Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor ljubljanski nSlovenec" in nNarod", tako tudi ,,Slov. Gospodar" opominja in prosi vse slovenske domoljube na Štajerskem in Koioškem, naj rok križem ne drž6 vpričo bližajočih se volitev za deželne zbore. Pogovoriti se je treba najpoprej v posameznih okrajih id potem vzajemno z |Movizoričnim, centralnim, volilnim odborom v Mariboru, kakor najhitiej kandidate postaviti in razglasiti. Sloga jači, nesloga tlači! Slišimo, da so od starih uaših poslancev voljni zopet kandidirati. G. Hevman, dr. Dominkuš in dr. Radaj, kateie gospode tudi ,,Sfov. Gosp." z vesel.jem priporočuje. — Za razkosanje nacijonalne banke na korist Magjarom ni nobeden štajerskib poslancev glasoval razun Wildbaus-skega Carneri-ta in Hrastovskega Pauar-ja. Ta dva edina sta prijatelja magjarskib bankovcev ter sta pomagala do zmage norcj postavi za nacijonalno banko, o kateiej postavi je baron Kellerspeig djal, da je ntako nerarna, da se nič nevarnišega misliti ne da". — Zoper namenjeno večje obdačenje petioleia, poteni zoper vcčjo colnino na kavo itd. so začeli po mnogih mestih močno ugovarjati in protestirati. — Cesarjevič Rudolf se uamisli v Pragi, glavnem mestu Ceske, za več let naseliti. — Iz Tirolskega so pretekle tedne mnogo vojakov poslali v Dalmacijo. — Česki katoličani so obhajali v Pragi sijajen zbor in pri njem svoje sočutje izrekli za JugosloTane na Turškem, in želje, naj bi brž uživali svobodo zlato. Ob enem so pa tudi obžalovali, zakaj ni Avstrija namesto Rusije šla turškib kristijanov osvobodit. — Magjarom je general Klapka iz Carigrada doposlal poziv, naj delajo na to, da bo Avstrija brž šla Turkom na pomoč. — Hrvatom t državDem zboru r Budapeštu se godi, kakor našim slovenskim poslancem na Dnnaju. Ni8 ne opravijo. Magjar bo z hrvatskimi denarji sebi na korist in i»st stavil železnice v Slavoniji in Krajini. Ogeiski državni zbor je tudi sklenil, da se zločinci ne bodo več vesili, ampak z sekiro po francoski šegi (gnillotine) ob glaro devali. Vnanje države. Ruska vlada je izvažanje zi nja v tnrške dežele strogo prepovedala; vsled tega je na Turškem, zlasti v Carigradu, nastala velika dragoča in sila za kruh. Žalostno pak je to, da ruski državniki v neki strašni zaslepljenosti preganjajo katoličane in nbogiiu poljskira rojakom, ki se vendar hrabro bijejo zoper Turka, ne privoŠ5ijo katoiiških spovednikor na bojišču. Ko bi tega ne bilo, Rasija bi imela v sedanji vojski sočutje iu priznanje celega katoliškega sveta na sroji strani. Rusiji enako, če ne bolj, sovražna katoliSkej Cerkvi, kaže se pruska Nemčija; samo v kolinski nadškofiji je 113 župnij brez mešnikov, nadškof je pa izgnan. Katoličani so na tisoče prošenj poslali državnemu zboru v Berolin, naj bi grdo preganjanje prenehalo. Toda miaistri 80 poslancem osorno naznanili, da še o tem govora biti ne snie. — Francozi so dobili nove miuistre, ki pa republikancem tudi niso všeo. Piedsednik republiko, Mak-Mahon, bo torej zbornico poslancev zopet razpustil, če starešinstvo privoli, ali pa odstopil, ali sina rajnega cesarja Napoleona v Pariz pozval in kot cesarja Napoleona IV. oklical. — Angleži se grozijo Rusom z vojsko, če ti vzamejo Erzerum; toda Angleži se le samo grozijo! — V Spaniji žuga nov punt severnib dežel, ker jim ministrir etare pravice krbajo. — Znani itaiijanski rogoviležn Garibaldi zbira proptovoljcev ter hoče ž njimi iti ?.