Kaj je novega? KAKO KRIVICNO ODMERJAJO LETOS DOHODNINO! V predzadnji številki »Slovenskega Gospodarja« sem opisal slučaj kmetskega posestnika Roškerja iz Vukovja pri Sv. Marjeti, kako mu je davčna oblast odmerila dohodnino od 45 hl vinskega pridelka, dasiravno je pridelal satno 10« hl. Te dni sem prišel jia sled spet na novi krivioni nacin odmerjanja dohodninskega davka pri posestnikih. Na Hlapju pri Sv. Jakobu je nek posestnik pridelal 1. 1925 40 hl vina. Pravilno in pravocasno je javil pridelek financni kon •troli. Ker mu niso mogli računati višjega pridelka, pa je davčna oblast kratkomalo izjavila: Vaš vinograd je blizu avstrijske meje, vi ste gotovo vino izvozili v Avstrijo in ste tam gotovo dobili 10 dinarjev za liter. Radi tega placate 3400 dinarjev dohodnine.' Doticni posestnik pa ni prodal ne litra vina v Avstrijo, ampak je prodal v jeseni od preše polovico vinskega pridelka liter po 13 kron (3 dinarje in 25 para), a drugo polovico pozneje za 20 kron (5 dinarjev) liter. Pri tem se izkaže, da je davčna oblast na ,podlagi svoje ničvredne in neresnične informacije raounala vinski dohodek temu posest niku nic manj nego za 22.650 dinarjev ali 90.600 kron vec kakor je v resnici prejel. Dotičniku sem sicer dal navodila, kaj mu je storiti, da se storjena krivica popravi. Ali vprašamo se: Kdo je davcni oblasti poslal tako lažnfivo poročilo? Zaupnik ali špicelj, katerega ima davčna oblast v teh krajih najetega, da pošilja porocila o dohodkih posameznih iposestnikov in obrtnikov. To je škandal, da davčna oblast veruje špiceljnom, ki pošiljajo taka lažnjiva poročila. Dolžnost davčne oblasti je, da take brezvestneže, take podleže izda, da bo ljudstvo vedelo, kdo je ta lump. Sramota je, da v sedanjih težkih casih davcna oblast eia tak način odmerja kmetom dohodnino! Zahtevamo, da se vsi predpisi doihodnkie za leto 1926 v mariborskem okraju preklidejo in krivice ipopravijo! Novi mariborski okrajni zastop je imel v soboto, dne ¦28. avgusta, sejo, kateri je predsedoval novi gerent gospod Lipovšek. Člani okrajnega zastopa smo prišli skupaj, a g. Lipovšek je bil popolnoma nepripravljen. Še akte je le s težavo čital, a zakonskih predpisov o okraijnem zastopu prav ndč ne pozna. Čudno se nam je zdelo, ko je Lipovšek izjavil, da se hoče popolnoma pokoriti zaiitevam velikega župana, ki so vecinoma neopravičene in v mnogih ozirih celo protizakonite. V imenu zastopnikov Slovenske Ljud«ke Stranke je poslanec Franjo Ž e b o t odločno protestiral proti načinu, kako se dela z okrajnim zastopom. Mi zahtevamo, da se čimprej razpišejo volitve v o_rajni zastop. Gospodarstvo s komisarji je protizakonito. Okrajni zastop je soglasno sprejel predloge, da se razpišejo nove volitve. Med drugim je gerent oital tudi dopis ministrstva za ikmetijstvo, kateremu ministruje Pucelj, da vlada v bodoče ne bo več podpirala vinogradništva in drugih kmetijskLh panog. G. gerent pravi enostavno: »To se vzame na znanje.« Zastopniki so SLS so pod vodstvom našega poslanca odločno ugovarjali proti tej gerentovi razlagi. Zahtevali so, da se protestira proti temu, da za napredek kme tijstva vlada ne da niti tega, kar mi plačamo. Sklenilo se je, da zaene s predpripravami za novo cesto Št. Peter— Grušova in da se obolnska cesta v Framu do cerkve proglasi za okrajno. Izvolil se je ožji okrajni odbor, v katerem so zastopniki vseh strank, od naše Ž e b o t. Ta odbor bo moral preštudirati vse a_te, ki pridejo k seji okrajnega zastopa. Obrtniki in trgovci! Zadnji teden so vam žerjavovci poslali svofo kandidatno listo. Na lističu, ki je priložen, so podpisani »mi izraziti Zerjavovi demokrati. Že ti podpisi vam povejo, kaj vam treba storiti! Nezgode in zločini y Mariboru. Ponesrečil se z motornim kolesom. Edini sin ugledne mariborske rodbine Zelenka se je prelekli četrtek s svojim motornini kolesom na cesti pred Celjem ponesrečil ter dobil težje notranje poškodbe. — Povožena deklica.  