P. b. b. kulturno - politično glasilo Poštni urad: 9020 Celovec — V er lagsp ostani t: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XVI / ŠTEVILKA 5 CELOVEC, DNE 3. FEBRUARJA 1966 CENA 2.— ŠILINGA Zborovanje Narodnega sveta koroških Slovencev V četrtek, dne 27. januarja 1966, so se zbrali naši zaupniki na dobro obiskanem zborovanju v Celovcu. Državnozborske volitve, ki bodo v Avstriji 6. marca, so tudi za koroške Slovence zelo pomembne. Zato je samo ob sebi umevno, da je o tem vprašanju razpravljal že 13. januarja osrednji odbor Narodnega sveta ter zavzel po temeljiti presoji položaja glede našega zadržanja pri volitvah jasno stališče. Dejstvo je, da je izdala komunistična partija Avstrije za svoje volilce navodilo, naj podprejo pri državnozborskih volitvah socialistično stranko Avstrije. Za politično organizacijo, ki se zavzema za ureditev javnega življenja na podlagi krščanskih načel, odločitev v tem slučaju ni težka. Zato je prišlo na odborovi seji 13. januarja 1966 do sklepa, da bo priporočil Narodni svet slovenskim volilcem Avstrijsko ljudsko stranko, ki ji načeluje zvezni kancler dr. Josef Klaus, predstavnik krščanske demokracije v Avstriji. Na odborovi seji pa je bilo tudi sklenjeno, da skliče vodstvo v zvezi z državnozborskimi volitvami v Celovcu zaupnike iz vseh občin dvojezičnega ozemlja. Na podlagi tega sklepa se je sestal pretekli četrtek zbor zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Koroški Slovenci in državnozborske volifve Po pozdravu vsem zaupnikom je spregovoril predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko. V okviru svojih izvajanj »Koroški Slovenci in državnozborske volitve« je med drugim dejal: »Obe koalicijski stranki sta se sprli jeseni 1. 1965 zaradi državnega proračuna. Ob dobri volji obeh koalicijskih partnerjev UVP in SPD' bi bilo vsekakor možno premostiti težave, ki so se pojavile pri pogajanjih za državni proračun. Vzroki, zakaj do tega sporazuma ni prišlo, so globlji. Treba je videti, da se mora socialistična stranka že nad 20 let zadovoljiti v vladi in parlamentu z vlogo druge vladne stranke v Avstriji. Zato se skuša na vsak način povzpeti do prve vladne stranke v državi in četudi s pomočjo komunističnih glasov. Izgledi, da si pribori ob tej podpori mesto zveznega kanclerja, so tokrat za socialistično stranko vsekakor dani. Dvajsetletna stalna odgovornost prve vladne stranke za osebno, politično in gospodarsko svobodo v Avstriji, je od pripadnikov in predstavnikov te stranke zahtevala največjih naporov. Tudi v tem je eden sovzrokov, da je stranka danes na znotraj oslabljena. Videti pa je treba tudi, da stoji Avstrija gospodarsko gledano na odločilni prelomnici. To področje ne prenese nobenega zavlačevanja. Dejstvo, da vstop v EFTA za Avstrijo ni prinesel zadovoljive rešitve ter se je doslej avstrijska vlada skoro brezuspešno potegovala za sodelovanje v Evropski gospodarski skupnosti, kaže, da bodo potrebni na gospodarskem področju odločni ukrepi. Zato stremi DVP po absolutni večini v državi. Saj zavisi od tega tudi uresničitev njenega gospodarskega programa, ki naj zagotovi Avstriji tudi v bodoče uspešen gospodarski razvoj, avstrijskim državljanom pa gospodarsko varnost in blagostanje, kot smo ga bili deležni v Avstriji v preteklih letih. Z dosego vsaj navadne večine pri državnozborskih volitvah bi skusala SPD preurediti in preusmeriti celotno avstrijsko gospodarstvo s še večjim sodelovanjem z vzhodnimi državami, kar bi tudi politično ne ostalo brez posledic. tiko, nadaljnji uspešni razvoj naše države na vseh področjih javnega življenja v skladu s tem, kar naša država resnično zmore. Ob upoštevanju tega, kje ideološko stojimo, je dr. Klaus za odprtost ne le do Zapada, temveč tudi do Vzhoda. Njegov evropski politični koncept je našel pozitiven odmev v vseh evropskih državah. V njem vidimo uspoštevana vsa tista načela, ki morejo zagotoviti tudi manjšinam v sklopu velike družine evropskih narodov resnično enakopravnost.« Beseda naših zaupnikov Po izvajanjih dr. Inzka se je razvila živahna diskusija. Iz razgovorov je bilo raz-videti, da stojijo zaupniki v vsakem oziru za odločitvijo odbora NSKS. Pač pa je bilo povedano, da koroška ‘OVP še zdavnaj ni uredila svojega odnosa do koroških Slovencev. Odlikovanje dr. Steinacherja ob navzočnosti visokih predstavnikov ‘OVP v Velikovcu vsekakor ne ustvarja zaupanja, temveč povzroča novo nezaupanje, kar gotovo ne more biti v interesu Ljudske stranke. Smo za spravo med Nemci in Slovenci, vendar zaenkrat s strani, ki ji pripada dr. Steinacher, nismo še doživeli kakega koraka za mirno sožitje obeh narodov v deželi. Na Ljudski stranki je, da se trudi za odstranitev predsodkov, ki jih med Slovenci do OVP ne manjka. Prikazani pa so bili v diskusiji tudi vsi pozitivni ukrepi predstavnikov Ljudske stranke v preteklih letih. Posebno na agrarnem področju se je OVP z uspehom trudila za izboljšanje življenjskih prilik kmečkega prebivalstva. A tudi v ostalem je bil v državi v zadnjih dvajsetih letih napredek tak, da si ne želimo kaj drugega, kot izgraditev doseženih uspehov na podlagi preudarne notranje in zunanje politike. Njen zagovornik je kancler dr. Klaus, ki ga bomo podprli 6. marca pri volitvah tudi koroški Slovenci. Politično delo v prihodnjih mesecih V drugem delu političnega zborovanja je nakazal tajnik Narodnega sveta dr. Re-ginald Vospernik na naloge, ki nas čakajo v prihodnjih tednih in mesecih na terenu. Vprašanja organizatornega značaja morajo biti slej ko prej v ospredju vseh naših prizadevanj. Dr. Vospernik je dejal: »Rešitev narodnostnega vprašanja na Koroškem je danes v veliki meri in bo v bodočnosti še v večji meri odvisna od naše strnjene organizacijske dejavnosti. Od leta 1848 naprej, torej od tistega leta, ki je obetalo Slovencem in ostalim slovanskim narodom v avstro-ogrski monarhiji pomlad in jo deloma tudi prineslo, smo Slovenci svoje dosege na narodno-političnem in kulturnem področju vedno spet izbojevali v organiziranem delu. Razna društva so gojila ljubezen do domačega jezika in to toplo ljubezen tudi dajala naprej otrokom, vnukom, somišljenikom. Tako je rasel iz tega skupnega dela in skupnega napora rod, ki je prestal viharje plebiscitne dobe in groze preteklih dni druge svetovne vojne. Zavest povezanosti v interesni skupnosti političnega ali kulturnega značaja je ogrevala in dajala pogum za zadržanje in delo v najtežjih okoliščinah.« Po smernicah, ki so jih izdelali zaupniki na zborovanju, bomo skušali napraviti v prihodnjih mesecih tudi organizatorno korak naprej. Iz svetovnonazornega razloga za Ljudsko sfranko Koroški Slovenci nismo le zgolj iz gospodarskih in političnih razlogov pri državnozborskih volitvah na strani Avstrijske ljudske stranke, ki zagovarja dosledno v gospodarstvu privatno iniciativo in princip osebnega lastništva, v politiki pa osebno in versko svobodo, temveč predvsem zato, ker so zagovorniki krščanskih načel v javnem življenju stali v preteklih 20 letih prav v vrstah Avstrijske ljudske stranke. Vsi zvezni kanclerji Druge republike, prav tako tudi vsi prosvetni ministri ter drugi vidni predstavniki javnega življenja so bili kot pripadniki ljudske stranke odločni katoličani. S svojim zadržanjem in ukrepi so bistveno prispevali k temu, da je ostala Avstrija svobodna država izven železnega zastora, ki je ločil nedavno še svobodni svet od nesvobodnega sveta na vzhodu. Svoje moči so črpali iz osnov krščanstva ter odgovornosti pred vestjo in Bogom. Priznamo pa, da je šibka stran OVP prav v tem, da pridobivajo v stranki vedno bolj na vplivu osebe, ki zagovarjajo posplošenje strankinega programa. Pogrešamo ne samo v programu Ljudske stranke, temveč tudi od predstavnikov OVP jasne ^načelne izjave glede svetovnonazorne opredelitve stranke. Vemo, da OVP ni izrazito krščansko-demokratska stranka, vendar je nevtralno zadržanje v načelnih zadevah za vsako stranko skrajno nevarno. To velja tudi glede stališča, ki ga zavzema OVP v tej volilni borbi do FPO. Mnenja smo, da bi morala OVP odločno izjaviti, da vidi sicer možnost za vključitev FPO v vladno koalicijo, vendar samo v slučaju velike koalicije, ki bi zajela Ljudsko stranko, socialistično stranko ter stranko svobodnjakov. Nikoli pa bi OVP ne smela iti v koalicijo samo s FPO. To stališče bi morala pred svojimi volilci odkrito zagovarjati. Avstriji ne grozi nevarnost le s strani komunizma, temveč tudi po zagovornikih skrajnega nemškega nacionalizma. Ne samo komunistično nevarnost in grozodejstva izza povojnih let imajo Avstrijci še živo pred očmi, temveč tudi trpljenje v taboriščih ter izdajo Avstrije po nacionalsocialistih leta 1938. To izpovemo, ker soodgovarjamo za to, kar bo 6. marcu sledilo. Tu pa je treba jasnosti. To volilci upravičeno pričakujejo. Naravna koalicija tudi za bodoče je ob ponovni zmagi Ljudske stranke koalicija OVP—SPO. Da na način, ki bo državni politiki najbolj odgovarjal, je jasno. To je stvar razgovorov po volitvah! Izjave, da se OVP pred volitvami noče vezati, ne prepričajo. Preveč je na tehtnici! Tega se volilci zavedajo ter hočejo vedeti, pri čem da so. Klaus ali Piftermann Ob tej izbiri je naša odločitev na strani Klausa. Še živo so nam v spominu besede, ki jih je spregovoril pred Slovenci v Celovcu. Mož s tako širokim gledanjem uživa nase vsestransko zaupanje. »Klaus garantira«, je dejal dr. Inzko, »Slovencem naklonjeno poli- Hanoi se je odločil za vojno Mir zašel v slepo ulico — Zopet bombardiranje Severnega Vietnama Mirovna ofenziva se je ponesrečila. Od ponedeljka zjutraj bombardirajo ameriška letala zopet Severni Vietnam. Ameriški predsednik Johnson je v svoji radijski in televizijski oddaji sporočil ameriškemu ljudstvu, da so se Združene države Amerike ponofno odločile nadaljevati vojno v Vietnamu, ker so se vsa mirovna prizadevanja v tej smeri razbila. Skoro ves svet je podprl mirovno ofenzivo Združenih ameriških držav, je izjavil v teh oddajah predsednik Johnson. Samo dve vladi ista bili proti temu mirovnemu pozjvu: vladi Severnega Vietnama in rdeče Kitajske. Njegova dolžnost kot vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil Združenih ameriških držav je, sedaj poskrbeti, da ne bi bile izgube zaveznikov in Amerikancev s čakanjem še večje. Po 37 dneh odmora je bilo dano povelje za nov napad proti Severnemu Vietnamu. Tako je govoril Johnson po radiu in televiziji »V teh 37 dneh so bila prizadevanja za mir naših zaveznikov odklonjena. Pomoč nevtralnih dežel v tej stvari ni imela uspeha. Tudi vlade vzhodne Evrope niso nič odgovorile na naša mirovna posredovanja. Brez odgovora je ostal tudi ipoiziv Vatikana. Naš poskus, po privatni poti priti do pogovorov, je ostal brez haska. Vsa ta dejstva so naletela v Hanoiu na gluha ušesa. Severni Vietnam vztraja pri napadu in zahteva, da Južni Vietnam položi orožje pred komunizmom. Jasno je, da ta re- žim ni pripravljen se pogajati, ni pripravljen, da bi sklenil mir. V 37 dneh, celo med mirovnim odmorom, so komunisti nadaljevali s svojim nasiljem proti prebivalstvu Južnega Vietnama, proti tamkajšnji vladi proti južnovietnamskim in proti našim vojnim silam. Ne obžalujemo, da smo privolili v prenehanje letalskih napadov. Mnogi so mnenja, da bi bilo za mirovno ofenzivo dovolj deset dni; drugi menijo zopet, da bi bilo za pripravo pogovorov dovolj dvajset dni. Mi pa smo pač naše čakanje podvojili. Svet je danes natančno poučen, kdo je za napad in kdo za mir.« Ob koncu svojega govora je Johnson povedal, da novi letalski napadi na Severni Vietnam ne bodo vplivali na ameriška prizadevanja za miroljubno rešitev. Dva mrtva pri rudarskih demonstracijah Zaradi ukrepa opustitve belgijskega premogovnika v Zwartbergu pri Hasseltu v Belgiji je prišlo v torek do hudih izgredov med rudarji in policijo. Rudarji so metali polena v policaje, nakar so ti pričeli streljati. Pri tem sta bila dva rudarja smrtno zadeta. Slika dr. Klausa Danes smo priložili delni nakladi te številke »Našega tednika« sliko kanclerja dr. Josefa Klausa. Politični teden Po svetu... KITAJSKA POSKUŠALA V MONGOLIJI PREVRAT šele isedaij se j e dizvedelo, da je rdeča Kitajska že pred enim letom poskušala izvesti v zunanji Mongoliji prevrat prati sovjetsko naklonjenemu vodstvu. Poskus pa se je ponesrečil, je javil te dni radio Beograd v eni svojih oddaj, ki so namenjene radiu »Svobodna Evropa«. Poročilo je izdelal Milko Sundič, moskovski poročevalec državnega jugoslovanskega radia. Državni udar so pravočasno odkrili in preprečili, je bilo rečeno v poročilu. V afero so bili zapleteni višji 'politiki mongolske ljudske republike. Beograjsko poročilo potrjujejo tudi zahodna poročila o obsežnem čiščenju vodečih plaisti v Ulan Bator-ju od kitajsko naklonjenih osebnosti znotraj mongolske komunistične partije. Milko Sundič komentira v tem poročilu sovjetsko-mongolsiki prijateljski pakt. V tem zagotavlja Sovjetska zveza Zunanji Mongoliji vso vojaško pomoč pri morebitnem kitajskem napadu. MOSKVA NOČE POSREDOVATI V VIETNAMU Ker Sovjetska zveza ni neposredno udeležena v vietnamski spor, odklanja iz tega razloga vlogo posredovalca. Tak odgovor je prejel zunanji minister Sina pri pogovorih s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom in zunanjim ministrom Gromikom ob priliki nedavnega obiska v Moskvi. Zunanji minister Sina je izročil Kosiginu tudi pismo japonskega ministrskega predsednika Sata, v katerem je bila kot glavna točka vietnamski problem. V Washingtonu je medtem ameriški zunanji minister Dean Rusk izjavil, da je ameriška mirovna ofenziva — odmor v letalskem bombardiranju 'traja že nekaj tednov — povsod v svetu našla odobravanje, samo pri onih, s katerimi bi se morali pogajati, namreč v Hainoiu ne. Združene države pa kljub temu ne bodo odnehale z mirovnimi prizadevanji. Z vietnamskim vprašanjem pa se je minuli teden bavil tudi glavni tajnik Organizacije združenih narodov. Na neki tiskovni konferenci se je U Tant izrekel za 'sodelovanje Vietkong pri mirovnih pogajanjih, čeprav je ameriški zunanji minister Dean Rusk proti njih sodelovanju. Glavni tajnik je na tej tiskovni konferenci tudi izjavil, da bi bilo prav važno že sedaj pojasniti, kalkšno vlado naj bi sestavili po ustavitvi sovražnosti v Vietnamu. U Tant jle dejal dalje, da bi morala Organizacija združenih narodov pomagati komunistični Kitajski, da bi jo tako pripeljali k normalnim odnosom s svetom. Težave s to državo izvirajo odtod, ker se čuti ona zapostavljeno in osovraženo. Kakor se je izvedelo iz Vietnama, so Viet-kong-gverilci med novoletnim mirom prekršili tega 49-krat. VOJAŠKE SILE NATO ZA VIETNAM Ameriški zunanji minister Rusk in izredni veleposlanik Harriman sta na neki tiskovni konferenci zavzela obširno stališče k vietnamskemu problemu. Iz tega je razvidno, da Združene države Amerike upajo na pomoč Organizacije severnoatlantskega pakta, da bodo poslale v Vietnam svoje vojaške sile. © S Sovjetsko zvezo so Združene ameriške države v ožjem stiku; saj gre Moskvi zato, da bi se sklenilo premirje v Vietnamu, ne more pa trenutno zaradi spora s komunistično Kitajsko zapraviti vpliva na tem področju. © Tudi s Hanojem obstoje očividno stiki, le da Severni Vietnam do sedaj še ni pokazal nobene pripravljenosti se pogajata. • Združene države Amerike upajo na pomoč Organizacije severnoatlantskega pakta v Vietnamu. Rusk je izjavil: »Dva-majst dežel Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO) je že na ta ali oni način udeieženilh v Južnem Vietnamu«. Na vprašanje nekaterih novinarjev, če pričakujejo Združene države Amerike vojaških not iz teh držav, je Rusk odgovoril: »Tani je sicer že različno osebje, ampak nobenih vojakov NATO. Upamo pa, da bodo naši evropski prijatelji to vprašanje dobro premislili.« V Vietnamu so se zopet pričele vojne operacije, ne da bi prišlo doslej do večjih trčenj s sovražnikom. Pri tem je udeleženo tudi letalstvo Združenih držav Amerike, vendar samo na krajevne cilje v Južnem Vietnamu. NOVA AVSTRALSKA VLADA Novi avstralski ministrski predsednik Ha-rold Kolt, ki je na tem položaju zamenjal Roberta Menziesa po njegovem odstopu, je v sredo minulega tedna objavil seznam svoje vlade. V novi avstralski vladi je 25 ministrov, tako kot tudi v stari, med njimi pa je devet novih članov vlade. Podpredsednik vlade in minister za trgovino in industrijo je John McEwen. Ministrstva za zunanje zadeve, obrambo, notranje zadeve in vojsko vodijo Paul Hasluok, Allen Fairhall, Douglas An:thony in Malcolm Fraser. Največje presenečenje je zbudilo imenovanje novega ministra za vojsko. Star je šele 36 let in je najmlajši član vlade. LONDON IŠČE AMERIŠKO POMOČ V Washimgtonu so se vršila prejšnji teden težavna pogajanja med Veliko Britanijo' in Združenimi državami Amerike o obrambi jugovzhodne Azije. Britanski zunanji minister Stevvart in obrambni minister Healey sita se sestala z obrambnim ministrom Združenih držav Amerike McNa-maro in zunanjim ministrom Deanom Ruskom. V tem prostoru vzdržuje Velika Britanija vrsto oporišč vzhodno od Sueza in upa na finančno pomoč Združenih držav Amerike. Oporišča, kot na primer Aden, Singapur in Hongkong so za britansko vlado, ki že tako trpi na pomanjkanju deviz, težka finančna obremenitev. Pri teh (pogajanjih ni šlo Veliki Britaniji tolilko za neposredno denarno (pomoč, kot za zagotovilo, naj bi Združene države odvzele Veliki Britaniji nekaj bremen vzhodno od Sueza. Vlada premiera Wiilsona vztraja pri tem, da bo Velika Britanija izpolnjevala obveznost: obrambe dragih dežel, v zunanji politiki pa hoče biti nezavisma od Združenih držav Amerike, seveda v sporazumu z njo. in pri nas v Avstriji POLITIČNE FRONTE SE ZAOSTRUJEJO V zvezi z bližajočimi se marčnimi državnozborskimi volitvami postaja volilna borba zadnje dni vedno bolj ostra in napeta. (Upajmo, da ne bo postala tudi prevroča — vkljub precej ostri zimi — in da si ne bodo (politični nasprotniki tu ali tam poizkušali ohlajevati svojo prevročo kri eden nad drugim!) Oglasne deske so iz dneva v dan bolj polne volilnih plakatov. »Iznajdljivi« managerji strank, ki so odgovorni za propagando, so zaradi pomanjkanja oglaševalnega prostora poiskali stene raznih zapuščenih hiš oziroma njih ruševin, ograj itd. ter so jih prelepili s 'propagandnimi plakati. (No, če že ne bodo izpolnili svojega pravega namena, bodo vsaj nekoliko zakrili nelepe zidove in ruševine, da se tujci ne bodo spogledovali nad tem!) Vsi vidnejši politiki so že več dni na terenu, kjer skušajo dobiti čim več osebnih stikov z volivci in jih prepričati o tem, da je edinole stranka, katero oni zastopajo prava pobornica za njihov blagor in za koristi države. V svojih bojevitih propagandnih govorih pa 'postajajo vedno manj izbirčni v izrazih in besedah, nakar hočejo pred poslušalci diskreditirati svoje politične nasprotnike. Da ne manjka neresničnih trditev in izkrivljenih dejstev, je seveda samo ob sebi razumljivo. (Ubogi bi bili sodniki, če bi v vseh teh slučajih prišlo do tožb zaradi lažnih 'trditev in raz-žaljenja časti!) »NE RECI, DA TI NE REČEM ...!« Kdor ima sam »maslo na glavi«, naj ne hodi na sonce, t. j. naj raje ponižno molči in naj ne zvrača krivde na drugega, če je zanjo tudi sam odgovoren! Pri tem mislimo zlasti na neutemeljeno trditev šefa Socialistične stranke podkanclerja dr. Pitter-manna, ki si je o kanclerju dr. Klausu pred nekaj dnevi drznil izjaviti sledeče: »Odkar je dr. Klaus zvezni kancler, sta dva šilinga vredna le še 1,71 šil. — torej za 29 grošev manj ! Tako hitro ni vrednost šilinga še nikoli padla. Dr. Klaus je najdražjd zvezni kancler, kar jih je Avstrija do sedaj imela.« Glejte, glejte, kako bi se »zamorec« rad opral, da bi postal bel. Ali je gospod podkancler res tako kratkoviden in smatra avstrijske volivce za tako omejene ter jim prisodi tako malo politično-upravnega znanja, misleč, da ne vedo, da je Socialistična stranka s o odgovorna za vse sklepe vlade oz. parlamenta?! Tudi ona je torej »sokriva« dobrega ali slabega gospodarjenja z narodnim premoženjem oziroma z javnim denarjem! Naj navedemo le nekaj primerov »vzornega« in skrbnega upravljanja javnega denarja in varčevanja, za katero je v prvi vrsti SPOe odgovorna! Koliko nevolje in pritožb je 'že bilo slišati zaradi slabega, neracionalnega vodenja podržavljenih podjetij, katerih vrhovni šef je vprav podkancler dr. Pittermann sam! Saj so nam še dobro v 'spominu 'tozadevne ostre debate in kritike v parlamentu in ministrskem svetu pred dobrim letom, ko so ugotavljali, katera teh podjetij » še aktivna in koliko je pasivnih, t. j,, takih, ki morejo životariti le še s podporo iz državne blagajne. Narod ima torej od njih dvojno škodo: ne samo da ne prinašajo nobenega dobička in da niti ne morejo plačati predpisanih davkov (kot je to dolžan vsak zasebni podjetnik in vsak delojemalec, temveč morajo za možnost svojega obstoja dobivati tako rekoč še podporo iz javnega premoženja. — Dalje: Lan-siko jesen je nemalo prahu dvignila vest, da naj dobi novi državni predsednik Jonas svojo reprezentančno vilo, kar stane okrog 15 milijonov šilingov. Le čemu to? so se izpraševali in pritoževali mnogoštevilni bralci časopisov, ko ima Dunaj kot nekdanja prestolnica monarhije vendar dovolj res reprezentativnih objektov in prostorov na razpolago! To je nepotrebna potrata, — Tudi na račun premalo racionalnega gospodarjenja pri upravi državnih železnic so vedno številnejše pritožbe, češ da bi marsikaj lahko bilo bolje in drugače, če bi vodstvo (ki je v glavnem v socialističnih rokah) bolj premišljeno upravljalo železnice. — »Gospodarski pametnjakoviči« (v glavnem zopet iz vrst SPOe) so bili tud: oni, ki to se pred nekaj tedni potegovali za to, da bi bile 1. 1972 poletne olimpijske igre na Dunaju, kar bi državo dodatno obremenilo predvidoma LSR« die Tagung der »Osterreichischen Liga fiir Menschenrecbte« tiber das The-ma »Osterreich und seine anderssprachi-gen Volksgruppen«. Meint der Schreiber der »Sudast-Tagespoist« damit, daB die Gleichberechtigung der Volker — Grund-gedanke der Tagung — keinerlei wissen-schaftiliche Grundlage bat? Dann muB man aus seinen Worten die Folgerung zieben, daB nur die nazistische Rassentheorie eine tvissenschaftliche Grundlage bat... Oder tvill der Schreiber den Referenten und be-somders dem Hauptreferenten Prof. Dr. Karl Lugmayer — ein angesehener OVP-Politiker und iiber die Grenzen Oster-reichs bekannter Wissenschaftler — jede tvissenschaftlikhe Grundlage absprecben? 2. »Das bekannte Ammenmarchen von der Miinderheitenbruoke als Direkt-Route zu Duldsamikeit, Humanitat und Volker-verstandigung«. Wo man keine Gleichberechtigung der Volker anerkennem tvill, da braucht man aueh keine Briicike der Verstandigung. Die geivaltsame Besetzung und Ausrottung an derer Volker ersetzt jede Brucke. Dachau, Ausdrvvitz, Mauthausen und viele andere beruchtigte Namen sprechem mit genug »Grundlagematerial« davon ... 3. »In ein er Epoche der brutalsten Aus-tnerzung fast aller deutschsprachigen Min-derbedten En ropaš ...« Wenn der Schreiber dieser Worte ein ehrlicher M ensch ist und nicht bevvuBt liigt, moge er folgen-den Vorschlag uniterstiitzen: Eine gemisch-;|te Kommission soli an Ort und stelle a;lle Redite und Vorteile der Sudtiroler und der Kam mer Slowenen uberprufen, ver-gledchen und den Kamtner Slowenen da-zugebeu oder ivegnehmen, was die Siitl-tiroler mehr beziehungsweise weniger ha-ben, von anderen deutschsprachigen Min-derhedten, etwa in Danemiark und Belgien, ganz zu scbweigen. 4. »Das Unikum chauvindstischer Fuhrer der Kamtner Slotvenen: wahrend jede andere Minderbeit bestrebt ist, dhr zablen-tnaBige Starke zu beiveisen, bemuhen sie sich, diie iihre angsitlich zu verbergen.« Als ©s darum ging, das silowenische Volk in Karnten auszurotten, wuBten die nazisti-schcn Horden ganz genau um die zahlen-‘TOaBige Starke der Slowenen. Photokopien diesbeztiglicher Dokumente sprechen klav davon. — Als es darum ging, die Karawan-kengremze zu ret ten, die durch den verbre ©hpriseben Krieg Plitlers in Gefahr geraten ''var, wuBte man ganz genau um die zahlen-tnaBige Starke der sloivenisehen Volfcsigrup-Pe und wo die zweisprachigen Schulen eiti-zuluhren waren, um sie als vorbildlicbe Wiedergutma;chung den GroBmachten bei den Friedensverhandlungen zu servie-fen. Aber nur bis die Gefahr voriiber war! Latin konnte man es sich erlauben, eine Hetizlkampagne gegen diese ,vorbildlicbe Losung’ zu 'inszenieren, bis der Pflichtbe-stuh der zweispraohigen Schulen abge-schafft ivurde. Nun fiihlen sdeh manclie Reste der Vergangenheit genug stark, um 'ibre Intrdgen gegen die sloivenisehe Volks-gruppe fortzusietzen. Sie verlangen eine Hindebheitenifeststeilllung in der traurigen GeiviBbedt, daB nach ali dem, was die Kamtner Slowenen sebon mitmachen muBten, viele von ilhnen es nicht mehr wa- gen wurden, sich offentlich oder geheim als Slo'wenen zu bekemnen. Und wann das noch nicht ausreichen solite, konnen noch immer — wie bei jeder Volkszahlung in 'Karnten — Drohumgen, Beschimpfumgen und Verfafedmngen dazukommen. Noch eine Frage. Wer dst »Cau-vinist«? Die Fuhrer der Kamtner Slov e ncu, die die Existenz ihres Volkes verteidigen, oder die Maniner vom Zuschnitt des Schreibers in der » Sudost-Tagespost» ? 5. »Eine eimmaldge Minderhoi t e n f esitst e 1-llung reicht gar nicht aus«. Da sieht der PferdefuB hervor. Hier bat der Wodf das Schaffell verloren. Was die erste Minderheitenfestisitellung nur anfan-gen konnte, namlich die Deziemierung der Volksigruppe und die darauf folgende Kiir-izung ihrer bescheidenen Redite, das soljen weitere M inderheit en f es ts. tellimg en forteetzen, bis der Vdlkermiord vollendet ist! Und diesen verbrecherischen Unsinn nennit man noch ein demokratisches Vor-gehen! Aber der Schreiber und seine Kreise wissen genau, daB »auch der inhaltloseste Slogan sich im Demken der Menschen fesit-setzt, wenn er nur oft genug wiederholt wiird«. 6. »Das jahrliche Betteln um die eigene Sprache« ist fiir die Kamtner Slowenen, leider, eine bittere Tatsache, eben weil man die Sprache eines der beiden Volker in Sudkarnten nur als »Freigegenstand« be-trachtet. HeiBt das noch Gleichberechtigung? Der genug strapazierte Bagriff vom Eltemrecht gilt nur, damit die sioweni-schen Eltem geztvungen werden, um ein paar Uberstunden sIowenischen Unterrichts betteln zu miissen, wenn sie nicht vroillen, daB ihr Kind amtlich als rein deutsch-'isprachiges gezahlt werde, obwohl es viel-leicht noch kein deutsches Woirt kann ... Um icieder zum Thema »der brutalsten Ausmerzung deutschslprachiger Minderheh ten« zuruckzukammen, mache ich der »Sudost-Tageapost« und ihrem Mkarfoeiter »LSR« einen zweken Vorschlag: Sie sollen die iitalienische Regierung ersuchen, Ita-ilien moge die Lage der Sudtiroler so weit verbessem, daB sie nach edinem totalen iitalienischen Unterricht auch die Moglich-keit haiben, ihre Kinder zu einer Uber-stunde der deutschen Sprache als »Frei- V Pliberku v Naši najmlajši v fari so lani štirikrat nastopili na odru. Prvič na društvenem, enkrat kot gostje v škocijami, trikrat v domači farni dvorani. O naši Miklavževi prireditvi sicer nihče ni poročal (niti v poročilih v radiu naše prireditve »malih« niso bile omenjene) čeprav bi bili naš: otroci to priznanje zaslužili. Ob Miklavževem so s kratko opereto »Miklavž v družini« hoteli poudariti, da je prihod »Miklavža« priljubljena trdna naša tradicija, drugič so s to prireditvijo hoteli zbrati v domačo dvorano svoje ljube domače in vse prijatelje naše besede, pred vsem besede iz mladih ust, končno prijatelje ganljivega, prisrčnega nastopa otrok. In res so imeli ob prihodu Miklavža polno dvorano. Opereta je obsegala tri dejanja. V prvi sliki je družina pričakovala Miklavževega večera. V drugi sliki je nato poredni Jo-zej v sanjah dobil obisk škratov. Priznati jim je moral vse pregreške, ki jih je očetu din materi zatajil. V drugem dejanju smo videli pekel s hudobci in starim Luciferjem, ki je dobro naslikal svoje posle »zapeljivca« - in dobro je vedel za grehe in napake faranov. — Hudobce pa so pregnali v globino dobri angeli in angelčki. Kontrast pekla in nebes bi bil seveda mnogo boljši pri ustrezni razsvetljavi z re- OKNO V SVET — televizorje in električne aparate vseh vrst dobite pri Podjunski trgovski družbi bratje RUTAR & Go. 9141 Dobrla ves - Eberndorl 0 42 36-281 gegenstand« nach Muster des slotvenischen Unterrichtes im Karnten anmelden zu diir-fen. Vielleicbt werden die Sudtiroler fiir diese Unterstiitzung dankbar sein ... 7. »Es gilbt angebliche gemischtsprachige Gemeinden in Karnten, in den en seit Jadran kein einziges Kind Slotvenischunter-richt ndmmt«. Das ist eben »das Unikum« in Karnten. Das ist die sogenamnte vorbildliche Behand-lung der Kartner Sk>wenen, daB slotvem-sehe Eltern es nicht wagen, ihre Kinder zum silowenischen Unterricht anzumelden. Wenin man die Griinde daifiir mit unzahli-gem Betveisen aufzahlen mochte, reichte es fiir ein ganzes Budi! Ein zweites »Unikum« in Karnten ist, daB wahrend hier die ztveisprachigen Schulen (fiir welche Osterreich eine mo-ralische Verpfliicbtung haitte, weil sie als Zeichen einer gerechten Losung der Min-derheitenfrage im Schulwesen dan GroBmachten dargestelt wurden) in einer ge-setzestvidrigen Form abgeschafft wurden, Slowenien in seinen Gebieten, wo viel kle.-nere iitalienische und ungarische Volks-grupppen leben, fremillig ztveisiprachige Schulen fiir alfe Bewohner des zweispra-chigen Gebietas einfiihrte, um die Minder-heit vor jedem Nachteil zu schiitzen. Fiir die ungerechte Abschaffung der ziveispracbigen Schulen in Karnten war das Prinzip der Abmeldung gut genug. Wenn man nun bed diesem Prinzip als KompromiB bleiben mochte, bedeutet das-selbe Prinzip fiir manche Kreise schon eine »Herausforderung«, obwohl eine sol-che Regelung in Karnten schon existierte, und gilt noch immer in ganz Osterreich fiir den Religionsunterricht. Die Wieder-einfiihrunig des Abmeldeprinzips wiirde eine ek lat a n te Diiskriminierung der slowe-nischen Eltem beenden und dem Siene des Staaitsvertrages besser erutsprechen, 8. »Und bei solehem Unsinn agieren Karmtens SPO-Politiker mit umd dokumen-tieren auf diese Weise, daB ilhnen Stim-meefang hoher steht aiis ale Vernunft.« _ Nicht- jiener Kr e,is der OVP- und SPO-Politiker, die eine gerechte Minderheiten-politik befunvorten, sondem diejenigen, die einen solchen »Unsinn« in der »Siid-ost-Tagespost« schreiben, doikumentieren, daB ihnen der HaB gegen die slowenische Volksgruppe hoher steht als alle Vemunft und hoher als alles Interesse und Ansehen Osterreichs. Ivan Tomažič farni dvorani Hektorji v barvah in pa ob možnosti, primerne scenerije. Vsa težavna predpriprava in vsa moč fantazije režiserjev gre spričo te pomanjkljivosti v zgubo. Režiserji in gledalci so pri tem prikrajšani za pravi uži-tek. Odrsko osebje pri najboljši volji in velikem trudu nima zadoščenja. Tretje dejanje smo doživljali ob obisku Miklavža v družini. Slika je bila popolna. Miklavža so spremljali številni angeli s .prepevanjem »Prihaja sveti Nikolaj, svoj sveti žegen da vam zdaj, da boste vsi, kar vas je tu, deležni božjega miru.« S častitljivimi nebeščani so prišli tudi iparkeljni in škratje. Prav je tako. Naj se vidi razlika dobrega in hudega. Toda par-Ikaljni se morajo Miklavžu brezpogojno .pokoravati. Da pa je tu pa tam potreben hudobčev poseg, je to prav gotovo - vzgojno sredstvo. Nastop Miklavža je bil pristno očetovsko podan. Dobre, plemenite, podučne so bile njegove besede, koristni nauki njegovi. Ko je lepo spregovoril celi farni dru- žini v dvorani, smo se počutili, kot ob domačem ognjišču. Pohvaliti moramo nastop angelov z Mihaelom, z rajanjem .po 'božičnih napevih — a nič manj rajanje oziroma preprost balet parkeljnov in škratov. Naj omenimo kar tukaj tudi našo božično prireditev. Prvotno smo nameravali uprizoriti igrico »Slava Bogu na višavah«, deklamacije in »Žive jaslice« na Štefanovo. Ker pa je bila napovedana nova maša pri-mdcijanta Afrikanca — v nedeljo, 2. januarja 1966 v piiberški cerkvi, smo prireditev preložili. Nato pa je bila primici j a ponovno prestavljena na nedeljo, 16. januarja. Vmes pa je prišel v naš kraj pravi zimski mraz. Vaje z nekako 30—40 otrok so bile v tem mrazu zelo otežkočene. Za nastope hitro se menjajočih slik je potrebno mnogo vaj. Otroci so morali pri vajah vztrajati v mrzlem prostoru po več ur. Poleg tega so nas obiskale še druge nepri-like — namreč — nekaj angelčkov je zmrznilo (pa brez ozeblin!) nekaj jih je zbolelo, nekaterim pa so odpadle tiste peruti, ki se jini pravi »mladi idealizem«. Zato smo morali vloge menjavati in se ponovno učiti. Velika zadrega je bila na dan primicije. Čeprav je novomašnilk za svojo novo maso itn pod mrzlo Peco prinesel s seboj nekaj, .rimske in afriške toplote, je bila pri vsej dobri volji zamuda neizogibna. Otroci, ki so se povečini vsi udeležili nove mase, in so nekateri vztrajali v mestu, za nastop na odru kar celi dan. Končno je popoldne pri nastopu prišel na vrsto nepredviden program. Organizacija za tako obširen pro-igram je bila zadostna. Za tako prireditev je ■potrebno mnogo požrtvovalnih ljudi, da pomagajo izvesti vse brezhibno. Žal, se je to močno čutilo. Vsa čast in pohvala pa onim, ki so vedno pripravljeni kakorkoli pomagati. Vsa 'pohvala tudi staršem, ki dajo svojim otrokom prostost in veselje za igranje, ki je za mladino vedno dobra šola in vzgojno sredstvo in vsa čast naši brsteči in cvetoči mladini, da s takim veseljem in ne z malimi žrtvami hočejo nastopati v pesmi, besedi in dejanjih. Naš spored zakasnele božične prireditve je bil sledeč: Voščilo »Novoletna noč« (v prizoru). Enodejanka »Slava Bogu na višavah« in »Žive jaslice« v štirih slikah z rajanjem angelčkov. — Prva slika: »Marija in Jožef iščeta prenočišče«; druga: »Angelski spev ob 'božjem rojstvu«; tretja: »Betlehemski pastirji v sveti noči«; četrti: »Betlehemski hlevček med nebom in zemljo«. Med dejanji sta bila dva govora: č. g. župnika pliberškega in novomašnika. Deklamacije je lepo izvedlo nekako osem deklic. Med temi sta bili dve pripravljeni prav za novomašnika in sicer »Zamorček prosi« in »Ob jaslicah smo vsi le eno«. Rajanja angelov po 'božičnih napevih sta spremljali dve kitari.. Prireditev je zaključila angelska uspavanka: »Sladko spavaj, Jeeušček«. Prostovoljni prispevki so bili v dar no-vomašniku. Na tem mestu naj še omenimo, da je pri primiciji pred oltarjem, poleg drugih, tudi piiberški podžupan Mirko Kumer pozdravil g. novomašnika Petra Rutayon-gororvvo iz Afrike v slovenskem jeziku in mu nato po latinsko vzkliknil: »Ad multos annos!« (Na mnoga leta). Lepo prosimo, da nam ljubi gostje oprostijo zaradi neljubih dolgih odmorov. Drugič 'bomo bolj točni! Bdi tedni im catc^eodeda! rianetasfe srajce za moške .... 59.— Popeimaste srajce za moške . 69.—, 79.— Posteljno perilo - posebno ugodno, ker je izdelano v lastni šivalnici! Klagenfurt, Volkermarkter Platz 1 Ne beri vsega . . . 2e so dolgi zimski •večeri, ko po stari navadi v tem času najdemo čas, da vzamemo v roke knjigo. Tako smo že prečitali letošnji Mohorjev koledar, pa tudi knjige, ki so izšle skupno s Koledarjem. Na ta način že skozi sto let osvaja Mohorjeva (knjiga svoje čitalce in jih izobražuje v lepi besedi in zdravi krščanski miselnosti. Bilo je ob neki priliki, ko smo se v družbi razgovarjali o naših knjižnicah. Upravnik knjižnice se je pritoževal, da se ljudje skoraj nič ne poslužujejo knjig iz knjižnice, čeprav razpolaga z zelo lepimi ■knjigami. Kot duhovniku mi je skoraj očital, da nikdar te knjižnice ne priporočam mladini. Pa sem mu v obrambo odgovoril, da žal knjižnice ne morem priporočati iz ■razloga, ker je med mnogimi dobrimi knjigami tudi več knjig, ki so dvomljive vred-nosti; nekatere teh knjig pa so celo na cerkvenem indeksu, kar pomeni, da so prepovedane pod strogo cerkveno kaznijo. Toda moža ta moj odgovor ni zadovoljil, kar je izrazil z znanim nefcrščanskim nazira-njem: „človek mora vendar vse brati.“ Žrtve tiska Nemški pesnik Goethe je leta 1774 izdal pod naslovom „Die Leiden des jungen Werthers“ strasten ljubezenski roman. Glavni junak tega romana si zaradi neuslišane ljubezni požene na sveti večer kroglo skozi glavo. Kdor roman prebere, je zastrupljen, bolan. Ugotovili so, da je bil ta roman kriv mnogih samomorov... Francoski romanopisec Emile Zola je pisal grobe naturalistične romane, ki so kot požar uničevali čistost in nedolžnost v mladih srcih. Friderik Nietsche, nemški sanjavi filozof je v svojih delih razvijal misli o „nadčlo-veku“, ki ga ne veže krščanska morala. Zahteval je, da velja za te nadljudi posebna pravica brez ljubezni in usmiljenja in da mu gredo pravice nad ostalimi rasami. Mnogo je pripomogel, da se je zlasti med nemškim narodom razpasel napuh. Pripravil je pot Hitlerju in njegovemu delu. Drugi nemški filozof Hegel je učil, da je država vsemogočna in njej mora služiti vsak posamezen človek. S tem naukom je pripravil pot naziranju, da je država bog in (popoln ■gospodar, človek pa njen suženj. V praksi je izpeljala to naziranje komunistična država. Tudi v naši dobi imamo nauke, ki jih prinašajo knjige, revije in časopisi. Na zelo spreten način bruhajo z dneva v dan med čitatelje ideje, ki so tuje in sovražne krščanskim naukom. Kdor to bere, se kmalu navzame teh misli in preden se zave, postane njih privrženec. O tem pisati, da ne berimo vsega, kar nam pride pod roke, ni baš prijetno. Ta ali oni se bo namrdnil, češ zakaj on ne bi smel brati vsega in kdo bi mu mogel braniti. Toda izkušnja uči in neovrgljivo dejstvo je, da za človekovo duhovno kulturo in življenje ni morda kaj bolj nevarno kot to, če bere vse brez izbire. Nihče namreč Starši nas ne razumejo več . . . »Moj oče je starokopiten, moja mati me ne razume, naši starši niso sodobni.. to je stara pesem, ki se ponavlja, odkar stoji svet. Vendar pa se svet nikdar še ni tako hitro vrtel, kakor je to danes. Danes (zlasti po drugi svetovni vojni) se je v petih letih življenje in miselnost ljudi bolj spremeni, kot nekoč v petih desetletjih. Zato je gornja tožba mladine nad starši toliko bolj resnična in pogosto tragična za vse: starše in njih otroke. Poglejmo enkrat (stališča mladine v tem problemu smo že večkrat na tem mestu slišali), kakšne probleme postavlja dejstvo njihove »zastarelosti« staršem. Saj jim gotovo ni vseeno, kako njihovi otroci mislijo o njih in v koliko upoštevajo njihova prizadevanja za njih srečno bodočnost. Neki oče pravi sledeče: »Pogosto je za nas starše vznemirljivo, ko nam v ušesih odzvanja znan stavek: Očka, nisi več sodoben. Vznemirjeni smo, ker bi hoteli uiti dvojnemu pretiravanju: — biti zadaj, ne več razumeti mladih in postati okoren; pri tem pa bi mladim postavljali ideale in zahteve, ki jih oni ne priznavajo. Mladi se tedaj zapro, prepad je me more tajiti vpliva knjige na njegovo mišljenje, čustvovanje in hotenje. Zvodnik v črki Vpliv knjige, zlasti slabe, je mnogokrat trajen. Slana pade v zgodnji pomladi, a se pozna še v pozni jeseni. Mnogi so že z žalostjo ugotovili, kako se je večkrat še v .poznih letih javljal kvaren vpliv knjige, nesrečno prebrane v mladosti. Če bi mogli zreti v večnost, bi z grozo videli, kako sega tudi tja vpliv slabe knjige. „Zvodnik je bila knjiga in ta, ki jo je napisal,“ kliče glas nesrečne Frančiške iz Dantejevega pekla. Vpliv slabe knjige je večkrat trajen tudi v družbi; deluje od rodu do rodu. Nazorno je to pokazal ruski pisatelj Krylov v basni ..Pisatelj in razbojnik“. Pisateljeva duša, ki je bila obenem z razbojnikovo dušo obsojena v trpljenje, se v tej basni pritožuje, češ „da se ji godi krivica, ker je trpljenje razbojnikove duše sčasoma prenehalo, njeno pa ne.“ Toda zaslišala je glas: ..Nesrečnež! Pritožuješ se zoper Previdnost. Primerjaš se z razbojnikom? V svoji zlobi je ta ubil enega človeka, pa se je ■skesal. Ti pa ubijaš še po smrti s strupom svojih del. Le poglej onega mladega fanta, kako skrivaj požira tvoje skopan med starši in otroki, avtoriteta je podrta in učiteljev bodo šli iskat drugam ... — ali pa smo do njih tako široki, da vse dopuščamo; vedno se delamo, da soglašamo, kot bi ostali mladi in sodobni v mišljenju, da gremo s časom; v resnici pa čutimo, da smo le nekoliko sokrivi s svojo popustljivostjo bolj ali manj »dvomijivil>« stvari.« Pravilno ni povsem odklonilno stališče do vsega, kar je novega, pa tudi preveč popustljiva metoda je prav daleč od zadovoljive rešitve tega težkega problema. Tisti očetje (in matere), ki so sprejemljivi za to, kar je novega ali različnega od nas, imajo največ izgledov, da bodo tudi v svojih odnosih do mladih našli zadovoljivo rešitev. Ti bodo namreč brez predsodkov in obzira do tradicije trezno presojali dobre in slabe pojave ob spremembah. Pa še nekaj je potrebno staršem, da ne bodo tako vznemirjeni zaradi svojih otrok: potrebno jim je veliko zaupanje v bodočnost. Pri vseh hibah modernega življenja vendar opažamo, da se le bližamo počasi svetu, ki bo bolj človeški, bolj bratski, svetu, v katerem se bo človek razcvetel... umazane spise. Le poglej, kako se njegova doslej čista domišljija polni z nesramnimi podobami tvojega peresa. In ti si drzneš govoriti! Le'poglej, v koliko dušah umira luč vere zaradi tvojih del, danes po sto letih tvojega rojstva. Le poslušaj obup očetov, jok mater zaradi sprijenih otrok. In kdo jih ima na vesti, če ne ti? In ti si še upaš tožiti in pritoževati? Tvoj ogenj ne ugasne, tvoj črv ne umrje, zakaj gorje tistemu, ki pohujša, pa čeprav samo enega tistih, ki verujejo ...“ c?£ {ilmsketju so e ta JlflHE2H&BS3!H3fi!ESHEi£§££!£2š9iiE3!33HHflll!flHB8 FILMSKI JUNAKI PADAJO Znani Herbert Marshall, (ki je nešteto-forat nastopal na angleških odrih dm pred filmsko kamero ter veljal za personifici-■raneiga 'genitlemena, čeprav je imel amputirano nogo, je pred kratkim umrl. Star je bil 75 let in je še nastopal v znanem filmu »Tretji 'dan«. Lansko leto je režiral svoj (zadnji film. Poročen je bil petkrat... Drugi 'angleški filmski igralec Jack Haw-kins, ki je sodeloval tudi v znanem filmu »Most na Kwaiu«, je bil operiran na vratu, kjer se ga je lotil rak. Za enkrat se je operacija posrečila. Na saneh Šola je minila — tri—li—li, zdaj pa tam na breg glej sani. u — Vsak se pelje hitro, kaj da ne! Glejte naše fante, deklice! Torbica poskoči z dečkom — hop, Jožek pade nanjo kakor snop. Tablica na kosce se zdrobi ... Kam bo jutri pisal u in i? Jožek milo joka o, o, o! Tablica nikoli cela več ne bo ... Jožek bil je očka, ha, ha, ha, deklica pa mamica, tra, la, la. To so bili časi da, da, da ... ko atek, mama naša sta še v šolo šla... Danes pa seveda tablic ni, zato se pa nesreča taka ne zgodi. Vsi imamo zvezke — tri—li—li, skoraj vsak še smučke in sani. Snežni mož pa brunda: »To pa ne! Zima bo minila? Jojmene!« Leonbard Steckel, po rodu Madžar, deluje pa v Nemčiji, je dopoilnil 65. leto starosti. Znan je po svojem uspešnem nastopu v gledališču in v filmu. Pred nacisti je moral zapustiti Berlin in se je naselil v Švici. MATIJA MALEŠIČ: 28 VZELrEoNLju mza Ob mizi v kotu sedi gospodinja. Plete. Včasih vstane in stopi k peči. Včasih se skloni čez mizo in mi obriše z robcem pot s čela. Gledam, gledam v ta obraz. Ali sem ga res že kje videl? Ne morem se domisliti. Ali tisti dogodek iz rane mladosti mi je tako živo v spominu, ko da sem ga doživel včeraj, če so morda tudi vse drugo le prikazni vročične domišljije, tisti dogodek je resničen: Zunaj je pokalo od mraza. Šipe na oknih so bile do vrhov pokrite z ledenimi rožami. čevlje, še copate in nogavice so mi ■skrili, da bi jim ne mogel uteči na led. čepel sem na gorki peči in premišljal, kako lepo je tistim, ki se drsajo. Sosedov Polde jie prinesel novico, da so prišli k sosedu tista teta, ki prinašajo otroke. Novica je moje misli okronala v drugo smer. »Kako je mogla sedaj potegniti otročička iz vode, ko jte zamrznjena?« Polde tega ni vedel. Tistega otročička pri sosedu tudi ni videl in ne ve, če je kaj zmrznjen ali vsaj nazebel. AH eno je gotovo: otročiček je pri sosedu! Pri nas so se oglasili tista teta pred dve- ma letoma. Od tedaj imamo pri hiši Jožeta. Zdaj me je mučilo vprašanje: v taki zimi! Ali razbije led, da potegne otročička iz vode? Vprašal sem očeta. Oče pa ni bil menda pri najboljši volji. Ni mi pojasnil, le tja proti šibi pod stropom je pogledal. Ali sem morda vprašal kaj grdega? Mati so mi razložili, da bo mir: »Bog napravi tako, da dete ne zmrzne v leden: vodi. Niti ozebe ne!« Takoj sem pograbil za razlago, če Bog ■varuje take nerodne otročičke, kakršen je bil naš Jožek pred dvema letoma, ko so ga potegnili tista teta iz vode in prinesli k nam, bo varoval tudi mene, ki sem že velik in gorko oblečen! AH se smem iti drsat? Bog me bo obvaroval pred prehladom! Mati so me napotili k očetu. Očeta si nisem upal prositi. Ostal sem doma in doživel še isti dan novo uganko, ki si je nisem mogel razložiti. Tista soseda, h kateri je prinesla otroka ona teta, je prišla očeta prosit, če bi bil detetu za botra. Kadar pride (tista teta z otrokom k hiši, se mati njenega prihoda tako ustraši, da zboli. Po teden dni, včasih še več ne sme iz postelje mati, tako zboli od strahu. Na, ta soseda se pa ni prav nič ustrašila in ni bolna! Ponoči je prišla tista teta k njim, danes pa že leta okoli! Oče ni bil Bog ve kako navdušen in se je branil. Saj pravim, da je bil tisti dan ■slabe volje! Noče iti za botra! Pri vsakem krstu je gostija! Bele pogače jedo, povi-tice, prekajeno meso, kuretino! Vino pijejo! Vseh teh dobrot se oče brani! To je danes slabe volje! Ko je začela stara soseda govoriti o za-služanju pri Bogu, so mati menili, da ji oče ne sme odbiti prošnje. Oče so nato prikimali, boljše volje pa niso postali. Nisem se več zmenil za led in drsanje. Imeniten dan! Kaj vse me še danes čaka! Oče se od krstne pojedine nikdar ne vrne prazen domov! Še danes bom glodal vsaj petelinčkovo perot, če že rebrca ne! Kes povitice ali vsaj pa kos bele pogače mi danes ne uide! Ko se je oče oblačil v nedeljsko obleko, so mati prinesli v košarici krompirja, da ga olupijo za večerjo. Jaz začuden in hud: danes, ko gredo oče za botra, pa krompir? Tedaj so mati razložili, da je moje pričakovanje im veselje zastonj! Nikake pojedine ne bo! Tista teta niso prinesli deteta sosedi — takim starim tetam ne pošilja Bog otrok. Stari ljudje kmalu pomro. Kaj bi otročički brez staršev? Zato starim ljudem ne nosi tista teta otrok. Oče so se obregnili ob mater: čemu le odgovarja na tako neumna in zvedava vprašanja smrkavega nepridiprava, ko sem jaz? Kaj le imajo oče danes zoper mene, ko se vendar nisem ves božji dan ganil s peči? Le na led sem mislil, utekel pa danes nisem! Ko so oče odšli, sem pa le zvedel vse. Včeraj je prišla tuja žena k sosedu in pro- sila, če bi se smela pri njih ogreti. Psu bi človek v tem mrazu ne odrekel gorkega ■kotička pod streho, nikdar premraženi, trepetajoči, pol zmrzK ženi. Proti jutru, še v temi je pa nenadoma prinesla 'tista teta tuji ženski drobno dete ... Navadil sem na mater z vprašanji: kako pa je mogla tista teta vedeti, da je prišla k (sosedu tuja ženska in je prav nji prinesla otročička? Če je prišla tista žena sama, kje pa je mož, da bo oče detetu? Jaz imam, sosedov Polde ima, mi vsi otroci imamo očeta. AH je tista teta rekla sosedovemu stricu, naj bo on oče otroku? Rekli ste prej, mati, da takim starim ženam, ko je ■sosedova teta, Bog ne pošilja otrok — ali jih takim starim stricem, kot so sosedov stric, pošilja? Zdaj so postali že mati hudi nad mojo zvedavostjo. Odgovora nisem dobil. Trd oreh so bila vsa ta vprašanja za moje možgane. Napenjal sem jih in premišljal, brez materine pomoči pa seveda nisem mogel nikamor. Zato je polagoma začela popuščati moja radovednost; misli so zopet popihale na led. Bistre so bile tisti dan moje misli in so hitro sklenile: pa je le današji dan srečen! če ne bi tista teta prinesli k sosedu otročička, bi oče ne šH za botra-Ob peči bi sedeli, treske bi tesali, mimo njih se ne bi mogel izmuzniti skozi vrata. Mater pa že kako pregoljufam! In sem jih pregoljufal in smuknil na led. Zvečer je sicer pela šiba, ali nadrsal senr se pa le. P ~ ! oo S 00 oo oo (3 OO OO oo oo J oo DR. FRANCE PREŠEREN: Tjur jiuUa (H&zamutida Hrast stoji v Turjaškem1 dvoru, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamniti mizi zbor sedi gospode žlahtne, iker Turjačan sjpet gostuje Rozamundine2 snubače. Rozamunda, roža deklic, čast dežele je domače; nje pogledi svetle strele, z neba jasnega poslane, daleč krog junakov srcem vžigajo skeleče rane. Dokaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje ’z štajerske in kranjske, ino zraven Ostrovrhar,3 ki so boji mu igrače. Lep junak srce bil vnel je gospodične z’ lo košate, ki ukaže4 mu, da prosi3 od očeta jo in žlahte. Njemu oča nje napravi imenitno gostovanje, Rozamundo mu obljubi, reče mu pripeljat’ svate v treh nedeljah, da nevesto ’z hiše spremijo domače. Tja h gospodi se približa pevec razglašene® slave; prošen strune vbere, poje dela vitezov junaške, in deklet oči nebeške srca od njih ognja vžgane7. Ro premolkne, ga povpraša teta® Rozamunde zale, da bi jo čez vse pohvalil, reče mu besede take: »Ti povej nam, ki obhodiš bližnje ino daljne kraje, kje bi neki dekle raslo lepše od neveste naše?« »Bog jo živi gospodično, Bog ji hčere daj enake, tak’ cveteče, tak’ sloveče! Bog ji sine daj junake! Pod cesarjem9 zdaj naj lepši cvet Turjaška roža rase; sestra bašetova10 v Bosni, sonce vse lepote zdanje po vsem svetu razglašene, ako slave glas ne laže, sama bi vtegnila biti lepša od neveste vaše.« Ni nevesti všeč, kar reče, mal’ odgovor ji dopade, lica spremeni rdeča, nejevolja jo prevzame, Ostrovrharja pogleda, reče mu iz jeze nagle:11 »Slišim, da so Bosnijaki v sužnost gnali kristijiane, res junakom12 je sramota, da jih13 še Obklada jarem. Meč opaši, Ostrovrhar! hlapce zberi in tovar’še, bašetovo izpeljite sestro, ako kaj veljate. Radi dali bodo Turki zanjo naše vam rojake. Brez otrok moj zakon bodi, brez veselja leta stare!14 ako šla bom prej k poroki, ako prej moža objamem, ko pripelješ Bosnijanko v grad Turjaški, da verjamem, da je take res svetlobe turško sonce, kakor slave!« — Ženin z njo obljubljen13 svoje zbere Ostrovrhar hlapce, po prijat’lje bližnje pošlje in si oster meč opaše, ročno jezdi nad Turčine, spolnit voljo svoje drage. Ne globoka reka Kolpa, me vzdrže ga turške straže, meč krvavi v močni desni pred seboj drvi Bošnjake, bašetovi grad razdene, reši ’z sužnosti rojake, z njimi bašetovo lepo sestro vitez s sabo vzame, črnooko, svetlolično, rasti in podobe rajske; vseh lepot bila je sonce, ki so tisti čas sijale. * Bolj ko lepa Rozamunda lepša Lejla1® mu dopade, v grad Turjaški je ne pelje, na svoj grad domov jo vzame. Cvet junakov, Ostrovrhar, ji srce nedolžno gane. Vero zapusti Mahoma17, turške šege in navade; ko bila se naučila vseh resnic je vere prave, jo je krstil, potlej njiju je poročil grajski pater. Rozamunda grede18 v klošter, čast19 ljubi jamskih num postane. Med romancami v »španski šegi z asonancami« je pač najbolj vzorna po obliki, vsebini im jeziku — pričujoča, ki jo je pesnik zložil 1931. leta in priobčil v III. zvezku čbelice 1832. leta. Prešeren je bil po velikem uspehu, ki ga je doživel s pesmimi v I. zvezku Gbedice 1830. leta vse do delnega neuspeha pri odvetniškem izpitu v Celovcu maja 1832, pri katerem je dosegel izpričevalo o zadostnih sposobnostih za odvetniški poklic, izredno živahen, duhovit, nagajiv in otroško ponosen. Po pričevanju čbeličarja Jerneja Levičnika so bila to edina srečna leta njegovega življenja. Ta življenjska vedrina odseva tudi iz njegovih spisov, najjasneje iz romanc in pisem. Naša romanca osvetljuje v izvirni luči motiv , kazni za prevzetno dekle. Prikazuje v skopih, a vendar jasnih 'podobah zgodbo pravcatega romantičnega ljubezenskega romana z ostro 'izklesanimi značaji in dovolj razčlenjenim dejanjem. Od kod sta se mu ponudili doživetje in snov, je težko ugotoviti, toda v pesnitvi in v pesnikovih izjavah je čutiti neko srčno prizadetost. 1 Turjaškem .. .Tako že v prvem zapisu. V rokopisu za III. Čebelico je spremenil v Radolškem .. . Med tiskom je prosil iz Celovca po Čopu Kastelica, naj spremeni spet v Turjaškem..., češ da je ta beseda mečja od prejšnje. Zanimivo je, da v nekem poznejšem pismu imenuje svojega nekdanjega učenca Antona Auersperga-Turjačana, na Izredno sveto Po posvetovanju s škofi je sv. oče Pavel VI. ob koncu koncila razglasil čas od 1. januarja 1966 do 29. maja 1966 za izredno sveto leto. »Tako se bo najbolje dala Bogu primerna javna zahvala za obilne milosti, ki jih je podelil Cerkvi v času, ko se je cerkveni zbor v strahu in veselju pripravljal 'in skozi štiri leta živahno in koristno stopnjeval ter razvijal,« je dejal Pavel VI. Zakaj traja to izredno sveto leto ravno do 29. maja? Zato, ker je takrat bimkošt-ni praznik. Torej traja ta milostmi čas od novega leta do binkošti. To je čas, ko se naj po posameznih ško-fijah začne uveljavljanje koncilskih načrtov. Srca vernikov naj se pripravijo za razumevanje duha koncilskih odlokov in ogrejejo za velike načrte, ki so jih koncilski očetje v času koncila naredili. V tem času bodo v škofijskih stolnicah posebne slavnosti in pobožnosti, pri katerih bodo razlagali koncilske sklepe in pri katerih bo mogoče prejeti posebne sveto-letne odpustke. Organizirali bodo posebna romanja posameznih dekanij v domačo stolno cerkev. V stolnicah naj bodo v tem času posebne pridige o načrtih koncila. Papež je za to sveto leto podelil s svojo nekem mestu tudi Zelenca po njegovem nemškem pesniškem imenu Anastasius Griin. 2 Rozamundine... Cvet sveti, žensko ime, Prešernu znano iz langobardske zgodovine in iz tedanje zapoznele romantične književnosti. 3 Ostrovrhar. Slovensko ime kranjskih plemičev nemškega pokolenja z gradu Svibno pri Radečah. 3 ukaže ... Pač nenavadno ostra in pravilna označitev Rozamunde. 5 prosi_Kakor zgoraj. 11 pevec razglašene ... Viteški pevec ali trubadur, katerega slava je razglašena daleč naokrog. z vžgane. V teh treh vrsticah je Prešeren označil špansko romanco. 3 teta. Že v romanci Dohtar omenja dekle-teto svojo, dekle staro. V pričujoči romanci je prav stara klepetulja, ki je zaljubljena v zalo nečakinjo, povzročiteljica usodnega zapleta, ki upropasti Rozamundo. 9 Pod cesarjem ... V nekdanjih avstrijskih deželah. 19 bašetova ... Baša = paša. it jeze nagle ... Ponovna oznaka Rozamundine-ga nelepega značaja. 12 junakom ... Vitezom, ki so navzoči pri gostiji. 13 jih... Zasužnjene kristjane. 14 leta stare ... Zaobljuba, ki se je izpolnila. 15 obljubljen = zaročen. 1» Lejla. Vzhodno žensko ime; Prešernu znano iz Byronove pesnitve: Giaur. tt Mahoma = Mohameda. 13 grede = gre. 69 čast... Prednica nunskega samostana. leto se začenja apostolsko oblastjo vsem za spovedovanje pooblaščenim spovednikom 'posebne pravice. Pri spovedovanju smejo odvezati v tem času vsakršnih cerkvenih kazni tiste, ki so vede kakorkoli na zunaj izpovedovali krive, razkol n e ali brezbožne nauke. Isto velja - za tiste, ki so brez zakonitega dovoljenja vede brali ali pri sebi hranili knjige odpadnikov, krivovercev ali razkolnikov, ki so širili odpad, krivo vero ali razkol, ali druge knjige, ki so imenoma prepovedane. Odvezati sme spovednik od cerkvenih kazni tudi tiste, ki so se vpisali v prostozidarsko ložo ali združenja, ki rovarijo zoper Cerkev ali zoper zakonite civilne oblasti. Smejo tudi razvezovati in iz , upravičenih razlogov spreminjati v drugačna spokorna ali pobožna dela vse zasebne zaobljube. Odveza kazni za taka dejanja je običajno pridržana škofu ali papežu, sedaj pa bo mogel v tem času to storiti sleherni spovednik. Papež je tudi podelil enkratni popolni odpustek vsem, ki bodo v tem izrednem svetem letu obiskali svojo stolno cerkev in tam izmolili vero. Podobno duhovno milost morejo prejeti tisti, ki se udeleže vsaj treh pridig o odlokih vesoljnega cerkv. zbora. Pazili so name bolj ko prej, čevlje so mi še bolj skrili. Nikamor nisem mogel iz hiše, skoro s peči se nisem smel ganiti. K-o je prišla stara soseda pravit, da je tisti otročiček umrl, se nisem začudil. Saj sem zmerom misliti, da mora škodovati takemu nežnemu in drobčkanemu črvičku ledena voda. Nobeno čudo ni, če umre! V tem premišljevanju in razmotrivanj u, fci ga nisem imel komu povedati, se mi je zopet posvetilo: na pogreb pojdem! Vsaj doma rečem, da grem, pa se tako dokopljem do čevljev. Niti branili mi niso preveč. Nihče ni ®umd!, kako zvito sem jih potegnil. Mraz je popustil. Morda jutri sploh ne bo več priložnosti za drsanje! Pred sosedovo hišo je bila gruča žensk, otrok ni bilo. Kdor se je mogel izmuzniti od doma, je šel rajši na led. Postalo mi je vtt>če: ne bij se lahko potajiti in pobegniti na led. Stiskal sem prijatelja Poldeta za tako in ga obupno pogledoval. Godilo se mu j,e menda enako kot meni; pomoči in tzhoda ni vedel niti on. Gospod kaplan so blagoslovili belo kr-st|ico. Sprevod je krenil: ministrant, ki je nesel križ, gospod kaplan, fant, ki je nesel 'krstioo. Tuja ženska, ki je med kaplanovimi molitvami nekolikokrat potegnila sapo skozi nos, je držala nekaj zavojčkov sveč v rokah. Ozirala se je v gručo žensk, ne pojde katera v sprevod. Menda je bila :tU'j.a ženska v zadregi, ker ni mogla nikomur ponuditi pripravljenih sveč. Še trdneje sem stisnil Poldeta za roko in ga potegnil za seboj. Svečo moram dobiti! Sveča bo pred strogim očetom dokaz, da sem res bil na pogrebu! Kajpa da ob takem pogrebu nisva mogla s Poldetom nikamor pobegniti. Žena, ki nama je dala sveči, naju je pustila predse. Ko da hoče paziti na naju, da se ne izmuzneva in je ne ogoljufava za sveči! Moje upanje je bilo, da se pogreb v tem mrazu hitro zvrši. Potem bova stekla s Poldetom na led in si pred mrakom že še nabrusila podplate. Skozi vas pa je šel .pogreb prepočasi. Le čemu v tem mrazu tako počasi? In ko še ljudi ni, ki bi nas gledali? Tu pa tam kaka ženska na pragu ali izza tega in onega z ledenimi rožami okrašenega okna radoveden obraz. Pot iz vasi do pokopališča pa se je vlekla ko še nikdar. Ko sem se v svoji nestrpnosti ozrl na žensko za nama — morda bi se le mogla kako izmuzniti — sem videl, da nosi tiste zavojčke s svečami s seboj. Čemu jih nosi -s seboj? Edina pogrebca, ki imata pravico do tistih sveč, sva midva s Poldetom. Morda se pa žena le domisli in nama po pokopu stisne v roko vsakemu po en zavojček sveč. Ob tej misli mi je bilo kar laže in nestrpnost se je umikala upanju: če prinesem domov zavojček sveč, poraste mo-jia veljava, tako da mi jutri nihče ne bo skril čevljev. Prikupim se očetu! Sveče doma zmerom potrebujejo, denarja pa ni izmerom, da bi jih kupovali. Zavojček sveč! Če se ne omehča oče, porečejo mati zame lepo besedo. Ako Bog da, prijatelj Polde, jutri se nadrsava, da bo za vso zimo dovolj ! Med pokopom nihče ni jokal. Da za takim majčkenim otročičkom nihče ne joka, to vem že od prej. Tem manj bi se kdo žalostil za tega črvička, za katerega je rekla stara soseda, da je še sreča, da ga je Bog vzel k sebi v nebesa! Boš videl, Polde! Ob taki sreči nama zavojček sveč vsakemu ne uide! Čemu jih je pa tuja žena kupila, če ne za pogrebce? Ministrant in fant, ki je prinesel krstioo do groba, sveč pri nobenem pogrebu ne dobita. Gospod kaplan je že prejel dolgo voščenko. Komu torej pripadajo tiste sveče? Zavojčke sveč je žena krčevito stekala k sebi. Niti misliti ni bilo, da bi se v takem joku domislila in naju obdarila. Sedaj je Polde mene vlekel s pokopališča. Jok tiste obupane žene me je tako pretresel, da bi še sam jokal. Tako jokati nisem še nikdar nikogar slišal. In zato mi je menda ostal tisti jok v spominu do današnjega dneva in mi je vselej hudo, ko se spomnim nanj. X. V gosposki sohi gostilne »Pri zlati ribici« so bili gostje razigrane volje. Natakarica je komaj sproti nanosila pijače, ki so jo zahtevali. Tu četrtinke, tam pol litre, tam litre, tu črno kavo, tam čaj, tu kislo vodo, tam navadno vodo, pa prigrizek m cigarete. Pa odgovarjaj na vsako vprašanje, včasih osoljeno in opolzko, da ti siii rdečica v lice. Pa še brani se in izogibaj nerodnih rok gospode, ki ji sili vino v glavo, da krili z rokami in pozablja na dostojnost in spodobnost. »Pri zlati ribici« je bilo vsako soboto živahno, toda tako kot to pa še nikoli vse te mesece, odkar streže gostom nova natakarica. Veselost gospode v posebni sobi je (privabila pivce tudi v obe ostali sobi. Gospodar prinese temu in onemu vino na mizo, iz kuhinje je moralo na pomoč dekle, 'ki se uči kuhe. Natakarici ne bi bilo ■dovolj sto rok, če hi hotela vsem takoj postreči. Cisto nepričakovano se je navalilo danes 'toliko gostov. Gospoda slavi prihod novega geometra. Kako ga slavijo! Govor za govorom; kar zvrstiti se ne morejo! Geometer naroča litre! Kadar mora natakarica v geometrovo bližino, skuša skriti svoj obraz in noče pogledati geometru v oči. Geometer pa je prešeren in objesten, kot nalašč jo venomer kliče in naroča. Natakarica včasih res ne ve, kje se je drži glava. Toda natakarica ne pogleda geometru v oči, pred njim poveša pogled in išče prilike, da čimprej odhiti iz njegove bližine. To se ji vselej ne posreči, zakaj geometer je središče družbe in večera in menda zato misli, da mora sam vse ukazovati 'in naročati. Cim poznejša ura, tem teže je natakarici bežati od geometra. (Dalje prihodnjič) Nova konzumna samopostrežna trgovina v Velikovcu V petek je bila otvoritev novih prostorov na Glavnem trgu rana za mladino avstrijske sindikalne zveze in kon- Kot je sporočilo vodstvo konzumne zadruge v Celovcu, so v petek, dne 28. januarja dopoldne v novi zgradbi na Glavnem trgu v Velikovcu odprli novo podružnico v obliki samopostrežne trgovine. S tem novim prodajnim lokalom ima konzumna zadruga v Celovcu 62 podružnic, od teh je 16 samopostrežnic. Kot napredno gospodarsko podjetje posveča konzumna zadruga posebno skrb izgradnji samopostrežnih trgovin; konzumne zadruge v Avstriji sploh prednjačijo v samopostrežnem sistemu. To pa ne le zato, ker dokazuje izkušnja, da večji promet pri tem prodajnem sistemu ustvarja boljšo podlago za dohodke, temveč predvsem zato, ker morejo gospodinje, ki hodijo nakupovat, z lahkoto pregledati vse ponudeno blago in morejo opraviti sVoje nakupe brez nevšečnega čakanja na postrežbo v najkrajšem času. Seveda pa je nakupovalcem slej ko prej osebje v trgovini na razpolago za posvet. Samopostrežne trgovine nudijo posebno ugodnost gospodinjam, ki delajo še v kakem drugem poklicu. Dokazano je tudi, da moški rajši kupujejo v samopostrežnicah. Nova konzumna samopostrežnica v Velikovcu obsega 300 kv. metrov skupno z razstavnim prostorom za pohištvo; torej je zelo prostorna trgovina. Nova podružnica ima devet izložbenih oken, da bo tako zelo velik del prodajnih predmetov viden že od zunaj. Na vzhodni strani nudi napušč na štirih jeklenih stebrih možnost ogledovanja tudi ob slabem vremenu. V gornjem nadstropju nove zgradbe so nastanjene pisarne avstrijske sindikalne zveze in delavske zbornice, upravni prostori pokrajinske bolniške zavarovalnice s sobami za glavnega zdravnika, mladinskega zdravnika in zobozdravnika s primemo čakalnico. V kletnih prostorih je 100 kv. metrov velika dvo- zuma z garderobo. Za skladišče ima konzumna podružnica v pritličju 100 in v kleti 50 kv. metrov na razpolago. V kleti je tudi naprava za centralno oljno ogrevanje celotnega poslopja. Pri gradnji in opremi tega poslopja so sodelovala skoraj sama velikovška podjetja. Člani konzuma v Velikovcu pozdravljajo otvoritev nove samopostrežne trgovine z veseljem in zadovoljstvom, ker morejo biti v resnici ponosni na dejstvo, da je nova podružnica najlepša in največja trgovina v mestu. TAJFUN OPUSTOŠIL MOZAMBIK Tajfun ,,Claude" je v kratkem času opu-istnšii! Mozambik. Okold 150.000 ljudi je ostalo brez strehe. Takšnega Viharja ne 'pomnijo v tem Območju Vzhodne Afrike že 30 let. Ni še znano koliko žrtev je terjal tajfun, boje pa se, da jih je veliko. Silovit vihar, ki je divjal s hitrostjo 170 km na uro, je treščil na zemljo helikopter reševalne ekipe s sedmimi člani, od katerih ni nihče preživel nesreče. O Na Koroškem so lansko leto našteli 13.839 vajencev, kar predstavlja 9 odstot-vseh vajencev v Avstriji. Od teh koroških vajencev jih je sikoraj četrtina zaposlenih v trgovini, število vajencev se iz leta v leto veča. To pomeni, da je med mladimi zaupanje v obrtniško diejiavnost, ki tudi lahko človeku prinese primemo življenje. V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI APARAT Johan Lomšek Št. Lipš, Tihoja, p. Dsbrla ves Zelo ugodni plačilni obroki! Objava GLAVNO RAVNATELJSTVO AVSTRIJSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNIC Elektrotehnični nadzorni urad — Beljak Novi deli 110 kV-voda od Beljaka do Št. Vida ob Glini na področju katastralnih občin Juden-dorf, Marija na Zilji (Maria Gail), Trabenče (Trabenig), Pešče (Sand) in Dole (Duel) so od sobote, dne 29. L 1966, opolnoči stalno priključeni na električno omrežje visoke napetosti. Potrebni tehnični varnostni ukrepi so odrejeni, napisi z opozorili so nabiti. Še posebej pa opozarjamo na smrtno nevarnost ob neposrednem ali tudi pri le posrednem dotiku delov električnih vodov, ki so pod napetostjo; tudi nedopustno približanje do električnih vodov je življenjsko nevarno. Dipl. inž. Uebelhor, 1. r. osrednji nadzornik državnih železnic Gummi - Berger Dežni plašči • Razni predmeti iz gumija in umetnih snovi « Namizni prti iz plastike 0 Zavese 0 Kopalne .potrebščine in za camping 0 Igrače Klagcnfurt - Celovec, Kardinalplatz 11 in lO.-Oktober-Str. 11, tel. štev. obeh 45-23 Villach - Beljak, Gerbergasse 4, telefon 69-98 qlepali$Ce v cflovcu | Otyiasu{ i/ našem tidu! Petek, 4. februarja, ob 19.30: Die Kinge (Modra); opera Carla Orffa in balet Joan von Zarissa Wer-nerja Egka; 12. predstava za F-abonma in 9. predstava za GWK-petek. — Sobota, 5. februarja, ob 19.30; Boccaccio; opereta Franza von Suppeja. — Nedelja, 6. februarja, ob 15. uri: System Fabrizzi (Fabrizzijev sestav); komedija Alberta Hussona; za nedeljski GWK-abonmd. — Torek, 8. februarja, ob 19. uri: Die Kluge (Modra); opera in balet Joan von Zarissa; za mladinski A-abonma — zaključna predstava. — Sreda, 9. februarja, ob 19.30: Orpheus in der Untenvelt (Orfej v podzemlju); opereta J. J. Offenbacha, 13. predstava za M-abonma in GWG-sreda; 10 predstava za GWK-sreda in 8. predstava za podeželski sredin abonma. — četrtek, 10. februarja, ob 19.30; Reise um die Erde in 80 Tagen (Potovanje okoli sveta v 80 dneh); drama po istoimenskem romanu Jula Verna od Pavla Kohouta. Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonmd. . IčufutiU pri tvcdkaU, Ui aglašu-iefo v ndše*n Usiu! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 6. 2. 7.30: Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 2. 14.15: Poročila. Vremenska slika; objave. — Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj). — Športni mozaik. — Prof. M. Rus: Kaj pravite k temu? — 18.00 Dober večer našim malim poslušalceml TOREK, 8. 2. 14.15: Poročila. Vremenska slika; objave. — Dr. Franc Prešern in Koroška. — Beremo za vas (11.) — (Dr. M. Turnšek: Stoji na rebri grad). — SREDA, 9. 2. 14.15: Poročila. Vremenska slika; objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 10. 2. 14.15: Poročila. Vremenska slika; objave. — Žena in dom. — Malce vremenoslovja (3. — Vodni hlapi in voda v zraku). - PETEK, 11. 2. -4.15: Poročila. Vremenska slika; objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). — Cerkev in svet. — Beremo za vas (12.) — (Stoji na rebri grad). — SOBOTA, 12. 2. 9.00: Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Izredno znižane cene! Edinstvena priložnost nakupa pri 'ZIMSKI INVENTURNI RAZPRODAJI! Prepričajte se sami! L fkmm Klagenfurt-Celovec, Alter Platz 35 Vom 4. bis 10. Februar 1966: Zach- ZNAMKA ZAUPANJA GRUNDNER Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona) C0CKT1IL-B0X IR so Pikantes gemischtes Salzgeback 1 Schaditel B B Leonardi- R0TWEIN 17») Ein leiditer roter Tischwein 1 Liter I B ^ 1 groBe Dose ESUGURKEN . . . stets knackfrisdi, einfach delikat! .um d wo? nat Urlich bei Inki. Getr.-SI-, »ki. Ftaiche 14. 80 EHD its empfehlen wir: BOu^KONFITURE R “ aus reifen, ausgevvahlten Fruchten • IBedier ca. 450 g H Unveibindl. empf., nichl kartelliart« SiditpreiMt AuBerdem noch: 3°/o ii&Cl-Rabatt! Als A&0-Markenware des Monats empfehlen wir: Beste Oualitat zu niedrigsten Preisen Einmalige Angebote • GrSftte Auswahi Besichkigen Sie unsere Schaufanster und urtellen Sie selbst VILLACH AM SANONIG-ECK Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7 - ŠU., letno 80.- šil. Za Italijo 2800,- Ur, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22- ffr., za Belgijo 250.- b£r., za Švico 20.- šfr., za AngUjo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš tednik Hcbniha