PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v eotovi.nl Abb postale I eruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 249 (6227)
TRST, »reda 20. oktobra 1965
VERJETNO VLADNINAČRTZAKONA O STANOVANJIH
Razprava v predsedstvu vlade o zapletenem vprašanju najemnin
V poslanski zbornici zaključena razprava o evropski skupnosti - Kriza občine v Aosti - Magnago obsoja teroriste in zahteva avtonomijo bocenske pokrajine
RIM, 19. — Predsednik vlade Moro je predsedoval sestanku, na katerem so proučili stanovanjski položaj in pereče vprašanje najemnin. Parlament je namreč odobril podaljšanje zapore stanovanjskih izgonov in blokiranje najemnin do konca leta, in je do takrat treba izdelati novo zakonsko ureditev, o kateri že razpravlja posebna ožja komisija za najemnine v parlamentu. Na sestanku so bili
Poleg podpredsednika Nennija Sp ministri Pastore, Scaglia, Reale, Pieraccini, Tremelloni, Colombo in Delle Pave, številni Podtajniki, predsednik posebne komisije parlamenta za najemnine, predsednik Banca dltalia t^arli, predsednik centralnega statističnega zavoda prof. De Meo in druge osebnosti Predsednik centralnega statističnega zavoda prof. De Meo je najprej navedel vrsto podatkov o odnosu med številom stanovanj s ■Prosto najemnino in številom stanovanj z blokiranimi najemnina-jni, kot tudi o vplivu zakona iz leta 1963. Minister Pastore je po sestanku dejal, da se za sedaj še ne razpravlja o vladnem zakonskem načrtu, da pa se bodo s tem v zvezi še večkrat sestali. Poslanec Bertinelli, ki predseduje parlamentarni komisiji, pa je povedal, da bo vlada prav gotovo izdelala lastni zakonski načrt in da bo jutri podtajnik De Cocci poročal parlamentarni komisiji o Posvetovanju pri predsedniku vlade in izročil tudi celoten statističen material, ki se nanaša tudi na dve pereči vprašanji: na vpliv na graditev novih stanovanj in vpliv eventualnega deblokiranja najem-
naraščanje življenjskih
nin na stroškov
V	Rimu je te dni državni svetnik za zunanje zadeve Zahodne Nemčije Lahir, ki se je sestal s predsednikom vlade, ministrom za zunanjo trgovino in visokimi u-radniki zunanjega ministrstva. Razgovori se nanašajo na italijansko stališče na bližnjem zasedanju zunanjih minstrov Evropske skupnosti Kot smo že poročali, je italijansko načelno stališče že sprejeto in Italija namerava zagovarjati nadaljnje korake za zdru ževanje, vendar na tak način, da se dokončno omogoči sodelovanje Francije.
Evropska gospodarska skupnost je bila v ospredju razprav tudi v poslanski zbornici, kjer se je nadaljevala in zaključila debata o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi e-notnega sveta in enotne komisije Evropske skupnosti. Pogodbo je podpisalo pet evropskih držav 8. aprila letos v Bruslju, Francija pa je ni podpisala, ker se pogajanj zaradi znanega spora ni udeležila.
V	razpravo je poseglo več poslancev. Socialist Primo je napovedal pozitiven glas ter je dejal, da predstavljajo napačno perspektivo gesla o «atlantski Evropi« ali o «Evropi domovin«. Realna je alternativa med Evropo, ki teži k po-
H||>iiiiiiiiii,iii,ii,iil,(iMm„,i,,millllllllmlulll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMfllltmlllll||l|m|||m|||m||mmm|m|||||
INDIJA IN PAKISTAN
U Tant poroča da se je stanje poslabšalo
Izjava kašmirskega ministra
NEW YORK, 19. — Glavni tajnik OZN u Tant pravi v svojem sporočilu varnostnemu svetu, da se od 7. oktobra, ko je bil sklenjen sporazum o ustavitvi sovražnosti bled Indijo in Pakistanom, stanje m izboljšalo, temveč se je še poslabšalo, ker sta obe strani večkrat prekršili premirje. U Tant pravi. da je težko pripisati kakršno koli splošno odgovornost Indiji ali Pakistanu. Na vsak način je na v?eh sektorjih zelo napeto, čeprav »■so spopadi tako močni.
Minister brez listnice kašmirske države in član indijske delegacije v OZN, ki je potoval skozi Rim, je Imel na sedežu indijskega poslaništva tiskovno konferenco. Izjavil je, da se je kašmirsko ljudstvo že leta 1938 izreklo za načela laičnosti m demokracije, ki ju je indijska kongresna stranka predstavljala. Pri tem je odločno zavrnilo teokratske in zaostale ideje muslimanske lige in ustanoviteljev Pakistana. Dodal je: «To je že tretjič, ko Je Pakistan odkrito napadel našo republiko, in vsi tisti, ki jim je Pri srcu mir, bi morali svetovati Pakistanu, naj se odreče napadu, naj opusti pot orožja in sile, naj se nauči živeti v miru in slogi s svojim sosedom.«
Glede pakistanske zahteve po plebiscitu je minister izjavil: «Kar se tiče želje kašmirskega ljudstva, je bila že ugotovljena ne enkrat, temveč večkrat, in Indija ne bo dovo-nla plebiscita, da bi dala zadoščenje napadalcu, da bi dala Pakistanu možnost ustvariti vrsto verskih Problemov in da prejudicira laični značaj naše federacije. Pakistan ne spoštuje niti želje ljudstva niti načel samoodločbe.
Ce bi jih Pakistan spoštoval, ne m izvršil številnih napadov.«
Zatem je minister dejal, da Kašmir dobro ve, kakšni so pravi nameni Pakistana, in je dodal, da je kašmirsko ljudstvo, z izjemo tistega. ki je podjarmljeno Pakistanu, bdločeno upreti se izsiljevanju napadalca. Izvolilo je svojo ustavodajno skupščino, ustvarilo si je Ustavno demokracijo, potrdilo je Ustavne vezi z Indijo in si je zastavilo program socialnih reform m gospodarskega razvoja, ki je že menjal obličje te indijske države.
Predsednik indijske vlade Sastri J6 na tiskovni konferenci izjavil, da Indija ne bo izdelovala atomskih bomb. V zvezi s trditvami, da je Romunija posredovala med Indijo in Kitajsko, je šastri izja-v“- da Kitajska ni dala nobene Pobude za normalizacijo odnosov z Indijo.
Zaključen obisk Amerja v Parizu
PARIZ, 19. — Podpredsednik ZAR maršal Amer Je zapustil danes Pariz ob zaključku svojega petdnevnega uradnega obiska. Zvedelo se Je. da je povabil de Gaulla, naj obišče Kairo. De Gaulle se je zahvalil, toda je sporočil, da sedaj lahko sprejme samo na znanje to
vabilo.
Uradno sporočilo poudarja, da sta ZAR in Francija mnenja, da morajo mednarodni odnosi temeljiti na načelih nevmešavanja in Pravice narodov do samoodločbe. Ra tej podlagi bo moč odstraniti žarišča napetosti ter ohraniti celovitost, suverenost in neodvisnost držav.
Sporočilo poudarja, da pomeni
obisk Amerja v Parizu novo in važno etapo v razvoju odnosov med obema državama, ter dodaja, da se obe vladi zavedata potrebe, da se da prednost vprašanjem razvoja in sodelovanja med razvitimi in razvijajočimi se državami.
Poročilo pravi tudi, da sta Francija in ZAR sklenili iskati na katerem področju je mogoče tesnejše sodelovanje med obema državama. Sporazumeli so se tudi, da se bo sestala komisija izvedencev, da prouči, kako naj bi se razvilo kulturno sodelovanje. Francoska vlada sprejema na znanje željo ZAR, da reši nerešene probleme.
mirjenju,- in Evropo nacionalizmov. Samo na osnovi pomirjenja je mogoče predvidevati združitev obeh Nemčij in določitev neatomskega področja.
Alicata (KPI) pa je predlagal odložitev razprave in obsodil absurdno diskriminacijo v odnosu do KPI, ker se predstavnike te stranke izključujejo iz strasburškega parlamenta. Nato je govoril o splošnih evropskih gospodarskih težavah, ki so rezultat prodora ameriškega kapitala. Govoril je o netočni protigolistični polemiki, ko pa je bistveno vprašanje gospodarske in politične ureditve celotne Evrope, ki mora temeljiti na var-nosti in na premostitvi atlantskega in varšavskega pakta. Zato je ugotovil, da združitev institucij, ki jih predvideva nova pogodba, pomeni samo tehnično operacijo, ki služi velikim monopolom in predvsem nemškemu kapitalu.
Po zaključnem govoru podtajnika Lupisa so v glasovalni izjavi KPI in PSIUP izjavili, da bodo glasovali proti ratifikaciji, ostale skupine pa so izjavile, da bodo glasovale zanjo.
V	senatu je minister Mancini obširno odgovarjal na kritike novega zakonskega načrta v korist gradbeništva, s čemer je bila splošna razprava zaključena in se je pričela razprava o posameznih popravkih in podrobnejše proučevanje posameznih členov ter glasovanje.
V	odgovoru na interpelacijo komunista Adamolija o vzrokih za izredno visoke cene banan je podtajnik Battista to nenormalno stanje opravičeval z obveznostmi do Somalije, kjer so cene banan za 30—35 lir višje kot na svetovnem tržišču in od koder se uvaža polovica vseh banan. Dejal je, da bo minister za zunanjo trgovino s 1. januarjem prihodnjega leta popolnoma liberaliziral trgovino z bananami.
Predsednik «Volkspartei» Magnago je v intervjuju z znanim tednikom «Oggi» dejal, da je njegova, stranka vedno zagovarjala samo demokratičen in legalen način borbe, in je obsodil zadnje teroristične napade. Odločno je zavrnil, da ,bi vodilni predstavniki stranke podpirali teroriste, česar pa seveda ni mogel v celoti zanikati za vseh 70 tisoč članov stranke. Dokončno rešitev vprašanja pa vidi v ((ustanovitvi upravne in zakonodajne avtonomije za Bocensko pokrajino« s pristojnostmi kot jih ima v načelu dežela in to zlasti glede ((gospodarskih in socialnih vprašanj«.
Tajnik KD Rumor je napisal v reviji «Orizzonti» uvodnik, v katerem govori o skupščini KD, ki bo v 30. oktobra v Sorrentu in kjer bodo predvsem razpravljali o vprašanjih notranje strankine organizacije in o povezavi stranke s perečimi vprašanji modernega sveta
V	Aosti se je sestal občinski svet; prišlo je po ostavki obeh socialističnih odbornikov, do prvega glasovanja, s čimer Je prišel sedanji občinski odbor tudi formalno v manjšino. S tem se je pričel postopek za sestavo novega odbora, ki bo po vsej verjetnosti prvikrat po vojni odbor levega centra.
Oddelek za krajevne ustanove vsedržavnega vodstva PSI je sestavil zanimivo statistiko o naraščanju števila pokrajinskih in občinskih odborov levega centra od novembra
1964	do 30. junija 1965. Po teh podatkih je bilo ob koncu junija
1965	55 pokrajinskih odborov levega centra od 90 na novo ustanovljenih odborov (8 KD-PSDI, 9 KD, 12 KPI-PSI, 1 centrističen in v dveh primerih komisar), medtem ko jih je bilo pred 1964. letom 32. Občinskih odborov levega centra pa je
fundi je danes ponovno zaslišal Danila Dolcija, ki je poslal komisiji spomenico, v kateri rfied drugimi obdolžuje ministra Mattarello povezave z mafijo. Po razgovoru ni bilo izdano nobeno sporočilo in tudi Dolci ni hotel ničesar povedati novinarjem, češ da gre za ((preiskovalno tajnost«. Kasneje pa se je le zvedelo, da je povedal imena prič, ki jih omenja v spomenici.
V zakonskem načrtu, ki ga je predložil minister Reale in ki predvideva ustanovitev zaporne kazni od treh do šestih let za uvažanje in prodajanje vojnega orožja, so navedeni tudi podatki o najdbah orožja v Italiji v desetih letih. Po teh podatkih so v razdobju 1963-63 odkrili: deset topov, 125 minometal-cev, 499 strojnic, 1.432 brzostrelk, okoli 30 tisoč pušk, 120 tisoč ročnih bomb, 565 stotov eksploziva, velike količine municije, številne pištole in drugi vojaški material.
Kozirev izročil visoko odlikovanje A. Cerviju
REGGIO EMILIA, 19. — Sovjetski veleposlanik v Italiji Kozirev je nocoj odlikoval Alcida Ccrvija, očeta sedmih sinov, ki so jih ubili fašisti, in Eola Pergettija z redom «Domovinske vojne* prve o-ziroma druge stopnje. Odlikovanji je veleposlanik izročil med slovesnostjo v mestnem gledališču, katere so se poleg številnega prebivalstva udeležili tudi krajevni predstavniki oblasti. Odlikovanja je določil prezidij vrhovnega sovjeta za «pogum in preziranje ne. varnosti, ki so ga pokazali, ko so reševali sovjetske vojake in jim pomagali med drugo svetovno vojno*. S temi visokimi odlikovanji izraža SZ priznanje za junaško delo pri reševanju na stotine jetnikov, ki so bežali pred nacisti. Cervi je pri tem .zgubil sedem sinov, ki so jih fašisti ustrelil na Strelišču v Reggio Emilii januarja 1944, Pergettijevega brata pa so poslali v nacistično taborišče v Nemčijo, od koder se ni vrnil.
Na slovesnosti je prvi spregovoril župan Bonacci, nato predsednik pokrajine Ferrari, zadnji pa veleposlanik Kozirev, ki je poudaril, da »dejanja italijanskih partizanov dokazujejo ljubezen Italijanov do miru in svobode*.
MOSKVA, 19. — Danes so v Sovjetski zvezi izstrelili satelit «Koz-mos 93», na katerem so znanstveni aparati za proučevanje vesolja. Ta mesec so izstrelili že dva Kozmosa.
Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, vodja jugoslovanske sindikalne organizacije, ki je kot o-pazovalec navzoča na 6. kongresu Svetovne sindikalne zveze v Varšavi, je danes v pozdravnem govoru na kongresu predlagal ustanovitev nove svetovne sindikalne organizacije, ki Di na najširši osnovi združila vse sindikalne organizacije, ki bi spoštovala vsak sindikat, da samostojno izbira oblike borbe in svojih akcij v skladu s pogoji, v katerih deluje.
«Zveza sindikatov Jugoslavije sodi, ie poudaril Vukmanovič, da mednarodna organizacija dela more in mora biti forum, na katerem bi se lahko doseglo tesnejše sodelovanje sindikalnih organizacij in držav ne glede na njihovo organizacijsko pripad nost in ideološko usmeritev.« Vukmanovič se je v svojem
liiiiiiiiitrnifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi|||||||||||||l||||||||||,|llM,|||,,l„llimmm,IIMmtmin)||lm||m||n|1I||||||||||||||||||||||
SUKflRNOVfl POSVETOVANJA 0 ODNOSIH S KITAJSKO
V Džakarti zanikujejo trditve o preiskavi v kitajskem poslaništvu
Aidit ni bil aretiran in je svoboden na vzhodni Javi - Vojska nadaljuje preiskave - Do sedaj so aretirali 1334 oseb
NA 6. KONGRESU SVETOVNE SINDIKALNE ZVEZE
Vukmanovič predlaga ustanovitev nove svetovne sindikalne organizacije
Združevala naj bi na najširši osnovi vse sindikalne organizacije
VARŠAVA, 19. — Predsednik govoru dotaknil tudi sedanjega glavnega sveta Zveze sindikatov | mednarodnega položaja. Ugotovil je, da je vmešavanje reakcionarnih sil v notranje zadeve drugih največja nevarnost za svetovni mir, in opozoril na potrebo odločnejše borbe proti pojavom revanšizma in fašizma v Zahodni Nemčiji in proti manevrom kolonialnih sil, da si zadržijo svoje pridobljene pozicije Vukmanovič je izrazil solidarnost jugoslovanskih sindikatov z vsemi sindikalnimi organizacijami, ki se v kapitalističnih državah borijo za izboljšanje položaja delavskega razreda.
DŽAKARTA, 19. — Na ožji seji indonezijske vlade se je predsednik Sukamo posvetoval, kako naj bi razpršili nesoglasja s Kitajsko. To je danes javil radio Džakarta. Tretji podpredsednik republike Saleh je izjavil, da bo Sukamo sprejel potrebne ukrepe, da se pospeši povratek k normalnosti. Politični opazovalci so ugotovili, da je o seji vlade poročal tretji
Vesoljsko sodelovanje med SZ in Francijo
PARIZ, 19. — Danes so se zaključili v Parizu enotedenski fran. cosko-sovjetski razgovori o morebitnem vesoljskem sodelovanju med obema državama. Zlasti so govorili o morebitnem sodelovanju pri proučevanju miroljubne uporabe vesolja. Izvedenci so proučili številne znanstvene in tehnične probleme. Govorili so o vesoljskih telekomunikacijah med obema državama po satelitu »Moi-nija I*. Verjetno bodo začeli tudi poskusne oddaje po televiziji med I bilo 484.