Mariborski avtomobilist B. Oton je dne 3. t. m. povozil med Bresternico in Falo 13 letno Rozino Mareš. Deklica je dobila težje poškodbe na glavi ter obležala v nezavesti. G. B. jo je naložil na avto ter prepeljal v mariborsko bolnico. — Poizkušen samomor. Na ptujski cesti 11 v Mariboru stanujoča 42 letna Ana Š. se je poskušala v pijanosti obesiti. Njen mož jo je še pravočasno rešil pred smrtjo. — Tatvina na trgu. V soboto je izmaknil neznan tat špeharju Francu Šturmbergerju na Glavnem trgu z voza novo suknjo, vredno 200 D. — Preprečen samomor. V četrtek zvečer se je odigral na dravskem moslu razburljiv prizor. Neka boljše oblečena gospa se je na mostu nenadoma zavihlela preko ograje v namenu, da skoči v Dravo. Isli hip pa je to opazH kovaški mojster Pečar, ki je hitro priskočil k njej, jo prijel za roko in ji tako rešil življenje. Na mostu se je mahoma zbrala velika množica radovednežev, ki so obkolili gospo, ter jo izročili njeni sestri, ki je prihitela za njo. — Rešitev iz valov Drave.. V četrtek popoldne se je kopal šoier tvrdke >Robus« v Dravi. V bližini dravske brvi je nenadoma omagal in pričel klicati na pomoč. Gospod Spanner, ki je čul njegove klice, mu je prihitel na pomoč in ga rešil iz valov Drave. Dve smrtni nesreči v Mariboru. V pondeljek popoldne sta se smrtno ponesrečila v Franzovem mlinu Ignacij Jerič in utonil je iz Celja v Maribor dospeli Martin Novak. Jeriču je porival polni hunt, pri porivanju mn je spodrsnilo, padel je tako nesrečno, da je priletel z glavo na sence in se ubil. Jerič zapušča vdovo' inN par nepreskrbljenih otrok. Novak je utonil pri plavanju po Dravi pod železniškim mostom. \[z Dravske doline. Radičevci v Dravski dolini že proklinjajo centralizem, a hudomušno izprašujejo, (kaj delajo naši poslanci. Hudobneži! Kaj pa delajo Radičevi ministri? To izprašujte ter se bijte po glavi, zakaj ste dali glasove za nje! Iz sodne službe. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani so dne 2. in 3. t. m. položili zemljiškoknjižni izpit sledeči žandarmerijski naredniki: Ludvik Fras iz Celja, Andrej Zebre iz Zagorja ob Savi in Bernard Kovač iz Sv. Jurja ob juž. žel. Veržejski strelci. V nedeljo, dne 22. avgusta t. 1., se je vršila blagoslovitev nove zastave veržejskih strelcev, ki nosiijo sedaj ime »Trška uniformirana garda v Veržeju.« Slavnosti se je udeležila razen velike množice naroda tudi znana varaždinska garda v svoji zgodovinski uniformi ter več gasilnih društev, kar je napravilo posebno pestro in veličastno sliko. Navzoč je bil tudi zastopnik velikega župana v Mariboru ter odposlanec Narodne Odbrane v Beogradu. Službo božjo je opravil prelat dr. Tomažič v zastopstvu škofa ob asistenci številnih duhovnikov na glavnem trgu, kjer je bil postavljen lep oltar. Med službo božjo oddajali ste obe gardi salve iz pušk z vojaško preciznostjo. Po službi božji je imel g. prelat dr. Tomažič v zastopstvu obolelega domacina g. prof. dr. Kovačiča slavnostni govor, v katerem jim je uvodoma čestital in nato obširno orisal njih zgodovmo in zasluge za domovino, ki je zelo burna in bogata in ki sega celo v 9. stoletje p. Kr. Veržejski strelci so se borili proti Avarom, Madžarom, Turkom, Krucem in nazadnje ob casu preobrata 1918 tudi proti boijševikom. V zahvalo in priznanje njihove hrabrosti jim je podaril cesar Leopold leta 1685 zastavo, kojo še danes hranijo. Gardo sta pozdravila tudi odposlanca velikega župana v Mariboru in delegat Narodne Odbrane v Beogradu, nakar se je vršila blagoslovitev nove zastave in zabijanje žrebljev. Po tem obredu se je vršila defilacija (mimohod), ki je izborno izpadla. Pri banketu v gostilni Hedžet je pozdravil goste sedanji poveljnik garde kapetan g. Fr. Seršen. Popoldan se je vršila ljudska veselica na Zelenkovem domu ob ogronmi udeležbi občinstva. Kakor znano, je veržejska garda popolnoma vojaško organizirana in oborožena sila, upredeljena v stotnijo po vojaškem vzorcu. Ima tudi 1 vod konjice. Poveljuje ji kapetan z dvema podreje- nima častniikoma. Kot znakodajalec je bobnar. Garda kna  v slučaju mobilizacije svojo posebno dodelenje. V mirnih  časih nastopa le pri državnih in drugih primernih sveča- nostih. Žal je le, da se ji ni dovolila nošnja prejšnje uni-  forme, kakor se je to dovolilo varaždinski gardi, ki je ob-  držala popolno prejšnjo uniformo. Sedanja uniforma nam-  rec ni posebno prikladna in praktična. Upati pa je, da se gardi posreči dobiti dovoljenije nošenja prejšjne uniforme, ali vsaj primernejše. Konečno še omenimo najstarejšega člana garde kaplara bobnarja Ivana Štefaneca, ki vrši to svojo službo že od leta 1881, torej 45 let, nepretrgoma, čil in zdrav. Leta 1881 je prišel kot bataljonski bobnar iz vo- ajške službe in takoj prevzel službo gardnega bobnarja. Veržejski gardi želimo, naj lepo prospeva v korist in čast naše lepe domovine! Trboveljska premogokopna družba ustavi obratovanje. — 4000 rudarjev z družinami na cesti. — Nepričakovano je buknila vest, da bo Trboveljska premogokopna družba deloma popolnoma ustavila, deloma pa zelo skrčila obrat. Povod za ta korak je dalo brzojavno obvestilo prometnega ministra, s katerim odklanja nadaljnjo nabavo premoga od družbe in dragih privatnih podjetnikov. Trboveljska premogokopna družba je imela z državno železnico pogodbo za stalno dobavo premoga. Ta pogodba je potekla dne 15. aprila 1926. Po preteku pogodbe pa ni hotelo ministrstvo za promet skleniti z družbo dolgotrajnejše Rpgodbe, ampak sa>mo do nadaljnjega. Ker je bilo ministrstvo mnenja^ da je premog družbe predrag, ije sklenilo, da bo nabavljalov premog potom javne dražbe. Ker je ministrstvo tudi trdilo, da so že izcrpani vsi tozadevni krediti, je poslala zveza rudarskih podjetij v Beograd deputacijo s predlogom, da naj ostane v veljavi še do konca leta sedanja nabavna pogodba, podjetniki da pa bodo znižali ceno premogu približno za 30 odstotkov. Ministrstvo je sprejelo ta predlog. Zakaj je sedaj brzojavno odpovedalo nadalijnjo dobavo, nl1 znano. S to odpovedjo je najbolj prLzadeta Trboveljska pre. mogokopna družba, ker je dobavljala dnevno do 250 vagonov premoga v ikosih. Ker odpade dosedanji največji odjemalec — čez polovico vsakodnevne produkcije — je usta-i vila družba v petek popoldne ob 15. uri obrat v Hrastniku, temu slediijo Kočevje, Rajhenburg' in Laško. Obrat v Trbovljah in v Zagorju se bo pa zelo omejil, če se pogodba s prometnim mmistrstvom ne obnovi, tako da bo ob delo do 4000 rudarjev. S to odpovedjo so prizadeti rudniki v Srbiji in Sloveniji, dočim imajo hrvatski podjetniki pogodbo, ki poteče šele koncem leta 1926. Naj bo ozadje cele zadeve kakršnokoli: Ali da hoče država izsiliti ugodnejše na, bavne pogoje, ali pa da so kakšni drugi momenti, postopanje vlade ni v redu. Morala bi imeti drugačna sredstva in jih tudi ima, da bi dosegla svoj namen. Merodajni faktorji naj pomnijo, da so pri celi stvari najbolj prizadeti ubogi rudarji, njihove žene in otroci. Ti trpini so že več kot eno leto vznemirjeni radi vednih redukcij. Preteča katastrofa jih pa mora pahniti v popolni obup. Nujna zahteva cele javnosti je, da vlada in Trboveljska premogokopna družba čimprej skleneta svojo pogodbo, medtem pa naj ostanepri starem, da ne bo trpelo delavstvo, prometni in splošni gospodarski interesi Slovenije. Izlet jugoslovanskih Orlov v Rim. Pretekli teden sa odpotovali v Rim na mednarodne tekme katoliških telovadcev tudi jugoslovanski Orli. Slovence vodi ljubljanskl skof dr. Bonaventura Jeglič, Hrvate pa škof dr. Mileta iz Šibenika. Cela orlovska družina na tem izletu šteje 410 clanov in članic. Naše oblasti so šle izletnikom lepo na roko. Zadnji čas tik pred odhodom se je zaznalo, da se teikme ne bodo vršile. Pravega vzroka, zakaj so tekme odpovedane, listi še niso natančno sporočili. Domneva se pa, d_ ima tu italijanska vlada svoje roke vmes. Drugi trdijo, das je papež sam tekme odpovedal v znak protesta proti fasistom, ki so pred kratkim v Zgornji Italiji razbili neka katoliška zborovanja. Dejstvo je pač, da se tekme ne vršijo, a Orli so kljub temu šli v Rim, ker so bili potni stroški že poravnani, da se poiklonijo papežu in si ogledajo veličastno središče katoliške Cerkve. Dve nesreči na železnici. V ljubljansko bolnico so pripeljali dve osebi, ki sta se te dni ponesrečili na železnici. Kurjač Mihael Klemenčič je padel z lokomotive osebnega! vlaka, ki je vozil iz Ljubljane proti Rakeku. Pri padcu se je močno poškodoval na glavi, tako da je kljiib takojsnjž operaciji v bolnici izdihnil. — V bližini postaje Preserje se je dogodila druga nesreča. 231etni progovni delavec Jer nej Kušar se je vračal po progi domov. Najbrže je pri tem zašel med dva križajoča se vlaka; eden ga je potegnil po_ kolesa, ki so mu odrezala roko v zapestju ter ga težko po- škodovala na glavi. Obležal je nezavesten na tiru ter bi bil sigurno izfkrvavel, da ga ni opazil strojevodja osebnega vlaka, ki je vozil mlmo, fer obvestil stražnika pri prihodnji čuvajnici. Kušarja so nato z vlakom prepeljali v bolnico. S sekiro ubila vlomilca. V vasi Višni Hrušov na Slo- vaškem je vlomil te dni neznan vlomilec v hišo kmeta Ja- na Jankovskega. Zlezel je ponoci skozi okno v vežo in od- šel po prstih v izbo, kjer je spal kmet s svojo ženo Marijo. Kmet se je zbudil in planil iz postelje, da se prepriča, kdo je povzročil ropot. Tisti bip ga je vlomilec udaril s sekiro dvakrat po glavi, tako da je Janlkovski omahnil. Kljub sil- nim udarcem je planil na vlomilca in vnel se je boj na živ- ljenje in smrt. Ta čas se je zbudila tudi žena. Skocila je pred hišo in začela klioati na pomoč. Kmalu je prihitel iz sosedne hiše njen brat Štefan. Vrnila sta se v izbo in opa- zila, da bo Jankovski v boju z vlomilcem zdaj in zdaj pod- legel. V kritičnem trenutku je priskočil Štefan svaku na pomoč in udaril vlomilca po glavi. Toda vlomilec se je ob- upno branil in skušal pobegniti. Tedaj je pograbila razjar- j&na kmetica sekiro in ga udarila dvakrat po glavi. Vlomi- lec se je zgrudil na tla in omedlel. Kmalu so prihiteli na- padenim sosedom na pomoč vaščani in odnesli onesvešče- nega vlomilca pred hišo. Tu se je mož zavedel in prosil vo- de. Nekateri vasčani so hoteli težko ranjenemu pomagati, toda razjarjena žena je zopet pograbila sekiro in hotela planiti na vlomilca. Kmetje so jo hoteli zadržati. Iztrgala se jim je iz rok, zamahnila s sekiro in udarila vlomilca dvakrat na vso moč po glavi, rekoč: »Evo, tu imaš vodo! Ubil si mi moža in zaslužil si smrt!« Vlomilec je bil takoj mrtev. Milijonar — zločinec. Cela franooska javnost je raizbur jena radi odkritij pariške policije, kateri se je posrečilo razkrinkati enega največjih zločincev v osebi rnilijonarja Guyta. Pred nekaj tedni je nastal v okolici Pariza na neki njivi požar, ki je upepelil kopieo žita. Kmetje, ki so ogenj gasili, so v svojo grozo našli v slami ožgano truplo mlade deklice. Takoj so obvestili orožništvo. Bilo je sigurno, da se je izvršil strašen zločin. Nekdo je deklico ubil, položil v kopico slame ter zažgal. Za zlooincem se je razvnel po celi Franciji lov. Najboljši paftški detektivi so se bavili s slučajem in njihov trad je bil kronan s popolnim uspehom. Ugotovili so, da je zločinec pripeljal svojo žrtev z avtomobilom, s katerim ije potem pobegnil. Lastnika avtomobila so kmalu izsledili v osebi večkratnega milijonarja Goyota, ki je bil po celem Parizu znan kot izredno bogat človek. Ko so ga dobili v roke, je preiskava odkrivala vedno straš nejše stvari, ki presegajo že vse pojme. Goyota so razkrinkali kot enega najveojih zločincev vseh časov. Poleg umora omenjene deklice je umoril tudi štiri svoje zakonite žene, dalje neko drugo deklico, katere truplo je sežgal. Umoril je tudi nekega poštarja. Svoje bogastvo si je namrec pridobil z drznimi ropi poštnih vlakov. S par tovariši je napadal poštarje v poštnem vagonu, odnesli so denar ter izginili v avtomobilih. Takih roparskih napadov je bilo zadnje leto v Franciji več in vse ima na vesti Goyot. Za svoje zločine bo prejel sigurno zasluženo smrtno kazen. Vdova zadnjega turškega sultana. Te dni so prinesli časopisi vest, da je poskušala izvršiti samomor vdova zadnjega turškega sultana Mohameda. Skočila je v reko Nil, toda še pravočasno so jo rešili. Svoj obupni korak je napravila radi pomanjkanja, y katerem zadnje čase po smrti sultana živi. Nekdaj navajena razkošnega življenja, je pa pregnanstvu iz Carigrada okušala vedno večjo bedo, katere ni prej nikoli poznala. Zadnje čase je živela v Kairu v Egiptu od prodaje svojih zadnjih draguljev in drugih dragocenosti. Silno neurje na Japonskem. Dne 4. septembra zjutraj je razsajalo po celi srednji Japonski grozno neurje z vibarjem, kateremu pravijo — tajfun. Ta tajfun je povzročil veliko materijelno škodo in zahteval veliko človeških žrtev. V mestu Tejebaschi se je podrlo vsled viharja šolsko poslopje. Razvaline poslopja so pokopale 12 mrtvih otrok in 90 je bilo težko ranjenih. V mestu samem je poplavilo neurje 300 stanovanjskih hiš. v mestu Hamamastu je porušil vihar celo tovarno in ej bilo ubitih 8 delavcev, 25 pa ranjenih. Na železniški progi Hamamatsu—Tokio (glavno mesto Japonske) je bil prevrnjen en cel vlak in je bilo ob tej priliki ubitih in ranjenih več oseb. V mestu Jotschita je porušil tajfun 40 hiš, 3 policaje je ubil in ranjenih je bilo veliko civilnih oseb. Na vojaškem letališču y Akenogahari pri Nagoji je bilo poškodovanih 40 letal in nekatera so popolnoma razbita. V Kahasaki je vrgel vihar ob tla dvoje svetilnikov in pri tem je utonilo 15 mož. Na zasebnem nčnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru začnejo novi tečaji dne 4. oktobra t. 1. in trajajo šest mesecev namesto štirih kakor doslej, da imajo udeleženci več časa za vaje in učenje. Na ta način bo tudi učni uspeh zboljšan. Za strojepisje so različni dobri sistemi na razpolago. Poučuje se z vsemi desetimi prsti. Uvedeni so sledeči tečaji: strojepisje, slovenska in_ nemška stenografija, knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina ter srbohrvaščina. Prospekt brezplačen y trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica l, telef. 100. Nova knjiga. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala knjigo iNemški glagol« (Das deutsche Zeitvvort), katero je spisal prof. Adolf Robida, Nova knjiga bo služila kot izborno pomožno sredstvo pri pouku nemškega jezika, ki dela danes marsikorau pregbivice baš radi glagoloY.