Letnik 12	Številka 1	Žiri, februar 1982
GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1982
Zapleteni pogoji gospodarjenja, ki so nas spremljali v preteklem 1981. letu, bodo v letu 1982, ko drugo leto uresničujemo zastavljene cilje v našem srednjeročnem planu, bistveno vplivali na realizacijo zastavljenih nalog.
V letu 1982 se bomo še vedno srečevali s stagnacijo rasti svetovne trgovine, ker nam bo v precejšnji meri onemogočalo enakopravnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo, inflacija bo še vedno prisotna z vsemi svojimi učinki. Oskrba z domačimi in uvoženimi surovinami bo v letu 1982 najbrž slabša kot je bila v letu 1981 zaradi česar lahko pride do večje stagnacije fizične rasti proizvodnje kot v letu 1981. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 v letu 1982 pred nas postavlja uresničevanje naslednjih ključnih ciljev:
—	realno povečanje izvoza v primerjavi z letom 1981 za 13,1°/o ter priliva od izvoza s konvertibile za najmanj
12” o,
—	pokritje uvoza s konvertibile z izvozom povečati od 96 % v letu 1981 na 105% v letu 1982,
—	uvoz blaga se sme v primerjavi z uvozom v letu 1981 povečati samo za 2%, pri čemer bo imel prednost uvoz surovin in repromateriala,
—	povečati zaposlovanje samo za 0,5%,
—	sredstva za naložbe v gospodarstvo se bodo realno povečala samo za 2,5%,
—	rast sredstev za OD bodo za rastjo dohodka zaostajala za 10%, pri čemer bi morali realni OD ohraniti raven iz leta 1981,
—	sredstva za zadovoljevatje skupnih potreb bodo predvidoma porasla za 18,6%, splošnih pa za 18,6% glede na leto 1981, seveda v odvisnosti od rasti dohodka.
Prvo leto uresničevanja srednjeročnega plana 1981—85 v letu 1981 je za nami. V tem letu smo posvečali največ pozornosti izpolnjevanju fizičnega obsega proizvodnje, racionalni izrabi strojnih kapacitet in delovnega
časa, okrepitvi repradukcijske sposobnosti naše DO ter večji vključitvi v mednarodno delitev dela.
Lahko rečem, da smo zastavljene cilje dosegali dokaj zadovoljivo.
Struktura celotnega dohodka v 9-mesečnem poslovanju leta 1981 v primerjavi z letom 1980 in planom za leto 1981, kaže na ugodnejša razmerja. Materialni stroški so v primerjavi z letom 1980, ko so predstavljali 50,27 % celotnega prihodka v desetih mesecih leta 1981 predstavljali le 40,93%. Ta odstotek kaže na to, da smo v devetih mesecih preteklega leta poslovali bolj ekonomično kot v prejšnjem obdobju, kar je prispevalo k povečanju dohodka od 49,72% v letu 1980 na 59,06 % v letu 1981. Vendar zaradi večjih obveznosti iz dohodka (predvsem na račun večjega dohodka in mase OD, kot obračunske osnove ter večjih obresti od inozemskih kreditov) se je zmanjšal delež ČD od 40,80% v letu 1980 na 38,93% v devetih mesecih leta 1981. Kljub povečanju mase OD od 26,51% na 31,51% v letu 1981, so se sredstva za poslovni sklad povečala od 10,33% v letu 1980 na 11,39% v letu 1981.
STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA
	Leto 1980	Plan 9 mes. Ošn. pl. 1981 1981 za 1. 1982		
Celotni prihodek	100,00	100,00	100,00	100,00
Materialni stroški	50,27	49,61	40,93	46,36
Amortizacija	3,39	2,99	3,72	3,87
Dohodek	49,72	50,39	59,06	53,49
Obveznosti iz dohodka	9,92	10,68	11,87	10,64
Čisti dohodek	40,80	38,93	47,18	42,84
Osebni dohodki (ibrutto)	26,51	26,16	31,51	24,73
Skupna poraba	5,58	3,91	6,52	3,16
Akumulacija	10,33	9,03	11,39	14,94
Gospodarski inačrt za leto 1982 predstavlja' drugo leto uresničevanja sredin j e ročnega plana DO, ki ga lahko označimo kot leto nadaljinega izvajanja gospodarske stabilizacije, kar pomeni, da se bomo morali še bolj angažirati za zagotovitev:
—	optimalnejše izrabe vseh sredstev v ‘reprodukcijskem
procesu,	'y V/ ,	'
L'
—	večje produktivnosti in učinkovitosti tako v procesu proizvodnje kot tudi v režiji,
—	stabilnejša rasti dohodka in njegove delitve v prid akumulaciji in boljši reprodukcijski sposobnosti,
—	rasti osebne in skupne porabe po določilih resolucije o razporejanju dohodka za leto 1982,
—	povečanje izvoza.
.. , A ■ : :	' :r .	\ -
Plan prodaje in plan proizvodnje
Plan fakturirane realizacije po netto prodajnih cenah
za leto 1982 znaša 196.584.205,42 din, pri čemer
17.700.060,00 din oz. 9% dohodka predstavlja realiza-
cijo na zunanjem trgu. V strukturi prodaje bo tudi v letu 1982 največja teža na hidravliki, saj predstavlja kar 71 % celotnega plana. Skoraj 100 % tega programa' je namenjeno prodaji na domačem trgu. V letošnjem letu bo treba usmeriti vse napore v to, da bi s tem programom prodrli čez domače ovire im začeli z izvozom.
V	planski akt za leto 1982 smo zapisali, da bomo pričeli s prvizvodnjo fleksibilnih strežnih naprav, v kar nas vodita predvsem dva cilja:
1.	spoznati in osvojiti domači trg pred drugimi domačimi in tujimi konkurenti in
2.	kompenzacijo stroškov lin truda vloženega v razvoj. Plan proizvodnje po stalnih cenah znaša 133.300.742,51 din. Ta vrednost predstavlja povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 13%, v primerjavi z realizacijo v letu 1981. Glede na to, da v letu 1982 ne predvidevamo povečanja strojnih kapacitet, bo ta procent posledica večje oz. boljše izkoriščenosti vseh resursov ter povečanje obsega kooperacij.