Francijo in Sovjetsko zvezo prek Predsednik parlamentarne komisi- .	_ _ „„	____
satelita.	1 Je za borbo proti mafiji sen. Pa-1 sile Po mnenju opazovalcev po-
.....................■llllll............................................iiiiikii
NAPETO PRIČAKOVANJE V LONDONU
Angleški ministri mobilizirani v pričakovanju Smithove odločitve
Minister za Commonwealth poziva Smitha; naj prepreči katastrofo
podpredsednik Saleh in ne prvi podpredsednik Subandrio kakor do sedaj. Prav tako ugotavljajo, da Subandrio ni bil navzoč na včerajšnji seji podpredsednikov. Kakor Je znamo, so bile te dni demonstracije proti Subandriu, ki ga obtožujejo, da je bil povezan z uporniki.
Vsi predstavniki indonezijske vlaae so danes zanikali trdiive kitajske vlade, da So indonezijski vojaki v soboto preiskali in razdejali prostore kitajskega poslaništva v Džakarti. V Džakarti so presenečeni nad kitajsko noto, ker nihče ni nikoli siisai o incidentu, ki ga omenja nota. Pomočnik indonezijskega zunanjega ministra je časnikarjem izjavil, da ni bilo nobene preiskave v prostorih kitajskega poslaništva. Tudi načelnik informacijske službe vojske general Subroto je odločno zavrnil kitajsko obtožbo in dejal, da vojska ni vdrla v notranjost kitajskega poslaništva. Nekateri o-pazovalci so mnenja, da pomeni kitajska protestna nota znak, da bo Kitajska menjala svojo politiko do Indonezije zaradi sedanjega razvoja v tej deželi. Indonezijska vlada ni do sedaj zavzela u-radnega stališča do kitajske note.
Vojaško vrhovno poveljstvo je povabilo za soboto v Džakarto vse guvernerje in voditelje raznih indonezijskih pokrajin, da dobijo navodila od predsednika Su-karna.
Včeraj je načelnik glavnega štaba vojske general Suharto sporočil predsedniku Sukarnu, da namerava reorganizirati glavni štab vojske, zato da okrepi kopenske
LONDON, 19. — Predsednik britanske vlade Wilson je pozval člane svoje vlade, naj ne zapustijo Londona, ker se danes ali jutri pričakuje odločitev južnorodezijske vlade glede enostranske razglasitve neodvisnosti. Danes popoldne se je Wilson dolgo pogovarjal po telefonu s predsednikom kanadske vlade Pearsonom. V preteklih dneh je bil v stalnem stiku s predsednikom avstralske vlade Menziesom in z drugimi ministrskimi predsedniki držav Commonvvealtha.
Sinoči je Wilson, takoj ko je dobil negativen odgovor od Smitha, tega ponovno pozval, naj ne sprejme prenagljenih ukrepov.
Za danes je bila določena seja rodezijske vlade, toda je bila odložena na jutri zjutraj. Wilson se je davi dolgo pogovarjal s svojimi gospodarskimi svetovalci. V poučenih krogih pravijo, da bo britanska vlada na enostransko odločitev Smitha reagirala z gospodarskimi sankcijami.
Danes popoldne se Je vrnil iz Sa. lisburyja v London voditelj britanske poslovne delegacije Peter Run-ge. Izjavil je, da se v Salisburyju opaža velika zaskrbljenost zaradi posledic enostranske razglasitve ne. odvisnosti. Po njegovem mnenju sp načelna Izjava vkorist enostranske neodvisnosti pričakuje v prihodnjih 48 urah.
Britanski minister za odnose s
Commonwealthom Bottomley je nocoj izjavil, da ima Smith še časa, da prepreči katastrofo s protizakonitim prevzemom oblasti. Dodal je: «Naj bo jasno, da ne bomo storili nič takega, kar bi moglo povzročiti trpljenje nedolžnim. Odgovornost pade sedaj na Smitha, ker se mora on odločiti, ali naj gre po poti pogajanj ali pa po poti nezakonitega prevzema oblasti. Druga pot bi pripeljala samo do katastrofe za Ro-dezijce, za Evropejce in za Afričane, in Smith lahko prepreči to katastrofo.*
Bottom!ey je poudaril, da britanska vlada ne more prispevati k ustvaritvi »aristokratske družbe*, v kateri bi manjšina vladala nad večino Dodal je, da bodo A-fričani našli politiko združevanja z afrikaniziranimi Evropejci. Taka politika pa je mogoča samo s pravim prijateljstvom in z zavračanjem rasizma.
Pm seja novega Uundostaga
BONN, 19. — Bundestr.g je imel danes svojo prvo sejo po volitvah od 19. se-itembra. Predsedoval je bivši kancler Adenauer kot najsta-rejši član parlamenta. Za predsed-
nika Bundestaga je bil ponovno izvoljen Eugen Gestermaier. Izvolili so nato še štiri podpredsednike, ki so socialista Carlo Schmid in Erwin Schiettle, krščanski socla-lec Richard Jaeger in liberalec Thomas Dehler. Jutri popoldne bodo izvolili Erharda za predsednika nove vlade. Za prvi dve glasovanji je potrebna absolutna večina, pri naslednjih pa relativna večina.
Nekaj pred sejo Bundestaga so imeli voditelji bavarskih krščanskih socialcev pod vodstvom Štraus, sa nepričakovan razgovor z Erhar-dom v zvezi z včerajšnjim sporazumom, ki ga je Erhard sklenil z liberalci. Krščanski socialci niso zadovoljni s tem sporazumom. Ba je zahtevajo še eno ministrsko me sto namesto štirih, ki so predvide na. Znano je, da liberalci naspro tujejo vstop Straussa v novo vlado Zatrjuje se, da je Strauss med pogovorom z Erhardom zahteval za svojo skupino neposreden vpliv na zunanjo politiko in na vsenemško politiko. V ta namen naj bi ustanovili novo ministrstvo za evropske zadeve. Bojijo se presenečenj pri jutrišnjem glasovanju za novega kanclerja. Tudi Adenauer je obsodil ((kapitulacijo krščanske demokracije pred liberalci«. Dejal je, da je kompromis, ki je bil sklenjen. «najslabša rešitev, ki so jo mogli najti«.
meni ta pobuda prvi korak k pravi čistiti v vojski. Zdi se, da je bil bivši načelnik glavnega štaba letalstva general Omar Dam že odstranjen, ker je obtožen, da je bil zapleten v upor. Danes je Dani odpotoval v Kambodžo in bo obiskal številne države. Zatrjuje se, da je ze podal ostavko, ki je bila tudi sprejem.
Vojaki so izvršili danes preiskavo v uradih agencije Antara. pre iskava je trajala štiri ure; zaplenili so številne dokumente. Prav tako so napravili preiskavo v u-red-ništvu komunističnega glasila in v uredništvih drugih dveh levičarskih časopisov. Vsi trije dnevniki so prenehali izhajati na u-kaz vojaških oblasti. V vojaških krogih so javili, da so do sedaj aretirali v Džakarti 1334 oseb, ki so bile zapletene v poskus državnega udara.
Na severnem delu Sumatre se nadaljujejo demonstracije. V Me-danu so muslimani zažgali sedež komunistične stranke. Med incidenti je bilo več ljudi ranjenih
Uradno glasilo vojske trdi da-nes, da je predsednik indonezijske komunistične stranke Aidit še vedno svoboden in je na vzhod, nem delu Jave. Kakor je znanej, so pred dnevi nekateri časopisi pisali, da je vojska aretirala Ai-dita.
Poskus udara v Burundiju
BU2UMBURA (Burundi), 19. — Preteklo noč je skupina vojakov Izvedla poskus državnega udara proti kralju. Napadli so kraljevo palačo. Predsednik vlade Leopold Blha je bil hudo ranjen.
Približno štirideset vojakov je ob dveh zjutraj napadlo stanovanje predsednika vlade in kraljevo palačo. Kralj ni bil ranjen in je oseb. no prgvzel poveljstvo svoje straže, ki Je odbila napadalce. Več časa so trajali boji v parku kraljeve palače. Predsednik vlade Leopold Bi-ha je bil ranjen, ko je zapuščal svoje stanovanje, da gre v kraljevo palačo. Zadelo ga je več strelov. Uporniki so se umaknili v vojaško taborišče, kjer so se boji nadaljevali. Nekaj pred poldne so se uporniki predali. Sedaj je zopet vse mimo.
V Burundiju Je od julija 162 že tretji ministrski predsednik postal žrtev atentata. Burundi ima pri-bližno dva milijona prebivalcev in njegovo ozemlje meri 30.000 kvadratnih kilometrov. Sedanji predsednik vlada Biha je po zadnjih volitvah sestavil valdo, ki so jo progresisti obtožlli, da ni odraz teženj, ki so izšle iz volitev. Burundi, ki se je prej imenoval Urundl, je bil skupno z Ruando mandat, ki ga je Društvo narodov po prvi vojni poverilo Belgiji. Pred novo vojno je bilo to ozemlje nemška kolonija.
V ponedeljek izstrelitev «Gcmini 6»
WASHINGTON, 19. — Davi se Je začelo končno pregledovanje in vzvratno štetje v Cape Kennedy za izstrelitev vesoljske kabine «Gemi-ni 6», ki je določena za ponedeljek. Kabini bo poveljeval Walter Shir-ra, drugi pilot pa bo Thomas Staf-ford. Določeno je, da bo kabina krožila 46 ur okoli Zemlje. Glavna naloga astronavta pa bo združiti se s satelitom »Agena«, ki ga bodo ločeno izstrelili z raketo «Atlas». Ta satelit bo opremljen z motorji, ki jih bo uravnaval avtomatični pilot in ki jih bodo poleg tega mogli uravnavati na razdaljo.
V ponedeljek zjutraj bodo najprej izstrelili satelit «Agena» na krožni tir. Po eni uri in 41 minutah pa bodo izstrelili satelit «Ge-mini« na eliptičen tir, ki bo nižji. Nižji tir bo dal kabini možnost, da hitreje kroži oicoli Zemlje. Ce ne bodo mogli iz kakršnih koli razlogov izstreliti kabine «Gemini» v času dveh ur in en četrt po izstrelitvi satelita «Agena», bodo morali čakati 24 ur za izstrelitev. S posebnim manevriranjem se bosta Shirra in Stafford skušala pribli a-ti satelitu «Agena» in se z njim združiti. To je eden od številnih važnih poskusov v okviru priprav za potovanje astronavtov na Luno in na planete.
Gromiko v Havani
HAVANA, 19. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prispel danes iz New Yorka v Havano v spremstvu kubanskega predstavnika v OZN Raula Roa. V Havani bo ostal do sobote. V pisani izjavi, ki jo je izročil časnikarjem pred odhodom, pravi Gromiko, da je politična razprava v OZN pokazala, da večina držav članic želi mir in namerava opustiti vsako politiko napada in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter obsoja kolonializem, rasizem in oboroževalno tekmo.
V DOBOJU
Dva mrtva pri graditvi ceste
BEOGRAD, 19. — V mestu Do-boj v Bosni se je pripetila huda nesreča, pri kateri sta zgubila življenje dva delavca, štirje pa so hudo ranjeni. Delavci, ki so bili zaposleni v podjetju za ceste v Doboju, so gradili podporni zid na obrežju reke Bosne. Na delavce, ki so delali pri utrjevanju obrežja, se je pod pritiskom gramoza, ki so ga iztovorili na obrežju, sesul usad zemlje In jih zasul.
OB OBLETNICI NESREČE
Spomenik sovjetskim oficirjem pod Avalo
BEOGRAD, 19. — Na obronkih Avale, na kraju, kjer so pred enim letom pri letalski nesreči tragično izgubili življenje člani sovjetske delegacije, ki so pod vodstvom maršala Birjuzova prihajali na proslavo 20. obletnice osvoboditve Beograda, in člani posadke letala, so danes ob navzočnosti družinskih članov ponesrečenih, zastopnikov sovjetske armade, visokih jugoslovanskih političnih, državnih in vojaških zastopnikov, odkrili spomenik ponesrečenim sovjetskim bojevnikom.
Načelnik generalnega štaba Jugoslovanske ljudske armade generalni polkovnik Rade Hamovid in zastopnik sovjetske armade general Davidenko, sta v priložnostnih govorih obudila spomin na herojsko borbo narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije proti fašističnemu zavojevalcu In poudarila osebni prispevek ponesrečenih sovjetskih tovarišev v tej borbi, posebno v borbi za osvoboditev Beograda. Hamovid je med drugim dejal, da bo spomenik, ki je izraz zahvale Jugoslavije za njihovo junaštvo, stalno spominjal na skupno borbo, na bratstvo in prijateljstvo sovjetskih in jugoslovanskih narodov in njihovih oboroženih sil. To bo trajen spomenik ljubezni in globoke zahvale ponesrečenim sovjetskim tovarišem, ki so s svojo borbo prispevali k ustvarjanju bratstva in prijateljstva med Jugoslavijo In Sovjetsko zvezo.
Po govorih so ob zvokih žalne koračnice družinski člani ponesrečenih položili na podstavek spomenika cvetje, zatem pa so položili vence predsednika Tita, obrambnega ministra Sovjetske zveze maršala Malinovskega, mesta Beograda, glavnih štabov sovjetske in jugoslovanske armade, Združenja borcev NOB in drugih organizacij
B. B.
Jean Lecanuet kandidat MRP za predsednika republike
PARIZ, 19. — Predsednik MRP Jean Lecanuet je danes sporočil, da bo kandidat centra na predsed niških volitvah, ki bodo 5. decembra. S tem se bo Lecanuet pridružil že znanim kandidatom, ki so Franpois Mitterrand za levico, Pler-re Marcilhacy za neodvisne, Pierre Antier za neodvisne in kmete ter Tixier-Vignancour za skrajno desnico.
S kandidaturo Lecanueta so končno znani kandidati vseh političnih struj z edino izjemo golistične stranke. Do sedaj ni de Gaulle še uradno sporočil, ali misli ponovno kandidirati.
Lecanuet Je na tiskovni konferenci sporočil, da bo že danes odstopil kot predsednik MRP, da s tem dokaže, «da hoče biti nad političnimi formacijami«. V zvezi z zadnjim govorom predsednika vlade Pom-
pidouja je Lecanuet dejal: «V svojem nedavnem govoru je ministrski predsednik izjavil, da vidi v predsedniških volitvah samo borbo med predsednikom in preteklostjo. S svoje strani bi želel odpreti pot prihodnosti.«
Socialistična radikalna stranka se bo sestala v petek v Lionu na vsedržavnem kongresu, da določi svoje stališče glede predsedniških volitev in zlasti glede kandidature Mitterranda. Vse kaže. da bo stranka podprla Miterrandovo kandidaturo. Na vsak način pa je gotovo, da bo nastopila proti golističnemu kandidatu.
Zveza za človeške pravice Je objavila resolucijo, s katero z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo sprejeto njeno večkrat izrečeno mnenje glede potrebe enotnega kandidata levice. Resolucija Izraža upanje, da se bo enotnost, ki se bo pokazala na demokratičnem sektorju med volilno kampanjo, ohranila tudi po izvolitvi predsednika.
Muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji
BEOGRAD, 19. — V Beogradu bodo jutri slovesno odprli muzej sodobne umetnosti, ki bo nadaljeval dosedanje delo beograjske moderne galerije. V muzeju, ki je v Novem Beogradu v novi modemi stavbi, bo stalno razstavljenih o-krog 800 del uglednih jugoslovanskih umetnikov 20. stoletja. V prostorih muzeja bodo prirejali tudi razstave likovnih umetnikov iz Jugoslavije in inozemstva, predavanja in razprave o likovni umetnosti. Muzej razpolaga z nad 3000 pomembnimi deli jugoslovanskih likovnih umetnikov ter spada s svojo zbirko med najuglednejše ustanove te vrste v Jugoslaviji.
Bombni napadi na Severni Vietnam se nadaljujejo
SAJGON, 19. — Ameriški strateški bombniki «B 52» so danes bombardirali džunglo približno 50 kilometrov severozahodno od Sajgo na. Ameriško vojaško poveljstvo je Javilo, da je bilo včeraj sestreljeno eno ameriško letalo nad Severnim Vietnamom. Toda iz Hanoja poročajo, da je bilo sestreljenih pet ameriških letal in da so več pilotov ujeli. Eno od petih letal je bilo izvidniško letalo brez pilota.
Tudi danes so bili v raznih krajih spopadi med partizani in ameriško ter sajgonsko vojsko.
RIM, 19. —
Po podatkih ENEL so v prvih osmih mesecih proizvedli v Italiji 51.2 milijona kilovatnih ur električne energije in 6.52 odst. več kot v istem lanskem razdobju. Od tega odpade 27.8 milijona na hidroenergijo, 19.2 na termoenergijo, 1.7 na metan in 2.3 na nuklearno energijo. ENEL je po proizvodnji daleč na prvem mestu s 36.7 milijona kilovatnih ur sledijo občinska podjetja z 2.7 milijona, elektrarne v obratih z 10.3 milijona in razni z 1.5 milijona kilovatnih ur.
Predsednik Johnson v spremstvu žene na vrtu bolnišnice. Johnson se je v ponedeljek prvikrat po operaciji sprehajal na prostem
Na kongresu Svetovne sindikalne zveze je jugoslovanski sindikalni voditelj Svetozar Vukmanovič predlagal ustanovitev novega enotnega svetovnega sindikalnega gibanja, ki bi na široki osnovi zajelo vse sindikalne organizacije. Indijski delegat pa je obtožil Kitajce, da zavračajo miroljubno sožitje in nujnost preprečitve svetovne vojne, ter poudaril, da je zaradi tega razumljivo, da so hujskali Pakistan, naj začne vojno z Indijo.
Indijski predsednik vlade Sastri je izjavil, da Kitajska ni dala doslej nonene pobude za normalizacijo odnosov z Indijo — v zvezi s trditvami da je Romunija posredovala med obema državama. Sastri je izjavil tudi, da Indija ne bo izdelovala atomskih bomb. U Tant pa je sporočil varnostnemu svetu, da se kljub premirju stanje med Indijo in Pakistanom ni izboljšalo, temveč celo poslabšalo, ker sta obe državi premirje večkrat prekršili, čeprav spopadi niso tako močni.
Na indonezijskem otoku Sumatri se nadaljujejo demonstracije in v mestu Medanu so muslimani zažga. li sedež komunistične stranke, tako da je bilo več oseb ranjenih. Zaradi sodelovanja pri državnem udaru so v Džakarti doslej aretirali 1334 oseb. V zvezi s kitajsko protestno noto, do katere Sukamo-va vlada še ni zavzela uradnega stališča, je njen predstavnik izjavil, da ni bilo nobene preiskave v prostorih kitajskega poslaništva. Zato prevladuje mnenje, da pomeni kitajska nota pripravo na spremembo kitajske politike do Indonezije.
štirim že znanim kandidatom na francoskih predsedniških volitvah, se je včeraj pridružil predsednik demokristjanske MRP Jean Leca-nuj‘; Uegolisti še niso uradno spo. ročili, da bo kandidiral de Gaulle.
Vlada Južne Rodezije bo morda že danes enostransko razglasila ne-odvisnost kljub VVilsonovemu opozorilu in kljub govoricam, da bi britanska vlada v tem primeru reagirala z gospodarskimi sankcijami.
Predsinočnjim je skupina vojakov v Burundiju izvršila neuspel poskus državnega udara proti kralju. Predsednik vlade Biha je bil hudo ranjen in je že tretji vladni predsednik, ki je postal žrtev atentata.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.4, najnižja 11,2, ob 19. url 13.2; zračni tlak 1021.2 raste, vlaga 22 odst., veter vzhodnik 20 km na urQ, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.6 stopinje.
Tržašk
dne vn
Danes, SREDA, 20. oktobra
Felicijan
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.12. Dolžina dneva 10.45. Luna vzide ob 0.55 in zatone ob 15.45
Jutri, ČETRTEK, 21. oktobra
Urška
KRITIKE ZAKONSKEGA OSNUTKA NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
V posvetovalnem odboru za kmetijstvo morajo biti tudi delavci in spolovinarji
Interpelacija komunističnih svetovalcev v zvezi z izvajanjem čl 3 deželnega statuta - Vprašanje o gostovanjih gledališča Verdi in Stalnega gledališča v Sloveniji in na Koroškem
Včeraj zjutraj je bila v tržaški Občinski palači 108. javna seja deželna sveta avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina.
Na dnevnem redu prvega dela seje so bila vprašanja in interpelacije deželnih svetovalcev. Eno izmed vprašanj (zastavil ga je liberalec Trauner) je zadevalo podvojitev železniške proge Trst-Benet-ke na odseku Cervignano-Quarto d’Altino. Odbornik Dulci je odgovoril. da Je sicer res, da so odložili dela za podvojitev te železniške proge na drugo petletko vsedržavnega načrta za obnovo in modernizacijo železnic, toda to se je zgodilo zato, ker so se med tem stroški za gradnje in nakup železniškega materiala zelo zvišali. Deželna uprava na vsak način skrbno zasleduje vprašanje ter skuša na vse načine, da bi se zadeva čimprej rešila na pozitiven način.
Svet Je nato prešel na obravnavanje raznih interpelacij. Prva je bila na vrsti interpelacija socialdemokratskih svetovalcev Berolija in Devetaga. Gre za pobudo, da se zgradi v Kami ji, ali pa morebiti tudi na Nevejskem sedlu, poletni «college» za vseučiliške dijake. Ta pobuda bi dala možnost študentom, ki so prisiljeni, da se posvetijo med šolskim letom produktivnemu delu, da opravijo v poletnem roku določene izpite. Odbornik Vica-rio je odgovoril, da je pobuda sicer zelo koristna, toda obstajajo določene težave finančnega značaja ter bi Jo bilo torej treba proučiti bolj izčrpno.
Naslednja interpelacija, ki so jo predložili komunist Bacicchi in drugi, je zadevala naslednje vprašanje; «Predhodna odobritev organov SET (Skupnega evropskega tržišča) deželnih zakonskih osnutkov glede finančnih olajšav za industrijo.«
Komunistični svetovalci so vložili to interpelacijo, ker menijo, da vmešavanje SET v industrijski razvoj dežele pomeni dejansko ohromitev deželne avtonomije ter s tem kršenje ustreznih členov deželnega statuta. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti se je v svojem govoru skliceval na neki sklep ustavnega sodišča, ki je zadeval avtonomno deželo Sicilijo. V tem sklepu je rečeno, da mora avtonomna dežela upoštevati mednarodne obveze države. -iia vsak način pa — je delal dr'. Berzanti — ne gre zato, da se zaracpejo te med' narodne obveze, temveč, da se zahteva, naj se izvedejo dosledno. Interpelacija komunističnih svetovalcev je zadevala tudi vprašanja industrijskega razvoja v beneški pokrajini ter v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina. Svetovalec Bacicchi je izjavil, da ga odgovor ni zadovoljil. Dejal je še, da si njegova skupina pridržuje možnost, da spremeni interpelacijo v resolucijo (v tem primeru bodo morali vsi svetovalci podati svoje mnenje).
Socialdemokratski svetovalec De-vetag Je vprašal deželnega odbornika Vicaria, kaj namerava deželna vlada ukreniti glede gostovanj gledališča Verdi in Stalnega gledališča v deželnih središčih, v Sloveniji in
odgovoril, da ta zadeva ne spada, sicer v direktno pristojnost dežele, toda deželna uprava se je pozami-nala za stvar tudi ob priliki nedavnih srečanj s predsednikom SR Slovenije ter s predsednikom koroške deželne vlade.
Svet je nato prešel na obravnavanje zakonskega osnutka o «usta-novitvi deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo«. Osnutek je pripravil deželni odbor ter ga predložil II. stalni komisiji. Poročilo o sklepih te komisije je podal demokristjanskl svetovalec Vir-golini.
golini in odbornik za kmetijstvo.
Na kraju naj še omenimo, da so komunistični svetovalci (šiškovič in drugi) vložili na predsedstvo deželne vlade interpelacijo v zvezi z izvajanjem čl. 3 deželnega statuta. V interpelaciji svetovalci ugotavljajo, da so pristojnosti dežele v zvezi s tem členom absolutno nejasne ter da je nemogoče začeti reševati specifične probleme slovenske manjšine «ker vlada preprečuje obravnavanje teh problemov v okviru deželnega sveta«. Spričo tega omenjeni svetovalci zahtevajo, naj deželna vlada posreduje pri osrednji vladi, da ta izda čimprej nor-
čiji komisije sestavljen iz 8 členov. Odbor bo sestavljen iz stalnih članov, a občasno bodo lahko poklicali na seje tudi predstavnike raznih strokovnih in drugih organizacij, posebno, ko bo šlo za določene konkretne probleme.
Po poročilu svetovalca Virgolina se je začela splošna diskusija. Za besedo so vprašali svetovalci; Moro (PSI), Moschioni (KPI), Cogo (KD), Boschi (MSI), Bertoli Ri-naldo (PLI), Angeli (PSI), Bettoli (PSIUP) in Coghetto (KPI).
Komunist Moschioni je poudaril, da Virgolinijevo poročilo ni pojasnilo nekaterih vprašanj o katerih so komunisti izrazili svoje dvome že v komisiji. KD — je dejal govornik mora pojasniti, če bo ustanovitev tega odbora dokončno Zavrla ustanovitev drugih deželnih organov (kot na primer ustanove za kmetijski razvoj). Pripomnil je še, da zakonski osnutek ne spoštuje načela decentralizacije, ker so pokrajinski sveti pri tem popolnoma puščeni vnemar. Nadalje je poudaril, da zakonski osnutek pozablja na predstavništvo kmečkih delavcev, spolovinarjev itd. ter daje prednost izključno funkcionarjem in tehnikom.
Vprašanju predstavništva delavskih slojev je posvetil posebno pozornost svetovalec Bettoli (PSIUP), ki je odločno napadel osnutek ter s številnimi podatki pojasnil svoj spreminjevalni predlog. Bettolijev govor je povzročil precejšnje negodovanje demokristjanov ter ustvaril kar napeto ozračje v dvorani. Govornik je obtožil demokristjan-sko skupino, da vodi razredno po-, litiko v korist, določenega sloja kmetovalcev tolitčktttlh »bbfletbval-cev zemlje) ter pozablja na druge sloje. Gre za napad "furlanskih večjih zemljiških posestnikov na delavske sloje v kmetijstvu. «Ne priznavam je dejal Bettoli — Bono-mijevi organizaciji monopola nad kmetijstvom, kajti 40 odst. kmečkega prebivalstva je sestavljenih prav iz delavcev in spolovinarjev. Da bi podkrepil te svoje teze je govornik navedel statistične podatke o sestavi zemljiške lastnine in kmečkega prebivalstva v vseh treh pokrajinah avtonomne dežele.
Socialist Moro je zahteval, da se zagotovi v odboru pravično predstavništvo družbenim slojem v hribovskih krajih (Kamija, dolina Bele — Kanalska dolina).
Na današnji seji bosta odgovo-n* Koroškem. Odbornik Vicario je rila svetovalcem poročevalec Vir-
VANDALSKO DEJANJE PRI SV. IVANU
Pobalini razbili 19 šip na stavbi slovenske šole
Neka ženska je videla 3 pobaline, ki so pri belem dnevu metali kamenje v šipe - Policija uvedla preiskavo
Osnutek je v dokončni formula- me za izvajanje čl. 3 posebnega
statuta, v okviru zakonodajnih in upravnih pristojnosti, ki jih predvidevajo čl. 4, 5, 6 in 3. odstavek čl 7 posebnega statuta.
V	NEDELJO, 24. OKTOBRA
V	Vidmu proslava «Garibaldinskih» brigad
V	nedeljo, 24. t. m. bo v Vidmu vsedržavna manifestacija, ki jo pri. reja KPI in FGCI v počastitev 22. obletnice ustanovitve partizanskih udarnih brigad «Garibaldi». Manifestacije se bodo udeležila močna zastopstva iz tržaške in go-riške pokrajine, iz pordenonskega okrožja ter zastopstva iz Veneta, Tridenta-Zgornjcga Poadija in Emilije. Udeležili se je bosta tudi delegaciji iz Slovenije in Koroške, kar bo dalo manifestaciji značaj prijateljstva med narodi in utrjevanja antifašistične enotnosti.
Program manifestacije obsega; ob 9. uri zbiranje delegacij v Ul. Tullio, T. Ciconi in Leopardi; ob 10. uri začetek povorke po Ul. A-quileia, Vittorio Veneto, Trgu Li-berta, Ul. Cavour in Trgu XX Set-tembre. Ob 11. uri bo na Trgu XX Settembre govoril zlata kolajna posl. Arrigo Boldrini. Njegov govor bo še posebno zanimiv, ker se je posl. Boldrini pravkar vrnil z obi-ska v Severnem Vietnamu, kamor se je podal z delegacijo, ki je ponesla vietnamskemu ljudstvu v borbi za svobodo zdravstvene naprave, ki so bile nakupljene s sredstvi, ki jih je zbralo demokratično italijansko ljudstvo po vsej državi.
POJASNILO K PISANJU DOLOČENEGA TISKA
la prenos domače valute v tujino ni bila izdana nobena nova določba
S polnim listom nese lahko vsak državljan, tudi iz obmejnega pasu, v Jugoslavijo 50.000 lir in v določenih primerih do 500.000, vsak prebivalec obmejnega pasu s propustnico pa 20.000 lir pri vsakem prehodu
V zadnjih dneh se je v mestu in okolici začela širiti govorica, da bodo finančni stražniki na ita-lijansko-jugoslovanski meji odslej strože nadzorovali osebni obmejni promet ter zahtevali posebno dokumentacijo za večje zneske italijanskih lir, ki bi jih imeli pri sebi ob prestopu meje državljani s stalnim bivališčem v obmejnem pasu. Govorice so se začele širiti po objavi nekega obvestila, ki se ie pred dnevi pojavilo v tisku, in v katerem je bilo rečeno, da smejo državljani z italijanskim stal-. nim bivališčem ob meji nesti s i seboj čez mejo, čeprav potujejo s potnim listom, le 7000 lir v italijanski valuti in 3500 lir v «natu-ralijah», kot so hrana in podobno, medtem ko lahko nesejo s seboj italijanski državljani iz notranjosti države do 50.000 lir v gotovini; če pa se nameravajo zadržati v tujini dlje časa, ali pa če potrebujejo denar za kaj drugega, sme-
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Odložena razprava in glasovanje o proračunu pokrajinske uprave
Odobren sklep o odpovedi dogovora i ustanovo EAAS z ugotovitvijo, da je treba tej koristni ustanovi vendarle rešiti življenje
Neznani pobalini so v nedeljo popoldne in v noči med ponedeljkom in torkom razbili 19 šip na oknih stavbe pri Sv. Ivanu, kjer imajo svoje prostore slovensko u-čiteljišče, gimnazija, osnovna šola in vrtec. Prvič so razbili 15 šip v nedeljo pri belem dnevu, in sicer približno ob 12.15, druge štiri šipe pa so razbili ponoči, verjetno po 21. uri. Vse razbite šipe so na desni strani stavbe v smeri proti hribu. Največ razbitih šip je v prvem nadstropju na hodniku u-čiteljišča. Neka gospa, ki stanuje v visoki hiši za šolo, je v nedeljo okrog 12.15 gledala skozi okno in je zapazila tri pobaline v starosti od 13 do 14 let, ki so metali kamenje proti -oli. Ko je začela kričati so pobalini zbežali. Enega pozna na videz. 2ena šolskega sluge je bila tedaj v veži in je slišala ropot ter žvenket razbitih šip. Pohitela je v gornie nadstropie in pogledala skozi okna toda pobalinov ni bilo več. Na hodniku pa je bilo vse polno steklenih drobcev in kamnov. Šolski sluga je nato obvestil poveljstvo karabinjerjev, ravnatelj učiteljišča prot. Kacin pa je v ponedeljek dopoldne prijavil zadevo policiji. Karabinjerji in agenti policije so takoj začeli s preiskavo in so zaslišali skupino mladoletnikov, toda krivcev niso odkrili. Kakor da jim ne bi zadostovalo, so podleži ponoči spet razbili druge šipe. Sledila je druga prijava policija pa nadaljuje s preiskavo.
šča, ki se bo začelo 22. nov. 7 Izžrebanih ljudskih sodnikov je Iz Vidma, trije so iz Trsta ter po eden iz Maniaga in Gorice.
Ocenjevanje julijske škode v kmetijstvu
Pod predsedstvom odbornika VI-ginija se je včeraj v pokrajinski palači sestala svetovalska posvetovalna komisija za kmetijstvo. Preučevali so vprašanje postopka za o-cenjevanje škode, ki jo je kmetijskim gospodarstvom na Tržaškem povzročilo julijsko neurje.
Pri padcu s postelje si je otrok prebil lobanjo
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj s pridržano prognozo sprejeli 10-mesečnega otroka Carmela Bossija iz Ul. Dell’Acqua 14 zaradi prebitja lobanje na desni strani. Otroka je v bolnišnico pripeljala 34-letna mati Liliana, ki je povedala, da je sinček v trenutku, ko ni pazila nanj že 13. tm. okrog 9. ure padel s posteljice in se pobil po glavi.
Sinoči je bila seja pokrajinskega sveta, ki se je precej zavlekla, proti koncu pa je bila zelo razgibana. Kazalo je celo, da se bo zaključila razprava o proračunu In da bo prišlo do glasovanja. Pri tem pa je prišlo do prerekanja In hudih očitkov. Po polurnem odmoru so se duhovi pomirili in svetovalci so z večino glasov sklenili, naj se na prihodnjih sejah nadaljuje z razpravljanjem o nujnih ukrepih in o proračunu.
O vprašanju proračuna Je bilo govora že ob začetku seje, ko le prišla na dnevni red resolucija svetovalca odv. Jone (PLI), ki je zahteval, naj se po vprašanjih in odobritvi nujnih sklepov takoj začne razprava o proračunu. V obrazložitvi svoje resolucije je odv. Jona dejal, da bo diskusija o proračunu lahko zelo kratka, saj niso nastale od julija nobene spremembe in odbor nima več političnega ravnotežja. Njegova resolucija je bila zavrnjena in je sledila odobritev dolge vrste raznih sklepov pokrajinskega odbora. Med temi sklepi je največje važnosti odpoved dogovora pokrajinske uprave s »Pomožno ustanovo za socialno skrbstvo (E.A.A.S.). Veljavnost dogovora z omenjeno ustanovo zapade ob koncu leta, rok za odpoved pa tri mesece prej.
Pokrajinski svet je soglasno odobril sklep pokrajinskega odbora, da se odpove dogovor z omenjeno u-stanovo. Predsednik pokrajine dr. Savona je obširno obrazložil razmere ter utemeljil sklep. Pri tem pa je poudaril, da je nujno potrebno najti primerno rešitev, ker omenjena ustanova opravlja važno delo, v korist raznih javnih in podpornih ustanov. Dejal je, da je do sedaj največje breme za vzdrževanje te ustanove nosila pokrajina, čeprav je imela od nje sorazmerno manj koristi, medtem ko so druge ustanove prispevale le mali delež. Z odpovedjo dogovora hoče pokrajinska uprava prisiliti druge ustanove, da prevzamejo svojo odgovornost pri rešitvi tega problema. Obljubil je, da se bo pokrajinska uprava zavzemala za obstoj take ustanove v eni ali drugi obliki in da bi sprejela v službo določeno število osebja, če bi prišlo do razpustitve. Pri omehjeni ustanovi Je namreč zaposlenih 37 uslužbencev, ki so zaskrbljeni kako bo z njihovo zaposlitvijo po 31. decembru. Predstavniki raznih skupin so v diskusiji poudarili, da bi morale za ureditev tega vprašanja poskrbeti predvsem dežela in tržaška občina, skupno seveda s pokrajino in drugimi ustanovami.
Po odobritvi raznih sklepov je prišla na vrsto resolucija svetovalca Collija (KPI), ki je zahteval, naj se po vprašanjih svetovalcev začne razprava o proraču nu. Ta predlog je občinski svet odobril z. večino glasov, ker so se predstavniki strank odbora vz.dr-žali glasovanja.
Sledili so odgovori na nekatera vprašanja svetovalcev, in sicer na dve vprašanji odv. Tone o ostavki
odbornika Degana ter o sprejemu v službo Dušana Hreščaka. Glede odbornika Degana je dr. Savona dejal, da je zadeva rešena, ker je odbornik Degano preklical svojo ostavko, glede Dušana Hreščaka pa je odgovoril odborrik Višin-tin, ki je izraz.il svoje začudenje, da svetovalec Jona vztraja pri tem vprašanju, saj je z.nano, da Dušan Hreščak ni v službi pri pokrajinski upravi, ampak se pokrajinska uprava poslužuje njego vega sodelovanja samo z.a prevode, kar mu plačajo po že določe^ ni tarifi.
Ko so bili zaključeni odgovori na vprašanja svetovalcev( je predsednik napovedal diskusijo o proračunu in oobornik Dassovich je prečital poročilo odbora z utemeljitvijo proračuna. Poudaril je, da ni nobene spremembe in da je proračun tak kot je bil predložen pokrajinskemu svetu že .pred meseci. Prav tako niso od julija nastale nobene politične spremembe pri pokrajinski upravi.
Pri tem je prišlo do ostrega besednega spopada med opozicijo in predstavniki strank odbora. Demokristjani in socialdemokrati so poudarjali, da opozicija zahteva takojšnjo razpravo o proračunu, ko munisti, liberalci in mi,sini pa so očitali odboru, da hoče izkoristiti priložnost zaradi odsotnosti enega misovskega svetovalca
gledališča Rossetti. Predstavili so tudi nov program društva, ki obsega 14 koncertov začenši s 15. novembrom.
Za abituriente in študente inženirstva
Danes drugi razgovor o poklicnem usmerjanju
Danes ob 18. uri bo v zbornični dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb drugi iz serije štirih razgovorov o ((poklicni izbiri mladih glede na njihov študij«, za katere je dal pobudo urad za poklicno usmerjanje. Govorniki inž. Čarne-vale, inž. Della Rossa, inž. Faccano-ni in inž. Di Monda. ter prof. Ma-russi bodo obravnavali vprašanje inženirstva in znanosti na področju izvrševanja svobodnih poklicev, industrijskih aplikacij in aktivnosti na področju javne in zasebne zaposlitve. Razvore bo vodil inž. Pol-verigiani.
K temu drugemu razgovoru so vabljeni vsi tisti, ki jih vprašanje lahko zanima in predvsem lanski visokošolski abiturienti, študenti, ki bodo postali abiturienti letos, študenti inženirske in znanstvene fakultete, starši in svojci študentov. Urad organizira tudi kolektivne o-biske v znanstvenih inštitutih na tržaški univerzi. Vsi ki se teh o-2 Včeraj je bil občni zbor članov blskov želijo udeležiti naj se pri-tržaškega «Koncertnega društva«, javijo na zaključku vsakega razgovo-Po poročilu predsednika Negrija ra ali v naslednjih dneh pri uradu so razpravljali o vprašanju sedeža za poklicno usmerjanje v Ul. S. društva in v tej zvezi o obnovitvi Nicolb 7/II.
iniiimiiMmniimHiiiiimmmmiiMniiiMHHiiiiiHiiiuumniiiiuiiiiiHiiiiinimiiiinmiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
HA OPČINAH IH V DREVOREDU PAHHUHZIO
Dve ženski povoženi Ko sta prečKali cesto
Žrtev nesreče na Opčinah so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje
V presledku tridesetih minut sta ska se ni pobrigala, da bi pogleda-
Izžrebani ljudski sodniki
V dvorani tržaškega porotnega sodišča so včeraj izžrebali 12 ljudskih sodnikov za II. zasedanje tržaškega prizivnega porotnega sodi-
se včeraj zjutraj pripetili dve prometni nesreči, pri katerih sta se hudo ranih dve ženski. Prva nesreča se Je pripetila na cesti ob openskem pokopališču. Okrog 8. ure je 61-letna Stefania Blasevich por. Mersich z Opčin 1075 hodila po cesti proti središču Opčin. Nenadoma pa se je namenila čez cesto, ne da bi se prej prepričala, če prihajajo avtomobili. Ko je bila že sredi cestišča, je za njo z avto-furgonom VW TS 45842 privozil 40-letni Guido Zidarič iz Nabrežine 120. Zidarič je sicer opazil Bla-sevichevo in je tudi hitro zavrl vozilo, toda ni mu uspelo, da bi se ženski izognil ter jo je podrl. Pri padcu je Blasevlcheva z glavo močno udarila v asfalt in začela krvaveti iz ušes. Ponesrečenki Je Zidarič priskočil na pomoč in poskrbel, da so jo nekaj časa potem z rešilnim avtom hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri nesreči si je Blasevicheva verjetno prebila lobanjo.
Druga nesreča se je pripetila približno pol ure prej v nevarnem Drevoredu D’Annunzio, kjer je 70-letna Antonietta Tommaslni por. Peresson iz istoimenskega drevo, reda 18, v bližini kina «Capitol» neprevidno šla čez cesto. Ko je bila že sredi cestišča, je navzdol po drevoredu z vespo TS 23918 pri. vozil 23-letni Claudio Betrocchi iz Campor 45 ter žensko podrl. Ra-njeno Tommasinijevo so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti teden dni. Pri padcu se je pobila ln ranila po levem stegnu in desni nogi.
Ena izmed razbitih šip na šolskem poslopju
Smrtne posledice prometne nesreče
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj podlegla zadoblje-nim poškodbam 72-letna Margheri-ta Savron por. Saule iz Ul. Pie-traferrata 51, ki je prejšnjo soboto v Zavljah pri stavbi štev. 47 postala žrtev hude prometne nesreče. Savronova je tistega dne hodila ob robu ceste In se nenadoma namenila čez, ker je hotela doseči nasprotni pločnik. Toda žen.
la če prihajajo avtomobili in to-je bilo zanjo usodno. Ko je bila že sredi cestišča, je z avtom fiat 500 TS 46142 v smeri proti Trstu privozila 25-letna Maria Luisa Ta-larini iz Ul. Pola 55. Savronova je napravila še nekaj korakov in tako trčila v levi prednji blatnik avtomobila. Zaradi sunka Je nato padla in se pri nesreči hudo pobila po glavi. Ponesrečenko so tedaj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo pridržali na ne. vroklrurškem oddelku. Zal pa so bile vse zdravniške nege zaman in včeraj je nesrečna Savronova izdihnila.
jo državljani z bivališčem daleč od meje nesti s seboj čez mejo do 50XC0 lir, pod pogojem, da se vsota zapiše na potni list. •
Omenjeno obvestilo je bilo precej nejasno in je zato zbudilo vrsto dvomov v prebivalcih obmejnih pokrajin, ki so se zlasti v zadnjih letih močno in vsestransko navezali na sosedna jugoslovanska področja. (Samo v preteklem septembru se je s Tržaškega podalo v Jugoslavijo s propustnico čez 3C0.C00, s potnim listom pa čez 200.000 italijanskih državljanov.) Nejasnost je izhajala iz tega, ker so se v opozorilu prepletala določila, ki so se nanašala na praktično izvajanje videmskega sporazuma (promet s prepustnicami) in splošna določila, ki veljajo za mednarodni osebni promet s potnim listom.
Na finančni intendanci so nam v tej zvezi zatrdili, da niso osrednje finančne in carinske oblasti izdale v zadnjih mesecih nobene nove določbe, kar se tiče prenosa domače valute čez mejo. Na meji z Jugoslavijo velja torej še vedno isti splošni pravilnik, ki je veljal pred tednom dni ali pred meseci. Ce potuješ čez mejo, veljajo pravila videmskega sporazuma in lahko neseš čez mejo do 20.000 lir v italijanski valuti. Ce pa potuješ * potnim listom, lahko neseš čez mejo do 50.000 lir. Se vedno je namreč glede tega v veljavi ministrski dekret z dne 29. januarja 1958, ki prinaša izvajalna pravila k členu 6 zakonskega dekreta št. 476 z dne 6. junija 1956. Dekret, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 34 8 februarja 1958, določa v členu št. 4 naslednje: izvoz italijanskih bankovcev je dovoljen tako domačim državljanom kakor tujcem do višine 50 tisoč lir. Ako italijanski državljan ne nosi s seboj večjih količin tujo valute, kreditnih pisem in po aobnih vrednostnih papirjev te« se podaja v tujino kot turist, v študijske namene ali na zdravljenje, sme imeti s seboj ob prestopu čez mejo več kakor 50.000 italijanskih lir, in sicer največ do 500.000 lir hkrati.
Točka a) omenjenega člena ministrskega dekreta se zaključuje z opozorilom, da veljajo Za prenos italijanske valute čez mejo, v primeru ko gre za osebe, ki imajo svoje stalno bivališče v obmejnem pasu, posebne določbe. O teh določbah pa nam na finančni inten-danci niso znali povedati ničesar. Zaradi tega ,s«iq. se obrnili neposredno na tržaško delegacijo bivšega Državnega inštituta za zamenjave (danes Uffičio Italiano dei Cambi), ki je izvršni državni organ, jji ima med svojimi nalogami tudi to, da nadzoruje uvoz in izvoz domače in tuje valute iz države Na omenjenem uradu so nam potrdili, da niso osrednje o-blasti v zadnjih mesecih izdale nobenih novih določil, kar se tiče iznosa denarja ob prestopu meje s potnim listom, kar se tiče posebnih določb, ki naj bi veljale za državljane s stalnim bivališčem v obmejnem pasu, pa niso bile doslej izdane nikakršne določbe te vrste, čeprav se ministrski dekre* sklicuje nanje.
Iz vsega tega sledi, da je treba najprej dobro ločiti prestop meje s propustnico in prestop s potnim listom. Državljani, ki se podajajo v tujino in torej tudi v Jugoslavijo s potnim listom, so vsi enaki pred zakonom, pa naj imajo svoie stalno bivališče v Trstu ali v Mi. lanu. Zaradi tega smeje ob prestopu čez mejo imeti pri sebi do 50.000 lir, če pa se podajajo v tujino za več časa, smejo imeti pri sebi tudi večji znesek v lirah, V tem primeru, če gre za vsote čez 50.000 lir, smejo obmejni cariniki zahtevati vpis teh sredstev na potni list. Nikakor pa ne drži, da smejo imeti Tržačani ob prehodu čez mejo s potnim listom le do naiveč 7000 lir v gotovini in do 3500 lir vrednosti v naturalijah, kakor ie bilo razumeti iz nekega opozorila v nekem tržaškem listu.
sprejelo njegove pesmi za svoje, ljubilo ga je tudi tedaj, ko je moral trpeti preganjanje in mu še z žalovanjem ob njegovi smrti dokazovalo ljubezen, čez mnogo let, ko se je bilo treba boriti za svobodo slovenske zemlje, je tudi brigada borcev nosila pesnikovo ime.
Rudi Hdnn je z barvnimi diapozitivi pokazal ves Gregorbitev širši in ožji svet od Triglava in Jalovca do Krna in Matajurja ter od Trente in Soške doline do Vipave. Popeljal nas je po vseh postajah pesnikovega življenja od Vršna, Kobarida, Rihemberka, Gradišča, Gorice ter do Sv. Lovrenca, kjer počiva po smrti. Vmes smo slišali (s plošče) dve izredno lepo zapeti pesmi na Gregorčičevo besedilo: Pogled v nedolžno oko in Nazaj v planinski raj.
Večer je prav lepo uspel in z zanimanjem pričakujemo naslednjih torkovih večerov.
SG v Trstu vabi na
INFORMATIVNO PREDAVANJE O SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
ki bo:
v organizaciji p. d. Skedenj v PETEK, 22. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani v Skednju
v organizaciji SHLP v PETEK, 22. t. m. ob 20.30 v mali dvorani v Ulici Madonnina. Pri večeru sodeluje pevski zbor J. Gallus
v organizaciji p. d. iz Križa v SOBOTO, 23. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu
v organizaciji p. d. Prosek ■ Kontovel v PONEDELJEK, 25. t. m. ob 20.30 v prosvetnem društvu
predaval bo F. Benedetič, člani SG pa bodo recitirali Cankarjeve črtice.
Opozorilo konzorcija In odbora
Ne nasedajte in ne podpisujte
Konzorcij razlaščencev in oškodovancev opozarja svoje člane in vse prizadete na obvestilo, ki je bilo objavljeno že 1. t. m. v Primorskem dnevniku in jih ponovno svari, naj se ne prenaglijo in ne podpisujejo nobenih pogodb o u-vedbi služnosti na svojih zemljiščih, da jim ne bo kdaj žal. Vodstvo konzorcija se ne more strinjati s pogodbo kakršna je ljudem predložena v podpis in je tik pred predložitvijo popravkov, ki naj bodo za prizadete sprejemljivi. Gre za trajanje služnosti, za obliko, za začasno zasedbo in za mnogo drugih pogojev, ki niso v sedanji pogodbi jasni ali sploh omenjeni; ki pa jih je treba jasno določiti, da ne bo pozneje razočaranja in upravičena jeze za škodo, ki bi jo prenagljenost in nepremišljenost lahko povzročili. Zato odbor konzorcija svetuje vsem prizadetim, naj ne podpišejo ničesar preden se na posvetujejo z njegovimi predstavniki.
• * *
Odbor za pomoč razlaščencem odločno poziva vse prizadete lastnike zemljišč, preko katerih namerava družba SIOT speljati naftovod, naj ne nasedajo in naj ne podpišejo katere koli listine ali pogodbe brez posvetovanja s strbkov-j nlmi slovenskimi organizacijami.
In to zlasti iz naslednjih raz logov:
1.	ker nekatere osebe in geometri, ki nastopajo v imenu družbe SIOT nimajo pooblastil, ki bi jo obvezovale;
2.	ker so cene prenizke ln ni priznana odškodnina za delitev parcel itd.;
3.	ker ni določen rok, ko bo morala SIOT plačati odškodnino;
4.	ker je predlagana pogodba za vknjižbo služnostne pravice nespre. jemljiva tudi iz drugih razlogov, in upošteva samo koristi družbe SIOT. ne ščiti pa pravic lastnikov zemljišč.
2 Danes sc bodo na italijanskem liceju v Kopru sestali profesorji italijanskega jezika in literature na višjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom za italijansko manj šino v Istri. Izdelali bodo enotni učni program, ki bo veljal za vse višje srednje šole z italijanskim jezikom.
Delavec padel iz kabine žerjava
Na delu se je včeraj ponesrečil 5l-letni tesar Aurelio Furlan iz Ul. Racheli 10, ki Je uslužben pri podjetju Taurus. Furlan je včeraj o-krog H- ure v železarni Italsider v Skednju izvrševal svoje delo v kabini nekega žerjava. Iz še nepojasnjenih razlogov je nenadoma izgubil ravnotežje in padel iz kabine žerjava z višine štirih metrov. Pri padcu se je pobil in ranil po čelu, po spodnji ustnici in desnem stegnu ter si zlomil desno nadlakt ter levo nogo. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši, ki so tudi poklicali rešilni avto RK. Bolničarji so ranjenega Furlana odpeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečenca sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih.
Na Kontovelu sta trčila
Včeraj popoldne so z avtom RK prepeljal; v bolnišnico 39-let-nega Marčelu Trampuža s Proseka št. 767 in 51-letnega Maria Regenta s Proseka št. 287. Prvega so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi več ran po udih, drugemu pa so nudili prvo pomoč in bo o-kreval v 5 dneh Regent je povedal, da je malo prei proti domu vozil vespo TS 27074. na kateri se je peljal tudi Trampuž. Ko je privozil na Kontovel pa je trčil v avto TS 15497, ki ga je proti levi zavozil 37-letni Mario Mevla s Kontovela št. 1.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Zanimiv večer o Simonu Gregorčiču
Ni treba, da nas na Simona Gregorčiča spomnijo samo obletnice rojstva ali smrti — vedno se ga radi spomnimo, vedno o njem radi beremo ali poslušamo. Slovenski klub je svoj prvi, recimo redni večer, posvetil prav Gregorčiču ter za to priložnost povabil prof. Slavka Kretiča ter Rudija Homa iz Nove Gorice, da sta nam o pesniku predavala ter pokazala slike pesnikovih krajev ter slike, ki se nanašajo na njegovo življenje in delo.
Prof. Kretič je v svojem predavanju podal izredno plastično sliko pesnika, človeka, ki je imel v ljudstvu toliko prijateljev, obenem pa na visokih mestih mogočne sovražnike. Ljudstvo je že takoj
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. oktobra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: Obletni Arturo Tltatt, 94-letna Giuseppina Mlekuž, 54-letnl Rodolfo Parovel, 53-letna Carla Dol-lmer por. Lazzart, 76-letna Marghe-rita Redivo vd. De Paulls, 18-letna Albarosa Barbera.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN Ul. 10. — 24. 10.)
Giustii, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul, Combi 19; dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro In Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva. Trg sv Frančiška 1; At Due Mori, Trg U-nlti 4; G. Papa, Ul. Felluga 46.
Od 13. do 16. ure Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina. Trg sv Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; A| Due Mori Trg Uniti 4; G, Papa, Ul. Fel luga 46.
OBVESTILO SG
Uprava SG obvešča, da sprejema poverjenik gledališča naročila za a-bonmaje v Tržaški knjigarni še danes 20. tm.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje. Danes 20, tm. ob 20. uri bo odboro-va seja. Vabljeni vsi odborniki na točno in polnoštevilno udeležbo.
• « •
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča. da se bo v kratkem začela v društvenih prostorih baletna šola. Informacije in vpisovanie otrok od 6 let starosti dalje na sedežu društva vsak večer od 18, do 19. ure v Ui. Montecchl 6/IV.
GledaNšča
Razna obvestila
Slike, ki jih Je posnel naš fotoreporter 9. t m ob priliki srečanja bivših članov mladinskih društev v dvorani na stadionu Prvi maj. so na o-gled v Tržaški knjigarni. Ul. sv Frančiška 20.
S P D T PRIREDI
od 26.12.65 do 2.1.66 zimovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca!
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo. 24. t.m. Izlet v Benetke in Padovo. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje sprejemanje abonmajev za operno sezono 1965-66. Dosedanjim a-bonentom bo dovoljeno podaljšanje abonmajev v mejah možnosti do 23. oktobra, po tem roku pa bodo njihovi stari abonmaji zapadli in bodo na razpolago novim prosilcem. Vse Informacije daje gledališka blagajna, telefon 23-988.
AVDITORIJ
Pri blagajni v galeriji Prottl se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji in zadnji koncert avtonomne ustanove gledališča Verdi po znižanih cenah, ki bo v četrtek ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena). Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Bruno Martlnottt, sodeloval pa bo pianist Alessandro Specchi. Na programu so dela; De r 'la — Trije plesi Iz baleta «Tr!o-gejnik«; Ravel — Koncert za klavir in or k-...ter; Čajkovski — Šesta simfonija (patetična).
Nazlonale 16.00 «7 uomlnl d'oro». Eastmancolor Rossana Podesti, Philippe Leroy, Gastone Moschtn.
Arcobaleno 16.00 «Amantl d’oltretom-oa» B. Steel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ezcelsior 16.00 «Slalom» Vittorio Gas-sman, Beba Lončar.
Fentce 16.00 «Prima vittorla« John Wayne. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Crattaclelo 16.00 «11 piacere e l'amo-re». jane Fonda, Chaterine Spaak. Techn:color. Prepovedano mladini pod 18. letom
Alabarda 15 30 «La collina del diso-nore«, Sean Connery. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Filodrammatico 16.30 «Nudo crudo e...« Technicolor. Prepovedano mladim pod 18 letom.
Aurora 16.30 «Agente 077, mlsslone Bloody Mary».
Crlstallo 16.30 «11 manlaco« Prepovedano mladini pod 16 letom.
Garibaldi 16.30 «La auercia del giganti« Susan Hayworth. Technicolor.
Capitol 15.30 «Bianco, rosso, giallo, rosa« Tethnicolor. Anita Ekberg. Prepovedarto mladini pod 18. letom.
Impero 1.630 «Oltragg!o al pudore« Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor Zadnji dan.
Vittorio Veneto 16.00 «La notte del-1’iguana«. Richard Burton, Ava Gar-dner. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16,00 »Capitan Nevvman« G. Pečk, Tony Curtis, A. Dlcklnson. Technicolor.
Astorla 16,30 «Pinocchio» In «Orset-ti mattacchioni«. Tecnnlcolor.
Astra 16,30 aSilvestro contro tuttl«.
Abbazia 16.00 «1 temerari dri West» Robert Culp. Bryan Kelth. Technt-color.
Ideale 16.00 «11 pugno prolbito del-1’agente Warner».
Skedenj 16.00 «H dlsprezzo« Brlgitte Bardot, Jack Palance. Technicolor.
himna
mmnik-.
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 18. uri pustolov-ski bavrni film:




KINO PJjOSEK^K^tNTtnEJO
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope;
Rosmnnda e Al boi no
zgodovinska drama
Igrajo:	JACK PALANCE — GUY MADISON — ELEONORA
ROSSI DRAGO
GRČIJA IN NJENA NOVA VLADA
Stehmpulosovi križi in težave
Spričo dokaj težkega položaja, kaže novi premier največjo opreznost - Pritisk od strani desničarskih elementov in Papandreujeva protivladna kampanja - Kočljiva vprašanja v zvezi s težkočami grškega gospodarstva
ATENE, oktobra. — Po več kot dveh mesecih politične krize v Grčiji, se zdaj novi premier Ste-fanopulos trudi, da bi pomiril položaj v deželi. Napovedal je, da ho sprejel ukrepe za vzpostavitev reda in miru ter da se bo boril proti slehernemu terorju, ne glede s katere strani bo prihajal.
Po mnenju nekaterih političnih krogov v Atenah, pa doslej novi predsednik vlade v tem smislu ni še ničesar določenega storil. Takšno Stefanopulovo stališče ima svoje ozadje. Predvsem se zaveda, da je njegova parlamentarna večina tako neznatna in šibka, da bi vsaka prenagljena akcija lahko privedla do nezaželenih posledic. Potemtakem ni nič čudnega, če stremi za tem, da bi pridobil na času.
Nadalje je bilo treba sestaviti novo vladno ekipo. To je bilo storjeno pred nekaj dnevi. Ste-fanopulos je bržkone računal, da bo s taktiko pomirjevanja pritegnil tudi del Papandreujevih poslancev na svojo stran.
Tretjič, nova vlada in Stefano-Pulbs so se znašli v zelo neugodnem položaju, ker jim je popolnoma jasno, da v tem trenutku grške množice še vedno v pretežni meri podpirajo bivšega premiera Papandreuja. Upoštevati je treba, da je v Stefanopulosovi vladi kar 12 ministrov iz bivše Papandreujeve vlade, kjer so delni na izvedbi programa, ki ga je bila odobrila večina Grkov.
Od tega programa in pridobljenih pravic je zelo težko odstopiti, saj bi to gotovo privedlo do izredno srditega odpora množic. Pa tudi gospodarski položaj, ki se je v njem dežela znašla, narekuje Stefanopulovi vladi, da je nadvse oprezna.
Nacionalna radikalna stranka ERE, ki je bila osem let na oblasti in s pomočjo katere so Ste-fanopulos ter odpadniki Unije centra prišli na oblast, pa čedalje bolj izraža svojo nestrpnost. Časopisje te stranke zahteva od Stefanopula, naj bo radikalnejši in naj čimprej odstrani Fapandreujeve pristaše iz državnega aparata, kot tudi, naj bolj energično nastopi proti demokratičnim levičarskim organizacijam, se pravi, naj jih fgzt Pusti, še prav posebno levičarsko organizacijo Lambrakis, nadalje, naj kar najhitreje začne z izvajanjem dogovorjene politike, a člani njegovega kabineta, naj se v bodoče ogibajo slehernega napada na nekdanjega voditelja ERE, Karamanlisa, ali katerega si bodj voditelja te stranke.
Papandreu in njegova Unija centra, kot tudi demokratična levica EDA, pa so vtem razvili široko politično dejavnost v notranjosti države, in sicer tako, da so sklicali množična zborovanja volivcev, pri čemer so povsod obsodili Stefanopulovo politiko in njegovo vlado. Postavili so zahtevo po novih volitvah, Po spoštovanju ustave in obrambi pridobljenih pravic.
Tako v političnih krogih kot V tisku se zdaj poudarja, da so Vzroki nedavne politične krize mnogo globlji, kot se je to motilo zaključiti iz političnih dogodkov. Grčija je polrazvita dežela * slabotno industrijo, relativno nizkim nacionalnim dohodkom, s Pretežno siromašno vasjo, velikim številom brezposelnih, znatno ekonomsko emigracijo in občutnimi razlikami v pogledu zaslužkov in dohodkov med različnimi sloji prebivalstva. Računa
se, da je danes v Grčiji četrtina aktivnega prebivalstva polzapo-slenega ali brezposelnega. Plače in mezde zaposlenega dela delavskega razreda Pa so zelo nizke in ne morejo kriti niti najosnovnejših potreb njihovih družin. Cene stalno naraščajo, vtem k0 se mezde in plače ne premaknejo nikamor. Zaradi tega delavci in mnogi nameščenci stalno stavkajo, zahtevajoč, da se te povečajo povprečno od 20 do 30 odstotkov. Državne investicije so letos, po podatkih vladnega časopisa «Elefterije», za 10 odstotkov nižje kot v preteklem letu. A tudi privatne investicije so manjše. Vse to je privedlo do še večje brezposelnosti in še znatnejšega odliva delovne sile v inozemstvo.
Po uradnih podatkih je letos Grčijo zapustilo, ali pa jo do konca leta še bo, okrog 140.000 o-seb, kar predstavlja za polovico več kot pa znaša letni prirastek prebivalstva. Polovica vseh, ki jo zapuščajo, so industrijski in poljedelski delavci. Grški poljedelci pa v tem vidijo resno nevarnost za nadaljnji gospodarski razvoj dežele.
Letos pričakujejo, da se bo nacionalni dohodek povečal za 7 ali 8 odstotkov, medtem ko je trgovinski primanjkljaj znatno večji kot v preteklem letu. V prvih petih mesecih leta 1964 je Grčija izvolila za 130 milijonov dolarjev blaga, uvoz pa je znašal 310 milijonov. V istem obdobju je letos izvozila za 145 milijonov dolarjev vrednosti, vtem ko znaša uvoz 368 milijonov.
Sicer pa so devizne rezerve v zlatu in tuji valuti, vključno z letošnjim septembrom, ostale na isti ravni kot lani (266 milijonov dolarjev). Nacionalni dohodek znaša okrog 400 dolarjev na prebivalca, vendar pa je njegova razdelitev neenakomerna. V Atenah znaša npr. dohodek okrog 800 dolarjeO na prebivalca, v mnogih krajih dežele pa manj kot 200 dolarjev.
Struktura zemljiške posesti v grški vasi je pretežno drobno-lastninskega značaja. Orientacija grškega poljedelstva na osnovi Marshallove pomoči je temeljila prddVSem na ^proizvodn j i i pšenice. In prav na osnovi tega je prišlo do paradoksa. Od lanskoletne in letošnje žetve je Grčiji namreč b-stalo nad milijon ton neprodane pšenice, kar predstavlja vrednost 50 milijard drahem.
Papandreuju ni uspelo, da bi bil izdelal novo gospodarsko politiko, čeprav mu je bila zelo pri srcu industrializacija dežele. Navzlic temu je s pospešeno naglico delal na novem gospodarskem programu. V tem času je bil povečal plače nameščencev, črtal je kmečke dolgove, uvedel brezplačno šolanje in razvil socialno varstvo. Toda glede na to, da se on ni dotaknil razredne družbene strukture, je znatno obremenil državni proračun, tako da zdaj ni sredstev za investicije.
Stefanopulova vlada ne bo mogla zanikati pozitivnih pridobitev Papandreujeve politike in bo verjetno iskala izhoda na osnovi pomoči iz tujine. Prevladuje mnenje, da bi utegnile ZDA nuditi Grčiji dolgoročne kredite za saniranje njenega gospodarskega položaja.
Iz vsega tega, pa lahko potegnemo zaključek, da ima trenutna politična kriza svoje korenine v gospodarsko-socialnih okoliščinah in pogojih, ki obstajajo v deželi.
M. VUJOVIČ
Na svoji italijanski turneji je londonski RoyaI Ballet gostoval tudi v Scali, kjer je žel izreden uspeh, posebno slavna plesalka Margot Fonteyn in plesalec Nurejev. Na sliki italijanska plesalka Carla Fracci, ko
izreka svoje čestitke nekaterim nastopajočim.
PO PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA KNJIŽEVNOST
Mihail Solohov je med zadnjimi izvedel za veselo novico
Življenjska pot pisatelja in njegovo delo • Dvignila in oblikovala ga je velika oktobrska revolucija ■ Njegov roman «Tihi Don» ga uvršča med največje pisatelje sveta ■ Odmevi v svetu in še posebej v Franciji
Te dni so vsi svetovni časopisi objavili vest, da je letošnja Nobelova nagrada za književnost bila podeljena svetovno znanemu sovjetskemu pisatelju Mihailu So-lohovu. Za mnoge poznavalce in ljubitelje dobre knjige je ta vest zagotovo tako razveseljiva kot presenetljiva obenem. Razveseljiva, ker je bilo s tem izrečeno najkvalitetnejše priznanje enemu največjih sodobnih književnih u-stvarjalcev nasploh; presenetljiva pa, ker je to priznanje prišlo tako pozno. Saj se je Solohov, posebno odkar je bil objavljen njegov monumentalni roman «Tihi Don», neizpodbitno uvrstil med klasike ne samo ruske in evropske, marveč svetovne književnosti. Za razlogi, kako je moglo do tega priti, ne bomo stikali, nedvomno pa so takšnega značaja, da z umetnostjo nimajo bržčas najmanjše zveze.
Tudi v sporočilu švedske Akademije znanosti sta bila v zvezi
z njeno odločitvijo predvsem poudarjeni Solohovova umetniška sila ter integriteta, ki prihajata najbolj do izraza v njegovem «Ti-hem Donun. Podal je v njem — je tu rečeno — verno umetniško podobo določene zgodovinske e-pohe iz življenja ruskega naroda. V svojem velikem delu je Solohov — je nadalje rečeno — izrazil vse jaze revolucije in državljanske vojne v svoji domovini, u. stvarivši celo galerijo nepozabnih likov. Celih 14 let je potreboval, da je dokončal to svoje sitno književno stvaritev, ki se začenja s prvo svetovno vojno, zajema obdobje revolucije in državljanske vojne in prikazuje obenem tudi tragično vstajo donskih kozakov. Zato se — je bito poudarjeno v sporočilu švedske Akademije znanosti — čeprav nekoliko pozno, s polno pravico pridružuje ostalim Nobelovim nagrajencem kot eden največjih književnikov naše dobe.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiifiiiniiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiniittniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOZMONAVTA SCHIRRA IN STAFFORD V INTENZIVNIH PRIPRAVAH
Na oporišča Cape Kennedy že gradijo «Moonport» - vzletišče za na Luno»
V primerjavi z načrtom «Saturn - Apolon», so vsi dosedanji že zastareli - Za nekatere pa je tudi poslednji zastarel, kajti pripravljajo se že rakete z motorji na atomski pogon
CAPE KENNEDY, 19. — Kozmonavta Walter Schirra in Thomas Stafford, ki ju bodo prihodnji ponedeljek poslali na krožno pot okoli Zemlje z vesoljsko ladjo «Gemini 6», sta preteklo soboto s posebnim reakcijskim letalom izvedla v zraku «vesol,jski sestanek«. S svojim reakcijskim letalom sta sledila nekemu drugemu reakcijskemu letalu, ki sta ga pilotirala Alan Shepard in John Joung nad Atlantikom. Drugo letalo je pri tem ttoškašu zamenjavalo raketo «Agena», ki jo bodo izstrelili tik pred odpošiljanjem vesoljske ladje «Gemini 6» in ki jo bosta Schirra in Stafford morala med svojim poletom dohiteti in se ji približati.
Tako agencijska vest. Kakor nam že naziv «Gemini 6» pove, bo to šesti ameriški poskus vrste «Gemini», ki je vmesni program med programom «Mercury», katerega namen je bil, spraviti človeka na krožno pot okoli Zemlje, ter programom «Saturn», katerega namen bo, spraviti človeka na Luno. Kako naglo se ta nova dejavnost — astronavtika — razvija, ni treba posebej dokazovati, še dobro nam je v spominu, kako je človeštvo ostrmelo, ko so Sovjeti pognali na krožno pot okoli Zemlje prvi umetni satelit in kako je nekaj pozneje poletel okoli Zemlje Gagarin. Danes pa se že povsem konkretno govori o poletu človeka na Luno.
Hkrati pa se konkretno tudi že dela v ta namen. Ne bomo se spuščali v program, ki ga glede tega imajo Sovjeti, pač pa se bomo ob tej priložnosti ustavili pri ameriških tovrstnih načrtih. Kakor je znano, nameravajo Američani poslati svojega prvega človeka na Luno okoli leta 1970. Znani ame-
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba s filmov; 17.00 ((Musiči del Friuli«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. klavirska glasba; 18.50 Motivi, ki so mladini všeč; 19.15 Antologija Ivana Trinka; 19.30 Orkestra Canfore in Westona; 20.00 Šport; 20.35 Z ital. festivalov popevk; 21.00 Simf. koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 22.35 Melodije; 23.00 Duke Ellington.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.40	Mario in Lillian Zafred: «Wal-lenstein« — II. dejanje; 14.15 Povojni furlanski pisatelji.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem za pesmijo; 8.30 Zbor RTV Beograd; 9.00 Ritmi in popevke; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.45 Današnji pevci; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Prodajalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Zenski zbor iz Tolmina; 16.00 Otroški kotiček; 16.30 Klavirski mojstri; 17.00 Pevci lahke glasbe;
17.40	Jug. narodne pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kvintet Kampič; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi;
22.40	Schubertova sonata za violončelo in klavir.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Pesmi; 10.05 Operna antologija; 11.00
SREDA, 20. OKTOBRA 1965
Sprehod skozi čas; 11.30 Mozartov divertimento K 138;	11.45
Skladbe za godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.25 Pianist Franco Medori? 17.25 Italijanski skladatelji; 18.00 Knjižne novosti; 18.35 Neapeljske pesmi; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Straussova opera ((Kavalir z rožo«.
II. program
8.00	Jutranja glasba; 9.25 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci na odru; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.45 Koncert v miniaturi;
16.00	Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan spored; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci;
20.00	Radiofonska fantazija; 21.00 Dokumentarij: «1 fantasmi del-1’arte«; 22.15 Plesna glasba.
III. program
18.30	Ital. slovstvo; 18.45 Rivie-rov koncert za flavto in orkester;
19.30	Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 Božanstvena komedija; 21.30 Mon-teverdijeve skladbe; 22.15 Japonsko sodobno pripovedništvo.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 Mladinski zbori; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Pianist Ruda Firkušny; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti. 12.05 Operni spored; 12.30 Kmetij-
ski nasveti; 12.40 Narodne pesmi;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Elektrika pred sodiščem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo;
15.30	Pihalne godbe; 16.00 Vsak dan za vas; 177)5 Iz Bartokovega opusa; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Plesna glasba; 20.30 C. Saint Saens: Samson in Dalila; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočne harmonije.
Ital. televizija
8.30	šola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Mladina in Evropa; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Glasbeni spored «La prova del nove«; 22.15 Prireditve med tednom; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV zgodba «Smrtna obsodba«; 22.05 Potovanje v staro Veliko Grčijo; 23.35 Srečanje z Mel Tormejem.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 15.00 Prenos
športnega dogodka; 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak:	Palčica;
17.55 Pripovedke iz Prekmurja; 18.25 TV obzornik; 18.45 Manuel de Falla: Trirogeljnik — balet; 19.15 Filmski pregled; 19.40 Cikcak (za Zagreb); 19.54 Intermezzo; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Večerna šola — humoristična oddaja; 21.40 Pogovor o slovenščini; 22.10 Zadnja Poročila.
riški strokovnjak nemškega porekla von Braun je sicer že večkrat izjavil, da razpolagajo ZDA z nosilnimi raketami, ki bi že danes mogle ponesti ustrezen tovor na Luno; za človeka pa še niso pripravljeni. Podobne izjave so dali tudi sovjetski strokovnjaki. ki se prav tako zelo intenzivno pripravljajo na podoben program, pa čeprav jim je — kot smo že poročali — poskus «Lu-nik 7» le deloma uspel. Toda vrnimo še v ZDA.
Na robu oporišča Cape Kenne-dy je NASA odkupila velikansko zemljišče, na katerem grade «Mo-onport«, to je ((letališče za na Luno«. Tu je na desetine buldožerjev in na desetine drugih velikih strojev, ki pripravljajo vzletišče za velikansko raketo ((Saturn 5». Raketa bo visoka v celoti 111 metrov, ob njej pa bo še 9 metrov višji stolp iz jeklenih cevi, ki bo služil za pripravo vzleta te velikanske rakete. Trenutno pripravljajo prvo vzletišče, v načrtu pa so še nadaljnja tri, ki bodo vsa zgrajena okoli velike palače, v kateri je sedež vseh ustanov, ki so kakorkoli v zvezi s tem načrtom in iz katere se vodijo priprave za gradnjo in poznejšo preizkušnjo v okviru tega programa.
Kadar si človek ogleduje vsa ta dela in ima pred seboj načrte, kaj vse predvideva ta del ameriškega programa, se mu vse dosedanje naprave zdijo tako majhne, skoraj neznatne. Majhne in zastarele se mu zdijo rakete vrste «Atlas», ali vrste «Redstone», pa čeprav je raketa «Redstone» ponesla v vesolje kabino »Mer-cury».
Toda čas teče v dobi astronavtike zelo naglo, tako da je že včerajšnji dan — zgodovina, kot se je nekdo izrazil. V krogih NA SA trdijo, da je v programu «Sa-turn-Apolon» angažiranih 20.000 ameriških industrijskih podjetij, ki sodelujejo na najrazličnejših področjih. Temu je treba dodati še vrsto vseučiliščnih laboratorijev, ki «se ukvarjajo z vesoljem«.
Program «Satum-Apolon» se deli v dva dela, kot kaže samo
ime. «Saturn» se nanaša izključno na nosilno raketo, »Apolon« pa na vesoljsko ladjo, ki bo sprejela na krov posadko treh mož. Ustavimo se pri ((Saturnu«. Kakor smo že rekli, bo ta raketa visoka 111 metrov, tehtala pa bo
3.000	ton, torej toliko, kot tehta atomska podmornica «Nautilus». Raketa «Saturn» bo tričlenska in bo mogla ponesti na krožno pot okoli Zemlje tovor 120 ton. Ker pa je njen namen «uiti» z gravitacijskega področja Zemlje, saj je njen cilj Luna, bo, po računih tehnikov, mogla izven območja zemeljske privlačnosti, ponesti tovor 45 ton.
Rekli smo, da je ((Saturn 5» tričlanska raketa. Prvi člen ali stadij, bo na temelju imel premer 10 metrov. Imel bo pet motorjev, ki bodo v 150 Sekundah porabili štiri milijone in pol liber goriva. Teh pet motorjev bo dalo raketi potisno silo 7 milijonov in pol liber. Ta stadij rakete bo uporabljal vtekočinjen kisik in ke-rozen.
Tudi drugi stadij rakete »Saturn 5» bo imel pet motorjev, ki bodo uporabljali vtekočinjen kisik in vodik, njihova skupna potisna sila pa bo en milijon liber.
Tretji stadij rakete ((Saturn 5» pa bo imel le en motor, na njem bodo vgrajene tudi naprave za kontrolo navigacije, na vrhu pa bo nosil vesoljsko ladjo »Apolon«.
Raketa «Satum 1» je bila že 7-krat preizkušena in tehniki so ugotovili, da more ponesti koristno breme enajstih ton. Njen prvi stadij na osem motorjev, ki porabijo 850.000 liber kerozena in vtekočlnjenega kisika v 140 sekundah, razvijejo potisno silo enega milijona in pol liber. V svojem «trebuhu» ima «Saturn 1» devet tankov goriva, ki pa so med seboj povezani zato, da če bi en motor odpovedal, bi temu motorju namenjeno gorivo dotekalo ostalim motorjem. Ta raketa, ki se je pri sedmih poskusih izkazala kot dobra, pa je že zastarela. Tehniki so iz nje izpeljali raketo «Satum 1 B», ki je baje veliko boljša. Je to dvočlenska raketa, visoka 70 metrov in 640 ton težka in more ponesti na krožno pot
Prvi člen rakete «Saturn 1», za katero pravijo, da je že zastarela in so zato izdelali boljšo «Satum 1 B». Ce je že ta tako velika, kolikšna bo šele raketa «Satum 5»?
okoli Zemlje koristno breme 17 ton. Tudi njen prvi stadij razpolaga z osmimi motorji.
Zakaj smo se pri raketi »Saturn 1» toliko ustavili? Tehniki so zelo zadovoljni z njenim drugim členom, ki ga poganja en sam motor na vodik in vtekočinjen kisik in ki zmore potisno silo
200.000	liber. Poleg tega je v tem stadiju rakete vgrajen še dvojni pomožni pogonski sistem za popravljanje smeri med poletom. Zaradi teh svojih lastnosti je zelo verjetno, da bo ta, stadij .služil kot nekakšen vzorec za gradnjo tretjega stadija rakete «Saturn 5».
Ko že govorimo o teh velikih načrtih, se bo zdelo čudno, da so v Cape Kennedy tudi ljudje, ki že danes govorijo, da je vse to zastarelo. Toda tako se zdi le nestrokovnjaku. Res je sicer, da je načrt »Saturn-Apolon« šele v gradnji in da je predviden poskus izstrelitve človeka na Luno šele za leto 1970, toda v določenih laboratorijih in ištitut.ih se že izdelujejo načrti za rakete, ki jih bodo poganjali motorji na jedrski pogon in celo motorji na jone.
Ti pa bodo ponesli človeka na Mars. Načrt za osvojitev Marsa predvideva rok za konec tega stoletja. In tudi ko bo človek stopil nekega dne na Luno in kako desetletje pozneje tudi na Mars, bo še razmeroma «doma», kajti vse to je še tako blizu Zemlji, če pomislimo na globine vesolja.
Schirra in Stafford bosta posnela komet «Ikcya-Scki»
WASHINGTON, 19. — NASA sporoča, da bosta astronavta Wal-ter Schirra in Thomas Stafford iz svoje vesoljske ladje «Gemini 6» skušala fotografirati repatico «Ikeya-Seki», za katero astronomi menijo, da je eden najbolj zanimivih pojavov našega stoletja. Komet, kakršen je «Ikeya-Seki», ki nosi ime po japonskih znanstvenikih, ki sta jo odkrila 18. septembra letos, se pojavi le vsakih 50 do 100 let. Zadnja tovrstna repatica se je pojavila leta 1882.
iiiiiiiiitiiiiitMiiiimiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiuuiMiiiiMiitiiiiMiimiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiimtiii
Ugoden razvoj turizma v Italiji
RIM, 19. — Podatki o tujskem prometu za avgust dokazujejo, da se turizem v Italiji še vedno po-voljno razvija. V avgustu je bilo v hotelih in penzionsklh prenočiščih skupno 3.771.000 gostov z
21.305.000	nočitvami, kar je za 4,4 odstotka več kot v avgustu leta 1964, kar zadeva število gostov, in 5,4 odstotka več, kar zadeva nočitve. Od tega je hilo tujih gostov 1.712.000, kar Je za 10,4 odstotka več kot v avgustu lani.
Tudi kar zadeva izvenhotelski turizem, se je v avgustu zabeležil zadovoljiv napredek. Izven hotelov je bilo 1.702.000 gostov z
27.800.000	nočitvami, kar je za 6,1 odstotka več kot v lanskem avgustu.
Tuji turizem je v avgustu prinesel 131 milijard in pol lir dohodkov, kar je za 29,5 odst. več kot v istem mesecu lanskega leta. Ce pa upoštevamo, da so italijanski državljani v istem mesecu potrošili v tujini 17 milijard in pol lir, pomeni, da je čisti prebitek od tujega turizma znašal v avgustu skoraj 114 milijard lir.
Toliko o turizmu v avgustu, kar pa zadeva tuji turizem od januarja do avgusta, nam statistični podatki govore, da je bilo v tem času v Italiji 18 milijonov tujih turistov, kar Je skoraj za milijon odnosno 5,7 odst. več kot v istem razdobju lanskega leta. V hotelih
in penzionih je v tem času bilo 17 milijonov in pol gostov s skupno skoraj 73 milijoni nočitev, kar je za 2,3 odst. več kot v istem razdobju lanskega leta. Tujih gostov je bilo v hotelih 6 milijonov in pol z 28 milijoni in pol nočitvami, izven hotelov pa je bilo
4.287.000	tujih turistov s skupnim številom nočitev 64 milijonov in pol.
Dohodki od turizma so od Januarja do avgusta prinesli 543 milijard Ur. Ce pa odštejemo stroške, ki so jih italijanski državljani imeli kot turisti v tujini, ugotovimo, da je v prvih osmih mesecih italijansko gospodarstvo imelo od turizma 452 milijard lir prebitka.
Vedno več ljudi se povzpne na Eifflov stolp
PARIZ, 19. — Na Eiffelov stolp prihaja toUko ljudi, da bodo morali sedaj postaviti še eno dvigalo. V povprečju se povzpne v drugo ((nadstropje« stolpa okoli tisoč oseb na uro. Do 1. oktobra letošnjega leta se je na Eiffelov stolp povzpelo 71.600 oseb več kot v istem razdobju lanskega leta.
Mihail Solohov se je rodil 24. maja 1905, v Vešenskaji Staniči v donskem okraju. Sodi med one ruske pisatelje, ki jih je dvignila in oblikovala oktobrska revolucija. Je kozaškega porekla in samouk, a v svojih prvih delih je najraje prikazoval prav kozaško življenje. Prvo njegovo delo predstavlja zbirka «Donskih povesti», ki je kasneje bila osnova za njegovo veliko delo nTihi Don«, epopejo revolucije in življenja donskih kozakov ter njihovega tragičnega usodnega omahovanja med konservativnostjo in lem, kar jim je neznanega prinašal veliki preobrat. Delo je zagledalo luč sveta leta 1940, pisati pa ga je pisatelj začel leta 1928. Njegov drugi roman je bil eZorana ledina», ki je izšel leta. 1930. V njem opisuje proces kolektivizacije ruske vasi. Čeprav Po svoji umetniški vredno, st i ne dosega romana «T ihi Don», Pa »Zorana ledina» kljub temu predstavlja umetniški dosežek, ki je vreden imena svojega ustvarjalca. Prvi del je izšel leta 1932, drugi pa leta 1960. Iz vseh njegovih romanov in novel, odsevata — in kar zadeva to, je treba predvsem omeniti njegovo delo «Človekova usoda» — pisateljeva velika ljubezen do človeka ter čustvovanje z njegovimi tegobami. Na osnovi omenjenega romana so nedolgo tega tudi posneli film, ki je bil deležen enega najvišjih mednarodnih priznanj. Režiral ga je znani sovjetski režiser Sergej Bondarčuk.
Kako pa je sam Solohov reagiral, ko je izvedel, da mu je bila podeljena Nobelova nagrada? Predvsem je to izvedel kasneje od vseh drugih, ker se je prav v trenutku, ko je švedska Akademija o tem sklepala, nahajal z ženo in sinovoma v nekem osamljenem kraju uralske stepe. Je namreč strasten lovec in ribič ter je bil tu na lovu. Prvi mu je veselo novico sporočil neki dopis-
nik sovjetske agencije Tassa, ki je bil slučajno izvedel, kje je in ga je nemudoma obiskal. «S hvaležnostjo sprejemam Nobelovo nagrado,si je bilo prvo, kar mu je pisatelj odgovoril na postavljena vprašanja.
Vest je, seveda, kot vselej ob takšni priložnosti, naglo obšla ves svet in povsod so jo sprejeli z zadovoljstvom, saj gre za povsem zasluženo priznanje velikemu u metniku, ki bi ga bil, kot rečeno že davno zaslužil. V Moskvi pa št prav posebej poudarjajo, da ji švedska Akademija znanosti podelila Solohovu visoko priznanji prav letos, ko nagrajenec s lavi 60 rojstni dan. In prav letos je pisatelj bil deležen tudi visokega odlikovanja Leninovega reda. Za njegovo 60. obletnico rojstva Pripravljajo v Moskvi tudi izdajo njegovih del; prvič bodo takrat objavljene nekatere pisateljeve še neobjavljene novele, zapiski, kritični članki in pogledi na probleme sovjetske književnosti.
To, da je Solohov prejel letošnjo Nobelovo nagrado, so z največjim veseljem sprejeli /tudi u Franciji, saj so v francoščini preveden a domala vsa njegova dela. Pisatelj in član Francoske akademije, H. Trogat, je dejal: «Neizmerno občudujem Solohova. To je zelo velik pisatelj, ki občuti dobo, gradi epsko akcijo in ima izreden čut za naravo. V njegovih knjigah se prepletata hkrati nasilje in izredna poezija. Popolnoma se strinjam z odločitvijo švedske Akademije znanosti».
Profesor H. Granjard, direktor inštituta za proučevanje slovanskih jezikov na filozofski fakulteti v Parizu, Pa je poudaril, da je Solohov najpomembnejši ruski romanopisec zadnjih desetletij.
Nagrajenčeva dela so bila prevedena na vsega 73 jezikov m so doživela 678 izdaj.
Ne vzbujajte v dragi osebi ljubosumnosti.	J
STRELEC (od 22.11. do 2012)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Koristne informacije, ki jih boste prejeU, vam bodo olajšale poslovanje. Vaša širokosrčnost bo nagrajena.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil je ugoden trenutek za vzpostavitev koristnih pokUcnih stikov. V svojih odnosih z ljubljeno osebo se opirajte predvsem na zdrav razum.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-stvarile se bodo zelo ugodne možnosti za rešitev številnih postranskih vprašanj. Odvadite se tega, da se po nepotrebnem vznemirite.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pri svojem delu imejte vedno pred očmi najrazličnejše možnosti. Ne podcenjujte nasveta, ki vam ga bo dala iskrena in odkritosrčna oseba.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Varujte svoj ugled in se odločno postavite
HOROSKOP
po robu vsakomur, ki vam bi ga hotel okrniti. Preživeli boste prijeten večer s svojimi prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite podporo, ki vam jo nekateri nudijo. Neko globlje čustvo se bo še bolj okrepilo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes ne boste naleteli na nobeno resnejšo težkočo. Pobotajte se z drago osebo, preden pride do končnega razdora.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne vztrajajte pri tem, da bi nadaljevali z nekim nekoristnim delom.
Razumevanje, ki ga do vas kažejo predstojniki in sodelavci, vas bo še bolj spodbudilo k delu. .KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša priljubljenost med sodelavci se bo močno okrepila. Površna čustvena doživetja vam ne morejo zagotoviti sreče.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši tekmeci vam danes ne bodo dorasli. V čustvenem pogledu bo ukrep, ki se boste zanj odločili v teku večera, najboljši.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Resno vzemite v poštev ponudbe, ki ste jih prejeli danes. Skušajte si postaviti trdnejše temelje svoje bodoče sreče.
NA OBČINSKI SEJI V GORICI
Svetovalec Battello ni zadovoljen z županovo programsko izjavo
Dejal je, da je vstop Slovenca komaj začetek, ne pa konec politike do Slovencev - Govora Rovisa in Ciuffarina
Potem ko je na ponedeljski seji občinskega sveta v Gorici župan Martina prebral programske smernice odbora za upravno obdobje 1965—1969, je nastala zanimiva diskusija, v katero je poseglo večje Število občinskih svetovalcev, pripadnikov strank levega centra kakor tudi desne in leve opozicije.
Prvi je spregovoril načelnik skupine svetovalev PSDI Rovis, ki je poudaril važnosti kulturnih stikov med tremi narodnostmi, da bi se s taksnimi manifestacijami ustvarila skupna kultura, da pa je potrebno opravljati tudi drugo nalogo, se pravi biti v teh krajih vzor demokratične uprave.
Po govorih Maja (PLI), Bonne-sove (KPI), Ciuffarina (KD), De-vetaga (PSDI) in Picottijeve (KD) je spregovoril Battello (KPI), ki je navedel različnost stališč do posameznih vprašanj v političnem sporazumu strank levega centra ter v županovi programski izjavi. Po njegovi sodbi županova Izjava ne obeta dosti dobrega ter so razočarani nad njo. Predstavlja kompromis slabše vrste, ki ne vodi k napredku. V političnem sporazumu se govori o razvoju manjšine, v županovi izjavi pa Je etnična manjšina postala samo jezikovna skupina. Svetovalec je naglasil, da je vstop slovenskega predstavnika v odbor komaj začetek, ne pa konec neke politike Poslabšala so se tudi stališča, ki zadevajo mestni avtobusni promet in INGIC, kjer se govori o sestavi komisij, ki zavlačujejo rešitve. Naše mesto naj le bo izložba, toda izložba za dobre stvari, ne pa za take kot se dogajajo z mostom čez Sočo v Podgorl, ki se kar naprej podira. Svetovalec Je bil posebno nezadovoljen s «težavami za otvoritev občinske dvorane«, ki po njegovi sodbi niso tako hude Takšna dvorana pa je za nas potrebna, ker bi v njej nastala diskusija, borba ide), ki se nikakor ne more razviti v sedanjih zaprtih krogih.
Ciuffarln (mladi demokristjan) je zadovoljen, da prihaja v naših krajih do mednarodnih stikov, prav pa bi bilo, da bi se tudi mladina medsebojno spoznavala. Ob koncu
CORSO. 17.00: «1 prolbitl amori dl Tokyo», z Y. Watanabe in M. Ogawa. Japonski klnemascopski film. Prepovedano mladini pod 18. letom starosti.
VERDI. 16.30- »II grande paese#, Gregory Pečk in Jean Simmons, ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 16.00: «11 boia č di scena«, C. Stevens m D. Jones. Angleški clnemascope, mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00:	»Ragazzi hulli-
gulll«, Carlo Dapporto in Ave Ninchi.
CENTRALE. 16.30: «Madame P... e le sue ragazze«, Shelley Winters in Robert Taylor; ameriški črno-beli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,4 stopinje ob 14. url, najnižjo 1,5 stopinje ob 2.10; povprečne dnevne vlage je bi. lo 55 od sto.
Je obžaloval, da znajo premalo jezikov ter je predlagal njihovo učenje.
Seja se Je nadaljevala sinoči ob 21. url.
Sindikat uslužbencev krajevnih u-stanov pri CISL sporoča, da je imela sindikalna sekcija občinskih uslužbencev v Gorici sestanek z odbornikom za osebje na katerem so obravnavali njihove zadeve.
Med temi so: 1. Delovni umik za uradnike in delavce; 2. Uvedba uradniškega umika za mestne stražnike; 3. Delovne obleke za delavce oglasnega oddelka; 4. Zdravstvena služba za začasno zaposlene; 5. Nov organski pravilnik zlasti glede stikov med občinsko upravo in sindikatom; 6. Posebna doklada uslužbencem pogrebnega oddelka; 7. Predložiti sindikatu na vpogled novi pravilnik mestnih stražnikov pred njegovo odobritvijo; 8. Takojšnja odobritev pravilnika za snažilke.
Odbor za osebje Je vzel na zna-
iiiiiiiiiiiiiiMiiifiiitiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiim
V SPREMSTVU SVETOVALCA DR. BATTELLA
Delegacija Podgorcev obrazložila goriškemu županu svoje potrebe
Občina naj uredi odtok vode na starem smetišču, javno razsvetljavo v Ul. Ma. donnina in asfaltira cestišče • Zupan je obljubil, da bo poskrbel v tem smislu
Predavanje SPD o odpravi na Kavkaz
V dvoranici «Simon Gregorčič« je imelo Slovensko planinsko društvo iz Gorice v soboto zvečer prvo predavanje v tej sezoni. Številnemu občinstvu je predsednik Kumar predstavil predavatelja dr. Srakarja, voditelja slovenske od-
prave na Kavkaz v letu 1964. Predavatelj je zelo zanimivo opisal potovanje 9-članske slovenske odprave v sovjetske gore, njeno srečanje s sovjetskimi alpinisti in njihovim prizadevanjem, da bi ustvarili številno armado ljubiteljev gora. Navedel Je posamezne vzpone obeh skupin na najvišje vrhove ter zanimiva doživetja, kakor tudi pestrost pokrajine in flore. Predavanje so spremljali številni barvni diapozitivi, ki so napravili večer vsestransko zanimiv. Predsednik Kumar Je tolmačil občutke številnega občinstva, ko se Je predavatelju iz srca zahvalil ter mu zaželel, da bi nas še kdaj obiskal.
SINDIKALNE VESTI
Razgovor z odbornikom za osebje glede obiinskib uslužbencev
INČA o zaposlitvi domačih in tujih gospodinjskih pomočnic
V	soboto smo v našem časopisu poročali o odprtem pismu skupine tistih Podgorcev, ki živijo na področju okrog Madonnine in ki so ga poslali goriškemu županu z 18 podpisi prizadetih vaščanov.
V	ponedeljek so isti vaščani poslali h goriškemu županu v zvezi s to pritožbo štiričlansko delegacijo, ki Jo Je spremljal občinski svetovalec dr. Battello. Delegacija, ki so jo sestavljali: SaveriJ Rožič, Virgilio Drigo, Angela Toso in Bruno Tortul, je županu Martini, ki jo Je sprejel ob 18.30 še enkrat ustno obrazložila probleme, ki Jih navaja omenjeno pismo in za katere zahtevajo nujno rešitev.
Občinska uprava Je že pred leti napolnila bivše smetišče «AUe Grap-pate«, ne da bi obenem poskrbela za odtdčne kanale. Posledica tega je, da se tu ob vsakem dežju nabira voda, ki vdira potem v kleti in hiše na splošno ter povzroča veliko škodo, kot smo lahko videli ob zadnjem večjem dežju v septembru. O tem so županu pokazali tudi fotografije. Prejšnja občinska uprava je obljubila, da bodo uredili ulično razsvetljavo na tistem delu Ul. Madonnina, ki pelje od železniškega podvoza Baruzzi proti Ločniku, kakor tudi da bodo to cesto popravili in asfaltirali. Pred časom so že asfaltirali del ceste od Moše do Ločnika. Sedaj bi bilo potrebno asfaltirati še kakih 1500 metrov in potem bi bila urejena vsa cesta od železniškega podvoza skozi Ločnik do Manzana in ki gre vzporedno z državno cesto ter razbremenjuje promet na njej. Cesta je važna zlasti za delavce, ki se vozijo na delo v Gorico ali Man-zano. Delegacija je županu osvetlila tudi nekatere druge krajevne probleme, ki bi Jih morala občinska uprava čimprej rešiti vsaj v taki meri, kot to velja za druga področja občine.
Zupan Je obljubil, da bodo takoj poskrbeli za ureditev odtočnih kanalov ne starem smetišču «Alle Grappate«, v najkrajšem času pa bodo uredili tudi ulično razsvetljavo in poskrbeli za asfaltiranje ceste v skladu s splošnim občinskim načrtom za ureditev občinskih cest. Obljubil Je tudi, da bo prišel sam
na mesto in sl ogledal dejansko stanje.
Delegacija Je vzela njegova zagotovila na znanje ter upa, in z njo vsi prebivalci prizadetega področja, da bo res prišlo od besed tudi do dejanj, potem ko so toliko časa zaman čakali na izpolnitev obetov.
Predkongresna zborovanja PSI
Na sedežu goriške federacije PSI se je v ponedeljek sestala kongresna komisija stranke, ki Jo sestavljajo zastopniki tez, ki so jih predložili tajnik De Martino, ter Lombardijeva in levičarska manjšina. Prisoten ■ Je bil tudi pokrajinski sekretar Carraro.
Na seji so se pogovorili o postopku za sklicanje sekcijskih zborovanj in X. pokrajinskega kongresa stranke v pripravi XXVI. državnega kongresa PSI, ki so v Rimu od 10. do 14. novembra.
Interpelacija za števerjansko cesto
Pokrajinska svetovalca Marija Selič in Bruno Marizza sta naslovila na predsednika pokrajinske uprave vprašanje kaj misli ukreniti pokrajinska uprava za popravilo pokrajinske ceste v Steverjan, ki Je bila pri zadnjem neurju močno poškodovana, da se v bodoče take okvare ne bi več ponovile.
Obvestilo Kmečke zveze kmetovalcem iz Doberdoba
Danes med 18. in 20.. uro bo v prosvetni dvorani v Doberdobu predstavnik Kmečke zveze izročal obrazce za prijavo škode, nastale v kmetijstvu zaradi toče.
Obenem bo dajal pojasnila o prošnji za zvišanje kmečke pokojnine tistim, ki imajo ženo v breme. S seboj naj prinesejo družinski list in pokojninsko knjižico.
Pri luščenju koruze se je ranil
Sinoči okrog 20. ure je 53-letni Callisto Fonzari iz Villess luščil na dvorišču svojega doma koruzne storže s strojem za luščenje, pri tem pa mu je potegnilo levo roko med kolesje ter mu zlomilo sredinec. Z avtom so ga odpeljali v go-riško civilno bolnišnico, kjer so ga ob 21.30 sprejeli na zdravljenje s prognozo dvajset dni.
Dva posega goriških gasilcev
Včeraj dopoldne, nekaj po 10 uri, so poklicali goriške gasilce v stanovanje družine Bonadonna v Ul. Garibaldi št. 12, kjer so se vnele saje v dimniku. V manj kot pol ure so odstranili nevarnost požara. Skoda je bila le neznatna.
Včeraj okrog poldne se je Amalija Cambonne, ki stanuje na Tržaški cesti 7/II. v Gorici, odpravila v pritličje, da bi odložila smeti. Ko se je zopet vrnila, pa je našla vrata, ki jih je prej samo priprla, zaprta in ni mogla v stanovanje, ker so se vrata odpirala od znotraj. Poklicala je na pomoč karabinjerje, ti pa gasilce, ki so splezali skozi neko priprto okno v stanovanje ter vrata od znotraj odprli.
nje naštete probleme in pristal na sodelovanje s sindikati.
V torek 26. t. m. ob 16. uri bo na sedežu zveze industrijcev v Gorici sestanek med vodstvom podjetja INTES in sindikalnimi predstavniki, da bi se sporazumeli glede proizvodne nagrade za 1965.
Pokrajinska uprava za socialno pomoč INČA dobi večkrat od pokrajinskega urada za delo imena o-seb, ki so jugoslovanski državljani pa bi se rade zaposlile kot gospodinjske pomočnice v naši pokrajini. Zaposlitev tujih državljanov Je možna kadar ni dovolj domače delovne sile, ki se želi zaposliti v tej panogi. Da bi ne zaposlili v tem svojstvu tujih državljanov, kadar je na razpolago krajevna delovna sila, vabi INČA vse tiste osebe, ki se zanimajo na tako zaposlitev, naj se javijo pri tej ustanovi med u-radnimi urami na naslednjih krajih: v Gorici, Ul. 24. maja 1, v Tržiču, Ul. Duca D’Aosta 34, v Gradiški Ul. Dante 22, v Krminu Ul. Udine.
Jutri kratkometrazni filmi v kinu cStella Mattutina»
V kulturnem kroiku «Stella Mat-tutina» v Ul. Nizza v Gorici so pripravili spored za delo v nastopni zimski sezoni. Na programu i-majo poleg predavanj, konferenc in drugih nastopov tudi cineforum, ki bo razdeljen na dve sekciji: za odrasle in za študente. Prva predstava študentskega cineforuma bo v soboto 23. t. m. ob IS. uri in ji bo sledila tudi debata. V celoti je na programu tega foruma 10 film skih predstav. Izkaznica, ki služi za vstop, stane za dijake 1000 lir.
Jutri, v četrtek ob 18.15, pa so na sporedu v kino dvorani «Stella Mattutšnas štirje kratkometražni filmi, ki so delo znanega amaterja odv. Franca Piavolija iz Desenzana, ki je dobil zanje že visoka mednarodna odlikovanja. Filme po predstavil in obrazložil prof. Adriano Cosimo, predsednik kinematografskega kulturnega krožka iz Vidma.
Nogo si je zlomil ko je padel na dvorišču
Ponoči ob 23.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 62-letne-ga Izidorja Lorenzona iz Gradiške, ki so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 30 dni. Lo-renzon je povedal, da se Je spod-taknil ob ojesu voza na domačem dvorišču, ko Je hotel v hlev, da bi pokladal živini.
NOGOMET
1 železom se je opekel
Prejšnji večer ob 23.15 se je zatekel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 29-letni Mario Vecchiet iz Kaprive, ki se Je doma opekel z vročim železom. Zdravniki so mu ugotovili opekline I. in II. stopnje po rokah. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 7 dneh.
PISMO UREDNIŠTVU
Pomanjkljivi smerniki
Glavna sezona je mimo, pa kljub temu ne bo napak, če vam sporočim nekaj pripomb, da bi prišle do pravega kraja. Ce jih bodo upoštevali, bodo koristno služile turistom, ki se vozijo po naših cestah.
Poleti so me pogostoma ustavljali turisti v Gabrjah. Pripeljali so se skozi prehod Rdeča hiša ter nas začeli spraševati, kje Je cesta za Videm. Čudno se mi je zdelo, da so se pripeljali do nas, ne da bi poprej našli kakšno prometno znamenje. Zato sem bil pozoren na smernike, ko sem se prejšnji dan vozil na tem odseku. Na parkirnem prostoru za tovornjake je tablica, da vodi pot v Videm na levo. Na križišču z Ul. Vittorio Veneto niti s Tržaško cesto ni nobenega napisa, zato se vozniki povsem naravno peljejo v smeri proti Trstu. Predlagam, naj bi namestili smernike vsaj na Tržaški cesti, če ne že na križišču z Ul. Vittorio Veneto.
Druga pripomba zadeva križišče pri Pavletlčevi gostilni. Na tem križišču Je označena smer proti Za-graju, za Sovodnje, ki Je bližji kraj in kateremu Je ta cesta predvsem namenjena, pa ni nobenega napisa.
Upam, da bodo pristojni uradi, ki se jih to tiče, upoštevali moje pripombe. S spoštovanjem (sledi podpis).
MILAN, 19. — Izvršni odbor italijanske nacionalne lige je sklenil, da bo II. izločilna tekma za italijanski nogometni pokal 1965/66 Cagliari - Atalanta, ki je bila na sporedu 4. novembra, 7. istega meseca.
Ostale tekme pa bodo igrali v četrtek 4. novembra z začetkom ob
14.30	in sicer Fiorentina - Palermo Catanzaro . Napoli Catania - Brescia Livorno . Varese Spal - Potenza Modena - LR Vicenza Venezia - Lazio
SZ BOR
sporoča, da bo danes popoldne in v petek odpadel trening tretje ženske odbojkarske ekipe.
ce na kratek trening, vendar pa ni hotel najaviti postave, ki bo imela jutri trening tekmo z enaj-storico Honveda iz Budimpešte. Ker sta bila odsotna Facchetti (zaradi poškodbe) in Ardizzon (zaradi družinskih razlogov), je Fabbri pozval na trening igralca Bologne Romana Micelija.
V nogometnih krogih predvideva-
iiiiiiiimtiimiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrHiiuimniiiiiHiiimtiMiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiMiiiHinuiimiiiiHi
.OD RINGA DO RINGA -
Benvenuti odpotoval v New forkna dvoboj D. Tiger ■ Giardiello
Srečanje za svetovni naslov bo v četrtek
Nino Benvenuti, ki je osvojil evropsko krono srednje kategorije, je včeraj odpotoval iz Trsta v Milan, odkoder bo nadaljeval pot z letalom v New York.
Svetovni prvak srednje junior kategorije bo skupaj s prokuratorjem Amaduzzijem prisostvoval v četrtek v Madison Square Gar-denu dvoboju za svetovni naslov srednje kategorije med Nigerijcem
MEDNARODNI NOGOMET
Danes trening tekma Italija - Honved
Služila bo kot priprava za srečanje s Poljsko
BOLOGNA, 19. — Danes so se v Bologni zbrali nogometaši, s katerimi bo tehnični komisar Edmondo Fabbri sestavil reprezentan. co za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s Poljsko. Popoldne Je Fabbri odpeljal igral-
Dickom Tigerjem in Američanom Joeyem Giardiellom Benvenuti ima namreč v načrtu tudi dvoboj za svetovni naslov v tej kategoriji.
Tržaški boksar se bo vrnil v Italijo 22. oktobra in se bo nekaj časa pripravljal v Trstu na nadaljnje nastope. Med temi moramo o-meniti povratni dvoboj za svetovni naslov srednje junior kategorije, ki ga je WBA že dovolila in za katerega se govori, da bo proti koncu novembra.
MILAN, 19, — pred odhodom z letališča Maipensa v New York Je Nino Benvenuti izjavil, da si bo v Ameriki prav gotovo nabral izkušenj, vendar je glavni razlog za njegovo potovanje iskanje možnosti za dosego sporazuma za dvoboj s četrtkovim zmagovalcem dvo. boja za svetovni naslov srednje kategorije Tiger . Giardiello, Benvenuti je nadalje izjavil, da bi se raje spoprijel z Giardiellom kot s Tigrom, ker ima Američan njemu podobno tehniko.
NEW YORK, 19. — Nigerijec Dick Tiger bo v četrtek zvečer skušal ponovno priti do svetovnega naslova srednje kategorije, katerega mu je decembra 1963. leta odvzel Američan Joey Giardiello Ker je izzivač, bo moral Tiger vztrajati v napadu. Prav zaradi tega ga newyorški «bookmakersi» smatrajo za favorita v razmerju 7:4, nekateri pa 2:1.
Giardello bo lahko ohranil naslov le, če se mu bo posrečilo po-služiti se taktike, s katero je premagal Tiger ja v Atlantic Cityju To se pravi držati nasprotnika v primerni razdalji in ga, zahvaljujoč se gibčnosti in perfektni igri nog, napadati s silovitimi udarci Do sedaj je Giardiello stopil na ring 127-krat: 97-krat je zmagal (32 s k. o.),	7	dvobojev je
končal neodločeno, 22-krat je izgubil (3 s k. o.), enkrat pa se je
spopad končal z «no contest«. Tiger ima 36 let, a jih kaže manj kot njegov 35-letni ameriški nasprotnik in je vrhutega telesno bolj razvit. Četrtkov dvoboj bo za Nigerijca 69. po vrsti. 51 dvobojev je Tiger končal zmagovito (24 s k.o.), 3 spopadi so bili brez zmagovalca in poraženca, 14-krat pa je bil poražen. Vedno samo po točkah » • *
ST. LOUIS, 19. — Eden od glavnih tajnikov World Boxing Asso-ciationa Jay Edson je izjavil, da je WBA zahtevala od svetovnega prvaka mušje kategorije Italijana Saivatora Burrunija, da mora nastopiti za naslov proti Japoncu Hi-royukiju Ebihari in da mora pogodbo podpisati najkasneje do 1. novembra.
jo ,da bo Fabbri poslal jutri proti Honvedu naslednjo postavo:
Negri, Burgnich, Gori, Rosato, Salvadore, Bolchi, Bulgarelli (Lo-detti), Mazzola, Rivera in Barison. * • *
BOLOGNA, 19. — Danes popoldne so prispeli madžarski nogometaši Honveda, ki bodo jutri zvečer nastopili v bolonjskem občinskem stadionu v trening tekmi z italijansko reprezentanco. Madžari so potovali iz Budimpešte do Benetk z letalom, v Bologno pa so dopotovali z avtobusom.
Madžarska enajstorica, ki je bila sedemkrat državni prvak, je letos z 29 točkami na tretjem mestu lestvice za Vasasom s 36 in Ferencvarosom z 32 točkami. V njenih vrstah je kar pet državnih reprezentantov. V Bologni pa bo manjkal Nogradi, ki je moral zaradi poškodbe ostati doma. Ostali pa so Dorogi, Sipos, Tichy in Komora.
Trener Kispeter je najavil, da bo Honved nastopil v naslednji po-stavi:
Takas, Marosi, Mihalecz, Dorogi, Sipos, Vagi, Nagy I., Nagy II., Ti-chy, Komora, Katona.
SMUČANJE
ORTISEI, 19. — Od jutri dalje se bodo smučarji italijanske A reprezentance v alpskih panogah pripravljali v Ortiseiu.
Po treningu na snegu, ki so ga imeli na prelazu Stelvio, se bodo sedaj smučarji posvetili atletskim pripravam. V Ortiseiu bodo pod vodstvom tehničnega direktorja Noglerja trenirali De Nicolb, Mahl-knecht, Senoner, Mussner, De Tas-sis, Valentini in Zandegiavcomo.
f
RIM, 19. — V dneh 29. in 30. t. m. se bo začel tradicionalni teniški turnir za pokal švedskega kralja, na katerem bo nastopilo 12 reprezentanc.
V prvem kolu bo Italija nastopila v Helsinkih proti Finski. V italijanski reprezentanci bodo Giordano Maioll, Gaetano di Maso in Marco Gilardelli.
Italijani bodo odpotovali v Helsinke 28. t. m.
n mili iiiiiii iiiii m iii im milili mi iiiiiiiK 11111111111111111 min um iiiiiiii4iii(iiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiimiiiiaiiiiiiN
HOKIJ
Končno zaključeno prvenstvo
Bassano izpadel v nižjo B ligo
V soboto Je bila na sporedu odločilna tekma med Bassanom in Rapidom iz Modene, ki sta se na nevtralnem igrišču v Monzi borila za obstanek v najvišji konkurenci. Moštvi sta namreč končali prvenstvo na predzadnjem mestu z istim številom točk, zato je bila
potrebna tretja medsebojna tekma.
V soboto je Rapid popolnoma nadvladal nasprotnika in ga odpravil s 4:2. Tekmo je Rapid odločil v svojo korist že v prvem polčasu, katerega je zaključil s prednostjo 4:1. V vodstvo je prešel žfe v 2’ z Rinaldijem, kmalu nato pa Je Soffia izenačil. Od tedaj dalje pa je zaigral Bassano popolnoma podrejeno vlogo in prejel pred odmorom še tri gole. V drugem delu je Rapid popustil in Bassano je lahko zmanjšal razliko na 4:2. To pa je bilo premalo. Po dveh letih bo moral tako zapustiti A ligo
in to prav letos, ko so predvidevali, da bo lahko dosegel boljše rezultate kot v preteklosti.
Rapid pa ima veliko zaslugo v tem, da Je po dolgem času pretrgal tradicijo, ki Je prevladovala na dnu lestvice, saj sta že nekaj let izpadala vedno novinca.
Namesto Bassana ln Follonice bosta letos nastopila Arengo iz Monze in CSI iz Breganze. V finalnem turnirju B lige sta zasedla prvi dve mesti pred ENEL iz Barija in Pattinatorjem iz Florence.
U. K.
par NEKAJ SPOMINOV
[na IVANA CANKARJA
!__________________________ 2.
Med predavanjem o Aškercu in o Očiščenju ln pomlajenju, torej med skoraj šestletno Cankarjevo odsotnostjo iz Trstja so tudi štiri leta prve svetovne vojne, ki je zbrisala z zemljevida nekatere države, spremenila meje mnogih evropskih držav, ustanovila nove državne tvorbe in spremenila tudi politične poglede mnogih ljudi. , « »
Poleg Cankarja so v tem društvu predavah med drugimi še dr. Anton Dermota, dr. Novak, dr. ^nrik ^ma, zdravnik dr. Dereani, univerzitetni profesor dr. Prijatelj, is‘lkar_ pisateljica Zofka Kveder, profesor dr. Lončar, Albin Prepelun (Abditus), advokat dr. Ferfolja, profesor dr. Lavo Čermelj, pu-blicist-pisatelj Etbin Kristan, gospodarstvenik Anton Kristan, Josip Kopač itd.*) Mimo tega je odbor ((Ljudskega odra« že tedaj, to Je že pred prvo svetovno vojno, prirejal s skromnimi domačimi močmi redne tečaje o marksizmu in o drugih znanstvenih vejah. Delavci se niso nikdar pritožili, da so predavanja na previsokem nivoju, dasi so bila vedno zahtevna. Društvo Je hotelo širiti znanje in lepo slovenščino. Hotelo je delavce kulturno dvigati in poglabljati njihovo splošno znar nje ter širiti med njimi nauk o socializmu.
Ta prosvetna prizadevanja ((Ljudskega odra« so delavci visoko cenili, podpirali in nagrajevali tako, da so postajali člani društva, da so si izposojali knjige ter z množičnimi obiski čitalnice in predavanj. Vsako predavanje v ((Ljudskem odru« je obiskalo običajno 300 do 350 oseb in tudi več; na Cankarjevih predavanjih smo našteli celo nad 500 obiskovalcev. Redni obiskovalci so bili delavci,**) njihove žene, posamezni odrasli člani delavskih družin in manjše število dijakov. Vsako predavanje v ((Ljudskem odru« Je bilo kulturen dogodek, zaradi česar je tisti večer vladalo v Delavskem domu praznično obeležje. Imena prikupne plejade predavateljev in teme že predvojnih predavanj nam sama po sebi pričajo o visoki ravni predavanj. Teme teh predavanj, bogat obisk delavcev na predava njih, visoko število izposojenih knjig in visoko število čitate-ljev ter dobro založeni ln dobro obiskani knjižnica in čitalnica, vse to Je napravilo na Cankarja globok vtis. Zlasti, ko Je zvedel, da sta prosvetna dejavnost, knjižnica in čitalnica re zultat delavske požrtvovalnosti. ((Ljudski oder« se je Cankarju prikupil, Cankar pa nam.
Jeseni 1007 smo v Trstu sklenili izdajati socialistični tednik, ki smo mu že vnaprej določili ime ((Delavski list«. Cankar je bil obveščen o teh pripravah in mu Je bilo tudi znano, da mu nameravamo ponuditi uredništvo lista. Nedvomno ga je obvestil Etbin Kristan, s katerim smo bili o vsem govorili. Delavsko socialistično gibanje se je širilo in krepilo. Nasprotniki — slovenski in italijanski nacionalisti — pa so bili prav zato čedalje aktivnejši in brezobzimejši. Slovenski narodnjaki so
•) Datumi In naslovi predavanj se nahajajo v llsUh »Rdeti prapor«, Idmost«, »Delavski list«, »Zarja«, kasneje tudi v »Delu«.
••) V opombah X zvezka: I. Cankar »Izbrana dela« (CZ — B. Merhar, str. 571). Tajnik Ljudskega odra med prvo svetovno vojno utltelj Klelnmayr piše, da Je predavanja Ljudskega odra obiskovala samo Inteligenca. Morda, toda samo med vojno, ko v Trstu ni bilo delavcev, ki so bili na fronti. (I. R.)
ustanovili svojo protisocialistično in štrajkbrehersko ((Narodno delavsko organizacijo« (NDO), ki bo ostala črn madež v zgodovini slovenskih in hrvatskih nacionalistov Istre, Trsta in primorske ter nam je prizadela zelo velike skrbi. »Rdeči prapor«, ki Je izhajal v Ljubljani, ni mogel več zadoščati naras lim potrebam socialističnega gibanja in zahtevam srditega bo ja v naših krajih. »Delavski list« je bil nujno potreben že žara di boja proti NDO, a razlogov, zaradi katerih smo spočetka nameravali ponuditi uredništvo lista Cankarju, menda ni tre ba pojasnjevati. Vendar do Cankarjevega uredništva ni prišlo Ko smo pregledali svoje, to je strankine finančne sposobnosti za list, smo se prepričali, da Cankarju ne bi bili mogli žago toviti rednega in dostojnega mesečnega honorarja To je bil poglavitni razlog, da nismo povabili Cankarja v Trst, dasi bi nam bil zelo dobrodošel in dasi bi ga bili povabm zelo radi Uredniku ((Delavskega lista« smo mogli v skoraj dveh letih le dva meseca redno plačati honorar. Potem pa je moral urednik plačevati dolgove lista. Takih žrtev pa od njega nismo smeli zahtevati.
Bili pa so še drugi razlogi. Med njimi ta, na katerega nismo smeli pozabljati, da bi uredništvo Cankarja verjetno preveč obremenjevalo. V Trstu, v Istri in na vsem Primorskem se Je bil politični boj tako rekoč na nož. Spuščati bi se bil moral v ta boj, v vsakdanji boj s slovenskimi narodnjaki in italijanskimi nacionalisti, zaradi česar bi bil prav gotovo zanemarjal svojo pisateljsko dejavnost. Ce vse preudarim, je bilo bolje, da smo ga pustili pri miru.
• • •
Ko je Cankar prišel četrtič v Trst, da bi predaval v ((Ljudskem odru«, to Je bilo leta 1910, sem šel sam ponj na postajo; Jernejčič ni utegnil priti z menoj. Skupaj s Cankarjem sva po njegovem prihodu najprej najela sobo, to pot v hotelu Balkan. Hotel Balkan (sedaj hotel Regina), je bil v poslopju Narodnega doma, ki so ga fašisti leta 1920 požgali. V Narodnem
domu je bila tudi lepa gledališka dvorana. Potem sva šla v restavracijo istega hotela, kjer je Cankar nekaj malega použil. Po jedi mi je izročil 10 kron in me naprosil, naj naročim za ta denar šopek rož in naj Jih pošljem na neki naslov v ulici Acquedotto — imena žene, ki so ji bile rože namenjene — se več ne spominjam Hkrati mi je povedal, da se bo šele tam, v restavraciji, dokončno pripravil za predavanje in me naprosil, naj pridem ponj ob pol osmih zvečer. Nisem se zaradi besede ((dokončno« nič začudil, kajti Cankarju je vsakokrat, ko je prišel v Trst, nekaj manjkalo za zaključek predavanja. Vendar je vsakokrat dobro predaval Ob pol osmih sem se vrnil. Preden sva odšla na predavanje, je Cankar plačal sedem četrtink vina in ni hotel, da bi ta račun poravnalo društvo. Ne vem, ali je bil med tem kdo pn njem ali je vino spil sam. Bil pa sem in sem še prepričan, da je imel pri sebi kakega starega znanca, kajti Cankar je bil popolnoma trezen in ni napisal vsega predavanja. Pokazal mi je sicer lep šop napisanih listov in me vprašal, če bo toliko za predavanje dovolj. «Sicer pa,» — je dejal — »bom kakor vedno tudi to pot povedal na izust, česar nisem napisal.« Ta «bom povedal na izust« drži le deloma, kajti Cankar je svoja predavanja vsa čital. Vseeno sem mu povedal, da za celovečerno predavanje, ki je navadno trajalo celo uro, je napisanih listov premalo
Ob tej priložnosti sem mu povedal, kako gledajo tržaški delavci na predavanja in na predavatelje ter da so po svoje strogi in zahtevni. Nekoč je dr. Dermota predaval vsega 2C minut ali pol ure m delavci niso vedeli, da je težko bolan Po predavanju sem nekoliko časa poslušal delavce ki so se pogovarjali med seboj. Priznavali so, da Je bilo predavanje vsebinsko na višku, menili pa so, da, če se sami potrudita priti od daleč na predavanje, potem ko so ves Aan delali, Di moral to njihovo željo po znanju upoštevati tudi predavatelj. Vendar Dermoti niso zamerili, kajti ob njegovem naslednjem predavanju —- ki Je bilo tudi kratko — so dvorano spet napolnili.	(Nadaljevanje sledi)
iiutt-iiMiai v o- TRSI — UL MONTEUCHl h U TELEFON 93-808 m »4 888 - Postni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pellloo 1 IL Telefon 33-82 — uprava TRSI UL SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: »250 ut Dolietna 4 400 Ur oeloletna ? 700 Ur - SFRJ: posamezna številke v tednu in nedeljo 50- cUn, mesečno 1000- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADI1, DZS Ljubljana. Stan trg J/l., tele raetin on Narodni’ oanki « Ltumiaru «0014 803 88 - (Mil.Asi (.ene oglasov: Za vsaK rum » širim enega stolpca trgovski 150 finančno upravni 250, »smrtnice 150 Ur - Mali oglas) 40 lir oeseda - Oglasi tržaške tn goriške nokrailne se naročajo pri upravi fon 22 207 tek i	p	-I* vseh drugih pokrajin Italije pn »Societa Pudbllcltš Itallana« - Odgovorni urednnt: SIAN1SI.AV RENKO - Izdaja tn tiska založništvo tržaškega tiska. Trst