~ Epir in ovo turško deželo Italiji pridobiti. —V državi Cbile, v južni Ameriki, so liberalci zmagali in brž začeli katoliška pokopalisča skruniti z postavo, po kateri bi se tam vsak nekatoličan, bodi jud, ajd" ali lutrovec, smel pokopati. To je katoličane tako razdražilo, da so v številuih zborih ugovarjali in protestirali. Liberalni ministri 80 fie vstrašili in nameravauo postavo v žep vteknoli. Ko bi katoličani povsod tako ravnali, mnogo zmešujav bi sebi in državam pribranili. Rnski-rumuiiski-črnogorski-tiirški boj. Turki so že skoro povsod prisiljeni samo braniti se; za napadanje so preslabi. V Armeniji skusajo držati Erzeram, bo pa težko bodilo; kajti že 25. nov. 80 prvi ruski oddelki Melikovovi od Karsa prilomastili pred Eizerum, čeravno je Soganlug-planine pokiil debcl sueg. Muktar-paša je mesto že zapustil in se umaknil v Erzighan. Sultan in vse prebiralstvo r Caiigradu je neizmerno pobito zarad zgube Karsa, ministii so več dai hudo novico pre-Hkrivali; sedaj zbirajo, kakor pravijo, 150.000 reser- vistov med Drinopoljem in Carigradom, da sc uprejo Rusom. kateri bodo naglo črez Balkan vdrli, briu ko se jim Osraan-pasa v Plerni poda, kar se ntegne• v par duerib že zgoditi. Eajti živeža mu močoo pomanjkuje, noboden tnrških generalov mn ne more priti na pomoč, skozi ruske šance vdreti pa mu tudi ni dano. Sulejman-pašo drži ruski cesarjevič nazaj od Ruščuka do Osman^bazarja, Reuf-pašije gcneral Radecki pot skozi Šipko zaprl in tretji general t. j. Mehemed-paša, ki je v Sofiji zbral, kakorTurki lažejo enkrat 100.000, drugokrat 80.000, bržčas pa šo ne 50.000 mož, bil je tepen, ko je hotel odOiehanijainEtropoljaprodiratinaprcj proti Plevni. Blizu Praveca, na stezi med Etropoljem in Orehanijem se je 10 turškib bataljonov vgnjezdilo v nepristopnih klancih in skalnih višinah; toda ruskej sili ae vendar niso mogli zdatno upreti; med tem ko je general Šuvalov od preja Turke z streljanjem motil, je general Rauch v 48 ur trajajočem, strašnem niarširanju, pri katerem ho vojaki z dinamitom pot lomili in kanone saniotež za seboj vlačili, bipoma Turke zalezil; ti se vstrašijo in na D08 na rrat spustijo v pobeg, kder so jih ruske kroglje na stotine dobitale in pobijale. Drugo jntro 24. nov. 80 Ru8i vzeli Etropolj, Mehemed pa je Orebanije zapustil. Ob isteoi času so tudi Rurauni srečno bojevali se ter so trdujavo Rahovo ob Donavu po budem boju Turkom vzeli, ki sedaj bežijo y Vidin; kajti Rumuni so pritisnili za njirai in jih tadi iz Džibre ia Lom-Palanke pregnali. — Srbi bodo na den sv. Andraša proglasili Srbijo neodvisno od Turčije in pričeli boj. Pri Vratarnici je že tekla kri, 1 srbski bataljon je postrelil mnogo Črkes^v, ki so bolgarske ljudi trpinčili. Ob Drini imajo Srbi 13 šauc, da laglje odbijejo boBenske Turke, kateri se pri Tuzli zbirajo. Črnogorci so se polastili Špice, Canja, Antivara, Golobrda, Nehaja po silnem boju. V Nehaju so vlcvili 200 Turkov in dobili 5 kanonov, za vsem so zaplenili zaduje dni 22 kanonov. Ahmed-paša je botel iz Skadarja z 6 bataljoni priti Črnogorcem za ledje; toda Plamenac se inu je pri Mrkovicab proti postavil z 3 bataljoni, 3 bataljone je pa zadi ua strani skrii. Ko so ga Turki napali, se je po malem pomikal nazaj, na enkrat pa se vzdigaejo v zatišču poskriti Črnogorci, planejo na Turke in jih zaženejo črez Bojano y Skadar, popustivše jini 2 kanona na bojišču; sedaj napravi Plamenac pri Ameleticu brod in, kakor poročajo najuovejši glasovi iz Dalmacije, streljajo Črnogorci že iz kanonov y Skadar, glavno mesto turške Albanije.