Iz tega izhaja, da v prihodnjem letu ne predvidevamo bistvenega povečanja zaposlovanja glede na stanje 31. 12. 1981. Potrebe, ki so nakazane s kadrovskim načrtom (12 dodatnih ljudi) bomo pokrivali v večini primerov z lastnimi štipendisti.
Tudi v prihodnjem letu, tako kot prejšnjih, bomo nadaljevali z intenzivno štipendijsko politiko. V letu 1982 bomo na novo podelili 13 štipendij za redno šolanje im 7 štipendij za izredno.
V	tem letu bi morali začeti z izgradnjo obrata za proizvodnjo mazalniikov v Zgornji Ščavnici ter s projektom RlP-Avtomatizacija strege, v skupni vrednosti cca. 15 st. mlrd. Oba projekta sta v zaključni fazi izdelave dokumentacije in njena usoda je v bistvu v rokah bančnikov, ki delajo o zagotovitvi finančnih sredstev.
And ra Luznar
KAJ JE RAZVOJNO INOVACIJSKA NALOGA?
Moto (iz slovarja tujk):
invencija (lat): domiselnost, iznajdljivost, najdba inovacija (lat): prenovitev, obnova, nov pojav, novotarija
investicija (lat): vloga, naložba denarja v kaj.
Zadnje čase, pravzaprav od leta 1975, skoraj vsakodev-no poslušamo te besede, izrečene preko RTV ali napisane v časopisih. Velikokrat se iz teh besed tvori novo izrazoslovje, tako da ga že ne razumemo povsem. Zato je namen tega prispevka, da obnovimo nekaj spoznanj, ki jih uporabljamo v našem podjetju.
Vsak proces se pravzaprav začne in konča na trgu, pri našem kupcu ali potrošniku. Seveda je možno, da kupec ve kaj hoče, ali pa da mu mi posredujemo, kaj potrebuje. Te raziskave spadajo v politiko trženja ali kot temu pravimo s tujko, marketing. S tem se pravzaprav
sproži inovacijski proces, ki v bistvu omogoča realizacijo ideje s ciljem pridobitve gospodarske koristi odnosno povečanje dohodka. Z drugimi besedami je to postopek gospodarske realizacije novega znanja. Po vsebini pa inovacijski proces vsebuje iinvencijo, inovacijo in investicijo z vsemi pripadajočimi dejavnostmi.
Konkretno pri nas opravljamo imvencijsko dejavnost predvsem v razvojnih oddelkih pri opravljanju razvojno raziskovalnega dela. Končni proizvod razvojno raziskovalnega (RR) dela pa je funkcionalno preizkušen prototip, lahko pa je tudi to tehnološki postopek. To tehnično ali tehnološko novost pravno lahlko zaščitimo kot izum, tehnično izboljšavo, model, vzorec ali blagovno znamko. Z zaščito preprečimo, da bi se nekdo drugi okoriščal z našimi RR napori in rezultati.
Mogoče še vprašanje, kako da v Kladivarju nimamo še nobene zaščite? Ali naj to pomeni, da nimamo ustrez-
nih rezultatov RR dejavnosti? Menim, da je odgovor drugod. Namreč, vsaka država, ki je pristopila k Pariški konvenciji z zaščiti (med njimi tudi Jugoslavija), ščiti samo na svojem območju. Nemogoče je torej imeti proizvod, ki bi <bil z zaščito v lastni deželi, zavarovan v celem svetu, ampak ga je potrebno zaščititi v vsaki deželi posebej. Od vseh na svetu prijavljenih izumov, je v Jugoslaviji zaščiteno samo cca 1%. To pomeni, da se nosilci patentov ne boje, da bi jih v Jugoslaviji »kopirali".
Po drugi strani pa tudi pri nas nimamo tako epohalnih odkritij, da bi nas »kopirali" ostali. To je pripisati tudi temu, da razvojno raziskovalna dejavnost nima opravljenih predhodnih potrebnih raziskav. Vendar s krepitvijo razi sikava lin ega dela bo tudi pri nas potrebno zaščititi rezultate tega dela.
Znano pa je, da samo izdelava prototipa še ni rešila tehnološko proizvodnih problemov. Naj citiram stavek, ki je značilen za poročilo o razvojnem delu po izdelanem prototipu: »Čaka pa nas še mnogo dela, da bodo sklopi sposobni za proizvodnjo in prodajo . . ." Tu sedaj nastopa tako imenovana razvojno inovacijska stopnja inovacijskega procesa, ki se izrazi z poizkusno proizvodnjo, odnosno z Operijo. Ta faza predstavlja pomemben člen raziskovalnega dela in je v njej potrebno še razviti, preveriti in izpeljati proizvodne tehnološke postopke za kvaliteto in enakomerno serijsko proizvodnjo novitete.
S pomočjo dopolnilnega ali korekcijskega razvoja rešimo še vrsto ,/povratnih" razvojno tehnoloških problemov, ki se pojavijo šele v poskusni proizvodnji.
V tej fazi opravimo še inovacijski marketing, preverimo izdelek na trgu in ugotovimo odziv tržišča na ceno in kvaliteto novitete, dosežemo ustrezne ateste ter ugotovimo reakcijo konkurence.
Nadalje izšolamo ustrezne kadre, pripravimo potrebne pripomočke, pedvidimo organizacijo proizvodnje itd.
Kot vsota elementov, ki jih ugotovimo pri izdelavi razvojno inovacijske naloge, dobimo kompleks preverjenih, zanesljivih tehnoloških in ekonomskih parametrov, ki so edino realno osnova za rentabilno proizvodno investicijo. Menimo, da če bi uspeli v celoti tudi v praksi izpeljati našteta načela, bi ne bilo potrebno raznih soglasij, komisij in omejevanja investicij, kot smo temu trenutno priča.
Res je, da je razvojno inovacijska faza povezana z določenimi stroški, ki se ocenjujejo na cca 10% vrednost investicije. Tehnološko preverko je potrebno izdelati na napravah in opremi, ki jo bomo vključili kasneje v redni izbor investicij in proizvodnjo. Ravno tako so potreb-
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ZAPISNIK 8. izredne seje DS DO Kladivar Žiri z dne 12.
1.	1982
Člani DS spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985 soglasno sprejeli.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma
no določena sredstva za nabavo potrebnega reproma-teriala in ostalih materialnih stroškov.
Poleg tega je seveda možno, da razvojno inovacijska naloga da negativen rezultat, torej ne potrdi ekonomske upravičenosti za novo investicijo. Tudi v tem primeru je to samo 1 /l0 stroškov od neke investicije, ki bi bila lahko v celoti ,/zavožena".
Na ta način so v bistvu razvite dežele razvijale selekcije investicijskih programov (Japonska) in s pomočjo razvojno inovacijskih faz ustvarjale najmočnejše orožje sodobnega gospodarstva — knovv hovv. Dobesedno pomeni to »vedeti kako", ali po žirovsko ,,'kunšt". Torej, to je znanje o tehnologiji, potrebno za izdelavo nekega proizvoda. Dežele, ki tega lastnega znanja nimajo, morajo z nakupom raznih licenc drago plačevati tehnološko odvisnost. Političnih proklamacij o transferu tehnologije med razvitimi in nerazvitimi je bilo že veliko, vendar je sigurno, da razviti tega aduta ne bodo poceni dali iz rak. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da ustvarjamo s pomočjo razvojno inovacijskih nalog lastna tehnološka spoznanja.
Menim, da je s tem podana obrazložitev tudi o nujnosti nadaljnega razvoja inovacijskih procesov. Industrijska sfera v svetu pa je tudi omejena in bi vsako »samozadovoljstvo nad doseženimi uspehi ter zaviranje inovacijskih procesov v podjetju že pomenilo mirovanje. V današnjem času pa mirovanje na tehnično tehnološkem področju že pomeni odmiranje v industrijski sferi.
Ni namen tega sestavka, vendar bom poskušal podati tudi definicijo »množične inovacijske dejavnosti". Osnovo za to podaja Zakon o združenem delu, predevsem v čl. 46, 47, 68, 105 in 129. Množična inovacijska dejavnost naj bi v bistvu pripomogla hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju inovacijskega procesa, odnosno preprečevala pojave »tehinakratizma". Za prenos znanja in raziskovalnega dela v prakso je odločilnega pomena, da v neposredni proizvodnji deluje širok krog ljudi, ki so sposobni to znanje uporabiti in iz svojih izkušenj ustvariti novo. Pri reševanju raznih tehnoloških, organizacijskih, varnostnih in drugih problemov v delovnih organizacijah je potrebno veliko inovacij, ustvarjalnih predlogov in zamisli, ki jih ne more dati nihče drug kot delavec ali skupina delavcev iz tistega konkretnega okolja, kjer ti problemi nastanejo. To pa je v bistvu množična inovacijska dejavnost.
Če bi se kdo želel še natančneje seznaniti s tem področjem, mu priporočam sestavek M. Kopača, dipl. ing.: Inovacije, objavljenega v 3. številki Zirovskega občasnika.
Anton Beovič
o	merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985 se soglasno potrdi.
OOS se odobri dotacija oziroma avans v višini 25% lanske dotacije.
ZAPISNIK 18. redne seje DS DO Kladivar Žiri z dne 28. 1. 1982 v sejni sobi DO.
Soglasno se sprejme in potrdi korektura pravilnika o razvidu del oziroma nalog.
Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Škofja Loka za leto 1982 se sprejme iin podpiše.
Nabavi se:
1.	kom blagajna B-2 predračunska vrednost 13.021,55
1.	komplet aparat za pol avto. varen je v CO2
»EKOMATIK" 450_______________________________90,208,80
SKUPAJ	din 103.230,35
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za obnovo odprtega 'kanala in peš poti v industrijski coni se sprejme in podpiše, vendar s pogojem, da se 5. člen omenjenega samoupravnega sporazuma črta. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izdelavo novega zazidalnega načrta »industrijska cona Žiri", se sprejme in podpiše.
Za podpisnika se imenuje tov. Bogataj Rada.
Za delegata v organe samoupravljanja LB, Temeljne banke Gorenjske Kranj se imenuje tov, Luznar Andro, dipl.oec.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote izobraževalne skupnosti kovinsko predelovalne industrije za območje občine Kranj, Škofja Loka in Tržič se sprejme in podpiše.
Za podpis navedenega SaS in delegata se imenuje tov. Erznožnik Bogdana.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzg o jno izobraževa In ih programov se sprejme in podpiše.
Za podpisnika navedenega SaS se imenuje tov. Erznožnik Bogdana.
ZAPISNIK 17. redne seje DS z dne 23. 12. 1981
Spričo dejstva, da ima DO sredstva na skladu skupne porabe — stanovanjski del že razporejen, in da prostih sredstev iz tega naslova ni, Aneks št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka za obdobje 1981 — — 1985 NE potrdi in ne sprejme.
Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju v DO Kladivar Žiri se potrdi in sprejme z upoštevanjem pripomb iz javne razprave, 41. člen Pavi In ika se pa glasi:
»Delavci v DO Kladivar imajo tudi pravita do šolanja oziroma izobraževanja iz dela, če se potreba za tako obliko izobraževanja pokaže in je DO za to zainteresirana".
Za vnos sprejetih korektur v Praviloi-k se zadolži splošni sektor.
Sprejme in potrdi se Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka ob zvečani nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Za podpisnika citiranega samoupravnega sporazuma se določi tov. Bogdan Erznožnik.
DS sprejme sklep o določitvi novih konkretnih višin povračil stroškov in sicer:
—	Dinarski znesek cele dnevnice, ki se obračuna za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur je 500,- din.
—	Dinarski znesek polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur, in če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa, ki je daljši od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur je 275,- din.
—	Dinarski znesdk znižane dnevnice za službeno potovanje, če je službeno potovanje trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur pod pogojem, da nastopi službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega: rednega dela', ali pa konča vsaj 2 uri po preteku svojega: rednega'dela, je 190,— din.
—	Dinarski znesek terenskega dodatka po 18. členu pravilnika o osnovah in kriterijih za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, ter o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški (20% cele dnevnice), je 100,— din.
—	Dinarski znesek za stroške prenočevanja v hotelih B kategorije, na podlagi predloženega računa in sicer do višine zneska, ugotovljenega na podlagi povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije, je 420,-din
—	Dinarski znesek za stroške prenočevanja brez predložitve računa (40% zneska, določenega za povračilo prenočevanja, kadar delavec predloži račun), 168,— din.
—	Dinarski znesek, ki se delavcu povrne za stroške prevoza, kadar na službenem potovanju uporablja svoj avtomobil in je določen v pavšalnem znesku za prevoženi kilometer, je 5,90 din.
—	Dinarski znesek, ki se delavcu povrne za stroške prihoda na delo im odhoda z dela, kadar za to uporablja lastno prevozno sredstvo (velja za relacije, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi) im je določen v pavšalnem znesku za prevožen kilometer, je 2,05 din.
—	Dinarski znesek povračila stroškov za ločeno življenje:
a)	stroški za stanovanje največ 3.780,— dim
b)	stroški za prehrano največ 4.500,- din Določeni zneski veljajo od 1. 1. 1982 dalje.
Komisija za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti in znanja pri tov. Vidi Bogataj in tov. Jolandi Bekš je mnenja, da imata obe tolikšno teoretično im praktično znanje, da dela im naloge vodje kuhinje lahko opravljata. Zato komisija za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti predlaga DS, da tov. Vidi Bogataj in tov. Jolandi Bekš izda pismeno potrdilo, s katerim ugotavlja, da sta si tov. Vida Bogataj in Jolanda Bekš z delom pridobili zmožnosti in strokovnost za opravljanje nalog vodje kuhinje.
Razporeditev k opravljanju del in nalog vodje kuhinje pa izmed omenjenih kandidatk opravi komisija za delovna razmerja.
Potrdi se predlagana nabava:
1	kom loščilec ‘in sesalec »Omega" v znesku 23.950,-din in
2	kom roč. stroj „Vector".
Podpiše se aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o združevanja sredstev za izgradnjo in koriščenje zaklonišča v industrijski coni Žiri. Za podpisnika se določi tov. Rado Bogataj.
Sprejme in potrdi se samoupravni sporazum o solidarnostni združitvi sredstev za pokritje razlike vrednosti stanovanj za zdravnika, ki ga bosta zamenjala DO Alpina Žiri in Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD zdravstveni dom Škofja Loka.
Ker je v tem trenutku razporeditev delavcev, ki v daljšem časovnem obdobju niso dosegli pričakovanih rezultatov pri delu, po 59. členu pravilnika o del. razmerjih ni mogoča, DS predloženo gradivo vrača disciplinski komisiji, ki naj zadevo obravnava po disciplinski poti in sprejme ustrezne sklepe.
Na razpis (objavljen dne 3. 11. 1981 v časopisu GLAS) za opravljanje del in nalog vodje proizvodno-planske-ga sektorja in vodje splošnega sektorja (delavci s posebnimi oblastih in odgovornostmi), sta se prijavila Dimitrij Novak in Bogdan Erznožnik. Po določilih zakona o delovnih razmerjih in pravilnika o razvidu del oziroma nalog se v tem primeru (kandidati ne dosegajo optimalne stopnje izobrazbe) izvede postopek ugotavljanja z delom pridobljenih delovnih zmožnosti. DS predlaga naslednji sestav komisij za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti:
—	pri tov. Dimitriju Novaku:
Janez Luznar, dipl. ing.
Milan Kopač, dipl.ing.
Janez Kosmač, dipl.ing.
—	pri tov. Bogdanu Erznožniku:
Janez Zupančič, dipl.ing.
Andreja Luznar, dipl.oec.
Janez Kosmač, dipl.ing.
Z izdelavo samoupravnega sporazuma in pravilnika o inovacijah se prione z mesecem majem 1982 ter izvede ustrezni sam. postopek obravnave in sprejemanja. Ustanovi se raziskovalna enota, ki bo izvajala dela in naloge razvojnih raziskav na proizvodnem programu iz
1.	alineje 7. člena aneksa sprememb in dopolnil Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo ,,Kladivar“ Žiri (del. stroji za obdelavo kovin, stroji za upogibanje pločevine in profilov, hidrav. in mehanične stiskalnice) ter iz 3. alineje 7. člena aneksa sprememb in dopolnil DO „K1adivar" Žiri (drugi izdelki precizne mehanike — aparati in instrumenti za merjenje, kontrolo in registracijo, pnevmatski in hidrav. elementi regulacijskih krogov, naprave in elementi za opravljanje in avtomatizacijo).
Ustanovljena raziskovalna enota je organizacijsko vključena v teh. sektor, njen sedež pa je v Škofji Laki, Kidričeva 22.
Postopek ustanavljanja raziskovalne enote oz. sklep o ustanovitvi raziskovalne enote se prične izvajati po vpisu raziskovalne enote v razvid raziskovalnih organizacij pri republiškem komiteju za kulturo in znanost.
SKLEP je sestavni del zapisnika.
DS sprejme in potrdi terminski koledar za leto 1982 s to korekturo, da se sobota 7. avgusta 1982 ne šteje v kolektivni dopust in se dela v soboto 14. in 21. avgusta 1982. Prav talko pa se v kolektivni dopust ne šteje petek
31. december 1982, zato pa delamo v soboto 4. in 11. decembra 1982. Skupno je 16 dni kolektivnega dopusta. Pristopi se k izdelavi programa za izdelavo dolgoročnega plana DO do leta 2000. Upošteva se načela in osnove, kiso navedene v gradivu DS pod točko 14 in 15. Cene artiklom po vseh programih se v letu 1982 povečajo za 15% (po vseh programih linearno).
DS DO „Kladivar" potrjuje investicije v predlagani strukturi in pred ra č. vrednosti in sicer:
—	investicijska naložba v proiz. obrat za mazalnike,
—	investicije v razvojno inovacijski projekt ,,Naprave za avtomatizacijo strege".
Strokovne službe morajo pripraviti potrebno investicijsko dokumentacijo (elaborat).
Citirane investicijske naložbe so prikazane in obrazložene v gradivu za DS — 16. točka.
ZAPISNIK 17. redne seje komisiije za delovna razmerja z dne 5. 12. 1981.
Izbira med prijavljenim kandidatom za opravljanje del in nalog vodje splošnega sektorja se ne izvede. Komisija za delovna razmerja predlaga DS DO Kladivar Žiri, da imenuje komisijo, ki bi ugotovila z delom pridobljene delovne zmožnosti pri tov. Erznožnik Bogdanu za opravljanje del in nalog vodenja- splošnega sektorja. Postopek je v skladu s pravilnikom o razvidu del in nalog.
Izbira med prijavljenim kandidatom za opravljanje del in nalog vodenja proizvodno-planskega sektorja se ne izvede. Pri kandidatu se izvede postopek za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti, ki naj bo izveden po pravilniku o razvidu del in nalog (velja isti postopek kot za tov. Erznožnika).
Ker tov. Poljanšek Mira ne ustreza razpisnim pogojem za vodenje knjigovodskega sektorja, se jo za določen čas 6 mesecev imenuje za vršilca dolžnosti vodje knjigovodskega sektorja (drugih prijav pa ni bilo). Pred potekom 6 mesecev se prosta dela in naloge vodje knjigovodskega sektorja ponovno razpišejo.
Komisiji za delovna razmerja so posredovali prošnje za sklenitev delovnega razmerja:
—	Štucin Dragica, NK delavec
—	Oblak Vinko, NK delavec
—	Lapajne Boris, KV avtomehanik
V DO trenutno ni na razpolago del in nalog, ki bi ustrezale strokovni izobrazbi prijavljenih kandidatov, zato se z navedenimi ne sklene delovno razmerje.
S tov. Kavčič Marjanom se sklene delovno razmerje za opravljanje del in nalog čistilca. Določi se mu preizkusna doba 3 mesece. Njegovo opravljanje del in nalog v času preizkusne dobe bo spremljala komisija v sestavi:
—	Kavčič Ernest, obratovodja PPS
—	Kavčič Stane, vodja o bdel oval niče
—	Rudolf Vinko, vodja obdelovaloice
Po preteku 3 mesecev bo komisija za delovna razmerja na podlagi pismene ugotovitve oziroma ocene uspešnosti pri delu tov. Kavčiča ponovno razpravljala o sklenitvi delovnega razmerja.
S tov. Trojar Janezom se sklene pogodbo o izobraževanju ob delu na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani II.
stopnja. Pogodba je sestavljena na podlagi pravilnika o izobraževan ju in štipendiranju v DO ,,Kladivar" Žiri.
POROČILO 10 00 ZS „KLADIVAR" ŽIRI O POTEKU AKTIVNOSTI V PRIPRAVAH NA VOLITVE
Na seji IO OO ZS „Kladivar" Žiri smo v začetku septembra 1981 imenovali komisijo, ki naj bi vodila in pripravila vse potrebno za volitve. Komisija, oziroma odbor je sestavljen iz predstavnikov D PO, predstavnika DS in predstavnika kadrovske komisije ipri IO OO ZS s ciljem, da bi zagotovili evidentiranje iz vseh struktur zaposlenih, tako ženske in moške, kot mlajše in starejše člane kolektiva.
Število evidentiranih delavcev za delegacije SIS in ZZD:
—	moški: 36 — 81%
—	ženske:	8 — 19%
Skupaj 44
-	člani ZSMS:	11-25%
-	člani ZK:	12-27%
V začetku smo na predlog obč. sind. sveta oblikovali delegacije v DO Kladivar, to so ZZD, SSV, OKS in TTKS, ORS, OZS in OIS.
Po tem smo evidentirali možne kandidate za te delegacije, kot v vodilne organe skupščine občine in SIS in seveda v samoupravne organe kot organe KS. Seveda smo te evidence kandidatov skuipno potrdili na zboru delavcev 2. 10. 1981. Skozi vse priprave na volitve je bila seveda v veliko pomoč kadrovska služba, ki je s svojimi evidencami pripomogla k operativni izvedbi teh aktivnosti.
Pred dokončnim oblikovanjem delegacij je bilo potrebno predloge evidentiranih kandidatov vskladiti s KS. V ta namen je bil sklican sestanek koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo volitev pri KK SZDL in predstavniki sindikatov. Šele po vskladitvi, kajti ne sme se zgoditi, da bi bil en in isti kandidat predlagan v določeno delegacijo s strani KS in istočasno v TOZD, smo lahko v Kladi var ju oblikovali ožji izbor predlogov za delegacijo. Tak predlog je pripravila komisija za pripravo volitev, dokončen predlog za temeljno 'kandidacijsko pa je izoblikoval IO OO ZS ,.Kladivar".
IO OO ZS je sprejel tudi sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference v soboto, 6. 2. 1982.
Naloga temeljne kandidacijske konference je bila, da predloge obravnava in jih dokončno oblikuje. Med drugim smo se na kandidacijski konferenci dogovorili:
1.	Da bomo za volitve pripravili zaprte liste,
2.	Oblikovali delegacije:
—	skupnost socialnega varstva — SSV
—	občinska raziskovalna skupnost — ORS
—	občinska zdravstvena skupnost — OZS
—	občinska izobraževalna skupnost — OIS
—	občinska kulturna skupnost in temeljna telesno kulturna skupnost — OKS in TTKS
—	zbor združenega dela občinske skupščine - ZZD
3.	Dokončno smo oblikovali in enoglasno sprejeli delegacije v sledeči sestavi:
—	delegacija ZZD:
1.	Reven Vinko
2.	Cokan Bogomir
3.	Kopač Janez
4.	Luznar Janez
5.	Plesec Maks
6.	Sedej Pavel
7.	Mole Vane
—	delegacija OIS:
1.	Erznožnik Bogdan
2.	Cankar Venceslav
3.	Capuder Marinka
4.	Erznožnik Ferdo
5.	Eržen Emil
—	delegacija SSV:
1.	Kavčič Iztok
2.	Erznožnik Jožica
3.	Rudolf Vinko
4.	Šubic Brane
5.	Pagon Miro
6.	Bekš Jolanda
7.	Trček Jana
—	delegacija OZS:
1.	Klariča Ljubica
2.	Pivk Marinka
3.	Krvina Rajko
4.	Novak Dimitrij
5.	Poljanšek Mira
—	delegacija TTKS in OKS:
1.	Kopač Franc
2.	Kržišnik Bojan
3.	Albreh: Marjan
4.	Podobnik Vinko
5.	Temelj Franci
6.	Albreh; Vinko
7.	Kristan Tone
—	delegacija ORS:
1.	Beovič Anton
2.	Mlinar Anton
3.	Frelih Milan
4.	Poljanšek Marjan
5.	Kavčič Beno
4.	Za občinsko temeljno kandidacijsko konferenco smo izvolili delegata Mole Vaineta, kjer bo zastopal stališča, sprejeta na naši kandidacijski konferenci.
Tako oblikovane kandidatne liste bodo tudi na volilnih listih, ki bodo v OZD 11. 3. 1982, medtem ko bodo za delegacije v KS 14. 3. 1982.
Janez Kosmač
ALI SE POZNAMO?
V prejšnjem sestaviku pod naslovom „Ali se poznamo?", smo predstavili delavca, ki je prišel na določen dan med prvimi na delo, danes pa smo se odločili, da se pogovo-vorimo z BOŽIČ BRANKOM, ki je eden izmed novejših članov našega kolektiva, saj je prišel med nas pred tremi meseci. Ker je to kratka doba, pravi, da še ne pozna dovolj delovnega procesa in proizvodnje, toda prvi vtisi so dobri in Branko zatrjuje, da se je dobro vživel v naše okolje. Delo brusilca orodja v orodjarni se mu zdi zanimivo in zato mu delovni čas zelo hitro mine.
Ko sem ga povprašal o njegovih mladih letih, mi je povedal, da se je rodil leta 1956 v gorski vasici Jagršče. Vas leži visoko nad Že lino m in cesto, ki pelje od Idrije 'proti Mostu na Soči. Zaradi težke dostopnosti in hribovitega sveta je obdelovalne zemlje zelo malo. Vas šteje 20 hiš, od katerih sta le dve kmetiji, drugod pa se ljudje preživljajo tako, da hodijo na delo v dolino. Zaradi svoje zakotne lege je vas poznana tudi iz partizanskih časov, kjer so zavedni Jagrščani po svojih močeh pomagali narodnoosvobodilni vojski. Starejši vaščani večkrat pripovedujejo o tem, kako so na samotni kmetiji, ki je bila zavetje partizanov in je bila zato izdana, požgali domačijo in zverinsko pobili družino. O boju in trpljenju Jagirščanov pričata tudi dve spominski obeležji.
Branko se je rodil, ko je bilo vojne že konec, toda ponosen je, da je tudi njegova vas prispevala svoj delež zato, da smo danes svobodni.
Osnovno šolo je obiskoval v rojstni vasi, toda, ker je bilo tam samo šest razredov, je zadnji dve leti hodil v šolo v Cerkno. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Eti kot NK delavec. Toda to delo ga ni veselilo in s pomočjo tovarne je odšel na šolanje v Maribor, kjer se
V SOZD ZPS SO PRISOTNI
Preveliki naložbeni apetiti
Čeprav smo se talko v naši republiki kot v celotni Jugoslaviji že lani srečevali z zaostrenimi pogoji gospodarjenja in čeprav bodo takšna gibanja v letošnjem letu še bolj prisotna, pa vse kaže, da delovne organizacije v SOZD ZPS ne mislijo tako, saj za letos načrtujejo 17 novih naložbenih projektov v skupni vrednosti 4 milijarde 577 milijonov dinarjev, letos pa naj bi jih uresničili le slabih 28 odstotkov.
Seveda to še ni vsa investicijska „fronta“, saj naj bi letos z 326 milijoni dinarjev zaključili še pet projektov, ki so jih v DO začeli že prej. Vendar je ta druga skupina petih projektov še vprašljiva, ker ne vemo, če bo investitorjem uspelo zbrati za zaključek investicij vsa potrebna sredstva. Dvom v realnost načrtovane naložbene politike je še toliko bolj upravičen, če vemo, da je investicijska dokumentacija v večini primerov šele v tako imenovani pripravljalni fazi. In dalje, ker vemo, da bo morala večina naših naložbenih načrtov skozi dvostopenjski postopek, da komisijsko tehtanje načrtov, zbiranje potrebnih soglasij in pa sama izvedba natečaja .^požrejo" nekaj mesecev, potem prav gotovo ne more-
jo izučil za strojnega ključavničarja. Ko se je vrnil v Cerkno, je dobil Etino stanovanje v samskem domu v hotelu. Toda pot usode ga je zanesla iz Cerkno v Žiri, kjer se je pred kratkim poročil.
V prostem času zelo rad bere, zanima pa ga tudi glasba. Za zaključek je Branko povedal, da misli, da se mora človek vedno ukvarjati z različnimi stvarmi in si nabirati izkušnje na vseh področjih. V DO mora vladati disciplina in red ter veselje do dela, saj bomo le tako dosegli zaželjene cilje, ki smo si jih zastavili v tej težki gospodarski situaciji.
Tako smo vam predstavili Branika Božiča in upamo, da ste iz tega sestavka vsaj malo spoznali njegovo življenje in njega samega. Ob koncu mu zaželimo, da bi še naprej z veseljem prihajal med nas in da bi ga delovna ustvarjalnost spremljala še vnaprej.
Ciril Kacin
mo pričakovati, da bomo že letos uspeli uresničiti kar 28 odstotkov načrtovanih investicij.
Podoben dvom se je očitno lotil tudi delegatov DS SOZD ZPS, ko so na svoji zadnji seji obravnavali planske načrte za letošnjo leto in pa naložbene namere naših organizacij. Zato velja tudi razumeti njihove sklepe, v katerih so poudarili, da morajo naše delovne organizacije ponovno preveriti oziroma realneje načrtovati rast fizičnega obsega proizvodnje, saj je 20 odstotna rast prav gotovo preveč optimistična, nadalje da morajo uskladiti investicijske namere in jih prilagoditi družbenim merilom in pa, da morajo delovne organizacije posebno pozornost posvetiti izvozno—uvozni problematiki, saj je le-ta v svojih predvidevanjih v letošnjem letu v nasprotju z resolucijo naše republike o gospodarskih in družbenih gibanjih v letošnjem letu. In še eno ugotovitev velja zapisati iz omenjene ra-ziprave na DS SOZD ZPS. Ker so se naše organizacije lani srečevale pri dobavah nekaterih vrst repoduikcijskega materiala z velikimi težavami — obeti za letos pa niso nič boljši — so menili, da bi morali preskrbo z reprodukcijskimi materiali vendarle reševati preko ustrezne strokovne službe
delovne skupnosti sestavljene organizacije ZPS. Sicer pa je prevladalo trezno mišljenje, da bo treba načrte uskladiti z realnimi možnostmi im seveda še naprej, tu-
SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA
Delavski svet SOZD ZPS sprejel
Delegati DS SOZD ZPS so na svoji zadnji seji, ki je bila 25. decembra lani, med drugim sklenili, da razpišejo referendum o samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD ZPS in o statutu SOZD ZPS. Poleg tega so tudi predlagali, da naj bi delavci TOZD in OZD, združenih v SOZD ZPS na zborih delavcev sprejeli tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter svobodni menjavi dela med delavci DSSS SOZD ZPS in delavci TOZD oziroma enovitih delovnih organizacij. Vise tri samoupravne akte naj bi v TOZD im DO sprejeli do sredine februarja.
Ko je predsednik komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu Vukosav Zivkovič delegatom DS razlagal stališča komisije, je poudaril, da so predlagatelji dopolnjenih samoupravnih aktov v usklajevalnem postopku upoštevali večino pripomb iz temeljnih in delovnih organizacij. Tako so v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD ZPS ikot organizacijo skupnega pomena opredelili le interno banko, medtem ko bodo organizacije združenega dela druge skupne dejavnosti urejale in reševale v okviru programskih skupnosti, od katerih že deluje programska skupnost za talna transportna sredstva, pred ustanovitvijo pa je tudi programska skupnost za obdelovalne stroje.
Med novostmi velja še omeniti drugačno opredelitev stopnje odgovornosti, zlasti ko gre za nastopanje SOZD ZPS do zunanjih partnerjev, pa tudi med članicami
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM . . .
. . . Energetska kriza,'ki jo povečuje pomanjkanje nafte v zemeljski skorji, povzroča mrzlično iskanje rešitev. Tako v ZDA predvidevajo ponovno odprtje rudnikov premoga. Predvidevajo, da bi zalagali Evropo letno z več sto milijonov ton premoga. Da je temu tako, nas potrjuje tudi mrzlično urejanje zahodno evropskih pristanišč za take namene. Talko firma ZWH postavlja v Ant-vverpnu razklaidaloo postrojenje, ki bo omogočalo razkladanje 6000 ton/h rude ali 4000 ton/h premoga. Mišljeno je razkladanje na deponijo. V kolikor bodo hkrati nalagali vagone, pa bo kapaciteta 3000 ton/h rude odnosno 1500 ton/h premoga (po INFO f+h 81 nov), odnosno 1500 ton/h premoga.
(po INFO f+h 81 nov.)
. . . Od 16. do 18. februarja 1982 je bilo v Hamburgu v ZRN prvi sejem internacionalne trgovine s patenti. Približno 100 ponudnikov iz celega sveta je na 1600 m2 razstavilo tehnične novosti iz vseh področij. Cilj Tech — Expo 82, ikot se sejem uradno imenuje, je zbiranje interesov po novih proizvodih odnosno razvoju, kakor tudi ponudba iznajdb in novosti.
Tovrstni sejem je pravzaprav koncipiran po ameriškem
di v letošnjem letu, dobro gospodariti.
Vili Guček
SOZD. Predlagatelji so se odločili za neomejeno subsidiarno odgovornost, in e pa za neomajeno solidarnostno odgovornost, -kot jo je najprej ponujal osnutek omenjenega samoupravnega sporazuma. Nadalje predlog sporazuma tudi določneje opredeljuje zunanjetrgovinsko dejavnost SOZD, ki izhaja iz določil o zunanjetrgovinski dejavnosti, pa tudi institucijo notranje arbitraže, ki je sedaj v predlogu sporazuma postavljena kot stalni organ. Nekatere delovne organizacije so predlagale ustanovitev še enega izvršilnega odbora DS SOZD in sicer odbor za finance in devizno problematiko. Komisija za spremljanje uresničevanje zakona o združenem delu je kljub nasprotujočim si stališčem in mnenjem menila, da že imamo takoimenovane področne kolegije, ki lahko opravijo razrešujejo to problematiko, poleg tega pa lahko to nalogo opravlja tudi interna ba-nika, in temu mnenju so pritegnili tudi delegati DS SOZD ZPS.
Kot rečeno, na referendumih v TOZD in enovitih delovnih organizacijah naj bi do srede februarja sprejeli tako samoupravni sporazum o združitvi v SOZD ZPS in pa statut ZPS, medtem ko naj bi na zborih delavcev sprejeli še samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter svobodni menjavi dela med delavci DSSS SOZD ZPS in delavci TOZD oziroma enovitih delovnih organizacij.
Vili Guček
vzorcu, kjer ga imajo vsako leto.
(po INFO f+h 81 nov.)
. . . Leta 1990 predvidevajo, da v ZRN delajo minimalno 5000 (pesimisti) pa vse do 20000 (optimisti) industrijskih robotov.
Značilen bo postopen prehod robotizacije v montažo odn. montažne operacije, tako da se računa, da bo od imenovane prognoze 1/4 zaposlene v montažah. Leta 1990 se še vedno predvideva, da bo 30 do 40% (inštaliranih) robotov v avtomobilski proizvodnji (sedaj 60%). Računa se s tem, da bo tudi ostala industrija pričela izdelovati opremo, ki bo prilagojena za delo z roboti, (po IV f+h 81 nov.)
. . . Tudi pri nas poznana tesnila Busak-Luyken (B+L) se izdelujejo v istoimenski tovarni, ki jo vodi gospa Mar-got Busak. B+L ima prijavljene številne patente in zaščite v mnogih deželah. Trenutni asortiman obsega 30000 -različnih artiklov za vsa področja tesnenj. Ta svetovno poznana firma zaposluje -danes nekaj več kot 200 delavcev! Kako se sploh znajdejo?
(po O+P 81 nov.)
. . . Zanimivo je, kolikor ur letno delajo po posameznih deželah. Na čelu je še vedno Japonska z 2132 urami, sledijo Anglija z 1895, ZDA z 1882, Francija 1860, Italija 1855, Belgija 1835, Avstrija 1751, ZRN 1746, Nizozemska 1655 in Švedska 1506 urami. Torej ima Šved v povprečju z Japoncem 78 dni več prosto. Kot primerjavo povejmo, da je to pri nas 1917 ur.
(p o+p 81 nov.)
. . . Poznana tovarna ležajev FAG se pojavlja tudi na področju hidravličnih pogonskih agregatov. Tako nudi HiPA z rezervoarji 3 — 70 I, vgrajeno radialno batno črpalko, pretokom 0,6 do 11,6 l/min ter pritiskom 500 bar, na posebno željo 1000 bar. Zapet nekdo, ki nas posnema?
. . . Poznano je, da je vse več naprav, da bi ponovno uporabili odpadke. Nekaj uspehov je že bilo (DINOS, Papir Unija etc.). Vendar se pričakuje še bistveno izboljšane efekte. Z analizo odpadkov mest bi lahko kot sekundarno surovino izkoriščali več kot 50% odpadkov. Povprečna sestava odpadkov za vodilne dežele je sledeča:
vrsta materiala/tež %	ZRN Šved sika ZDA
papir in karton
stekla
železo
ostale kovine teksti I
plastične mase organski odpadki (po Savr. mat. IX. br. 5)
28	50	50
9	10	9
4,5	6	7,5
1	1	1,5
3
4	9	1
35	22	23
. . . Organizatorji 14 olimpijskih zimskih iger v Sarajevu so naročili pri firmi Bomba rdier — Rota* Wien dobave naprav za izdelavo prog, motornih sani i.n transportnih naprav v vrednosti 3 mio DM.
(po El R 81 dec.)
ZAHVALA
Ob izgubi moje sestre FRANČIŠKE ŽUST se najlepše zahvaljujem vsem delavcem DO „Kladivar“ Žiri, ki ste darovali venec in izrazili sožalje.
Vida Bogataj
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Popotnik pride v Afriko puščavo, steze mu zmanjka, noč na zemljo pade, nobena luč se skoz oblak ne ukrade; po mescu hrepeneč se uleže v travo.
Nebo odpre se, luna da svečavo; tam vidi gnezditi strupene gade in tam brlog, kjer ima tigra mlade, vzdig'vati vidi leva jezno glavo.
(France Prešeren : Sonetje nesreče)
Ob kulturnem prazniku, ki ga praznujemo Slovenci 8. februarja, na dan, ko se je rodil naš veliki pesnik France Prešeren, je prav, da se tudi v naši delovni sredini vsaj nekoliko spomnimo na kulturno dogajanje. In ker je v Žireh kultura že zelo dobro razvita, ne bi bilo prav, da bi posegali v obsežnejše okvire, temveč se moramo seznaniti najprej s tem, kar ustvarimo v našem ožjem kulturne! življenju. V tem smislu je danes oblikovana tudi križanka, ki naj bi bila vsaj delni utrip žirovskega kulturnega udejstvovanja.
Ciril Kacin
jt/oja oJefo?6&, na sinji kalnem smučabskem - phven$t*/.,.
belovec Sčmf honob&f~ smučanje be 4elaf c/osti mi teist v. 7okestt
<JbU$tCt ja& ti q3 S) bi) h st sem -'tek m o V sl,	z si vzel b$J je -
Vb^tab c/g /(/J/ 0/9/ ^C/ tekmo Vsi.
Vsaj icf rtkaket-Sbej' /V Ja/a, toJi
c/a telesna,te he f koli, okvsbst,,
Z ,svoy/rt7/ svežim/ mccm/\ se Je poj}a/e/>/' pecji -zd&j po<jhat zsbeS Jo6bof pbspb^y/jet)i Vfr^t9/% )i/itt t tc (Y)it p h) Šlo, n/f h ^misel, d s tekmcvab Je; imelo polnof bo hestnise).^ Bhezskfhbfto,
V2p e f/ni št® tt ni\ se m, $e, n o ec e v s/f
-zamišljen, 6/7, slVš&}f niše tv, S#Šalf kJs>J,
st&t-theja, Mest**, pokl/ca7t bncjs -
,	7' 7
Bbezsk^I*bbOj	zzapelJ&/f
fn^k^b, ha svojih, stnocehfavoh, 6'ihJe, ^ fikvsh 2<&*es io bilo M hi /vab fnaka A, ^ wcj/, /afeooHV/ ^mo>,	f'%.
Sbecnc sem pbhl^l s	■Stoe>/7
-PAZje/ Ws>J, JemoJiklleht..Ayiomat;^JePokszoJaf
^Jkova, to, hi, We, ce pblmJemo hitbeJSa • V»iMa, Je b^a/a.. PhVfhsUo, bJo Jekonc a hozame
htk&koi- ni pe)^n^no>..^eL6°^r(ls^Fe^>717	'
scJhtpL),«., aa; wži? z^‘
A Zt.C P" trkmov-A^u ffAKn,r, s.,u, /"-Z/ - •
d^hikvF ,p	i;/0.... Rajko Pb, mo z/c r
fu. J I f I,J J"?* I/'f, % % J
i. m; n
-	. ... #v '• v''-V	•' ’ ;
vod za
žolc.

Scsb/vil in risal C ■ Kacin
glasbena
stvaritev
Svet za
Vzajern <gospcdar. f>c>M OČ
kraj na Primorskan
mesta V Tor lan n i
sidra
pisc/la
hrv.
arhitekt
(Drago)
p>riirdilniccj
SIVO
hi mrd
Rudi
Čtijavec.
afriška
država
vrednost prodanih p ro j zvocfctf
Telur
zelenica
y
puščavi
nuja,
smoter
vsaditev
snidenje
(okra/s.)
del
cerkve
pade
Simonih
morski
sesalec.
Ustanovi^
trlj
Perzije:
vzklik
Eisenbovtr
revija za
saMonrcd icljej vrši- d hrošča
mesto V
Srbni
Svoboda
vrsta
peciva
samce,
domače
ZL I VC# /1
reka v Angliji
debeluh
/Lič
Lenir)
planinska
zveza
ri bja koščica
imenevake
hlcrvdka

/Jairij
strupen
plirt
star I slovar)
atentator
na
papeža
„Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
Martina Mlakar, Ciril Kacin, Janez Primožič, Franc Temelj
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka