učiteljstva se vrše prvi četrtek po prvem, torej 6. II., 6. mar-c-a. ,V črpriTcT pri TiaST dobri g'6sp(J] tetki na vogalu Prečne in Mlinske ulice.
Občni zbor društva Okrožna skupina in Samopomoč v Mariboru, ki sprejema člane bivajoče v bivši mariborski oblasti, se bo \ ršila v Narodnem do mu v nedeljo 23. II. ob pol 10. uri. Zabeležite si vse do semkaj navedene datume v svojem koledarju, sicer boste pozabili.
Odgovori. Mnogim:	Naša vp.asalna
skrinjica ima res mnogo dela, ali v prvi vrsti odgovarja nižjim nameščencem in njihov im vdovam, za katere je namenjena. Kdor vestno čita Upok., najde mnogokrat tudi v raznih člankih zaželjena pojasnila. 1. Kocjanc Martin, Vaš izstop vzeli na znanje z obžalovanjem; novi člani pristopajo, Vi pa obračate hrbet organizaciji. Ne želimo, da bi se kesali radi deset para, ki jih prihranite dnevno; 2. Kobal Antonija, želimo Vam, da bi kmalu ozdraveli; 3. Kovačič Matija, z današnjim dnem dobite Upok. in položnico; 4. Korošec Jernej, tudi Vi. Kronskih upokojencev ni več, vsi so prevedeni na dinarske pokojnine. Ko nam dokažete, da niste prevedeni, hočemo takoj storiti za Vas korake; 5. Ko-ser Olga, 6. Šuperger Fr. Vaš vstop vzeli z zadovoljstvom na znanje; 7. Krulej Pavel rn drugi, ki niste dobili 11. ali 12. štev., prosimo, reklamirajte jo; reklamacije so poštnine proste. Kdor je za leto 1929 poslal samo Din 24* še dolguje Din 6, ker je s 1. VII. povišana članarina na Din 3 mesečno; 8. Gospod Zajc
je 9. Vlil. m. 1. umrl? Naše sožalje!; 9. Kupljen, Malanedelja. Hvala lepa, Vi ste edina, ki ste se odzvala naši prošnji;
10.	Grosek Anton, upamo, da že imate štev. 12.; 11. Robinšak Iv. za leto 1929 ste plačali vse; hvala. Ker smo dobili denar 9. XII. in 8. I., ste bili seveda 25. avg. še dolžni.
Umrli; 1. Gospa Vodenik Matilda, učit. roč. del v p. in soproga tovariša Vodenika Simona, nadučit. v p.; 2. Gospa Gajšek Marija, vdova po tovarišu Gajšek Simonu, šol. rav. v p.;	3. Gospod dr
Ivan Hubad, svetnik fin. prokorature v p. in odvetnik v Ljubljani. Bodi jim lahka zemljica! N. v m. p.!
Obupni klici.
Da bi skrajno obupani staroupokojeu-ci, posebno pa njih vdove z otroci in sirote lažje prenašali večletno bedo, jih je naše glasilo v obupnih trenutkih, posebno pred zimo tolažilo. Ker smo bili globoko u ver jeni, da se bo z ozirom na dane nam obljube merodajnih mest, pred letošnjo zimo nekaj ukrenilo, smo tudi v 11. štev. Upokojnca pod »Staro-upokojenci in božičnica« izpod-bujali te reveže, naj ne obupajo, kajti pomoč se bliža, zima je tukaj. Kaj pa je z obljubljenim poboljškom, kaj s prvo svetopisemsko debelo kravo? nas vprašajo prizadeti. Ako nas vsi znaki ne varajo. smelo trdimo, da se je z letom 1930 začelo prvo svetopisemsko dobro leto. Dobri g. »Jug «nam je poslal milo soin-čno zimo, ki izvablja staroupokojence in njih otroke na toplo dobrodejno solnce. To je gotovo prva velika dobrota za nas!
Tukaj objavimo nekaj vprašanj oz. obupnih klicev razočaranih: 1. Gor. Logatec. »Spoštovani gospod svetnik! Prosim, bodite toliko prijazni ter mi odgovo rite na moje vprašanje, obenem pa oprostite moji predrznosti, ker se Vas upam nadlegovati. Kedaj vendar bode tisti srečni dan, ko bomo izjednačeni z novo upokojenci, ali kedaj dobimo obljubljeno podporo za nazaj. Zima je že tu, a me vdove smo še vedno nepreskrbljene z našimi otroci. Z našimi pokojninami ne moremo več živeti in se zimskemu času primerno oblačiti. Sem vdova, imam 3 otroke, dva študirata. Imam 1300 Din pokojnine, a ne vem kako živeti, da bi shajati zamogla. Živež, drva vse je drago. šolske potrebščine stanejo veliko, da sirote ne moremo naprej riti. Zato pa ne vidimo ure, da bomo slišali, da nam bo pomagano. Upokojenec nas je razveselil, ker smo mislili, da dobimo v kratkem. A sedaj ta negotovost nas zopet muči. Bojimo se huje zime, ker smo še brez tople obleke in brez denarja. Prosim odgovorite mi, ko bodete zvedeli kaj pozitivnega. Takoj ko kaj dobimo, Vam povrnem moj dolg na Upokojencu ter Vam pošljem tudi za Krebljev fond. Da bi Bog dal, da bi me razveselili z ve-
selo in gotovo novico. Trpijo vsi staro-upokojenci, a me dvove drž. nameščencev z otroci pa trpimo neizmerno. Znamke za odgovor so priložene v pri-gibu.
Se Vam že vnaprej toplo zahvaljujem. Spoštovanjem.
2. »Podpisani Vam pošljem 10 Din za 1929. Ne more več, ker je bila njegova košarica na Miklavževo ob Božičnih praznikih kakor tudi na novo leto zopet prazna. Ako pa pride 1. 1930 debela krava pa pošljem kar za celo leto, kakor bo pač debela krava dospela. Razcapani smo vsi.« 3. Kranjska gora. Kedaj pride poboljšek? Otroci so se na Božič jokali, ker smo imeli samo črni kruh. K polnočnicam niso šli, ker imajo razcapano obleko. Rekli so, da pred zimo ne bomo nič dobili, povedal sem jim da zdaj vladajo pravični gospodi. Srčne pozdrave.« — 4. Boštanj. »Oh da bi prišla pomoč. Ker imam raztrgano obleko si ne upam na cesto. Če pride obisk se vržem v postelj in sem bolan. Ko je žena zbolela si nisem upal brez pare k zdravniku. Ko je zdravnik to zvedel je prišel in ni nič računal. Bila pa je tri tedne brez zdravil, ker nisem imel denarja. Z Bogom! Kaj bo, kaj bo!«
Likvidacija potrdil,
ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in likvidacija 20% kronskih prlznanlc
finančna direkcija objavlja uradno:
S 15. januarjem 1930 je stopil v veljavo zakon o odvzemu iz prometa in o u-porabi potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in 20% kronskih priznanicah.
Po tem zakonu bodo sprejemale davčne uprave za odplačevanje davčnih zaostankov na neposrednjih davkih in državnih pribitkih do konca leta 1928 navedena potrdila in priznanice namesto gotovine.
Na isti način bodo sprejemala potrdila odnosno priznanice tudi ona občinska oblastva, ki jim je bilo z rešenjetn ministra financ poverjeno vknjiževanje in izterjevanje neposrednjih davkov.
Potrdila in priznanice se bodo sprejemale samo one, ki so bile svojčas izdane.
Ne sprejemajo se »potrdila o neizdanem bonu za reparacije«, ki so bila izdana na osnovi čl. 11 zakona o vojni škodi, pač pa se sprejemajo ona potrdila, ki so bila izdana na osnovi čl. 10 zakona o vojni škodi. Ravnotako se ne sprejemajo za odplačilo dolga, niti se ne priznavajo one kronske priznanice, izdane na teritoriju, ki se danes nahaja izven mej Kraljevine.
Za poravnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potrdili in priznanicami lahko ukoriščajo ne samo osebe, na katere se glase, marveč vsak drug davčni dolžnik, ki jih poseduje.
Neizkoriščeni ostanek vsote označen na potrdilu ali na priznanici, ki presega osebni dolg enega prinosca odnosno skupni dolg več prinoscev omenjenih potrdil in priznanic se ne bo na nobeden način več upošteval.
Navedenih potrdil in priznanic se ne morejo v nobenem primeru posluževati prinosci za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929 ali kasneje.
Na vsakem potrdilu odnosno priznanici se bo pred davčnem odnosno občinskem oblastvu, ki jih sprejema, vpisala ona oseba, ki se bo ž njimi ukoriščala in sicer lastnoročno odnosno v primeru nepismenosti uradnik pred prinoscem in pred dvema pričama in to z svojim imenom, z mestom prebivanja in višina vsote, ki je bila plačana v svrho poravnave davčnega dolga davkoplačevalca.
Na ta način bo mogoča ureditev starih davčnih zaostankov samo v času, ko je ta zakon stopil v veljavo, pa do poslednjega dne meseca februarja 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v o svrho več sprejemale, niti bo po tem roku država smatrala, da je obvezana zanje komu kaj plačati.
Na ta način je moči urediti stare davčne zaostanke samo v roku šestdesetih dni, t. j. do vštetega dne 17. marca 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v to svrho več sprejemale in tudi se po tem roku država ne bo smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli.
Občinstvo, ki nima davčnih zaostan--kov do konca leta 1928, se opozarja, da v tem roku proda potrdila odnosno priznanice in da jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg a niso v posesti takih potrdil odnosno priznanic.
Kdor še ni član „NABAVLJAL-NE ZADRUGE V MARIBORU-naj v lastnem interesu čim-prej pristopi.
Razveseljiva vest.
Glasnik umirovljenika
prinaša v svoji 2. številki z dne 21. januarja 1930 pod »Zora sviče« naslednjo pomembno vest:
Iz iednog, iznad svake sumnje, vjero-dostojuog, apsolutno pouzdanog vrela saznajemo, DA JE PREDLOG ZAKONA O PENZIJAMA DOVRŠEN.
Donosimo ovu vijest, kako da našim drugovima. koji su več izgubili svaku nadu, da če im ikada bijeda biti olakša-na, pridignemo vjeru u bolje dane.
Mi danas još ne - znamo sadržaj za-konskog predloga o penzijama niti mo-žemo reči, kada če biti usvojen, ali toliko znamo, da sada več nismo daleko od časa, kada če nam nakon tolikih težkih i gorkih godina patnje napokon od-lahnuti.
Novo leto • nova sreča.
Ljudje čestitajo drug drugemu in želijo mnogo sreče, da bi se izpolnile vse naše želje, da bi 'premagali vse težkoče, ki se nam stavljajo na pot, da bi naše delo rodilo najboljšo in najobilnejšo žetev.
Mi se pa pri tej priliki spominjamo naših članov: upokojencev in njihovih rodbin in želimo, da bi se poboljšale žalostne razmere vseh nas, posebno pa staroupokojencev in njihovih rodbin. Mi jim želimo, da bi se zmanjšale njihove brige, ki jih mučijo podne, v sanjah ju jim ne pustijo spati. Težka je usoda in sicer tim težja, ko vidimo, da smo žrtvovali svojo mladost svoje zdravje, smo zvesto služili svojemu narodu, potruših vse svoje sile za svojo domovino v prijetni nadi, da bomo za svojo zvesto in požrtvovalno službovanje brez skrbi živeli na stare dni, Ali kakšno razočaranje! Kakor izsesane limone so nas potisnili v stran. Prepuščeni smo svoji skrbi, živimo v skrajni bedi in dobesedno stradamo. Ko bi bili vsaj sami, bi še pretrpeli, ali mi imamo po več rodbinskih članov! Pri srcu nas boli, ko vidimo, da z nami trpijo, stradajo tudi oni, ki v upokojencu vidijo svojega očeta, svojega zaščitnika, svojega hranitelja. Ali kako jih naj hrani, oblači, jim pomaga, ko pa največja beda skozi okno v sobo gleda.
Le mali žarček nade upanja ima, in ta nada je, da vendar mora enkrat konec biti penzijskega vprašanja v obče. Današnji režim pod vodstvom gospoda generala Živkoviča se, kakor smo javi-
li,	temeljito peča s preureditvijo pen-zionerskega vprašanja, izvrševaje in-tencije Nj. Vel., kateri hoče, da se odpravijo vse neenakosti, ki so se učinile pred historičnim aktom z dne 6. L 1929 Vsi narodi so z velikim navdušenjem pozdravili ta akt in mi smo se prvi ponosno priključili temu pozdravu, ker smo komaj dočakali konec neznosne bede, ki jo je treba radikalno odstraniti. Neznosne razmere desetletne peri-jode, koje je ustvarilo partizanstvo prejšnjega režima, je ukinila z enim mahom mogočna roka N j. Vel. Začela s>e je doba zdravega razvoja, doba državnega preporoda. Veličina akta od 6. I, 1929 obstoji v tem, da je akt presekal dotedanje naziranje, po katerem so interesi vladajoče stranke bili vse in da je ta akt proglasil glavno in temeljno načelo, da je država celokupen narod in njegova veličina glavni predmet, koje-mu morajo biti podložni vsi drugi interesi. Današnja vlada pravice, reda in jednakosti je ustvarila do danes mnogo, vrlo mnogo. Globoko uverjeni smo, da bo med obče koristnimi ustanovami jn uredbami ter raznimi zakoni sigurno tudi ureditev penzij, ker to zahteva so-cijalna pravica; razen tega spadajo te
neenakosti, kaerim smo bili podvrženi pod prejšnjim partijskim režimom skozi desetletja, med intencije Nj. Vel., kateri hoče, da je konec vseh neenakosti.
Da, uverjeni smo, globoko uverjeni, da bo ta vlada pravice, enakosti sko-ro predložila zakon o izravnavanju penzij. Izravnavanje pokojninskih prejemkov med starim in novim zakonom je postulat »pravde in socijalne n uzde«.
Ko bo konec neznosne bede, bomo čestitali novo leto vsem sotrpinom, ki so to koledarsko leto pričakovali z mr-žnjo v srcu, v velikih skrbeh in v revščini z grozno mislijo, kako bodo preživeli sebe in svoje. Gore srca!
Glasnik Umirovljenka.
Ali ste že član »Nabavljalne zadruge< »Kreditne zadruge«?
Illl
m
Telefon štev.
Ustanovljena 1. 1889
Poštni ček 10.533
f
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev
Stanje vloženega denarja nad 1400 milijonov kron
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega Hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletniH, župnijski uradi cerkveni tn občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
Zdravilišče Rogaška Slatina
I
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdraviliiče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci	Styrll,	DOMti	— Zdravljenje vseh želodčnih in
črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
StiMii Maj—september	Sezona: Maj—september
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaSka godba. Največja udobnost Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdravilliCa Roga Ilca Slatina.
I
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim!	Cene konkurenčne.
Izdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogcl, Maribor. Odgovorni urednik Rado Kopic, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor.