Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. • II Gruppo Katoliški I Uredništvo in uprava: Cena : Posamezna štev. L 25 !: Sl Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 1 Naročnina: Mesečno L 110 !; I Poštno ček. račun: štev. 24/12410 1 Za inozemstvo : Mesečno L 190 1 m t i! mi Izhaja vsak četrtek 6. maja 1954 Gorica - Štev. Leto VI. MOLIMO za preganjane brate Glavni odbor za praznovanje Marijinega leta je določil drugo nedeljo v maju, 9. tega meseca, kot poseben dan, ko naj se po vsem svetu moli za vernike, ki trpe preganjanje onstran železne zavese. Zato mora nedelja 9. maja najti tudi nas vseh zbrane v molitvi za preganjane brate. V Rimu se v baziliki Marije Device Snežne vrše za vernike onstran železne zavese dnevi molitve že dalj časa vsak četrtek. Zbirajo se tam zastopniki 18 narodov, ki ječe pod komunističnim terorjem, zato, da pri oltarju M. B. prosijo za svoje rojake. Velikonočni četrtek 22. aprila so se zbrali ter darovali sv. mašo za Cerkev v molku v Sloveniji. V navzočnosti zastopnikov 18 narodov od onstran železne zavese je daroval sv. daritev generalni asistent pri družbi Jezusovi, p. Anton Prešeren. Slovenske velikonočne in Marijine pesmi so spremljale molitve vernikov za trpeče škofe, duhovnike in vernike v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, da bi vsi pogumno nosili breme in vztrajali v zvestobi Cerkvi. Ta zvestoba zahteva prenekaterih žrtev, a končno je vedno zmaga na strani Boga. — Zadnji četrtek pa je bila sveta maša za trpečo Cerkev v molku na Slovaškem. Tako delajo v Rimu. Tako hočemo storiti v nedeljo vsi. Ves krščanski svet naj bo združen v molitvi, iti zlasti še pri daritvi sv. maše. Izkušnja uči, da je v urah preganjanja najuspešnejše sredstvo ravno molitev in daritev sv. maše. Ko je kralj Herod zaprl sv. Petra in se pripravljal, da ga privede pred ljudstvo, je Cerkev sanj neprenehoma k Bogu molila, piše sv. Luka v Apostolskih delih. In ravno na molitev Cerkve je Bog poslal angela, da je'rešil Petra iz Herodovih rok. Isto nam pričajo zgodbe učencev iz poznejših stoletij: v času preganjanja se je Cerkev vedno zatekala k molitvi. Tako naj bo tudi sedaj. Sv. oče ne skriva svoje zaskrbljenosti zaradi usode preganjanih vernikov. Vendar svojega zaupanja zo pomoč ne stavi v ljudi in v naravne sredstva, temveč predvsem v Marijino priprošnjo in v molitev. Molitev z vero prodre nebo. Imejmo vero in prodrli bomo nebo ter rešili svet. S. Prav je tudi, da se ne damo zavesti, češ da vernikov v Jugoslaviji ne moremo prištevati k Cerkvi v molku. Na konferenci vodstva CMD, o kateri poročamo na drugem mestu, so se nekateri navzočih duhovnikov pritoževali, češ da se čudijo, da vatikanski radio vedno o-menja Jugoslavijo za železno zaveso, da je Cerkev tam v molku, v suženjstvu, da nima nobene zveze z zunanjim svetom. To je le propaganda nekaterih šibkih duhovnikov. Zakaj ze večkrat izpričana resnica je, da katoliška Cerkev v Jugoslaviji pod Titovim režimom ne uživa onih osnovnih pravic, ki ji gredo po Kristusovi odredbi. Tam je še vedno 158 duhovnikov v zaporih, med njimi en kardinal in en škof. Škofje še vedno ne morejo svobodno občevati s sv. stolico; kalol. tisk je še vedno omejen, v celi Sloveniji n. pr. na en sam listič, »Družino«., ki izhaja le vsakih 14 dni; malih semenišč v vsej Sloveniji ni; katekizmi in molitveniki se ne morejo tiskati; učitelji ne smejo obiskovati službe božje itd. itd. Vse to so dejstva, ki pričajo, da Cerkev ne uživa svobode, kakor je ne uživa v deželah, ki so pod Stalinovim komunizmom. Zato smemo z vso upravičenostjo prištevati tudi Jugoslavijo med de- Začetek ženevske konference Ženevska konferenca se je pričela v ponedeljek 26. aprila. Udeležujejo se je zastopniki 19 narodov, ki so se borili na Koreji. Delo konference spremlja okoli 1500 dopisnikov iz vseh. koncev sveta. Štiri velesile zastopajo zunanji ministri Dulles, E-den, Bidault in Molotov, medtem ko zastopa rdeče Kitajce Ču-En-Lai, Severno Korejo Nam II in Južno Korejo Pyun-Yong-Tai. Vseh teh 19 zastopnikov se udeležuje le prvega dela konference, ki se bavi s korejskim vprašanjem. Ko pride na vrsto indokitajsko vprašanje, se bo njihovo število skrčilo. Prvo težavo, ki je pretila delo konference zategniti, so srečno premagali. Znano je, da je zahtevala Sovjetska zveza, da je treba smatrati komunistično Kitajsko kot eno izmed sklicateljic konference. To zahtevo so zapadne velesile že v Berlinu zavrgle, toda Sovjetska zveza jo je hotela zopet spraviti v ospredje pri vprašanju, kdo bo konferenci predsedoval. To težavo so zapadne velesile premostile s tem, da so predlagale Molotovu, naj bi konferenci predsedovali le trije zastopniki, to je siamski (tajski), sovjetski in britanski. Na podlagi tega kompromisa bi bile izključene od predsedstva Združene države in Francija, a izključena bi bila tudi Kitajska. Molotov je Edenov predlog sprejel in s tem je bila ena glavnih ovir srečno odstranjena. Korejsko vprašanje Ker je bil prvi dan konference posvečen vprašanju predsedstva in drugim formalnostim, se je razprava o Koreji pričela šele v torek. Kot prvi govornik je nastopil južnoko-rej&ki zunanji minister, ki je zagovarjal južnokorejsko stališče do korejskega vprašanja. Obdolžil je severnokorejske komuniste, da so prekršili premirje; kitajskim komunistom pa je očital, da so spremenili Severno Korejo v zasedeno ozemlje. Zahteval je združitev obeh Korej. Zahteval je nadalje svobodne volitve v Severni Koreji, a zavrnil je misel o volitvah v Južni Koreji, češ da so se svobodne volitve pod kontrolo Združenih narodov tam že vršile. Zavrnil je tudi zahtevo komunistov o istočasni umaknitvi vseh tujih čet s Koreje ter zahteval, da se morajo umakniti s Koreje najprej kitajske sile, ki so prišle na Korejo iz napadalnih namenov, medtem ko so prišle sile Združenh narodov tja le zato, da bi zavrnile severnokorejske napadalce. Slednjič je južnokorejski minister poudaril, da njegova vlada ne misli pričeti nove vojne, a tudi ne misli kupiti miru za ceno prostosti. Za njim je povzel besedo zastopnik Severne Koreje Nam II. Ta je predlagal, da je treba najprej združiti obe Koreji in šele nato razpisati splošne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi ga skupna vlada določila. Nam II je z eno besedo predlagal približno take volitve, kot jih je predlagal na berlinski konferenci Molotov za združitev Nemčije. Stališče Južne Koreje je zagovarjal naslednji dan (v sredo) ame- žele, kjer vlada preganjanje Cerkve, torej med Cerkev v molku. Zaradi tega je tem večja naša dolžnost, da molimo za svoje brate po veri in po krvi. Brezijanska Mati božja, Kraljica Slovencev, prosi zanje. Florijan riški zunanji minister Foster Dulles, ki je v jasnih besedah razložil celotno zgodovino korejskega vprašanja. Omenil je kairsko deklaracijo, ki je obljubila napraviti Korejo svobodno in neodvisno. Podrobno je razložil komunistični predlog o rešitvi korejskega vprašanja ter omenil, da bi bila po tem predlogu vlada južnokorejske republike, ki predstavlja tri četrtine korejskega prebivalstva, prisiljena združiti se na e-naki stopinji s komunističnim režimom, ki predstavlja le neznatno manjšino Severne Koreje. Dullesu je odgovoril še isti dan zastopnik Kitajske Ču En-Lai, ki je s svojim bojevitim govorom podrl vsako upanje na ureditev korejskega vprašanja. Ču-En-Lai se je postavil na stališče: Azija Azijcem! Zahteval je odpravo vseh zapadnih oporišč v Aziji ter umik vseh neazijskih čet. Predlagal je sklenitev vseazij-ske obrambne pogodbe ter proglasil komunistično Kitajsko kot edino zakonito predstavnico kitajskega ljudstva. Obsodil je oborožitev Japonske in Zapadne Nemčije ter se zavzel za sklenitev evropske o-brambne pogodbe, ki jo je Molotov predlagal na berlinski konferenci. Ču-En-Lai je slednjič podprl predlog Severnih Korejcev o splošnih volitvah po sovjetskem receptu. Jasno je, da svobodni narodi teh zahtev ne morejo sprejeti, kajti sprejeti te zahteve bi pomenilo vreči azijske svobodne narode v komunistično sužnost. Razpravljanja o korejskem vprašanju so se udeležili tudi drugi zastopniki, med njimi tudi zunanji minister Avstralije Kasey, ki je predlagal svobodne volitve na ozemlju obeh Korej in sicer pod okriljem in kontrolo Združenih narodov. Ta predlog je podoben predlogu, ki so ga zapadne velesile predlagale za združitev Nemčije na berlinski konferenci. Razprave o korejskem vprašanju v preteklem tednu niso končali in zato so se vrnili k njemu tudi ta teden. Da bi dosegli kak sporazum, je skrajno neverjetno, kajti stališči komunistov in ostalih narodov o rešitvi korejskega vprašanja sta daleč narazen. In zato bo ostala Koreja še nadalje razdeljena v dva dela. Sicer pa korejsko vprašanje ni trenutno niti aktualno. Vse bolj pereče je vprašanje Indokine. Vprašanje Indokine Akoravno so na javnih sejah ženevske konference razpravljali v preteklem tednu samo o korejskem vprašanju, je tvorilo indokitajsko vprašanje glavni predmet vsega zanimanja in delovanja pričujočih državnikov. V zasebnih razgovorih,'ki so jih imeli posamezni ministri med seboj, so se razčistila marsikatera vprašanja. Posebno marljiv je bil v tem oziru francoski zunanji minister Bidault, ki je imel v tem času več zasebnih razgovorov z Molotovom in z ostalimi ministri. Bidaiiltu je šlo za to, da bi pripravil pripraven teren za razgovore o Indokini in da bi spravil te razgovore kolikor mogoče hitro v tek. Položaj v Indokini je za Francoze skrajno kritičen. Dien Bien Fu je pred padcem. Komunistični napadi so vedno hujši, tako da je treba pričakovati vsak trenutek padec razbite postojanke. Res je, da ne bo imel padec Dien Bien Fuja važnih strategičnih posledic, a ne smemo zabiti na moralne in psihološke posledice, ki jih bo imel na franco- ski narod in na ostali svobodoljubni svet. Kako težko je Francozom zaradi položaja v Dien Bien Fuju in v In-doikini, razvidimo lahko iz dejstva, da se je obrnil Bidault na Anglijo in Ameriko s prošnjo, da bi posegli dejansko v ondotne boje. To je bil vzrok, da je odletel angleški zunanji minister v soboto pred pričetkom ženevske konference iz Ženeve v London, kjer so sklicali takoj drugi dan vladno sejo ter razpravljali o francoski prošnji. Toda vlada se je izrekla proti vsakemu direktnemu vojaškemu posredovanjti v Indokini in Churchill je naznanil ta sklep vlade v spodnji zbornici s sledečimi besedami: »Vlada ne misli prevzeti nobenih obveznosti glede vojaškega posredovanja v Indokini, dokler ne bodo znani dokončni uspehi ženevske konference.« Churchill je pri tem omenil, da se ne sme pretiravati važnost Dien Bien Fuja nasproti važnosti ženevske konference, ki je svetovnega pomena. Podoben odgovor so dale Francozom tudi Združene države, ki bi bile morda pripravljene poseči v in-dokitajske boje v zvezi z drugimi narodi, a nočejo tega storiti na lastno pest. Druga stvar, ki je bila Bidaultu zelo na srcu, je stanje ranjencev v Dien Bien Fuju. Medtefti ko je francoski general De Castries dovolil komunistom, da so mogli pobrati svoje ranjence in mrtvece izpred Dien Bien Fuja, noče komunistični general Džap dovoliti, da bi spravili Francozi svoje težko ranjene vojake po helikopterjih iz oblegane trdnjave. Bidault se je obrnil zato na Molotova ter ga ptosil, da bi posredoval pri vietminhovcih v tem smislu, toda Molotov je odgovoril Bidaultu, naj se o vsem tem pogovori z zastopniki Vietminlia. Molotov je hotel torej tudi to človečansko zadevo izrabiti v svoje politične namene. Razprava o indokitajskem vprašanju bi se morala začeti še ta teden. Udeležilo se je bo, kakor sodijo, 9 narodov, t.j. Francija, V. Britanija, Združ. države, Sovjetska zveza, kom. Kitajska, Laos, Kambodža, Vietnam in Vietminh. Medtem so se nekateri zunanji ministri vrnili začasno domov. Med njimi je tudi Foster Dulles, ki je že pred konferenco naznanil, da se bo zadržal na konferenci le kakih deset dni. Kot svojega namestnika je pustil v Ženevi zunanjega podtajnika Bedeli Smitha. Na svojem povratku se je ustavil Dulles zadnji ponedeljek v Milanu, kjer sta imela z italijanskim ministrskim predsednikom važne razgovore. Moč vojaških zveze v Po časopisnih poročilih, ki krožijo v Washingtonu, postajajo oborožene sile sovjetskega bloka v Evropi vedno močnejše. Število kopnih in letalskih sil ostaja več ali manj nespremenjeno, pač pa se stalno izboljšujeta njihova kakovost in oprema. Kopne sile se vedno bolj mehanizirajo, reakcijski lovci pa igrajo vedno večjo vlogo v letalstvu. V Vzhodni Nemčiji je danes 22 za boj pripravljenih sovjetskih divizij, večinoma oklepnih, ki se lahko pomaknejo proti zahodu. V 30 dneh lahko Sovjeti in njihove podložniške države pokličejo pod orožje kakih 400 divizij. Danes imajo sovjetske satelitske države v vzhodni Evropi 80 divizij, to je še enkrat toliko kot leta 1947. Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija In vzhodnoevropske sovjetske satelitske države imajo danes ipod orožjem več kot 6 milijonov mož. Z vztrajnim vežbanjem skrbijo, da so stalno dobro pripravljeni. Sovjetski blok je zelo napredoval v a-tomskem, kemičnem in biološkem vojskovanju. Z gradnjo novih letališč vzdolž zahodnih meja sovjetskega bloka se je sovjetsko o-grožanje zahodne Evrope še povečalo. V zadnjih treh letih so Sovjeti približno potrojili število glavnih letališč v vzhodni Evropi, s katerih lahko vzletajo in na katera lahko pristajajo reakcijski lovci. Sovjetska zveza ima približno 20.000 vojnih letal. V začetku letošnjega leta so bila skoro vsa lovska letala na reakcijski po-gon. Proti tem komunističnim silam razpolaga Atlantska zveza samo s sto divizijami in dva tisoč letali. To so seveda samo sile, ki so pod neposrednim atlantskim poveljstvom in ki 'bi stopile lahko v slučaju kakega sovražnega napada takoj v protinapad. V slučaju potrebe pa bi svobodne države mogle mobilizirati vojaško silo, ki bi daleč nadkriljevala silo Sovjetske zveze in njenih podružniških držav. Naj omeni- PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ ČAS« JE V NEDELJO DNE 9. MAJA OB 9.30h NA SPOREDU GOVOR C. G. DR. RUDOLFA KLINCA, ŠKOFIJSKEGA KANCLERJA IZ GORICE, O BARBANI. sil Sovjetske Evropi mo, da razpolaga ameriško letalstvo že sedaj z 31.000 letali proti 20.000 letalom, ki jih ima Sovjetska zveza. V zadnji svetovni vojni je ameriška industrija izdelovala jm sedem tisoč letal na mesec. Poleg tega ima Amerika v atomskem orožju nesporno premoč nad Sovjetsko zvezo. Novi potresni sunki v Grčiji V petek 30. aprila je bila Grčija zopet prizadeta od močnih potresnih sunkov, ki so se v presledkih ponavljali več dni. Središče potresa je bil kraj Sofades, prizadeto pa je vse ozemlje v obsegu 80 km. V mestecu Sofades, Kardista in Domokos je po* lušenih nad 80 odstotkov h/iš. Do sedaj so našteli štiriindvajset mrtvih in 141 rajenih. Skupno število porušenih hiš znaša 1230, nad 15.000 ljudi je brez strehe. Ljudje so še posebno prestrašeni, ker se je voda v studencih in potokih skalila in segrela. Okraj Xynias je preplavila gorka voda, ki je nenadoma z veliko močjo privrela iz zemlje. Mnogo držav je že poslalo svojo pomoč tako težko prizadetim ljudem. Velika rudarska nesreča v Italiji Dne 4. maja se je dogodila v rudniku lignita pri Grossettu huda nesreča. Iz še neznanih vzrokov se je vnel v rudniku jamski plin in vsled eksplozije, ki je nastala, se je posulo več podzemskih rovov. Niso še ugotovili, koliko delavcev je bito v rudniku v trenutku nesreče. Reševalna akcija je šla takoj na delo, da reši ponesrečene rudarje. Do sedaj so potegnili iz rovov 17 mrtvih in 16 ranjenih. Pogrešajo pa še okrog 28 rudarjev. Poleg teh pogrešajo še dve skupini rudarjev, okrog ^5 mož, ki pa upajo, da jih bodo še rešili. Rudnik je last družbe Montecatini. V znak žalovanja so v vseh rudnikih v Ribolliju ustavilo delo. TRETJA PO VELIKONOČNA NEDELJA JOKALI BOSTE Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Se malo in ne boste me več videli in spet malo in me boste videli, ker grem k Očetu.« — Tedaj so nekateri izmed njegovih u-čencev med seboj govorili: »Kaj je to, kar nam pravi: ’Še malo in ne boste me videli in spet malo in me boste videli,’ in ’Grem k Očetu’?« — Govorili so torej: »Kaj je to, kar pravi, malo? Ne vemo, kaj govori.« — Jezus je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: »O tem se sprašujete med seboj, ker sem rekel: Se malo in ne boste me videli in spet malo in me boste videli?’ Resnično, resnično povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje. Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi zdaj žalujete; ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše Časopisi iz Slovenije in za njimi tudi frontaška glasila na STO-ju in na Goriškem prinašajo poročilo o razgovoru, ki SO ga imeli v Ljubljani voditelji duhovniškega društva sv. C. in M. z nekaterimi časnikarji. Razgovora ali konference, kot pravi »Slov. ploročevalee«, so se udeležili predsednik' CMD, župnik Medvešček, tajnik CMD Janko Žagar, prior kartuzije Pleterje dr. Edgar Leopold, profesorja na teološki fakulteti dr. Močnik in dr. Miklavčič, ptujski prošt Greif ter še osem drugih duhovnikov. V razgovoru z novinarji so ti gospodje razpravljali o raznih vprašanjih, tudi o takih, ki ne spadajo v njih kompetenco, temveč v kompetenco škofov. Toda ti gospodje pri CMD so že navajeni, da govorijo kot oni, ki imajo najvišjo avtoriteto. Predsednik je sicer zanikal, da bi se društvo vmešavalo v zadeve škofov, toda dejanja pričajo drugače. Ne bomo se spuščali v podrobnosti tega razgovora, ker nam prostor tega ne dopušča, temveč hočemo le poudariti nekatera dejstva. 1. V Jugoslaviji imajo razgovore s časnikarji le ministri v Beogradu in drugi par-tijski voditelji. Kardinal Stcpinac n. pr. ne sme niti sprejemati tujih novinarjev na običajnih obiskih, kaj šele, da bi imel z njimi konferenco. Vodstvo CMD pa sme imeti razgovor z novinarji. Poročilo o tem razgovoru prinaša partijsko časopisje tako kakor poročila o Titovih konferencah ali kakeg^ drugega ministra. Škofje morajo v Jugoslaviji molčati, CMD pa sme govoriti, imeti konference, dajati izjave itd. Ima torej izjemno stališče kot nobena druga nepartijska organizacija. 2. CMD uživa naklonjenost režima zato, ker je v njegovi službi. Cirilmetodijsko društvo duhovnikov se je ustanovilo proti volji škofov in sedaj deluje brez njihovega odohrenja. Njihovo glasilo »Nova pot« ne nosi škofovega odohrenja. Znano pa je, da duhovniške revije, knjige in podobno morajo imeti škofov »imprimatur«. Zdi se, da je tudi teološka fakulteta v Ljubljani dejansko v rokah CMD. Njeui profesorji so, kolikor nam je znano, sami člani CMD, n. pr.: dr. Stanko Canjkar, dr. Miklavčič, dr. Močnik. Za vzdrževanje fakultete skrbi sedaj država. Lani je v ta namen plačala dva milijona din, letos pa bo dala še več. Slušateljev na filozofski in bogoslovni fakulteti je letos 94, med temi 65 na teološki fakulteti. Tudi bogoslovci so včlanjeni v svoje Cirilsko društvo, ki ima podoben značaj kot CMD. Pri tem bodi mimogrede poudarjeno, kako nizko je število bogoslovcev: 65 za vse tri slovenske škofije v vseh štirih letnikih! Približno 15 bogoslovcev v vsakem letniku za celo Slovenijo. 3. Režim drži skupaj člane CMD predvsem z materialnimi ugodnostmi. Duhovniki, člani CMD, dobivajo državno plačo, nečlani pa nič. Dalje uživajo eirilmetodar-ji ugodnosti socialnega zavarovanja za primer bolezni, starosti in nesposobnosti za delo. Tudi drugih ugodnosti imajo več-Tako n. pr. dobijo lahko potni list, kar se drugim zelo težko posreči; oblast jim marsikaj spregleda pri davkih, pri različnih dovoljenjih. Tako so n. pr. za Veliko noč imeli eirilmetodarji dovoljenje, da »o smeli blagoslavljati velikonočna jedila, i-meti vstajenjske procesije, številni nečlani CMD pa tega dovoljenja niso dobili, ali so ga dobili šele .po praznikih. CMD ima srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.« * Ko so apostoli hodili z Jezusom, so si slikali bodočnost zelo rožnato. Mislili so: »Jezus, učenik in čudodelnik, ki mu vse ljudstvo sledi, bo kralj izraelski, mi pa njegovi ministri, zato v največji časti. To napačno pričakovanje in računanje jim je Jezus polagoma popravljal. Zopet in zopet jim je govoril, da bo trpel, da bo križan. To jim kar ni šlo v glavo. Se manj pa, ko je tudi njim napovedoval trpljenje: »Žalovali boste in jokali, svet se bo pa veselil.« Ali nismo apostolom podobni tudi mi? Od Boga pričakujemo blagostanja, lagodnosti, nič križa, srečo pri podjetju, na polju, pri živini, povsod. Toda kolikokrat smo razočarani: privali se križ, trpljenje, neuspeh; bližnji nas ne razumeva, nas prezira, celo preganja. Iz srca se nam trgajo vzdihi: »Pošteno ži- tudi svojo nabavno zadrugo za cerkvene in druge potrebščine, kar gre vse v korist članov. S takimi in sličnimi materialnimi ugodnostmi je CMD pridobilo del svojih članov ter jih še danes drži v svojih kleščah. 4. Poročilo »Slov. poročevalca« pravi dalje: »Tako dr. Jože Premrov (urednik Družine), kot prof. Lipičnik (iz uredništva Nove poti), sta izjavila, da ni nobenih zaprek pri tiskanju verskih listov in da v le-teh lahko vsakdo svobodno izraža svoje mišljenje.« To je debela laž, če sta se ona dva gospoda res tako izrazila. V Jugoslaviji ni svobode tiska. V Zagrebu so N izdajali verski list »Gore srca«. Tega lista že dolgo ni več, ker ga je oblast ukinila, urednika pa zaprla. V Ljubljani je izhajalo »Oznanilo«, tudi tega lista ni več. Zakaj? »Družina«, verski list za goriško administraturo, izhaja v 38 tisoč izvodih, toda izven goriške administrature je ne smejo svobodno prodajati in širiti, ker bi si- ZAUPAMO V BOGA Taka je nova ameriška znamka z napisom: Liberty - In God we trust, to je: Svoboda -zaupamo v Bog«. O tej znamki smo ze poročali 22. aprila. SV. OCE ZOPET SPREJEMA V nedeljo 2. maja je sv. oče prvič po bolezni sprejel v baziliki sv. Petra nad 20.000 rimskih otrok in nad 10.000 vernikov, ki so iz vseh krajev sveta priromali v Rim. Sprejet je bil z nepopisnim navdušenjem, vzkliki in petjem. Imel je nato priložnostni govor, nakar je vsem navzočim podelil svoj blagoslov. Otroci so mu nato prinesli razne darove, katerih je bil sv. oče še posebno vesel, ker so pričali o veliki ljubezni, molitvah in žrtvah otrok za skupnega očeta vseh ljudi. Ta prvi javni sprejem sv. očeta ne znači še popolne otvoritve sprejemov, vendar je za ves katoliški svet veselo upanje za popolno ozdravitev svetega očeta. KOLIKO JE SLOVENSKIH DUHOVNI-KOV V,ZAMEJSTVU Iz revije »Omnes unum« posnemamo naslednje številke o stanju slovenskih duhovnikov izven domovine Slovenije: Afrika 3, Anglija 1, Argentina 83, Avstralija 3, Avstrija, celovška škofija 113, ostala Avstrija 18, Azija 8, Belgija 4, Bolivija 3, Brazilija 6, Čile 22, Ecuador 6, Francija 5, Holandija 1, Irska 1, Italija: goriška nadškofija 37, STO, tržaška škofija 44, o- vim, vršim božje in cerkvene postave, pa se mi tako godi!« Ali glejte, tudi nam veljajo Jezusove besede: »Žalovali boste, svet se bo pa veselil.« Toda ta žalost ne bo vedno. Kakor je Kristus nesel križ, tako ga mora nositi tudi vsak kristjan. A kakor je Jezus vstal poveličan, tako bo tudi trpljenje naše poplačano. Prišel bo čas, ko nam Bog križ odvzame: »Vaša žalost se bo spremenila v veselje. Tega veselja vam ne bo nihče vzel.« Nasprotno pa grozi grešnikom: »Gorje vam, ki se sedaj smejete, zakaj žalovali boste.« Ta žalost se ne bo nehala, zakaj v peklu črv vesti ne umrje in ogenj, ki žge, ne ugasne. Tako hudo je tam trpljenje, da pogubljeni grešniki kričijo: »Gore, padite na nas, hribi, pokrijte nas!« Žele, da bi nehali bivati. O, posvetnjaki nimajo tolažbe, ko pride smrt; ali jo je imel Herod, ali jo je imel Lenin? Zakrknjeni posvetnjaki nimajo potnega lista za na oni svet. Vernim je vdano trpljenje ključ do nebeških vrat. »Veliko je njihovo plačilo,« uči Jezus. Ali bomo zato godrnjali, če nas Bog s križi preizkuša? cer sto tisoč izvodov gotovo ne bilo dovolj. Saj 90 lani samo Mohorjevih knjig natisnili 65 tisoč izvodov. Koliko več bi šlo »Družine«, če bi se smela svobodno širiti po vsej Sloveniji. Kar se tiče svobode izražanja svojih misli, sme pač vsakdo povedati svoje misli, toda za njim stoji UDBA s svojimi zapori, če bi povedal, kar bi ne smel povedati ali zapisati. Ali m tako, gg. urednika? Vaši sobratje v zaporih vaju stavijo na laž in pa oni, ki so plačali globe, ker so učili nepotvorjen nauk Cerkve; n. pr. oni župnik, ki je dobil. pet tisoč din kazni, ker je v cerkvi pri pridigi poučil ljudi, da je samo civilni zakon pred Cerkvijo divji zakon. Da zaključimo: Vodstvo CMD je s svojimi izjavami, danimi časnikarjem in priobčenimi v komunističnih časopisih, znova potrdilo, da je CMD organizacija duhovnikov, ki so se, prostovoljno ali prisiljeno, postavili v službo brezbožnemu Titovemu režimu. stala Italija 87, Kanada 8, Kuba 1, Nemčija 2, Paraguay 3, Peru 2, Španija 5, Švica 2, Venezuela 2, Uruguay 1, USA 234 Skupaj............................... Tako je številčno stanje slov.' duhovnikov izven matične domovine. Verjetno je dejansko število še nekoliko višje, ker tega ali onega še ni v seznamu. KONGRES KA V ASIZIJU Pretekli teden so se zbrali v Asiziju predstavniki italijanske KA, kjer so imeli svoj kongres. Predvsem so razpravljali o štirih vprašanjih, ki bodo sedaj glavne naloge KA. Prva se nanaša na moralo in predvsem na nemoralno modo, ki zavzema vedno širši obseg. Druga obsega pereče vprašanje brezposelnosti. Člani KA naj bi se na vse načine potrudili, da zajezijo prvo kakor tudi drugo nevarnost. Nadaljnji dve nalogi se nanašata na stanovajnsko vprašanje in pomoč najpotrebnejšim. SMRT POLJSKEGA ŠKOFA KACMAREKA Komunistični viri sicer tega ne potrjujejo, vendar vest na žalost odgovarja resnici. Kakor je znano, so msgr. Kačmareka, škofa v Kielcah, obsodili skupno z ekonomom škofijske kurije, I)anilewičem, s škofovim kaplanom Dobrowskim, z rektorjem semenišča Widlakom in sestro Valerijo Niklevvsko. Do procesa, ki je trajal devet dni, je prišlo šele dve leti in pol po škofovi aretaciji. Poljski tisk je objavil obsodbo, v kateri dolžijo škofa podtalno dejavnosti. Msgr. Kačmarck je bil prvi poljski škof, ki so ga komunisti obsodili. Toda že teden pozneje so aretirali poljskega primasa kardinala Višinskega, ki je v pridigi grajal obsodbo škofa Kačmareka. Po zadnjih vesteh je poljski primas zaprt v zloglasnem koncentracijskem taborišču na Solov-jeckih otokih v Belem morju. ZBIRKA AMERIŠKIH ŠKOFOV ZA VOJNE ŽRTVE Škofje v Združenih državah so pozvali katolike, da naj, »če treba, tudi z osebnimi žrtvami ponovno velikodušno prispevajo« v škofovski fond 1954 za vojne žrtve. Na tozadeven poziv papeža Pija XII. so preteklo nedeljo zbirali v približno 15.000 katoliških župnijah po vsej državi prispevke za ta fond. Škofovski fond, ki ga upravlja v Združenih državah upravni odbor rimskokatoliških škofov, finansira svetovni program podpor. Letošnje prispevke bodo porabili za pomoč potrebnim na Koreji in na daljnem Vzhodu, za pomoč beguncem iz dežel za železno zaveso v Evropi, za begunce na bližnjem in srednjem Vzhodu in za revne v južni Italiji in Avstriji. AMERIŠKI BOŽJI HRAMI SE VEDNO BOLJ POLNIJO Ameriški zavod za ugotavljanje javnega mnenja je ugotovil, da je bila določeno nedeljo pred kratkim v Združenih državah v cerkvi skoraj polovica od 100 milijonov odraslih Američanov; 47% od vseh povpra-šanih odraslih je namreč odgovorilo, da so se v tednu pred povprašanjem udeležili službe božje. Ta številka pomeni znaten porast proti aprilu 1950, ko je šlo 39 odstotkov v prejšnjem tednu v cerkev. Koliko pritrdilnih odgovorov bi na slično vprašanje dobili v Trstu in Gorici! OBLETNICA NAJSTAREJŠE AMERIŠKE KATOLIŠKE UNIVERZE Letos slavi Georgetownova univerza v Wash ing tonu, najstarejša katoliška univerza v Združenih državah, 165. obletnico svoje ustanovitve. ČETRTINA INDIJANCEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE KATOLIKOV Po poročilu komisije za katoliške misijone med črnci in Indijanci je od 433.500 Indijancev v Združenih državah 108.400 katolikov. Od okoli 15 milijonov črncev iste države pa je katolikov 458.000 EVHARISTIČNI MARIJANSKI KONGRES KATOLIKOV VZHODNEGA OBREDA Od 22. do 24. oktobra bo v Filadelfiji ameriški evharistični marijanski kongres za katolike vzhodnega obreda v Združenih državah; število amer. katolikov vzhodnega obreda cenijo na en milijon. ROMANJE BOLNIŠKIH SESTER Na belo nedeljo so imele svoje romanje v baziliko Marije Velike bolniške sestre. Pridružili so se jim številni bolniki in bolničarke. Italijanska organizacija bolniških sester šteje 30.000 članic. KRONANJE FATIMSKE M.B. V CELOVCU Dne 13. maja bodo v kapucinski cerkvi v Celovcu kronali kip fatimske M. B. Ob tej priliki bo tam sv. maša tudi za koroške Slovence, in sicer ob 11. uri. Maševal bo msgr. Bliiml, pridigal pa p. Jakob. Šmarnice o Brezmadežni V marsikateri cerkvi berejo letos šmarnico o Brezmadežni, ki jih je sestavil msgr. Srečkb Gregorec, tiskala in založila pa Družba sv. Mohorja v Celovcu. Te šmarnice so prav primerno 'berilo za letošnji inajnik, ko se vsi kristjani spominjamo bolj živo kot prej veTske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Pisane so preprosto in lahko umljivo in vendar tudi z dogmatično resnostjo. Resnica o Mariji in njenem brezmadežnem spočetju je podana s potrebno širokostjo in globino. Vsakemu od 31 premišljevanj je šmamičar dodal tudi primeren zgled, kar napravi berilo bolj mikavno. Po teh šmarnicah bo gotovo rad segel vsak duhovnik kakor tudi vsak vernik, ki ljubi tečno duhovno hrano. Posebno so priporočanja vredne vsem onim, ki ne morejo v cerkev opravljali šmarnično razprodale, razpolago v naših knjigarnah v Gorici in Trstu, ali pri založnici v Celovcu. SVETOGORSKA KRONIKA IN DEVETDNEVNICA v čast Materi božji na Sv. gori pri Gorki. Ker je prva naklada te knjižice že skoraj razprodana in da sc bo omogočilo pripra viti drugo naklado, so čč. gg. dušni pastirji ra Goriškem in na Tržaškem naprošem, da čimprej sporočijo eventuelno število izvodov, ki bi jih še potrebovali. Račune lahko poravnajo v Katoliški knjigarni v Go-rici in v knjigarni Fortunat v Trstu. Isto-tam lahko dvignejo tudi knjižice, katere go bile vsem dušnim pastirjem pravočasno poslane. Naročila naj se naslovijo na založnika: Peter Flander, Vin Cavana 7/II Trieste. Podobo svetogorske Matere božje žele v Trsta — ............................ VELEČASTITEMU ODBORU ZA PROSLAVO MARIJINEGA LETA TRST in v blagohotno odobritev PREVZVIŠENEMU G. ŠKOFU MSGR. ANTONU SANTIN TRST Živimo v hudih časih in še hujši so morda pred nami. H komu naj se obrnemo za pomoč? Kje naj iščemo zavetja? Odgovor ni težak. Kadar otroku preti nevarnost išče svojo mater in modro ravna. Kakor otrok, tako tudi odrasli človek potrebuje matere. Vsa preteklost nas uči, da so se naši predniki, kakor tudi mi, zatekali k nebeški Materi Mariji. Najbolj priljubljena Marijina božja pot je bila za naše primorske vernike Sv. gora pri Gorici. Kdo izmed nas še ni poromal na Sv. goro? Živo so nam v spominu pretekla leta, ko smo lahko neovirano romali k Mariji na Sv. goro, kjer smo pred njeno milostno podobo našli vselej mnogo milosti in tolažbe. Ko praznujemo letos Marijino leto, se naše misli zopet dvigajo k ljubljeni sveto-gorski Kraljici. Toda nove razmere, v katerih živimo, nam ovirajo prosto romanje na Sv. goro. Zato je naša srčna želja, da bi v tem svetem Marijinem letu imeli vsaj njeno podobo med nami. Goriški verniki so že pred leti to storili. V goriški stolnici imajo krasen posnetek podobe svetogorske Kraljice. Pred to podobo se vsak dan daruje sv. maša in Goričani se zaupno k njej zatekajo. Zakaj ne bi tudi mi tržaški verniki storili enako? Tudi mi lahko nekaj storimo. Najbolj primerno bi bilo, da bi si oskrbeli kopijo svetogorske Matere božje, katero bi postavili na primeren oltar cerkve Sv. Jakoba v Trstu. Zato se obračamo z gorečo prošnjo do našega prevzvišenega gospoda škofa, da bi nam milostno dovolil, da bi se naše srčne želje izpolnile. KeT gre tukaj za dušni blagor vseh vernikov, pričakujemo z velikim zaupanjem, da bo prevzvišeni storil vse, da se to uresniči. Zaradi tega naprošamo Odbor za proslavo Marijinega leta, da vzame zadevo čimprej v pretres, da s tem ugodi srčnim željam naših vernikov in na ta način najlepše zaključi proslavo Marijinega leta. Slovenski verniki smo pripravljeni vse storiti, da se ta naša srčna želja izpolni. Predlagamo tudi, da bi med nami nabrali potrebne zlatnine, iz katere bi se izdelali kroni Mariji in Jezusu. Naj gre ta glas med vse častilce svetogorske Kraljice, kakor se glasi v svetogor-ski himni: »’Z vrha Skalnice glas nov odmeva, — ki oznanja ga Uršika deva iz Grgarja ponižne vasice, — blizu slavne in sončne Gorice. — Cez ravni gre ta glas do morja. — Že na nogah dežela je vsa.’« SLOVENSKI VERNIKI Trst, 25. aprila 1954. „Vera in naš čas“ * Pri nedeljski radijski oddaji »Vera in naš čas« bodo meseca maja in junija na sporedu govori o najvažnejših slovenskih božjih poteh. Slovenci zelo radi romamo in imamo tudi številne božje poti. V marijanskem letu je koristno, če se seznanimo z zgodovino naših božjih poti. Obiskali bomo vse slovenske pokrajine: Goriško, Tržaško, Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Le škoda, da še ni prišlo do obljubljene prestavitve versko ure na ugodnejši čas. SPetrČek Šestletni Petrček se z veliko vnemo pripravlja na prvo sv. obhajilo. Pred nekaj dnevi je zaupal nuni, ki ga poučuje za prvo sv. obhajilo, svojo bolečino: »Duša moje mame ni lepa, ker nima milosti božje.« »Pa vendar, Petrček, tako se ne govori o mamil« »Pa je tako! Ker moja mama ne hodi k maši ob nedeljah in ker ne drži petka. Vsak četrtek jo jaz opozorim na petek, a ona se za to ne briga. Reče mi, da ne bomo jedli mesa, pa nam ga kljub temu da za kosilo. Jaz ne jem mesa.« Petrček malo pomisli, pa pravi znova: »Sestra, jaz bi rad postal duhovnik, ko bom velik.« »Zakaj?« »Duhovnik more ml puščati grehe. Jaz bi rad odvezal svojo mamo od grehov, da bi jo Jezus napravil zopet lepo in ostal vedno z njo.« Nuna je malega Petrčka potolažila, mu priporočila, naj moli in daruje svoje žrtve. Vesel je odšel. Čez dva dni se je vrnil ves zadovoljen. Kar v trenutku bi rad vse povedal: »Sestra, sestra! Duša moje. mame je lepa, nima več greha. Prišla je z mano -k sveti maši in šla k spovedi. Ni imelu časa, da bi šla k sv. obhajilu, a rekla je, da pojde za Božič.« Vodstvo CMD je zopet spregovorilo Iz življenja Cerkve Dve različni poročili iz Varšave potrjujeta, da je škof Kačmarek, ki so ga v septembru preteklega leta, obsodili na 12 pa bi radi doma let zapora, pred kratkim umrl v zaporu. branje. Če se niso že povsem bi morale biti šmarnico na Zakaj me biješ ? Ko sem prebral članek, ki ga je objavila »Vita nuova« pretekli teden pod naslovom II »Katoliški Glas« in linea, sem žalosten in jezen vzkliknil: Že zopet so »odlični katoliki« na delu. Ubogi »Katoliški glas«.! Nad katoliškim duhom omenjenega članka se najbrž ne bo nihče obregal, kaj še ga skušal kritizirati. Pisec članka gotovo zasluži odlično oceno radi izrazov, (najbrž bere preveč komunistično časopisje, katerega vsaj jaz ne berem), in posebno radi »znanstvenega« tolmačenja slovenskega izraza »naši ljudje«. Kljub tem popolnostim bi rad nekaj omenil. Predvsem bi rad . svetoval urednikom, naj skušajo vendarle malo spoznati slovenske zadeve in potrebe slovenskega prebivalstva, ki velja v Trstu še vedno za »naše ljudi«. Malokdaj omenjajo v svojem listu slovenske zadeve; a kadar hočejo kaj povedati, jo prav na debelo polomijo. Kuj je pičilo urednike pri listu »Vita nuova«? Naš list je objavil vest, da odhajajo naši ljudje po svetu, medtem ko prihajajo v Trst v vedno večjem številu južnjaki, ki takoj dobe delo in stanovanje, da o -»ezulih« sploh ne govorimo. Te besede je napisal »K.G.« ob priliki prvega odhoda tržaških delavcev v Avstralijo. Vprašamo list »Vita nuova«: »Ali je to res? Ali je »Katoliški glas« povedal kaj neresničnega? Če smo pogrešili, poučite nas; če smo govorili resnico, zakaj nas bijete?« »Vita nuova« nam hoče dokazati, da ne bi smeli rabiti besede »naši ljudje«. Hoče nas prepričati, da je pisec omenjenih vrstic s tem izrazom hotel dopovedati vsemu svetu, da so bili izseljenci sami Slovenci. Ne vem, kaj je hotel meni neznani pisec izraziti z besedami »naši ljudje«, a že preprost šolarček bi učenim urednikom pri »Fifi nuovi« znal povedati, da maši ljudje« pomeni Tržačane, pristne Tržačane, italijanske ali slovenske narodnosti. Žalostno je pa seveda to, da nekateri italijanski katoličani ne vedo, da so med temi izseljenci tudi Slovenci. V duhovniških vrstah sem zvedel sledeče: Pred odhodom prve skupine izseljencev je v tržaški stolnici škof daroval sveto mašo za te ljudi; (hotel sem napisati: za te naše ljudi). To je lepo. Kar je pa še lepše, pred odhodom so jim dali priliko za sveto spoved. Dr. Lojzeta Škerla so prosili, naj pride spovedovat tudi on, ker da je v skupini mnogo Slovencev. Spovednike v tržaško stolnico so poklicali italijanski duhovniki in ne uredniki pri »Primorskem dnevniku«. Slovencem pa lahko rečemo, da so maši ljudje«. Najbrž ne bo proti krščanski ljubezni do bližnjega, če rečemo tudi o Tržačanih, o domačinih, da so maši ljudje«. Trst, 2. maja 1954. e. 1., domačin Slovesno ustoličenje KPI v Benečiji V nedeljo 21. marca t. 1. so v Šempetru Slovenov italijanski komunisti imeli svoj »kongres«, ki je bil prvi shod taike vrste v Benečiji. Udeležba je bila ogromna in s posebno odličnimi gosti, saj so bili prisotni furlanski poslanec za KPI dr. Beltrame in številni zastopniki naše »inteligence«. Predmet kongresa: rešitev ekonomskih za. dev Benečije. Omenjenim tovarišem ali »compagnom« ni čisto nič znano, da za taka vprašanja skrbe naši demokristjani že od konca vojne, ki hočejo tudi ostati naši edini pokro. vitelji, četudi jih ne potrebujemo. Uspeli pa so kominformisti imeli in je bil ta: ustanovili so oddelek KPI za može in žene, kateri naj bi pospeševal razširjanje komunizma po naših vaseh. Za naše pobožno ljudstvo je tak kongres bil škandal, medtem ko je za neke gospode bil napredek. Za one namreč, ki vodijo že dolgoletno kampanjo raznarodovanja našega ljudstva in blatenja naše duhovščine. Za te goste je samo to važno: naj se iztrebi iz te zemlje slovenski jezik in slovenski živelj. Po tej poti se mi bojimo, da bodo na prihodnjih volitvah zmagali komunisti. Smo pa uverjcni, da si ti gospodje, čeprav se di-čijo z rdečim križem na belem ščitu, ma-nejo roke od zadovoljstva ob rasti KP v Benečiji, češ: Ker mi ne moremo več vladati teh ljudi, naj jih le kominformisti, rajši kot da bi ostali slovenski katoličani. Igra slepe miši se tOTej igra tui|i pri nas, kot ste Vi zapisali v zadnjem u-vodniku, na škodo vere in domovine. Lesnikar OPOMBA UREDNIŠTVA: Zgornji dopis smo dobili iz Benečije ter ga prinašamo, kot smo ga dobili. Povsem potrjuje ugotovitve našega uvodničarja Nedeljka o pogubni in slepi politiki odgovornih italijanskih politikov do Slovencev na Goriš- kem, Tržaškem ter v Benečiji. Prav pa je, da pokažemo na te ugotovitve daleč pred volitvami, da nas kdo ob volitvah ne bo dolžil nepokorščine zoper Cerkev, in tudi zato, da bo vsakdo nosil svojo odgovornost ne samo pred Bogom nego tudi pred ljudmi. aretacijo Berije Centralni komite komunistične partije. Izvršiti bi jo moral generalni major Nikolski, ki je bil vodja omenjenega tajnega policijskega urada. Nikol-skemu bi morala pomagati dva polkovnika. Določenega dne so stopili omenjeni trije visoki častniki v Berijev urad, ki se 'je nahajal v poslopju znanega zapora »Lub-janke«. V predsobi so našli Berijevega tajnika, ki so ga poslali po nekem opravilu. Nato so stopili brez vsakega trkanja v Berijevo delavno soho. Prvi je stopil Nikolski ter kratkomalo in brez vsakega uvoda naznanil Beri ji: »LavTentij Berija, na podlagi dekreta Centralnega komiteja komunistične partije Vam naznanjam, da ste aretirani. Roke kvišku!« V istem hipu so namerili častniki nanj svoje samokrese. Berija se je vdal, nakar so ga preiskali, odpeljali na hodnik ter po dvigalu spustili v podzemeljske zapore. Kmalu nato so aretirali v razkošni vili v Rublevem tudi Berijevo ženo in njegovega sina Semijonova. Po izjavah Koklova je živel Lavrentij Berija precej nemoralno in skrajno razkošno. V Moskvi je imel poleg svoje palače še več drugih stanovanj. V vili v Rublevem, ki je bila nekoč lastnina nekega earističnega plemenitaša, je bilo na primer več dvoran, ki so imele več kot 900 kvadratnih metrov površine. GIOISIPlOIDi AIRISITiVIO Kako so aretirali Lavrentija Berijo O aretaciji bivšega sovjetskega notranjega ministra Lavrentija Berije, ki jc padel koncem junija lanskega leta v nemilost in ki je bil pozneje ustreljen, so krožile razne novice, na katere se pa ni bilo mogoče zanesti. Sedaj pa je prišla, kakor se zdi popolna resnica na dan. Podrobnosti o aretaciji Berije in o njegovem tragičnem koncu je razodel Nikolaj Koklov, o katerem smo zadnjič poročali, da je bil poslan v Zapadno Nemčijo, da bi umoril ruskega emigrantskega vodjo Okoloviča, a se je premislil ter prosil ameriške oblasti za zatočišče. Nikolaj Koklov je v poročilu, ki ga je imel v preteklem tednu na »Svobodnem radiu«, navedel celo vrsto podrobnosti o aretaciji in ustrelitvi sovjetskega krvnika Lavrentija Berije. Neki glasnik Ameriške visoke komisije v Zapadni Nemčiji se je pozneje izrazil, da je Koklov vse te stvari ze prej razodel kompetentnim ameriškim oiblastem in da je treba imeti te vesti za verodostojne, posebno ker so se tudi ostale Koklove izjave izkazale za resnične. Koklov trdi, da je izvedel za podatke o Berijevi aretaciji od nekega prijatelja, ki je spadal k uradu sovjetske tajne policije in se je ukvarjal z aretacijami in zaslišanjem aretirancev. Po izjavah Nikolaja Koklova je ukazal Kmečka opravila v mesecu maju DOMA: Predvsem boj muham in drugemu mrčesu (bolhe, stenice, ščurki, itd.), ki se komaj razvija. Če boš sedaj zatrl to golazen, te ne bo nadlegovala v poletnih mesecih, ko je najbolj sitna. Saj veš: DDT učinkuje. — Znesi sobne cvetlice a prosto, posebno med kakšnim dežjem. Drugače pa jih ne drži preveč na soncu. SHRAMBA je v glavnem prazna, mogoče imaš še malo koruze in pšenice. Da ti ne trpi škode od moljev. DDT učinkuje. — Naibavi si potrebno modro galico in žveplo, da ju boš imel vedno doma. Misli na koruzo einkvantin in druga semena, ki jih boš sejal po žitu. V KI,ETI: Kdor ima še kaj viua, posebno če je še sladko, bo sedaj vrelo. Nevarnost je, da se skisa, zato: drži polne sode; če pa vre, nadeni vrelno piliko kot po trgatvi. Če pa je vino po svojem bistvu že kislo in še sladko, bo tudi še vrelo. Takemu moraš na vsak način dodati kakšno sredstvo, da bo zadrževalo nadaljnje kisanje. Kislih vin ni mogoče popraviti ! — Dobro vino je že moralo biti pretočeno v drugo. — Prazne sode drži zažve-plane in zabite. Če imaš motno vino, ga moraš očistiti ali pa filtrirati. V HLEVU dobiva žival vedno več sveže krme. Pazi, da ne bo krma ugreta in zato je ne puščaj na velikem kupu, posebno pa ne, če je še rosna. — Puščaj živino čim več na prosto, posebno pa teleta in prašičke. Illev drži snažen, gnoj na gnojišču pa steptan. — So prašički cepljeni proti rdečici ? V VRTU imaš že grah, špinačo in marsikatero drugo zelenjad. Pritisnila bo vročina in takrat boš moral zalivati. Ker je sveža voda iz vodovoda in studenca preostra za zalivanje, bi bilo dobro, da spraviš v vrt kakšen sod — najprimernejša je posebna betonska jama —, v katerem imaš vedno nekoliko uležano vodo, ki je za zalivanje najboljša. — Ta mesec zasadi, oziroma presadi paradižnike in drugo zelenjad, proti koncu meseca pa lahko seješ cvetačo-karfijole. Radič lahko seješ vse mesece leta, samo če je vreme. •— Na vrtu naj bodo tudi cvetlice, posebno astre, ci-nije, itd. Sedaj presadi krizanteme. V SADOVNJAKU bomo obirali češnje, katerih ne ‘bo ravno preveč. Ta mesec pa moraš jablane in hruške poškropiti z arzenalom, in sicer vsakih deset dni enkrat, torej v celoti trikrat. Le tako boš onemogočil črvivost. Ta mesec bodo nastopile tudi listne uši. Proti njim uporabi »Nikol« ali »Nieosan«, kvasijeve trščice ali izvleček iz njih. Sredstev nič koliko. — Čuvaj poganjke iz cepičev, da jih veter ne odlomi. Nepotrebne poganjke odstrani z ostrim nožem. NA NJIVI je dela na pretek. Pokositi je treba deteljo inkarnatko in zasaditi ko- ruzo. Krompir in koruzo pleti in osipati. Sedaj je tudi čas, da še gnojiš s čilskim solitrom ali apnenim nitratom, pa tudi z gnojnico. — Zasadi si mnogo krmske pese, pa tudi ohrovta-vrzot. V VINOGRADU je glavno opravilo škropljenje in žveplanje. Si že požveplal v prvo? Če še nisi, požveplaj takoj. Lansko leto je bilo manj peronospore, več pa o-idija, kateremu pa prideš v okom samo v slučaju, da žveplaš prvič dovolj zgodaj: moral bi že koncem aprila. Za škropljenje z modro galico še ni poseibne sile, ker pe-ronospora se začne razvijati, ko ponoči no pade toplota izpod 9° C, čez dan pa da dosega že 20° C. Glede žveplanja si zapomni, da se mora žveplo raztopiti, ker koristijo le žvepleni plini in ne prah. Zato pa je najprimernejše črno žveplo. Saj veš, da črna barva vleče toploto na sebe in zato se črno žveplo hitreje raztopi; mnogo prej učinkuje kot navadno, rumeno žveplo. — Oglej si cepiče in odstrani divje poganjke. -— Si trte okopal? SENOŽETI še lahko gnojiš z razredčeno gnojnico. Si zravnal krtine? Si podsejal prazna, gola mesta z drobnimi travami? Smeti izpod sena so le smeti, med katerimi je tudi mnogo semen plevela. Z GORIŠKEGA Natečaj za brezplačna mesta v zavodih Na oglasni deski Šol. skrbništva v Gorici je razobešena ministrska odredba o državnem natečaju za 250 brezplačnih mest v moških in ženskih zavodih. Vzorni teden dekliške Marijine družbe v Gorici Kakor vsako leto tako je tudi letos imela goriška Marijina družba svoj vzorni teden. Pričel se je v ponedeljek 26. aprila in se zaključil v nedeljo 2. maja. Bil je dobro obiskovan, ne samo od družbenic, ampak tudi od številnih drugih goriških žena in deklet. Vsako jutro smo imeli sv. mašo z govorom, zvečer ob 8h je bil drugi govor in blagoslov. Vzorni teden je vodil širom naše Primorske dobro znani in neutrudni č. g. Vidmar. Njegova ognjevita beseda je vsem segla do srca in brez dvoma pustila tam s\"n j e lepe sadove. Vzorni teden se je vršil pod okriljem in varstvom Brezmadežne in je bil tako najlepša priprava za majnik. Ob zaključku tega vzornega tedna čutimo goriške družbenice dolžnost, da se iskreno zahvalimo č. g. pridigarju za njegovo požrtvovalnost in za vse zlate nauke, ki nam jih je dal in nas tako o* pogumil za nadaljnje boje v življenju. Iskreni Bog plačaj vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je vzorni teden tako lepo izpadel. Goriife«. družbenice Odprtje novih blokov Te dni so po sporazumu med jugoslovanskimi in italijanskimi oblastmi odprli na meji dva nova dvolastniška bloka. Prvi je v goriških Brdih pod Valeriščem in bo predvsem dobrodošel Števerjancem in Jaz-bincem, saj jim bo sedaj pot zelo prikrajšana. Drugi blok so odprli na meji med Kambreškim in Beneško Slovenijo pri Pod-klincu. Poroka V soboto 24. aprila sta se poročila v Gorici v cerkvici Sv. Duha na Gradu gdč. Vanda Ipavec in g. Anton Miloš Grgič iz Bazovice. Nevesta je več let učila po raznih vaseh na Tržaškem, ženin je pa domačin iz Bazovice. Novoporočeneema naša iskrena voščila. Šolske vesti SPREJEMNI IZPITI Obveščajo se starši ljudskošolskih učencev, ki nameravajo delati sprejemni izpit za Nižjo srednjo šolo (nižjo gimnazijo), da je rok za vlaganje prošenj za pripustitev k temu izpitu samo do 15. maja t. 1. Prošnja na kolkovanem papirju za 100 lir, ki jo je treba nasloviti na ravnateljstvo Nižje srednje šole, mora vsebovati: ime in priimek učenca, očetovstvo in materinstvo, rojstni dan in kraj, bivališče in navedbo šole in razreda, ki ga je dokončal, podpis učenca in njegovega očeta ali matere ali zakonitega namestnika, ter datum. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti : 1. Rojstni list na kolkovanem papirju za 100 lir izdan od županstva; 2. potrdilo o cepljenju proti kozam, na kolkovanem papirju, izdano od občinskega zdravnika in overovljeno od županstva; 3. Odrezek poštne položnice, ki dokazuje plačilo izpitne takse (ali pa prošnjo na nckolkovanem papirju za oprostitev od plačanja te takse, -če ima učenec pravico do oprostitve; v tem ^primeru je treba tej prošnji priložiti potrebne listine); 4. Program predelane snovi iz slovenščine, italijanščine, zgodovine, zemljepisa in računstva. Tajništvo Nižje srednje šole je vse delavnike od 8. do 13. ure na razpolago za morebitna pojasnila, Vsi kupujte srečke za Katoliški dom v Gorici! ALOJZIJ REMEC: ytndcej 'JCošuta POVESI VI. Stotnik baron Oton Lindner — tako se je pisal Andrejčkov gospod — je imel tisti teden službo od soibote na nedeljo v vojašnici. Ostal je tam tudi čez noč. Slabe volje je bil in zvečer mu je moral Andrejček jirip el j ati oba psa, da sta ostala vso noe v njegovi sobi. Drugo jjitro na vse zgodaj pa ju je Andrejček moral peljati zopet domov. Truden, zaspan je stopal tisto nedeljsko jutro po mestu. Iz oblakov je lilo, da je Andrejček začutil mokroto skozi plašč po prvih korakih. Ko je zavil okrog prvega vogla, mu jc že droben curek spolzel na vrat in po hrbtu. Ustavil se je, zavihal ovratnik, potegnil čepico na zatilnik in se razgledal okrog. Ulice so bile čudno nemirne, pred drugim vogalom, kjer jc bila vso stena polepljena s pisanimi slikami, vabili k veselicam, razglasi in drugimi listi, ki ljudi vkup kličejo, se’ je trlo ljudi. Pod dežniki so se tiščali postreščki in kočijaži, služkinje, pekovski in mesarski vajenci in vsa pisana mešanica ljudi, ki morajo zgodaj vstajati. Ko je Andrejpek prišel tja, se je prerinil do stene tudi on in razbral počasi prvo debelo tiskano besedo na lepaku, ki j« bil potegnil k sebi vso množico. Mobilizacija! — Dalje ni več bral, saj je vedel, da bo vojska. »Sedaj jih boste Ruse, kaj ?« se mu je nasmejal rdečeličen gospod, ki je bil ob njegovi desnici. - Vrag te vzemi! - si je mislil An-drejcek in potegnil za motvoz, na katerem je imel privezana psa. Počasi je odšel dalje. — Lahko njemu! Ni vojak, ni sluga, ni-ma gospoda nad seboj! Ne ve še, kaj pomeni biti poslušen ali pa dobiti kroglo v glavo, ne od sovražnika, ki se z njim bi. ješ, od zapovednika, proti kateremu ne smeš dvigniti niti mezinca! Lahko vsem lem, ki to berejo in pravijo: »Vojska bo!« in jim je tako, kakor bi rekli, da bo jutri sonce, ker je danes dež! Doma bodo ostali, a mi pojdemo! — Iz teh misli ga je blizu doma vzbudila kuharica, ki je z druge strani ulice prihitela vsa zasopla k njemu. »Otonček je to jutro umrl! Hiti in povej gospodu! Gospa je vsa obupana. Joče, da bi se kamnu zasmilila!« je hitelo dekle. Iztrgala je Andrejčku vrvico iz rok in odhitela nazaj. Psa sta lajala, Andrejček pa je stal na mestu in ni vedel, kaj bi. Po dolgem času se je okrenil in se vrnil skozi dež in mračno jutro v vojašnico. Tam je stopil naravnost v pisarno, kjer je imel njegov gospod službo. Stotnik je stal s cigareto v ustih ob oknu in gledal na kostanje pred vojašnico, ki jim je v listih šumel poletni dež. Andrejček je plaho stopil ob njegovo stran in povedal: »Pokorno javljam, da jc Otonček umrl!« Tedaj se je stotnik zganil, kakor bi ga bilo zbodlo v prsih. A premagal se je in odgovoril Andrejčku, ne da bi odmaknil pogled od smeri, ki je lahko kazala v kostanje, lahko pa tudi v neskončnost: »Prav! Opoldne pridem domov!« Tisti hip se je Andrejček domislil, da je Otonček jahal na njegovem kolenu kakor na očetovem, da je prej klieal njegovo ime kakor očetovo in da zdaj leži v beli posteljici, mrzel, bled mrlič. Iz oči niu je nekaj zdrknilo čez lice, iskal je v žepu robec, a ga ni našel. Ker je bil Andrejček tako nepremičen, ga je stotnik nenadoma tisti trenutek pogledal in se začudil: »Kaj ? Ti kmečko tele boš tulil; ali si baba! Ti se cmeriš, ko se še jaz ne! Kako boš šele tulil, ko bo treba z bajoneti nad Ruse!« In zasmejal se je s tistim grdim zlaganim smehom. »Z bajonetom grem na samega vraga, Otončka sem pa jaz učil hoditi!« je odgovoril Andrejček in pristavil zase, da še volk tuli po mladiču. Stotnik pa je stisnil skozi zobe: »Marš pri tej priči in da te danes ne vidim več!« Okrenil se je proti oknu in si prižgal novo cigareto, Andrejček pa se je splazil iz sobe in ga je bilo samega sebe sram. Taval je proti domu, kakor bi ne vedel, kam gre. Pred plakatom, ki je oznanjal vojsko, se je bilo naibralo šeli prt, ki so ga pogrnili Otončku čez obrazek. Andrej se je zdrznil, ko je ugledal napol odprte oči pod visokim če-lom, preko katerega so viseli mokri zlati kodri. »Glej, tako si umrl!« je dejal skoraj na glas, ko se je toliko razgledal, da je razločil vlažno belino pod polodprtimi vekami. »Jokal si, preden si umrl, zato imaš solzne oči, siromaček! Ležiš tako sam in no veš, da sem te imel rad, fantiček!« je še- petal Andrejček in z okornim svojim kazalcem skušal rahlo zaklopitii Otončku oči. »Ves si mrzel, siromaček. Taka je smrt!« Pogrnil je prt skrbno mrlieku preko o-braza in po prstih šel iz sobe. Zunaj na hodniku je sedel na stol in čakal. Ni vedel, česa naj čaka, a čutil je, da mora biti tam. Včasih sta psa v kotu zacvilila, dvignila glavi in ga pogledala, dete v sosednji sobi se je upokojilo, čulo se je samo zibanje lesenega konja, a nič več smeh. Zunaj pa je šumel poletni dež, kakor da ne bo nikoli več nehal... * Tisto noč je Andrejček pobegnil domov. Nenadoma ga je prijelo, ko »e j« po tej žalostni nedelji vračal pozno v vojašnico. Na zadnjem vogalu se je okrenil mesto tja — proti postaji. ~ Če sam ne pojdem, me tudi nihče ne bo podil! — si je dejal in jadrno hitel po ulicah. Opolnoči je vlak odbrzel proti Andrej-čkovirn domačim krajem. — Samo eno noč ostanem, naj bo potem karkoli! — si je dejal in sedel v vagonu v kot. Vlak se je tri ljudi. Rezervisti so se že vozili v daljna mesta k svojim polkom. Vse je govorilo samo o vojski. »Čemu bi čakal?« je kričal pri oknu zagorel delavec. »Jaz grem kar sedaj, d asi bi imel še dva dni časa. Konje bom koval pri bateriji, ko pojdemo nad sovražnika. Pijte, fantje, to bo lep ples!« Ponujal je okrog steklenico žganja in se jezil, če kdo ni hotel piti. Nekdo si je zvijal cigareto in govoril malomarno skozi zobe: »Jaz tudi greni danes. Sreča, da je prišla ta vojska. Drugače bi bil končal sam. Saj se ne splača živeti, zlasti če imajo koga babe tako za norca!« In je vrgel žveplenko skoz okno s kretnjo, kakor bi vrgel od sebe življenje. »Tvoje sorte ljudje se smrti najbolj bo- je!« mu je ugovarjal tovariš. »Bos vedel povedati, ko ti zabrenče krogle krog ušes in bodo granate treskale ob tla krog tebe!« »Radi babe bi se sam ustrelil, tako mi ne bo treba!« je mrmral nezadovoljnež. Za hip je v vozu vse umolknilo. Koles i so ropotala v enakomernih sunkih cez tračnice, svetiljka pod stropom se je stresavala in mežikala ob vsakem sunku. »Kako čudno pojo nocoj kolesa pod vozom. Ali slišite? Kakor bi nas peljalo v smrt, tako ječi pod nami!« je s plahim glasom nekdo zašepetal med ljudmi. »Beži, šleva!« se je zakrohotal tisti, ki je znal konje kovati. »Vlak ropota kakor navadno...« »Jaz imam petero otrok, moji dragi. K njim se peljem, da jih še zadnjič vidim, preden odidem na vojsko!« je odgovoril tisti, ki so- mu kolesa to noč tako čudno ro» potala. Kovač z žganjem se je obrnil k Andrej-čku: »Kam pa ti, prijatelj?« »Domov!« je jezno odtgovoril Andrejček. »Ti boš svojemu gospodu škornje likal. Lepa šarža, bratec!« se mu je smejal kovač, ko je opazil na njegovem rokavu zna s častniških slug. , »Še lizali boste gospodom čevlje. In gnoj bo na njih, smrdeči gnoj, in boste veseli, če ga boste smeli cediti,« se j« razjezil Andrejček in vstal. »Daj mi piti!« je zagrmel nad kovačem. »No, nikar ne razgrajaj! Na, pij! Saj sem se samo šalil!« je dejal dobrodušno kovač in mu dal steklenico. Andrejček je spil do dna in vrgel steklenico skozi okno. Nekdo je menil pomirjevalno: »Prav pravi fant, majhna šarža sluge, a varna šarža!« »Ali mislite, da se bojim?« je vpil An drejček. »Vi se bojite, strah govori iz vas vseh. Ali veste, kaj je smrt na vojski. Zdaj si in zdaj te ni... 3C,(< »Kaj bi se prepirali! Saj bo tako v dveh mesecih vsega konec!« je menil nekdo »Preteče leto in dan, dve leti, tri leta, pet let in še ne bo konca. To bo vojska, kakor je svet še ni videl. To vam pravim jaz, Andrej Košuta, ki sem danes pobegnil, da vidim še enkrat mater in... in... nič ne bom več govoril!« Misel na Maričko mu je vzela besedo. Zleknil se je v kot in zaspal kakor ubit. Sprevodnik ga je moral zbuditi, da je stopil na postaji. Dež je bil ponehal, za hip je zasvetila osamljena zvezda iz teme in se zopet skrila, na jutranji strani še ni bilo sledu zarje, ko je Andrejček nastopil pot s plostaje proti domu. »Ko pridem domov, bodo šele petelini peli. Nihče me ne bo videl!« si je dejal in zavil s ceste po stezi med grmičevje. Z akacij, lesk, jesenov in jelš je škropilo, kadar je veter potegnil, potoki so šumeli v izjedenih strugah in prelivih čez kamenje, v temi je nekje v hribu klical čuk. Andrejček je hitel med praprotjo in visoko travo, mimo jvotokov, travnikov in njiv, preko mrtvih gričev in po globokih spečih dolinicah. Nikjer hiše, nikjer luči in vendar ni zgrešil niti stopinje v mislih, da je to morda njegova zadnja pot domov. Drugo noč je stal Andrejček v krogu domačih fantov pod lipo sredi vasi. Polnoč je bila odbila, odpeli so bili že zadnjo pesem, visoko so sijalo zvezde in utrinki so leteli med njih vrstami vsako minuto. »Jutri ob desetih zjutraj pojdemo vsi, kar nas je v vasi rezervistov in pri črni vojski...« je izpregovoril nekdo, ko so že četrt ure molčali. (Se nadaljuje}