72. številka. WT 3 nć. m Izdanje za ćetrtek 17. junija 1897, (v Tratu, t Četrtek zjutraj dne 17 junija 1897.) Tečaj XXII. „JBDINOBT« lihaja po trikrat na teden t fteatlh ls> danjih ob tovklh, četrtkih U Mobotah. Zjatranje izdanje izhaja ob 6. nri zjutraj, većemu pa ob 7. ari večer. — Obojno izditnje stane : Bft Jeden mesec . t. 1,—, ir.ven Avntrlje t. 1.50 m tri mesa?. . „ 3.— . , 4.50 m pol let* . . . . , , 9__ r.z vi« »eto . . „ 12.— , » . 18.— Naraoalaa je plačevat! naprej ia aaroftbe !re* priložene naročnine ae uprava aa azlra. Posamične številke ne dobivajo v pro-dajftlniaah tobaka v lratu po S nvž, iiven Trata po 4 nvi. EDINOST Oglasi ae račnne p« tarifu r petita; B* nafllovn i debelini Arkam-. ae pladnje prostor, kolikor obiega navadnih vratio. Poslana, oamrtniee in javne zahvale, do« mafii oglaai itd. ae računajo pn pogodbi. Tai dopiai naj ae poiiljajo nmdni*tvn a lin a Casnrma ftt. 13. Vaako ptamo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae •• •prejemajo. Bokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oRinae apre-jenta uvrnvniitvo ulica Mohno pio-oolo hftt 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama oije ao proate poitntno. '„T eđinotU j• »o«'1 ni našim gg. II. četrtletje bliža se zvršetku, a večina gg. naročnikov ni še doposlala naročnine za to četrtletje, akoravno smo vsem. ki sov zastanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store do 30. t. m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one častite gg. naročnike kateri niso še plačali naročnine za lil. četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina plačevati naprej. Upravništvo „Edinosti". Slovanska liturgija in italijanska duhovščina v Trstu. Pod tem naslovom je prinesel list .Šumadija11, izhajajoči v Belemgradu, članek o slovanskem bogo-služenju v naših krajih, katerega priporočamo v pazno čitanje tudi spoštovani „Triester ZeitungV Članek se glasi: „Dasi so Hrvatje, istotako kakor Srbi, že v VII. stoletju pričeli prehajati v krščansko vero, ko so se naselili v te kraje, vendar so se konečno pokrstili še le IX. stoletja, ko sta Ciril in Metod, ta slovanska apostola, uvela med njimi slovensko liturgijo, ko jim je duhovščina jela v materinskem jeziku pojašnjevati evangeljske nauke in slične obrede. Bodisi da je tedanja latinska duhovščina v Dalmaciji in Hrvatski v uvedenju slovenske liturgije videla propast svojih interesov, ali pa je Rim videl v tej liturgiji nevarnost za svojo prevlado, prva in drugi sta se jela tajno in javno protiviti tej liturgiji, zabrauivši jo najprej na zboru spljet-skem leta 925 vzlic živemu zanimanju za-njo od strani ninskega vladike Teodozija. Ko se je potem in poleg te zabrane vendar vzdržala v narodu slovenska liturgija, zabranil jo je kanonično odposlanec papeža Nikolaja II. v letu 1064., in sicer zopet po spletskem zboru (kjer je bila tedaj stolica mitropolitova). In ko narod tudi tedaj sploh ni hotel odstopiti od svoje omiljene slovenske liturgije, odobrili so jo pozoeji papeži vnovič in potem zabranili; ali pri vsem tem ista ni nikoli nehala vladati v nekaterih škofijah primorskih, v katerih seje tudi ohranila do danes. PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 123 ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — O tem ljubkovanju, ki je kazalo tako plaho, zvesto udanost, so se jej šiloma udrle solze, ki jih je zadrževala že dolgo. A najedenkrat se je sramovala svoje slabosti, ustala, zavrnila psa neusmiljeno z roko in besedo, od daleč pokazavši mu hišo in kazoča se o tem strožjo, nego jo je ubogi Kis videl kedaj poprej. Potem je naglo obrisala solze in roke, kajti pariški vlak se je bližal, in vedela je, da bode v nekoliko minutah potrebovala vsega svojega poguma. Ko je Klara ostavila coupe, se je peljala v Rue de la Paix, k dragotinarju, od katerega je Oeorges kupil demantno ovratnico, kakor je trdil njeni ded. Ako se to pokaže resnico, je morala verjeti tudi vse drugo — a njen strah, da bi se uverila o tem, je bil tako velik, da se je, prišedši Kakor se vidi torej, se slovenska liturgija ni uvela in vzdrževala do danes le od nevednih duhovnikov, kakor to samovoljno trdi improvizovani nje obrekovalec, neki F. Saleta v Pulju, ampak sta bila slovenska duhovščina in slovenska liturgija ustanovljena in uvedena po potrebi naroda, kateri ni razunel ni katoliških duhovnikov iz Rima, ni grških iz Carigrada, in ni mogel v teh jezikih umeti ni Kristusovih naukov, ni obredov cerkvenih. In ker prizadevanje hrvatske primorske katoliške duhovščine za uvedenje slovenske liturgije v vseh katoliških krajih slovanskih hodi vsporedno z živim razvojem naroda, je to prizadevanje zopet opravičeno po zgodovinski tradiciji in potrebi verski, zbok česar rimska stolica nima vzroka, da bi se jej upirala, kajti ta liturgija skozi vsa stoletja, odkar se je upotrebi j evala, ni odeepila od nje ni jedne čedice. Nasprotno, prej bi se moglo dokazati, da je Rim s pripoznavanjem iste za časa Cirila in Metoda pridobil toliko, da je odcepil vso Hrvatsko in Dalmacijo od bizantinske cekvene oblasti, pod katero sti večinoma spadali dotlej omenjeni pokrajini. Potem je znano, da se papež Lev XIII. ne protivi slovenski liturgiji, da jo odobrqje bolj in bolj, kakor to kaže črnogorski konkordat in želja papeževa, opažena o raznih prilikah, da pride Slovanom naproti v opravičenih zahtevah njihovih. Tako prijenljivostjo more rimska stolica le pridobiti in utrditi to vero in njeno moč, kar je tolikim navdušenjem izrazil tudi zagrebški „Obzor" v članku, naslovljenim „Dva Rima". Ne imajočim nikakega bližjega interesa v tem liturgijskom vprašanju hrvatskih katolikov v Primorju, razun bratske želje, da vidimo zadovoljene opravičene zahteve Hrvatov, nam je namen, da tu povdarimo še neki drugi živi pojav v tem vprašanju, ki je vseskozi politiške nravi. Sedaj-le, okoli Binkošti, ravno v očigled prazniku, ko krščanska cerkev slavi nadahnenje apostolov svetim duhom, zbrali so se italijanski duhovni v Trstu na tajni sestanek, da bi se posvetovali o nekem tajnem predlogu. Duhoven Vinko Orlandini, ki je bil tudi povabljen in je tudi prišel na ta shod, podal je javno izjavo, v kateri pravi, da je odstopil od shoda, ker ni hotel zastaviti besede, da bode varoval tajnost, in da se na cilj, ustavila pred krasno izložbo, ne upajoča se ustopiti. Da bi zbrala misli, delala se je, kaker bi gledala lišpe, ki so bili izloženi na baržunastih skrijnicah. Kdcr bi jo bil gledal, nagibajočo se v preprosti eleganci svoji nasproti lesketajočim se lepotam, bi jo bil imel prej za srečno ženo, izbi-rajočo si lišp, nego-li za žalostno, nemirno dušo, ki zasleduje nesrečo svojega življenja. Bilo je ob treh popolndne — ura, ko po zimi Rue de la Paix podaje v istini mameč pogled. Med kratkim jutrom in zgodaj nastopajočo nočjo se stiska življenje teh sijajnih mestnih delov. Neprenehoma drdrajo vozovi mimo, po tlaku se valita gori in doli prešernost in spogledljivost, se zadevata svila in kožuhovina. Kdor hoče videti Pariz, hudičevo mesto, v polnem sijaju, mora opazovati njega vrvenje in življenje po zimi, ko je nebo nizko, pokrito z snežnimi oblaki. Priroda je tako rekoč izključena iz te slike. Nobenega vetriča, nobenega solnca, samo toliko luči, da prihajajo tudi najrahlejše barve v popolno veljavo, od rudečkaste torej odpoveduje vzajemnosti z zborom, kateri naj bi se posvetoval o stvareh, ki niso čisto katoliško-krščansko nravi. Po raznih predšedših dejstvih in sodeči po okolnostih, radi katerih je moral odstopiti od svoje katedre prejšnji škef tržaški in je bil imenovan njegovim naslednikom škof Šterk, moremo sklepati veliko verjetnostjo, da je bil shodu italijanskih duhovnikov v Trstu ta namen, da se posvetujejo o potih in načinu, kako bi prišli v okom slo ven-venski liturgiji v istrski oblasti in da se ta liturgija odpravi, kjer obstoji od pamtiveka. Tako postopanje ni na korist ni katoliški cerkvi, ni namenom papeževim; tako postopanje ni v prilog ni dobro razumevanim interesom Avstro-Ogerske, a najmanje se isto strinja z federalisti-škem zistemom, katerega pooblaščena nositeljica je menda sedanja avstrijska vlada, kajti tako postopanje bi kazalo le, da je vladna politika neiskrena, ali pa da se jej izneverjajo njeni organi. V vsakem slučaju je tako postopanje samo sad madjarsko-nemških teženj za hegemonijo v Avstro* Ogerski, ki se boji jedne same cerkvene liturgije, da ista probudi živeje narodno čutenje v življu slovenskem Avstro Ogerske. ORa se boji, da katoliški Slovani pomočjo liturgije postanejo rusofili, kakor da rusofilstvo ne bi bilo posledica ravno nasprotnega postopanja, katerim se množi število slovanskih nezadovoljnežev. Iz tega sestanka teh tržaških duhovnikov sledi še drug nauk; namreč, da ko so se odločili, da tudi oni stopijo v boj zoper slovenski živelj v Trstu in Istri, da bodo tudi oni delali za ohranjenje italijanskega nadvladja v teh pokrajinah, onega nadvladja, ki je že davno proglasilo samo sebe irredentovskim, znači to, da so tudi ti duhovniki — to je logično — irredentovci in da so se kakor taki postavili v orožniško službo centralistiških Nemcev na Dunaju. Mi bi jim rekli na to, da ne dosežejo tega cilja svojega, kajti oni niso v stanu, da bi se svojo agitacijo v sedanjem veku zaustavili narodno strujo, dočim sejejo se svojim postopanjem le mržnjo zoper sebe med Slovani, katere bodo danes ali jutri isti Nemci in Madjavi hoteli vzpodbujati proti irredentovcem, ko bi hoteli le-ti dvigniti glavo nekoliko više, in morda za ceno te iste slovenske liturgije, kateri se upirajo toli srdito, sivosti spomenikov do Bteklenih biserov, ki se damam bliščć na obleki. Poleg tega se svetijo gledališki listi in naznanila o koncertih, kakor bi jih razsvetljevala luč na odru. Prodajalnice so prenapolnjene ; človeku se zdi, kakor bi vsi ti sem ter tja valeči se ljudje imeli opraviti s pripravami za nepretrgane veselice. Ako se pa v tem vrvenju nahaja kakova bolest, potem je mnogo težja in mučnejša. Tudi Klara je pet minut trpela muke, ki so bile hujše od smrti. Zunaj na deželni cesti savignyjski, v puščobi širnega polja, se je izgubljal nekako njen obup v svežem zraku ter bil lažji; tu jo je tlačil ob tla. Glasovi, udarjajoči jej na uho, šum korakov, nenamerovano zadevanje mimo* hodečih — vse je povišavalo njeno muko. Slednjič je stopila v prodajalnico. „D&. gospa... res je tako ... Monsieur Fromont... ovratnica od demantov in rozet. Napravimo vam lahko prav isto za petindvajset tisoč frankov". Pet tisoč frankov manj, nego je plačal oni »Hvala lepa, monsieur*, je rekla Klara, „premislim še". (Pride še.) da torej Slovani povrnejo tedaj t-sn laškim duhovnom šilo za kresilo. Iii pot ta naj n^ rečemo, ua je tudi v te® s Vrtu linJij — brez pernati ! Dobro bi bil.t, d* bi int bolj s potrebami, nego pa s politiko. o 1 i f. i m 5k cs «3 js t V TRSTU, d'.* 1«. jurija 1837. Učinek jezikovnih naredeb na Tirolskem! Tudi oliiMn«ka zastopa v Inomostu in Bolcanu sta zgubila sladko spanje radi jezikovnih naredeb za GVško iu Moravsko. Ne vemo pa, da li so se liberalci v Inomostu in Bolcanu res čutili tako strašno vznemirjene, ali pa so sledili lo čutu zvestega tovarištva do svojih somišljenikov na Češkem, resnica pa je ta, da fts tudi ta dva zastopa prote-stovala zoper jezikovne naredbe. Vlada pa je bila tega menenja, da omenjena občinska zastopa nista imela ni najmanjega povoda, da protestujeta zoper češke stvari in pokazala je svoje menenje a tem, da je tema zastopoma — do nadaljnje odredbe — odvzela nadzorstvo nad političnimi shodi. Jezikovne naredbe za Češko. Zanimivo je citati kako trezno sodijo ruske „Mosk. Vedomosti" o stališču nemških liberalcev glede jezikovnih na-redb. Imenovani list pišd: „Nemcev v Avstriji do zdaj še ni nihče stiskal, ter jim v nobeni krono-vini ni kratil njih narodnih pravic. Njih sedanje divjanja izvira le odtod, ker se je priznala tudi češkemu jeziku pravici veljati notranjim nradnira jezikom. To pravico pa ima češki jezik že stoletja uradno potrjeno in je Diso nikoh ovrgli, marveč je le niso izvrševali. Jezikovne naredbe grofa Ba-denija so torej le dosegle, da se je popravila storjena krivica in to je bila vlada moralno dolžna storiti. Liberalni Nemci zato nimajo najmanjšega uzroka očitati vladi, da je s temi naredbami storila kaj nezakonitega. .Svojim divjanjem Nemci sedaj le kažejo, da hočejo v Avstriji sami gospodariti in vse slovanske narode tlačiti, da-si je Slovanov več v Avstriji in niso v kulturnem in političnem razvoju nič zaostali za Nemci." — Prav je, da o tem tudi ruski listi označajo svoje stališče, ker o tem toliko pišejo nemško pruski listi, seveda proti Slovanom. Atentat na predsednika francoske republike. Pariška policija tava še vedno ▼ temi, kdo da je bil oni zločinec, ki je napadel predsednika republike. Redarstvena oblast meni sicer, da napadalec ni bil anarhist, ampak kak fanatičen Poljak. Dalje pa ne segajo tudi ugibanja policije, pač pa izražajo včerajšnja pariška poročila menenje, da napadalca ne dobe, ker nikdo ne ve točnega opisa njegove osebe. Različne vesti. Radi današnjsga praznika izide prihodnje izdanje našega lista v soboto zjutraj. Umrl je v Vogrčak na Koroškem Župnik knezoškofijski duhovni iu dekanijski svetovalec, gospod Jožef Š k e r b i n c. Pokojni je bil uzor slovenskega duhovnika in značaj, o kakoršnem veljajo S. Gregorčičeve besede: Umrl je mož značajeu, Načel jeklenih neomajen. Lahka mu zemlja 1 Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čant slovanskima blagovestnikoma sv. Cirila in Metoda po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresovi ,Na podlagi uradnih poizvedb" je ministerski predsednik grof Badeni v svoji razpravi glede primorskih odnošajev rekel, da so bili izgredi znanih, zdaj obsojenih Koperčanov zgolj — „be-leidigende Zurufe". — No, potem je tržaško sodišče zares silno strogo, da je te „Zurufe" obsodilo s kaznijo po 8 in 10 mesecev! Polemika med „Slovenskim Listom- in „Slov. Narodom". Z ozirom na našo notico v poslednjem izdanju glede polemike med imenovanima listoma nam je v prvo popraviti tiskovni pogrešek v toliko, da se ima glasiti: „napovedala sta si*. Ozirom na dotično notico v ,Slov. Narodu" od min. torka povdarjamo še jedenkrat, da smo in ostanemo glede domačih polemik sploh — mehke slovenske narave! Iz Trsta n?m pišejo: Te dni sem čital v Vašem listn prav zanimiv članek- o .malenkostih". Tam je bilo refieao i>o pomoti d* židovski list „Piccolo" izhaja vsaki d;tn izvzemai nedelje in praznike. Ne, to ni tako, kaj ti premeteno uredništvo je >tvur uivuilo tako, da ne krši naravnost predpisov o ne deljeni počiUu, a da vend.r izhaja list tudi za nedelje, torej 365 krat na leto, in ne 299. Moja misel je torej, da ne le Slovenec, ampak tudi dober katoličan ne bi smel podpirati takega lis*a. Nadalje menim, da to ni nikaka malenkost, da je zakristij v katoliških cerkvah tržaških* ki kupujejo kar p 1 tri iztise „Piccola" hkratu. V teh zakristijah naj bi se malo pobrigal goreči župnik Jurica in naj bi dotičnikom naložil pre-potrebno pokoro, da — ne smejo čitati »Piccola*. Pa tudi njegovim lastnim prijateljem v župniji rojauski ne bi škodovala taka pokora. Lep izgled italijanske omike. Gospod urednik ! Dovolite, — prosim —, da tudi jaz povem svoje misli o italijanski „colturi*. Pet let stanujem tu v Trstu in dasi sem mnogo slišal ali čital, kako uljudni da so ti Lahončeki, vendar pa se še ni zgodilo, da bi bil koji Lahon-ček izrekel surovost v lice meni ali kateremu členu moje družine. Včeraj pa mi je bil tak poklon. Stanujem namreč v hiši, kjer se govori samo italijanski, dasi ženi mojega soseda uhaja včasih kaka „kraška". Ta gospa poskusila je že večkrat, da bi pričela pogovor seveda v italijanskem jeziku. — Ker pa jaz in moja družina nismo zmožni laščine, jej tudi moja žena ni mogla odgovarjati. Včeraj pa, Čudno 1, nagovorila jo je na stopnicah naenkrat slovenski : tVi ne govorite nič italijanski?' »Ne.* „Od kod pa ste doma?" „Z Štajerskega.* „Ali vam ne ugaja tu v Trstu?" „Lepo je, ali v domačiji je vendar lepše". „O, kaj bo v „ščavariji* lepo ? Kjer se govori „ščavo", ne htela bi živeti jaz«. Bistroumni Lahoni, ki niso videli nič sveta, mislijo, da je samo tam lepo, kjer se govori italijanski ! Mi bi vedeli dober svet babnici lahonski, ki zatajuje svoj rod: pojdi v Kalabrijo! Tam je lepo, strašno lepo! Ne cedita se tam sicer mleko in med, pač pa sline po — polenti! Tam ti bode ugajalo še drugače, nego v avstrijski ščava-riji! Sosed. Imenovanja na poŠti. Pišejo nam: Spoštovani gosp. urednik! Nedavno ste govorili o imenovanja poštnih uradnikov. — Jaz pa bi rad vprašal, kako je z imenovanji poštnih slug?! Tudi oni so vredni svojih pravic, tudi pri njih bi se »orala poštevati doba službovanja. Verujte mi, da se dogaja neredko, da je imenovan c. k. slugo kakov priporo-čenec po še le jednoletoem službovanja, dučim ostajajo takoimenovani Aushilfsdiener taki, ki služijo že po pet in več let. Nedavno mi je pripovedoval prijatelj, kako se postopa na poštnem in brzojavnem uradu s provizoričnimi služabniki. Od polovice januvarja ni bila razpisana nobena služba, in kakor vse kaže, gospodje tudi sedaj ne mislijo na to, da bi prišli enkrat na vrsto ti ubogi aushilfsdienerji. Pa še nekaj se mi ne vidi pravično! Namreč, da morajo ti siromaki o vsakem razpisu službe ulagati novo kolekovano prošujo. To je hud davek za siromaka s tuli borno plačo. Če je dvanajstkrat na leto razpisana služba, dvanajstkrat mora plačati davek in nazadnje še ni imeuovan c. k. slugo. Trosil je torej zastonj. Kajti poznan mi je slučaj, da so bili imenovani trije mlajši služabniki. Jedeu le teh je bil priporočen od visokega mesta, druga dva pa od uplivnih oseb na poštnem ravnateljstvu. Tako postopanje ne mi ue vidi pravično. Starejši služabniki bi morali imeti vsikdar prednost. No, to ni pravično, da jeden, ki služi še le jedno leto, uživa plačo 45 gl.f a drugi, ki služi že pet in več let, pa nima niti 40 gld., a v slučaju bolezni nima nade niti do novčića podpore. Slavno poštno ravnateljstvo bi moralo nekoliko plemeniti svoja načela o imenovanju slug in nekoliko več ozira imeti do svojih trpinov — aui-hilfsdienerjev! Saj ve, kako težko je v Trstu življenje. Slednjič se mi ne vidi prav in pravično, da se pušča v službi take, ki služijo že po 48 let in nočejo nikakor napraviti prostora drugim. Na tem trpe drugi, a tudi c. k. služba. Tudi mi pomožni sluge se priporočamo skrbi naših državnih poslancev. Vsegavednež. Kako dobri in nedolžni so ! V pivovarni Dre-berjevi v Trstu je bil na delu tudi neki Lnigi Za-vagua. italijanski podanik. Mož ni rad delal, t^m raje pa pil. Sleherni trenotek se je dog.ijalo, da ni d š 1 na delo. Tako tudi min. ponedeljka. Monter FrSmmel, videči, da ne more nič opraviti s takim de!avc°m, mu je prijavil v torek, da je odpuščen z dela. Na to je pograbil Zavagna — po lepi navadi .mirnih" in „dobrih" romaarnolov — kos železa in butnil z istim Frommelna po glavi. Provzročil mu je težko rano. Froramelna so odveli v bolnico, Zavagna pa je pobegnil, ne ve se kam. — Zabeležiti pa treba, da židovski „Piccolo" v svojem poročilu ne omenja z nobeno besedo imena in domovine napadalca, ampak govori le o „nekem delavcu" ! Toda hoti ali ne h6ti „Piccolo" : svet je dobil vendar nov dokaz, kako „nedolžne" ovčice so ti italijanski polentarji, došli se preživljat na tržaška tla! Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico opozarja poljedelce okolice Skednja, Sv. M. M. Bpodnje in bližine, da skliče v kratkem javni shod pri sv. M. M. spodnji, kojega natanjčni program, dan in uro, se naznani pravočasno. Za sedaj naj bode le povedano, da se bode razpravljalo o pomanjkljivosti poljskega varstva v tržaški okolici in o za-snutjn kmetijske podružnice za Rocol. Rodoljubi so naprošeni, da že v naprej agi-tirajo za obilno udeležbo. Blagoslovljenje zastave slovenskega pevskega društva „Ljubljane". Iz Ljubljane se nam piše: Naše mesto se pripravlja na veliko narodno slav-nost, ki se bode vršila dne 27. t. m. o priliki blagoslovljenja zastave vrlega pevskega društva „Ljubljana". Od vseh strani se oglašajo rodoljubi, da pohite tedaj v Ljubljano oživit ji narodne moči in navodno samozavest. Slavnost „Ljubljane" po« stavi po dolgem času našo milo belo prvoscolico zopet nazaj v tisto dobo, ko so se slovenska srca v Ljubljani razvnemala ob narodnih slovnostih ter se bratila v slogi. Vspored slavnosti, ki se priobči skoro, bode velezauimiv. Delavni odbor pripravlja pod vodstvom svojega neumornega predsednika, g. Antona Trstenjaka, slavnost> ki bo morala navdušiti slehernega, kdor se je udeleži. Društev je dosedaj oglašenih na 30. Naj bi se jih oglasilo vsaj še toliko! Radi velike udeležbe se bode vršilo blagoslovljenje zastave pred trnovsko cerkvijo na planem, kar bode le povišavalo sijaj slavnosti. A kar je med Ljubljančani vzbudilo največjo radost, to je vest, da o tej priliki pridete tržaški Slovenci v naše mesto. Težko pričakuje vse, da pozdravi slovenske mučenike ob Adiiji. Kakor vse kaže, bode vsprejem tržaških društev uprav veličasten. To bode jeden najlepših momentov slavnosti in najbolj — ginljiv. Ob Vaših junaških prsih, tržaški Slovenci, ogrejemo se ljubljanski Slovenci za tisto narodno odločnost, katere dični za* stopniki ste, k^r pomnimo, Vi t Bog Vas torej v obilem številu privedi v naše mesto! Blagoslovljenje zastave srbskega telovadnega društva „Dušan silni". V Belemgradu vršila se je v nedeljo slavnost blagoslovljenje zastave srbskega telovadnega društva „Dušan silni". Na to slavnost je prišlo iz daljnjih krajev slovanske domovine raznih udeležuikov. Iz bližnja Hrvatske došla so telovadna društva, tako tudi iz Češke, Bolgarske in Rusije. Slovanskih gostov od daleč iu blizo bilo je ogromno. Dopoludne bil je na Ka-limegdanu, najlepšem parku Belegagrada, -kupni slavnostni obed, na katere® je bilo čuti navdušenih govorov. Govorili so vsi zastopniki društev. Posebno navdušen j<3 bil govor uivdnika „Prosvjete" Fbišerja, ob katerem je igrala godba „Lepo našo domovino"; govornika so vzdigali na rame in predsednik „Dušana" ga je celo poljubil. Navzoči srbski dostojanstveniki pak so mu stiskali roke. V ponedeljek so bili ustanovitelji slavja in tuji gostje povabljeni na kraljevem dvoru. Le škoda, da je slavnost motilo slabo vreme. Izlet „Glasbene Matice*. Ob krasnem vremenu se je vršila v Postojini pevska slavnost možkega in ženskega zbora „Glasbene Matice*4. Slavnost bila je cvet neposiljene radosti u leležni-kov. Inteligenca in priprosti narod zabavali so se jeduako srčno v svežem Notranjskem zraku, v prekrasni, cvetoči naravi, — z eno besedo: bil je pravi uzorni narodni praznik, kakoršnih doživljamo — žal! — Sloveuci čedalje manje. Gotovo nal 800 prijateljev petja zbralo se je v prijazni Po-tojioi, občudovat krasote začaranega polžem kega sveta in oh ene ^ diviM se čarobne j še >,n pttju slovenski!« slavčeicov. Go-itov p*L:l skoro iz vseh krajev slovenske domovine. Čitalnic;* p ntojinska, notranjski „Sokol*, 2H lno ilruštvo in klub biciklistov z vrlo domačo godbo zbrali so s, na kolodvoru, da po*dra 'j - » voje mej svojci* in jih spremijo v slavnostnem sprevodu v zastavami okrašeni trg. Domača dekhta sipala so šopke s'ež h c etic mej goste in župan je v imenu obč. zastopa in čitalnični predsednik pozdravila sta i/.letnike, mej tem ko je g. predsednik „Glasbene Matice* Vencajz zahvalil se s prisrčnimi besedami. Pri skupnem obedu na vrtu pri „Ogerski kroni* nazdravljalo se je vsestranski v navdušenih govorih proslavljujočih milo in umetno slovensko petje, Popoludne ob 4. uri je bil kou-cert na dvorišču hotela pri „kroni" in se je občinstvo kar divilo leni slovenski pesmi. Vsa veselica bila j1 vredna, da se zapiše zlatimi črkami v knjigo slovenske zgodovine. Za uboge rodbine, radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov prejeli smo nasleduje nadaljne darove : g. Miha Hrvatin izročil.....1 gld, 50 kr. Dragotin Hribar v Celji nabral . . 51 „ 30 B V sv. Križu nabrali.......27 „ 84 „ Fran Podkrajšek v Rajhenburgu za zgubljeno stavo........1 „ — n Sknpaj 81 gld. 64 kr. Prej izkazanih 1531 „ 83 w Skupaj 1613 gld. 47 kr. Nadaljne darove sprejema drage volje naše upravništvo ; potreba je velika, ker je še vedno okolo 20 zapitih, a 11 obsojenih na več mesecev, oziroma več kakor enoletno ječo, Na znanje. Vsem onim gospodom ki ho si o i priliki občnega zbora pevskega društva „Adrija" v Barko vijah naročili Rakuševo knjigo : „Slovensko petje v preteklih dobah« dobe jo proti plačilu 1 krone pri Hrabroslavu R a ž e m - u, pevovodja v Barkovljab. .Da sem jaz ptičica, kam bi zletela . . .« imenuje se nova krasna slovenska skladba, katero je za mešani zbor priredil g. dr. Benjamin Ipavec ter jo poklonil pevskemu društvu „Ljubljana*, da jo bode prvič zapela o priliki blagoslovljenja društvene zastave. Besede so mladega slovenskega pesnika A. Nikolajeva. Na dunajskem vssufiilišču se razkrijejo dne 4. juliia t. 1. soomeniki štirih slavnih učiteljev te zname;;ite visoke šole in sicer spomeniki našega rojaka Miklošiča, jurista Demeliusa, botanika En-dlicherja in bogoalovca Vernerja. Miklošičev spomenik je izdelal kipar Scherpe. Gospodinjska šola v Ljubljani. Iz Ljubljane nam pišejo: Oni dan se je oglasil v Vašem cenj. listu nekdo, „ki rad dobro j6". Ni čuda, da ga je precej skrbelo, da li bode imel kaj vspeha ali ne članek, ki ga je bil priobčil „Slovenski List" o potrebi gospodinjske šole v Ljubljani. Pripravljalni orbor (ua čelu mu je g. dr. Danilo Majaron), ki se je bil sestavil, da prouči vprašanje gospodinjske šole v Ljubljani, sklical je v četrtek 10. t. m. v mestno dvorano nekaj odličnih dam in gospodov iz vseh sloveuskih strank. Na sestanku se je videlo jasuo, da je možna sloga vsaj na gospodarskem polju. Navzočim je g. Mandel izborno poročal o gospodinjskih šolah. Vsi udeleženci so odobravali osnutje gospodinjske šole v LjubljaJ, sosebno g. župan Ivau Hribar je obljubil svojo znatno pomoč. Na predlog g. kurata Koblarja so bili izvoljeni v odbor : županja Hribarjeva, dr. Tavčarjeva, Šubičeva, dr. Volčičeva in gčna. Pavškova ter gospodje: dr. Majaron (načelnik), Mandel in Gostiučar. Pričetek je torej storjen! „Slovencu* se sicer nekaj dozdeva, da se je že prej večkrat poskušalo z gospodinjsko šolo, ae da bi se bilo doseglo kaki vspeh; a na tako široki podlagi, kakor se je delo pričelo sedaj, se v Ljubljani še ni delalo za gospodinjsko šolo, in zato bode na vsak način gospodinjska šola za priprosti narod vspe-vala bolje, nego je vspevala v Ljubljani marsikatera samostanska gospodinjska šola, ki je bila u-rejena le za takozvane „boljše" kroge Želeti je, da bi se narodnogospodarsko delo odločno nadaljevalo tudi po osnutju gospodinjske šole in sicer brez strankarskih nasprotstev, kar naj si zapomnijo tudi vsi tisti gospodje, ki menijo, da morajo vsako vprašanje presojati le s-1 -vojega ozk-ga strar,-karskega stališč«. Šola za — lepotice. V N#w-Yorku s* je ustanovila šola za 1 potice. V tej šoli postane vsaka grart, t. j. neltipa žen ka, lepa in 1 pe post ii' io — trajno lep-'. Ti umetisost se bode v šoli izvajala tako-le: O m.z odmeva duševno življenje. Da se zamore obra: polepšati, treba upliva! i na gimnasfi!^) ličnih m-šic. V praktiškern zdravljenju grdo! e pa i^ra največjo nlogo godba. Zato morajo grde blondinke poslušati Chopina, , temnolasko pa \Vaguerja. Dame, ki imajo prešilast j nos, si ujorajo raztegniti nosnice z duhanjera lepo-dišečih cvetlic in esenc. Dame pa, ki imajo prevelik« nosnice, si m>rejo zmanjšati nos z vohanjem ojstrih in zoprno dišečih recij. Dame, ki imajo premajhne oči, morajo strmeti v velike stvari, da dobe velike oci itd. Ta „šola* ima že veliko „učenk" in izvestno bi dobila tudi kako Slovenko, če bi ne bila tako — daleč, pravi „Narod*1, mi pa pravimo, Slovenke so še precej lepe, da je i malokateri treba take šole; nekatere pa bi se ; morda lahko doma „učile" lepote, ako le dobijo | — „recept" iz Ne\v-Yorka. Karlota Wolter ta slavna tragedinja na dvor-I nem gledališču dunajskem, je umrla dne 14. t. m. na | svojem let ivišču v Hietzing-u pri Dunaju. Mastne plače socijalnih demokratov. Na Nemškem je socijalna demokracija že tako dobro Iorganizovana, da zamorejo imeti vodje že prav dobre letne plače. Na Nemškem ima socijalna dem. stranka 50 generalov, ki imajo po 6000 gld. letne i plače, 300 jih ima po 3000 gld., 500 agitatorjev pa po 1800 gld. letne plače. Tako poroča češki list „Džlnik", mi pa dostavljemo, kako je mogoče da pride iz samih delavskih žepov toliko denarja ? 1 Skoro neverojetno I Radi veleizdaje. Pred porotnim sodiščem na Dunaju se vrši sedaj razprava proti bivšima častnikoma, Pavlu Bartmannu in Josipu Waničku. Prvi je obtožen spijonaže in drugi sokrivde. Obtožena sta, da sta neki tuji državi za svoto 42000 gold. izdajala državne tajnosti, narčte trdnjav, železnic. „Nevesta s Koreje". To je naslov baletu, ki je na dunajskem opernem gledališču napravil sč samimi pripravami 30,000 gld. stroškov. Ta Koveja res stane denarja, kjer-koli — „nastopa*. Samomor mohamedanke. V Prinkipu se je ustrelila 211etua krasna hčerka Izzeta paše, ki živi v Aleppu v prognanstvu. To je baje prvi slučaj, da se je mohamedanka ustrelila, navadno se ob takih prilikah Turkinje utopć. Samomorilka je bila izborno vzgojena v Parizu, kjer je umrla njena mati, rojena Egipčanka. Vzrok samomoru — ju bez en. Potres v Kalkuttl. Dne 12. t. m. bil je v Kalkutti (Indija) jako močan potres. Na večih krajih mesta je škoda na imetju ogromna. Kos stolpa na katedralki se je odtrgal in tudi drugi stolpi so proškodovani precej. Mrtvih je osem domačinov. Česa se ljudje najbolj boje? Londonski učenjak, ki se bavi z dušeslovnimi uki, je dognal, da se ljudje boje najbolj viharjev (zlasti ženske), kač, mrčesov in mišij, nekateri pa teme in — lune. Mi pa poznamo Jjudij, ki se bolj ko vsega tega boje — slovenskega jezika Najdaljši železniški most na svetu bil je do-sedaj most čez reko Firth of Forth na Škotskem, ki meri 10.625 čevljev. — Najnovejši železniški most, ki je bil nedavno temu postavljen Čez Donavo pri Ćrnivodi, prekosi pa prvega za celih 2600 čevljev, kajti ta most meri 14.325 čevljev. Zares velikansk tehnični napredek našega časa. Najdaljša pomorska žica ki se nahaja dose-daj, vodila bode iz Bresta na Francoskem pa do New-Yorka. Ta žica je dolga 3250 morskih milj, t. j. Čez 6000 kilometrov. Za to Žico trebalo je nič manj, nego 975.000 kilogr. bakra. Da do žice ne pride mokrota, trebalo je ovoja iz gutaperha, ki tehta 845.000 kilogr. Za ovitje brzovoda z galvanično žico trebalo je 4,687.000 kilogr. jekla in 1,954.000 kilogr. železne žice, s katerimi je ovit brzovod na obeh koncih t. j. na Francoskem in v Ameriki. Vsa teža brzovoda pa znaša 10,900.000 kilogr. Nekaj za smeh. V Celji sta šla pred nekaterimi dnevi dva Slovenca po neki stranski, bolje samotni ulici in govorila med sabo slovenski. Kar h hkrati je pidvela proti njima neka čl -eška prikazen v len s«-.! obliki in krikuiln : ,Hell!u Slovenca sta ni^Iil?, da je to kaka iz oblakov prišedša Valkir- in za prvi hip nista '/.nal*, je-li pošast j« -li človeško bitje, a obžalovala sta, da nista imela pri rokah f iV -jrafakega spirata, k,se l a zgodi ob bodoči p: iliki. Slovenci Celjski si baje jamejo nabirati zbirko udov novoastan vij^ne celjske „nrgermausko - domobrambeno • narodne straže", — Še nekaj za srnah. Mej Garibaldiac', ki so šli na Grško „osvobojat narod izpod turškega jarma", nahajal se je tudi neki IHlttni mlaienič, ki s« je o svojem povratu v Trst na tuk. policiji naznanil pod imenom Giorgio Gallano. Na to ime se je tudi glasila izkaznica, katero je „general" Ricciotti Garibaldi vročil junaku v dokaz njegovih junaških činov pri Domoku. Ta — „galantuomo"-Gallano, ki je bil brez vsacega groša in je pil na račun svojih vojnih tovarišev v gostilui „Giovaniu dei ciodi*, bil je radi s?oje sumljivosti v nedeljo 13. t. m. izročen policiji, da se izkaže z rojitjira listom, O tem se je pa pokazalo, da ta Garibal-dijev junaček „Gallano" ni nihče drugi nego France Gregorovič iz Poličan na Štajerskem. Ta ljubeznjivi Francek je meseca aprila t. 1. ukral j nekemu Janezu Gregoroviču iz Draguč znesek 206 gld. in potem je pobegnil. Okrožno sodišče v Rovinju ga zasleduje sedaj. Pri Francku se je našla popotna listina nekega furlana Della Mattia, o kateri listini se Francek ni vedel kako opravičiti. — Iz tacih in jednacih „junakov* je bila tornj sestavljena vojska Garibaldijeva na Grškem? Lepo liso je zadobilo „slavno* ime Garibaldijevo s to ekskurzijo. Minulo f „Minulo je, kar bilo je, Sledu ni več po njem ; Oko solze rosilo je, Sedaj pa mirno zrem". In zopet si tu, cvetni sčn, blišJeči, duhteči hip! Srce te sluti, kakor mrtvec v gomili, ako se bliža njegovemu kotiču noga ljubljenega prijatelja, — pretrese ga, medli žar ga obsine, potem pa spi dalje. . . . Da, kakor senca dragega bitja izza mladih let, tako prihajaš, tako izginjaš ti, s tvojim cvetjem, s tvojimi spomini — dan Sv. Rešnjega Telesal Bilo je v domači vasi, pred davno, davno leti — oj, kako daleč je že to! Svitlo jutro je posijalo Čez log in polje, zvon iz stolpa je naznanjal, da je nastopil trenotek, oni nepozabni trenotek, ko bodem smel prvikrat k p r o c e s i j i. To je bilo tedaj vse kaj druzega ! Na vrtu je cvetelo in duhtelo, a tudi polje pred nami je bilo vse v cvetji. Treba je bilo, da se zbere mladi duh, sicer skoprni od radosti | — vse to, vse to mora danes z nami, ko bodemo ko-! rakali v vrstah drugih srečnih, izveličanih. Hajd j na polje, v vrt, po cvetja, cvetja, kar ga nesti more \ mali košek! Kako smo bili izbirčni 1 Nobena količ-! kaj puhla cvetica ni smela z nami, ostati je morala ondi, kamor jo je Stvarnik posadil, pa če seje še tako kislo držala, pa če je še toliko rosila solz. Nekatere smo kar poteptali, ker se ni zglasila prej, da nosi kak madež, kako napako, kajti tudi Mi smo bili zorni, kakor jutrov žar in vse je bilo, moralo biti čisto, popolno tisto jutro. Doma so že čakali tovariši s cvetjem, sose-j dova sta že prišla vsak se svojo košarico polno ! cvetja in nestrpno sta zrla, od kod prihajamo mi. Tedaj je zvon zapel, trebalo je iti — ; to je bila doba, ko nismo še morali v šolo, doba, ko nas niso še zapirali v kletko. Z očetom, kar z očetom smo šli, kakor jagnjeta se svojim pastirjem. Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varih i je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne J ogljenfieve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32^ naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald | TRST. — Via Giotto - TRST. In ko smo se zhrali ondi pred vaško cerkvijo, vsi kar zaviti v cvetje, ko so orgijali zvonovi gori v jasnih linah, ko se je posnl zbor radostnih ljndij iz cerkve in sredi zbora Najsvetejše se svojimi rajskimi žarki, tedaj je vztrepe-talo to mlado srce v tako nepopisni radosti, da ■n je izginila izpred oči zemlja in je menilo, da ga obdaja sveto nebo sč svojimi rajskimi zbori an-geljev in zveličanih dahov. Tedaj je prvikrat slutilo srečo, katero utegnejo uživati zveličani — slutilo prvikrat in — poslednjikrat! Oj, zakaj tudi poslednjikratl Drugo ieto je trebalo iti v šolo in za tem je minulo vse, vse in ni se vrnilo nikdar več. Zakaj je človeško življenje podobno cvetu, ki je najslaje same jedenkrat, tedaj, ko ob prvih žarkih solnca mladosti človek zasluti, da poSiva pod roso, bleičečo v jutrovem žaru, še le pravi cvet ? In zakaj je spomin na isti trenotek v v s e h poznejih dobah cvetja tako — grenak ? Zakaj ? . . . . I. F. Književnost. Nemiko slovenski besednik za pouk o ženskih ročnih delih na slovenski šoli. Izdala in založila H. Schreinor in dr. J. Bezjak v Mariboru. Cena ? Ta besednik obsega po Črkinem redu besede in izraze, kakoršne rabijo ženskam na njihovih ročuih delih. Podlaga knjižici je nemška: iz nemških izrazov prevedene so besede na slovensko, kakor naj bi rabile na pouku o ročnih ženskih delih. Želeti je, da bi se učiteljice ročnih del ozirale nanjo in bi ne ostajale pri dosedanjih popačenih izrazih, ki niso ni to ni ono, marveč nek volaplik, ki ne ugaja pravilom slovniške terminolagije. — Tudi za druge tehnične svrhe bi potrebovali Slovenci primernega besednika. — No, prav polagoma pride na vrsto vse. Zahvala. Meseca nmrca smo naročili pri g. Albertu S a m a s s i c. kr. dvornemu zvonarju v Ljubljani tri nove zvonove, katere nam je postavil v začetku junija. Sie^r že delo mojstra hvali, ali milo doneči, zvonki, kakor srebro čisti glaa, kojega je znal le gosp. Samassa ubrati našim zvonovom, nas je jako iznenadil, da si štejemo v sveto dolžnost mu izreči tem potom našo popolno zahvalo in ga priporočati vsakemu. V Gabrovici, dne 8. junija 1897. Za vse občinarje : t I. Žerjav, I. SchlunderT j župan. vikar, [ J. KOPAČ titeran svećenstvu nstvu pristne Voščene sveče Svefiar v J |(QP^(J Solkanska cetta priporoča velečastitemu svećenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne kilogram po 2 gld. 45 nč. Ha so one av^če, koje nosijo pretokolimno tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron. 8veče slabeje vrste za pogrebe in postransko ras-svetljavo cerkva dobivaj * se po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najfineji.......klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ „ 1,— tiranin ............ » n —.60 Blago poSilja se na vse strani avstro-ogerske monarhije poštnino prosto. Razglas. Dne 30. junija t. 1. ob 11. uri zjutraj bode v župnisču v Vremah na Notranjskem zmanjševalna dražba o zgradbi novih gospodarskih poslopij pri župnišču in o popravi na župnisču in farni cerkvi v Vremah. Načrti in proračun so na razpolago in ogled v župnišču. Ves proračun znaša 4153 gld. 29 nvč. Podvzetnik pri oddaji dela bode moral položiti 10°/0 varščine do due kolavdacije. Vreme, dne 15. junija 1897. Janez Škerjanec, župnik in načelnik stavbenega odbora. <3£> <3E> <3E> <3S> Najnovejie vesti* Trst 16. Njegovo Veličanstvo cesar je podelilo deželnega sodišča svetniku na okrožnem sodišča v Rovinju, drn. Josipa pl. Maniacoru — povodom umirovljenja istega — naslov in značaj svćtnika višega deželnega sodišča. Trst 16. Poštnimi oflcijali so imenovani poštni azistenti: Karal Unterkircher, Ludovik Piak, Fran vitez Resmini in Anton Parič za Trst ? Josip Filič za Izubijano; Izidor Velicogna za Gorico; gosp. Ivan Gerdol in Alojzij Maggi za Trst; Ferdinand Scarpa za Pulj; Emil Stupac in J o s i p Hvala za Trst in Avrelijau Coutin za Pnlj. Sredec 16. Knežja dvojica s princi Barisom in Cirilom ter princesa Klementina so odpotovali v Szent Antal na Ogersko kjer prebijejo poletje princesa Klementina in oba prioca. V soboto odpotuje knežja dvojica s spremstvom v London na jubilej kraljice. Carigrad 15. List „Malumat" javlja, da je Edbem paša izdal proklamacijo, s katero se poživljajo uenavzoči posestniki v Tesaliji, da tekom dveh mesecev pridejo po nove posestniške liste, sicer zgube svojo lastninsko pravico. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dnnajska cesta) katere bo bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. In k Tia. prejasne gospe prestolonaslednio o-udovo nadvojvodinje vir fetafftnij a Steklenica velja 20 kr. Trgovinske brzojavke in vsitl. ^tviiiusisiita. Pienica /.ujenen 7.66 7.68 Pšenioa z« fani 1&H7 8-35 do 8.45 Ov* jesen 5.26—5.28. — Ki sa jesen 5.95 5.9« H.oroaa aa juni 18»?. 3.91' 8.93 f&emca nova od 78 kil. f. 8 65—8.70 od 79 kilo. 8-70 8'80 o it 80 kil f. S.80—885 , od 81. kt>. r. 8-85 8'90 , cd S- —•— —.—• .JOAomu 6* —8'— proso 5-76 - 6 20 Pšenica: Slabe ponudbe, mirneje povpra&evanje, — Prodaja 12J00 rot. stot 5 novč. coneje. Vreme: velika TTOčiua. Eratfs.. Nora-airatii .i-!Ijor for. 11.57 do —'—. Nov po f. 11.70. Havre. 'J»7a flnntoa good average za juni 45.50 ■a oktober 46.50 mirno. iiaia^ai jf. r.amo* <3> <3» «E> Fran Valetič krćmar ulica Solitario štev. 12 toči iako fina vina dma in bela, ka- ^JC pf r^ kor tudi pravi kraški teran po zmernih " ^ cenah. Drži izborno puntingamsko ts itivo v sodčekih in v stekleuicah. Ima tudi tropinovec, brinjevec, slivove,c, <3 E) <3£> vermouth itd. Krčma je odprta od 7. <3 ^ zjutraj do 1 popolnoči. ^ ^ Za mnogobrojni obisk se priporoča ^ ^ /nnv prav toplo rojakom svojim, zali valje vaje rv iim v nonvoi spoštovanjem ^^ Fran Valelič £ krčmar, <3E> <3 naprej, z restavracijo in vrtom, prijetno letovišče (520 E Ml Mrjem) v bližini želez, postaje Hrpelje-Kozina. Oddajo se sobe eleganto opravljene, i izvrstna kuhinja in najboljše pijače j po najzmerniših cenah. Rojančani pozor! Te dni je prevzel naš rojak Ivan Bnfon pekarno in prod^jalnico jestvin Arcon, nahajajočo se v Rojanu št. I (pri cerkvi). On je uredil pekarno popolnoma, da odgovarja na v86 atrniii. Priporoča se, da se ga pogojni* podpira po irei-lu „Svoji k svojim*. Ima na prodaj vs ... . 869.25 370.60 Londou 10 ....... . 119.60 119 50 Sapn!oo"i . . . . . . . . 9.51'/, 20 inaik . ... U.79f 11.78 .00 Halj. Mr ... . 45.40 45.45 Svoji k svojim! V gostilni Piazzetta Cordaiuoli š. 3 se točijo zajamčeno pristna bela vina „Vipavske vinarske zadruge- kakor tudi istrsko črno in dalmatinski opol po sledečih cenah : Vipavsko belo . . . po 40 lit. Glasoviti renski rizling „ 56 „ Dalmatinski opol . . „ 40 „ Istrsko črno . . . . „ 44 „ Družinam na debelo; Vipavsko belo . . . po 35 „ Glasoviti renski rizling „ 48 „ Istrsko črno . . . . „ 38 „ Kuhinja jako ukusna, cene najnižje, postrežba toCna. PriporoČuje se slav. slovenskemu občinstvu iz mesta, okolice in dežele, udani Ivan KušĆer, upavitelj. * Zdravljenje krvi Ča] „T 11 o če r n I ovet" (Mllleflorl). Cisti kri ter je iavrstno sredstvo proti onim slučajem, &e peSe v želodcu, kakor proti Blabemu probavljanju in hemoroiditm. Jeden omot za ozdravljanje, atoji 50 ni, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMMER „Al dus Mori" Trst, veliki tr|. ■K- 40 3 raesi 6 „ hA FILIALI* della BANCA UNION TRiESTE 81 occupa di tutte le operazioni di Uanca e Cambio« Valute. a) Accotta versamenti in conto «nrrento ab-buonando 1' interosso nnnuo per banconote 27/g° 0 con proavvi&w 5 giorni 3'/.% , 12 , 33/i» a 4 mesi Hhho 3'/. » ■ 8 „ . per Napoleoni 2 °/0 con prearvino di 20 giornl 27,- , 2 /* it n n S tt » * II nuovo tasflo d' interesse principierti a de-correre sulle lettere di versamento in circola-zione a datare del 3 Maržo rispettivaraente dal 10 Maržo a seoondo del relativo preavviso. b) In banco giro ahbuonando il 2'/4°/0 interesse anuo sino a qualunque sonuna; preleva-zioni sino a flor. 20.000 — a vista vorBo chfetjue ; importi muggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma versamenti in apposito libretto. c) Conteggia per tutti i verHamonti fatti in qualHiasi ora d' ufticio la valuta del tnedesimo giorno. Assume del propri correntlsti V ineasso d i conti di piazza, di catnbiali per 2'riente, Viemia, Dudapest ed altri principaU citth; rilascia loro assefftii per queste piazze, ed accorda loro la facnltd di doiniciliare effttti presso la sua cassa franco d' ogni spesa per esai. e) Rilancia Vaglia del Banco di Napoli, pngabili ovuuque presso gli slabitlmenti dol Banco o presso i Buoi representati e corispoMlenti facol-tnti alla omisBione degli insegni. d) S* inc&rica dali1 aeqniHto e della vendita di effetli publici, valute e dirise nonehi del ineasso d' asaegni, catnbiali e coupons, verso tnodicu prov• vigiont. Su le lettere di versaroento attualmento in circolazione il nuove tanso d' trtoressu entrnra in vigore al 25 eorr. e rispnttivainente ul 2 Maržo a. c. a Heconda del rispettive preavviso. Trieste, 20. FHbbraio 1896. 1 12 Lastnik kenaorcii lista .Edinosf. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.