Po mestni občini Ptuj • Zaradi zamude pri prvem razpisu ob denar O Stran 4 Kmetijstvo Ptuj • Bojkot pomurskih prašičerejcev blokiral delo Zveze Z> Stran 7 Kronika Podravje • Ko je plača premajhna za kruh... Z> Stran 24 Ptuj, petek, 1. marca 2013 letnik LXVI • št. 17 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski T Bar Ptuj • Problematika Ormoške ceste KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- V skrajnem primeru bodo cesto tudi zaprli! V sredo je bila izredna seja sveta ČS Jezero. Zahtevali so jo prizadeti prebivalci ob Ormoški cesti, ki jim je dovolj vedno večjega prometa, hrupa in izpušnih plinov, ki se negativno odražajo na kakovosti njihovega življenja. Šport Nogomet • Rudar doslej najboljša »stranka« Kidričanov O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec • Vse pripravljeno za odhod v New York O Stran 11 Ptuj • Ustanovni kongres stranke Združeno slovensko ljudstvo Stranka novega upanja V gostišču Savaria bo danes ob 17. uri ustanovni kongres nove slovenske stranke - Združeno slovensko ljudstvo, katere začetki so v Osvobodilnem gibanju Ptuj. Kot je povedal aktivist tega gibanja in najresnejši kandidat za predsednika nove stranke Aleksander Rimele, so na ustanovni kongres ob aktivistih iz cele Slovenije, članih in simpatizerjih, povabili tudi javnost. Na njem bodo sprejeli potrebne dokumente za delovanje nove stranke, program dela in izvolili vodstvo. Njeni člani niso ne črni, ne beli, ne levi, ne desni, ampak realno ljudstvo, ki si prizadevajo, da bi ljudje stopili skupaj, ker država smo ljudje, poudarjajo. Vodstvo nove stranke bodo izvolili ljudje, kandidatna lista je objavljena na spletu, glasovanje pa je potekalo do konca februarja. Še naprej se trudijo, da bi se v novi stranki povezalo kar največ slovenskih vstajniških skupin, predvsem tiste, ki nimajo ozadja, za katerimi ne stojijo stari politiki. Po podatkih, ki Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si jih imajo, pravi Rimele, jih je precej okuženih, saj imajo takšna ali drugačna politična ozadja. Odkrili so kar nekaj povezav s strankami SD in SLS, tudi predsednik SD Lukšič si je prizadeval pridobiti vstaj-niška gibanja na svojo stran. Povezali so se z vstajniki iz Celja, Velenja, Maribora, Ptuja, notranjsko-kraške regije, potekajo še pogovori s Primorsko, problem pa je Ljubljana. Za vseslovensko ljudsko vstajo, v kateri se pojavljajo različna gibanja, ki jih je težko razkriti, pa ne vedo, komu je namenjena, niti s kom naj se pogovarjajo. Iščejo povezave s stroko, pridružili so se jim strokovnjaki s številnih področij, ki v zadnjih 22 letih ni imela povezav z vla- Več kot desetletje jim odgovorni obljubljajo rešitev problema, ureditev Ormoške je tudi sestavni del pogodbe za Gajke, nazadnje je bila napovedana v okviru projekta izgradnje Puhovega mostu. Po dolgih letih aktivnostih naj bi sicer bila pripravljena projektna dokumentacija, investicijski projekt, avgusta lani je bil projekt potrjen, v letu 2011 je bil vključen v načrt razvojnih programov države. Prizadetim občanom mineva potrpljenje, če ne bo šlo drugače, bodo cesto zaprli. Ormoška se mora reševati urgentno, saj ne glede na spoznanja v državi, ki se z investiranjem v to državno cesto izmika nekam po letu 2016, ta cesta sodi med 52 odstotkov slabih cest v državi. Na seji so imenovali posebno komisijo, ki se bo v najkrajšem času sestala s predstavniki DRS za ceste, kjer bodo predstavili zahteve krajanov, da se cesta uredi v okviru sprejetega projekta do konca leta 2014. Problematiko Ormoške bodo predstavili tudi poslancem s Ptujskega in predsedniku državnega zbora. Tokrat se ne bodo dali speljati na led, so odločeni. MG Kmalu priloga Foto: Črtomir Goznik Aleksander Rimele, aktivist Osvobodilnega gibanja Ptuj, je v najožjem izboru, da postane prvi predsednik nove stranke Združeno slovensko ljudstvo. dajočo politiko. Ljudem želijo s svojim delovanjem in zgledi vliti novo upanje, najti pravo pot za Slovenijo in njene ljudi, vztrajali bodo pri prvotnih zahtevah in ne bodo delali oziroma iskali lastnih koristi. Ustanovitev nove slovenske stranke je brez dvoma dogodek, vreden pozornosti, za ustanovitelje zagotovo zgodovinski dan, ki ga bodo še dolgo pomnili, in dan, ki bo zagotovo vplival tudi na življenje aktivista Aleksandra Rimeleta. Skrajni čas je, pravi, da Slovenija doseže preobrat, ker se ji drugače zelo slabo piše. Nekaj upanja za državo in ljudi prinašajo tudi sami. MG 9771581625012 2 Štajerski Po Sloveniji petek • 1. marca 2013 Slovenija • Kako prihraniti pri plačilu položnic? Drage položnice in še oderuške provizije Provizije za plačilo položnic se bistveno razlikujejo. Pri plačilu ene same položnice vam lahko na bančnem okencu dodatno zaračunajo od 0,65 evra pa vse do 2,3 evra. Brezplačno je še zmeraj plačevanje na sedežih podjetij, najcenejša pa ostaja spletna banka, kjer so razlike v provizijah bistveno manjše kot na bančnih okencih. Ker cene vztrajno rastejo, finančne zmogljivosti večine gospodinjstev pa se sorazmerno nižajo, vsi iščemo možnosti za prihranke. Prav zato je vsak nasvet, kako pri- varčevati in sredstva, ki bi jih porabili neracionalno, nameniti za kaj boljšega, več kot dobrodošel. In pri plačilu položnic ne gre le za razliko v nekaj centih, ampak so te Višina provizije pri plačilu položnice na bančnem okencu: Delavska hranilnica: 0,39 komitenti in 0,69 nekomitenti Abanka: 1,71 evra Poštna banka Slovenije: do 0,98 evra naprej (odvisno od zneska) Nova KBM: 1,65 evra ali 1,95 evra - odvisno, ali gre za plačilo na račune pri Novi KBM ali ne NLB: 1,80 evra Unicredit banka: 2,3 evra In še ... Petrol: polovične cene po ceniku Poštne banke Slovenije Tuš: 0,65 evra Mercator: 0,65 evra Nekaj provizij pri plačilu položnice preko spletne banke: Abanka: 0, 35 evra Nova KBM: 0,32 evra NLB: 0,33 evra Unicredit banka: 0,33 spletna banka Uvodnik Ena lastovka še ne prinese pomladi Padec Janše in njegove vlade, ki ga je velika večina zaradi nakopičenih težav in obremenjujočih ugotovitev PKP že težko pričakovala, se je končno zgodil. In dobili smo prvo žensko mandatarko v zgodovini samostojne države. Zgodile so se spremembe, kijih lahko označimo za zgodovinske, saj je obojestranski politični dribling že vsem presedal, tako da je po novi rundi mešanja kart vsem odleglo. A pustimo očitke in žaljivke, dvignimo se nad politično besedičenje, saj sem za to, da končno obvelja obljuba nove mandatarke, da je konec politike delitev, zaničevanja, žalitev in strahu. Na nekaj pa bi vendarle rad opozoril. Precej volivcev sije po drugem padcu odhajajočega predsednika vlade oddahnilo tudi zato, ker je ta popolnoma pozabil na eno prvih obljub, kijih je izrekel ob svoji zaprisegi: da bo njegova vlada osrednjo pozornost namenila blaginji ljudi. Tega pa še zdaleč ni storila, saj je počela ravno obratno; odprave kriznih razmer seje namreč lotila predvsem s pretiranimi varčevalnimi ukrepi, ki so obubožanim še bolj zategovali pasove, skoraj nič pa ni storila za ponoven zagon gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, kar je medna pravi izhod iz krize. In tako je število brezposelnih naraslo že skoraj na 140.000. Zato ni presenečenje, da so nedolžni protesti jeznih Mariborčanov proti radarjem čez noč prerasli v vseslovensko vstajo ponižanih in razžaljenih, ki se še stopnjuje in ji ni videti skorajšnjega konca. A tu smo nemočni, le čakamo lahko, da bo čas prinesel svoje, da bo obvladal razum in da se bo grozeče kolo nezadovoljstva vendarle ustavilo. Ko sem po prelomnih dogodkih v parlamentu srečal znanca in ga povprašal, kakšna so sedaj njegova pričakovanja, odgovor ni bil prepričljiv, saj mi je odvrnil, da ni slabo, a kaže, da bo vendarle bolje. Njegovo sporočilo sem razumel in ga prenašam dalje. Navsezadnje se moramo zavedati, da z odhodom dosedanje in prihodom nove vlade politične krize še ne bo konec. Prvo mandatarko čaka zelo težka in odgovorna naloga, upam le, da bo nova vladajoča koalicija, kakršnakoli že bo, dovolj trdna in sposobna, da bo naredila konec nekontroliranemu zadolževanju; da ji bo uspelo sanirati in stabilizirati bančni sistem ter dokončati delovno pravno zakonodajo tako, da bodo spremembe, ki so nujne, za delavski razred čim manj boleče. Predvsem pa, da se krpanja državne blagajne ne bo lotila s povečevanjem davkov in javne porabe, saj bi to stanje le še poslabšalo. Vsi vemo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, a pomlad je vendarle pred vrati. Martin Ozmec lahko precejšnje, zato so tudi prihranki primerni temu. Povprečno gospodinjstvo ima okrog 10 položnic, kar pomeni, da lahko za provizije plača tudi 23 evrov mesečno ali še več. Položnico moramo plačati, provizij pa ne zmeraj Plačilo položnic je enostavno nekaj, čemur se ne moremo izogniti. Lahko pa se izognemo oderuškim provizijam, saj nekatere banke zaračunavajo bistveno več od drugih. Razlike nikakor niso zanemarljive, saj lahko na eni banki (na bančnem okencu) za 2,3 evra plačamo provizijo ene same položnice, na drugi pa za ta isti znesek plačamo več kot tri položnice. Glede na dejstvo, da ima posamezno gospodinjstvo precej različnih položnic, se ta razlika lahko letno v naših denarnicah precej pozna. Tudi to je najbrž razlog, da v podjetjih, ki ponujajo plačilo položnic za opravljene storitve brezplačno, opažajo, da se vedno več ljudi odloča za plačilo na njihovih sedežih. Sem sodijo predvsem javna podjetja, kjer po večini lahko še vedno plačujete brez provizij. Tako lahko na sedežu Javnih služb Ptuj, d. o. o., brez provizije plačate položnice, med drugim tudi za porabljeno vodo, odvoz smeti, obvestilo redarstva ... Tudi stroške oskrbnine v Vrtcu Ptuj lahko plačate na sedežu Vrtca na Prešernovi ulici in se izognete dodatnim stroškom, medtem ko na primer stroškov telekomunikacijskih storitev na Telekomovem okencu več ni možno plačevati brez provizije. Lahko pa brez provizije še vedno plačate tudi storitve Mobitela, Simobila, T-2 ... Kje najdražje in kje najcenejše provizije? Medtem ko smo položnico lahko še pred nekaj leti plačali le na pošti in bankah, jo danes lahko tudi marsikje drugje. Vedno več je trgovin, ki ponujajo to storitev, med drugim Mercator in Tuš, pa tudi Petrol. Preverili smo, kakšne so razlika in koliko je za provizijo treba odšteti na posamezni banki oziroma pri posameznem ponudniku. Naključno smo izbrali nekaj teh in preverili, kakšne provizije imajo. Najcenejša med bankami še vedno ostaja Delavska hranilnica, kjer provizija za plačilo ene položnice znaša 0,69 evra za nekomitente in samo 0,39 evra za komitente. Precej ugodna je provizija tudi v trgovinah Tuš in Merca-tor, kjer znaša provizija za plačilo ene položnice 0,65 evra. Oba trgovca sta se povezala z Abanko, ki pa na svojih okencih zaračunava precej več. Na bančnem okencu Abanke namreč provizija znaša 1,71 evra po položnici, je pa ugodna v spletni banki in znaša 0,35 evra. Na Poštni banki Slovenije je provizija za plačilo ene po- ložnice najmanj 0,98 evra, pri višjih zneskih še bistveno več, tudi do petkrat več za položnico. Na Petrolovih bencinskih servisih pa zaračunavajo samo polovično provizijo po tarifi Poštne banke Slovenije, kar pomeni, da spadajo med najugodnejše ponudnike. Je pa plačilo pri njih možno samo z gotovino, najvišji znesek položnice pa je lahko 999 evrov. Na bančnem okencu Nove KBM provizija za plačilo na račune pri Novi KBM znaša 1,65 evra, za plačilo na račune pri drugi banki (do vključno 50.000 evrov) pa 1,95 evra, spletna banka je bistveno ugodnejša, po položnici zaračunajo le 0,32 evra. Tudi provizija na NLB bančnih okencih je precej visoka in znaša 1,80 evra po položnici, preko Teledoma 1,1 evra, preko spletne banke pa le 0,33 evra. Še višjo provizijo ima UniC-redit banka s kar 2,3 evra za položnico, je pa v določenih primerih v nekaterih paketih lahko plačilo vseh položnic tudi brez provizije, preko spletne banke pa zaračunavajo provizijo za eno položnico v višini 0,33 evra. Razlike pri plačilu na bančnih okencih so velike, so pa bistveno manjše pri spletnem bančništvu, ki predvsem starejši populaciji ne koristi prav veliko. Dženana Kmetec Ormož • Center starejših občanov prejel certifikat odličnosti Priznanje za odlično poslovanje Poslovanje Centra starejših občanov Ormož je Gospodarska zbornica Slovenije preteklo leto nagradila s certifikatom „Odlično malo podjetje", ki ga v Evropski uniji podeljujejo podjetjem, ki uspešno poslujejo, spoštujejo plačilno disciplino in dobre poslovne običaje ter namenjajo sredstva za investicije za obnovo in razvoj svoje dejavnosti. Na ta način EU spodbuja podjetja k večji poslovni odličnosti. Direktorica Janja Špindler je povedala, da je postopek potekal, ne da bi v CSO zanj sploh vedeli ali ga sami naročili: „Gospodarska zbornica je naše poslovanje spremljala skozi celo leto, potem pa so nas poklicali in nam povedali, da naše poslovanje glede na poslovni rezultat, sredstva za investicije in plačilno disciplino izpolnjuje pogoje za pridobitev certifikata ter da predlagajo, da si ga pridobimo. Pristopili smo k pridobitvi in v kratkem bo na naši spletni strani pečat certifikata. To bo sedanjim in bodočim poslovnim partnerjem omogočalo, da se odločajo za poslovanje z nami z manjšim tveganjem, kar bi lahko pomenilo tudi nižje nabavne cene," si od certifikata obeta tudi konkretne koristi direktorica Janja Špin-dler. Certifikat je torej v prvi vrsti priznanje za menedžerja, kako je vodil podjetje, a ga je mogoče tudi izgubiti, ko poslovanje ni več dovolj odlično. Ker je bilo pri pridobitvi certifikata ocenjevano tudi vlaganje v podjetje, nas je zanimalo, v kaj so lani investirali: „Inve-stirali smo v svojo dejavnost institucionalnega varstva starejših in v okviru gradbenih del sanirali vlažne zidove ter nekatere kopalnice v delu južnega trakta zgradbe. Izvedli smo sanacijo vseh balkonov, razen enega v računovodstvu, ter klimatizacijsko prezračevanje na enem oddelku v prvem nadstropju. Izvedli smo zamenjavo vrat in oken v vseh prostorih, ki so obrnjeni proti Dravi na južnem traktu ter uredili prezračevanje v kuhinji, ki doslej ni delovalo. Uredili smo tudi družabni kotiček na oddelku za blago de-menco in skozi vse leto opravljali različna pleskarska dela, saj želimo, da so naši prostori čisti in svetli. Uredili smo tudi ogrevanje v kapelici, ki ga do- slej ni bilo. Posodabljali smo vso opremo in nabavili specialne nizke postelje za preprečevanje padcev, invalidske vozičke, tuširne stole, kopalne vozičke, posteljne mizice, voziček za delovno terapijo, počivalnik ter še veliko drugega. Dejavnost smo posodabljali tudi v kuhinji, kjer smo nabavili komoro za hitro ohlajanje t I i ■n Foto: Viki Ivanuša Janja Špindler, direktorica CSO, je predstavila pridobljen certifikat odličnosti. živil, zamenjali smo vse termo posode za čaj in posode za dostavo kosil na dom. Začeli smo posodabljati računalniško opremo, namestili smo tudi račnalnik v knjižnici, kjer je na voljo stanovalcem," je povedala direktorica in dodala, da si želijo, da bi se stanovalci pri njih dobro počutili, zato intenzivno vlagajo v kakovost bivanja in oskrbe. V CSO je trenutno 154 oskrbovancev, za katere skrbi 94 zaposlenih v različnih oblikah zaposlitve. Povprašali smo tudi o odnosih med zaposlenimi, saj smo pred časom poročali o nesoglasjih. Direktorica je povedala: „Gre za stare zgodbe, kar je vidno iz raziskave, ki je bila narejena že leta 2010 in se je ukvarjala z merjenjem zadovoljstva zaposlenih. Sama sem mandat nastopila 2011. To so stare zgodbe, ki so se dolgo kuhale in se bodo dolgo tudi razreševale." Viki Ivanuša Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). petek • 1. marca 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Poslovanje bolnišnice se izboljšuje Zadovoljni s poslovnim rezultatom Na seji sveta zavoda ptujske bolnišnice so v sredo predstavili rezultate poslovanja v letu 2012. Presežki odhodkov nad prihodki so znašali 324.674 evrov ali 1,4 odstotka vseh prihodkov. Še leta 2011 je znašal presežek nad prihodki 845.666 evrov, leta 2010 pa kar 1.771.106 evrov. To pa je že rezultat, s katerim je zadovoljen tudi svet zavoda, ki je za dobro delo in prizadevanja pohvalil celotni kolektiv z vodstvom. To je bilo zelo težko, dosežen je bil z odrekanjem zaposlenih. Cilj je še vedno uravnoteženo poslovanje, izravnani prihodki in odhodki, kar bo tudi eden glavnih ciljev za leto 2013 v okviru sprejetega sanacijskega programa, v katerem bo imela bolnišnica še manj prihodkov kot leta 2012. Ti naj bi se zmanjšali še za en milijon evrov. Temu cilju pa bi se lahko močno približali že lani oziroma bi ga celo dosegli, če bi v celoti izpolnili dogovorjen program dela in če bi bila že urejena plačila dežurstev glede na zakonodajo oziroma že v letu 2010 sprejetim pravilnikom. Prav delo v dežurstvu po novih pogojih, za manj denarja, ki ga nekateri zaposleni odklanjajo, pa je za zdaj svet zavoda odvrnilo od sprejema soglasij za njihovo delo zunaj bolnišnice, ki jih je ministrstvo za zdravje sicer potrdilo. Ključna pa je potrditev oziroma soglasje sveta zavoda. V letu 2012 so celotni prihodki znašali dobrih 23.116.000 evrov, odhodki pa 23.440.000 evrov. Število zaposlenih so lani v ptujski bolnišnici zmanjšali za 24, v glavnem na račun nemedicinskega kadra, na področju zdravstvene nege, ob tem pa razveseljivo povečali število zdravnikov, da se bo lahko zmanjšala obremenitev že zaposlenih zdravnikov, ki - —■ — Foto: Črtomir Goznik V ptujski bolnišnici so lani po oceni sveta zavoda naredili veliko dobrega. je v ptujski bolnišnici nadpov- zdravnikov. Kadrovska politi-prečna v primerjavi z drugi- ka po oceni predsednice sve-mi prav zaradi pomanjkanja ta zavoda Štefke Presker gre v pravo smer. Zelo jo veseli, da notranje revizije za leto 2012 niso ugotovile nezakonitosti, nepreglednosti, negospodarnega, neracionalnega ravnanja in da se niso pojavile goljufije in prevare. V preteklem letu je bilo v ptujski bolnišnici narejenega veliko dobrega za prihodnost bolnišnice. Ob varčevanju so bile izvedene tudi nekatere investicije. Sanacijski program za leto 2012 je dal velik rezultat, varčevanje in sanacija nista šla na račun bolnikov. Storitve so bile kakovostne, ptujska bolnišnica je strokovno dobra bolnišnica. Takšne bolnišnice, ki tudi posluje z majhnimi presežki nad prihodki, nihče ne bo ukinjal. Vsem zaposlenim gre pohvala za ohranjanje strokovnosti in uspešnosti ter zadovoljstva bolnikov. Naslednji korak pa bo tudi vzpostavljanje zadovoljstva zaposlenih, vodstvo je motor, ki mora to vzpostaviti. Vodstvu bolnišnice je predsednica sveta zavoda predlagala, da ob vseh anketah, ki jih že izvajajo, v letošnjem letu izvedejo tudi anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Pozvala je k čim prejšnjim aktivnostim za izboljšanje medsebojne komunikacije, da čim bolj vzpostavi stike z zaposlenimi. »Anonimna pisma mi dajejo občutek, da se na tem področju dela premalo. Če ne veste, kako in kaj, sestavite anketo, na podlagi katere boste dobili odgovor, kaj si zaposleni želijo,« je med drugim dejala Preskerjeva. Člani sveta zavoda so se v sredo tudi seznanili s tem, da bodo v ptujski bolnišnici še v marcu nadaljevali program ortopedije v okviru rednega programa in s plačilom izvajalcem v okviru nadurnega in povečanega obsega dela. MG Ptuj • Problematika Ormoške ceste Nic vec odlašanja: cesta mora biti sanirana do konca leta 2014 Na izredni seji sveta ČS Jezero, ki je bila 27. februarja, so v edini točki dnevnega reda, razpravljali o problematiki Ormoške ceste na Ptuju, ki se vleče že desetletja. Svet ČS Jezero jo je sklical na zahtevo krajanov, nanjo so povabili vse tiste, od katerih pričakujejo pomoč in podporo pri projektu rekonstrukcije te glavne vpadnice v mesto. Seje so se udeležili člani sveta ČS Jezero, krajani ČS Jezero, nekateri mestni svetniki, predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar, ptujski župan Štefan Čelan, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Alenka Korpar, Direkcijo RS za ceste je zastopal Klemen Oblak iz DRI, upravljanje investicij, d. o. o., ki po pogodbi zanjo opravlja kon-zalting storitve, Dejan Levanič, bivši poslanec Državnega zbora, Franc Kozel, predsednik Varnostnega sosveta MO Ptuj, predstavniki Policijske postaje Ptuj in nekateri drugi. Krajane ob Ormoški cesti na Ptuju počasi mineva potrpljenje, ker se rekonstrukcija ceste Ptuj-Spuhlja odmika oziroma vedno znova prelaga, čeprav je cesta kolovoz in sodi med 52 odstotkov slabih cest v Sloveniji, četudi trenutna dinamika reševanja ne kaže na to. Predsednik ČS Jezero Črtomir Rosic je spomnil na zgodovino reševanja problematike Ormoške, na številne razprave na svetu ČS v teh letih, na izsledke raziskovalne naloge Učenci OŠ Mladika v prometu, ki kažejo na veliko prometno obremenjenost te ceste z okrog 14 tisoč vozili dnevno, na veliko nevarnost, ki jo predstavlja vsakodnevno za ljudi, še posebej za otroke in starejše. Ugotovitve učencev so zelo zanimive, glede na promet in stanje ne presenečajo, je povedal Rosic. Vozniki le redko ustavljajo na prehodu za pešce, hitrost vožnje je velika, Ormoška cesta je tranzitna cesta za mednarodni tovorni promet. Rekonstrukcija Ormoške ceste na Ptuju je zapisana v odškodninsko pogodbo za Gaj-ke iz leta 2002, reševala naj bi se v sklopu projekta Puhovega mostu, takrat je bila obljubljena rekonstrukcija Ormoške ceste z dodatnim pločnikom po desni strani, od naselja Bu-dina do naselja Spuhlja. Kot je povedala Alenka Korpar, direktorica SOU občin v Spodnjem Podravju, povzela je dosedanje aktivnosti LS na projektu rekonstrukcije ceste Ptuj-Spu-hlja, je projekt pripeljan do te faze, da je bil po večletnih aktivnostih 11. julija lani potrjen. V načrt razvojnih programov države in v rebalans proračuna je bil vključen leta 2011, pričakovalo se je, da bodo konec leta 2011 in 2012 zagotovljena tudi sredstva zanj. Za projekt rekonstrukcije si je v času svojega mandata v DZ zelo prizadeval poslanec Dejan Levanič, ki obljublja pomoč tudi danes. Ugotavlja tudi, da so nekatere manj obremenjene ceste bolje urejene, kot je Ormoška, ki bi morala imeti prioriteto v reševanju. V MO Ptuj izvajajo tudi nekatere druge aktivnosti za razbremenitev Ormoške ceste, mednje sodi umestitev povezovalne ceste med Puhovo in Dornavsko cesto v prostorske akte, s to povezavo naj bi potegnili del prometa z Ormoške na Puhovo cesto, potekajo pa tudi intenzivne aktivnosti pri izvajanju projekta umestitve hitre cesta Hajdina-Ormož na odseku Markovci po južni strani Ptujskega jezera. Ker to še ne bo tako kmalu, z rekonstrukcijo Ormoške ne gre več zavlače- vati. Po mnenju ptujskega župana Štefana Čelana brez izgradnje povezovalne ceste in hitre ceste to sicer ni rešitev. Krajani ne glede na to, da kronično primanjkuje denarja za cestni program, zahtevajo, da se projekt rekonstrukcije Ormoške izvede do konca leta 2014. Še prej pa naj se izvede preusmerjanje tovornega prometa na avtoceste, to pa je ukrep, ki ne stane veliko, prispeval pa bo k znosnejšemu življenju ob cesti, ki jim ne da miru ne podnevi ne ponoči. Krajani so povedali, da se tokrat ne bodo pustili več zavajati. Če pričakovanih rešitev ne bo kmalu, bodo cesto zaprli, »ker se problemi dejansko začnejo reševati z zaporo«. Ptujski župan pravi, da bi odkupe zemljišč lahko pričeli že letos. Za rekonstrukcijo Ormoške, ki naj bi stala okrog 2,4 milijona evrov, je pripravljena projektna dokumentacija, ni pa še zemljišč in sofinancer-skega sporazuma z MO Ptuj, je povedal Klemen Oblak, edini predstavnik države na izredni seji sveta ČS Jezero. MG Foto: Črtomir Goznik Na izredni seji ČS Jezero so v sredo razpravljali o problematiki Ormoške ceste na Ptuju. 4 Štajerski Po mestni občini petek • 1. marca 2013 Ptuj • 26. seja mestnega sveta Zaradi zamude pri prvem razpisu ob del denarja Ptujski mestni svetniki so se na 26. seji sestali 25. februarja. Razpravljali so o sedmih točkah dnevnega reda, z dnevnega reda so umaknili prodajo nepremičnine (dovoz in dvorišče podjetja Star, d. o. o.), ker po mnenju odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo ni smiselna prodaja teh parcel pod predlaganimi pogoji, saj delna odprodaja znižuje vrednost sosednjih parcel, ki so tudi v lasti MO Ptuj. Mestni svetniki so dober mesec po prvem sprejemu investicijskega programa za energetsko sanacijo Vrtca Ptuj oziroma njegovih sedmih objektov, med katerimi je energetsko najbolj potraten vrtec Mačice, razpravljali o novelaciji tega projekta glede na spremenjene pogoje razpisa. Svetnika SDS Mirka Kekca je pri tej točki dnevnega reda zanimalo predvsem, kako to da se MO Ptuj ni uspelo prijaviti na prvi razpis, objavljen 21. septembra leta 2012, po katerem je bil razpis za oddajo vlog končan 2. novembra 2012, kako je to uspelo drugim lokalnim skupnostim, da so imele pravočasno pripravljene tovrstne projekte in so uspele na razpisu, na katerem je bilo za tovrstne projekte na voljo dobrih 52 milijonov evrov. S tem, ko je MO Ptuj zamudila prvi rok za oddajo vlog, je izgubila določen del denarja, sedaj bo, če bo s projektom energetske sanacije sedmih vrteških objektov uspela, morala zagotoviti sofinanciranje v višini 31 odstotkov, po prvotnem razpisu, ki je še vseboval sofinanciranje toplotnih črpalk, pa bi njen delež znašal 19 odstotkov. S prijavo na drugi razpis naj bi »izgubila« okrog 100 tisoč evrov. Kot je svetniku odgovorila Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, so v pripravah na ta razpis opravili zahtevno delo, prvi rok je bil »dejansko neizvedljiv«, je še povedala. Milan Krajnik (DeSUS) pa je vprašal, ali se v takšnih primerih ne bi mogli poslužiti tudi korespondenč-ne seje. Mestni svetniki so na 26. seji potrdili tri prodaje premoženja. Za neplodno zemljo na Žnidaričevem nabrežju v neposredni bližini podjetja Asfalti Ptuj v izmeri 330 m2 naj bi iztržili najmanj 9900 evrov, kolikor znaša izhodiščna vrednost, za vrt v izmeri 87 m2, ki je v stanovanjskem naselju ob Ormoški cesti na Ptuju v neposredni bližini Qlandie, naj bi iztržili najmanj 2175 evrov, v mestni proračun pa naj bi se po odločitvi mestnih svetnikov nateklo še najmanj 11.290 evrov za nepremičnino - del razširjene hodne površine ob Osojniko- vi cesti 3, ki je tlakovana, na njej pa stojijo stebri, ki podpirajo del stavbe nad to površino, sama stavba pa dejansko stoji na sosednjem zemljišču in je v solasti zainteresiranih Foto: Črtomir Goznik Vrtec Mačice, energetsko najbolj potraten vrtec v MO Ptuj kupcev. Nepremičnina leži v območju javne infrastrukture, v zemljiški knjigi pa je vpisana še kot družbena lastnina, cesta v splošni rabi. Vzporedno ob njej poteka asfaltiran pločnik, širok okrog dva metra, z že omenjeno prodajo pa se ne bo poseglo v potrebne javne površine, pojasnjujejo v komisiji za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem. Prednost reševanja vprašanj, ki zadevajo javno dobro V točki Informacije pa so se mestni svetniki na februarski seji seznanili tudi z nekaterimi aktivnostmi in stališči v zadevi Janko Gabrovec - MO Ptuj, ki so jih oblikovali v komisiji za vloge in pritožbe, odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, prošnjo za pomoč in zaščito pa je na mestni svet, direktorja občinske uprave Ivana Vidovi-ča in župana MO Ptuj Štefana Čelana naslovila tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo so predlagali, da se ob reševanju tega problema temeljito preuči trenutno stanje, obstoječe pravne možnosti in morebitne napake v dosedanjem postopku. Odprta vprašanja med Jankom Gabrovcem in MO Ptuj je treba reševati parcialno, nemudoma pa je treba pričeti reševati del, ki je namenjen zagotavljanju javnega dobra. Če se ne najde skupen dogovor, naj se v tem delu pristopi k razlastitvi. Odbor tudi podpira predlog komisije za vloge in pritožbe, ki je predlagala trimesečni rok za poročilo o sprejetih ukrepih pri reševanju zadeve Janko Gabrovec - MO Ptuj. Komisija za vloge in pritožbe je oblikovala devet stališč, kot osnovo pa je uporabila uradni zapis uskla-jevalnega sestanka za urejanje nerešenih zadev ob Potrčevi cesti na Ptuju, ki je bil 23. julija leta 2009 in ki je nastal na podlagi sestanka med MO Ptuj in Jankom Gabrovcem. Obe strani sta ga tudi ustrezno parafirali. Komisija ugotavlja, da denacionalizacijski postopek v nezaključenem delu vodi Upravna enota Ravne. Ovire za vračilo v naravi MO Ptuj uveljavlja tudi za parceli, ki predstavljata v naravi dovozno pot za vrtec in zdravstveni dom. Glede izkazanih ovir za še dve parceli pa je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo. Obnovljen denacio-nalizacijski postopek za eno od parcel je bil pravnomočno končan, ker se MO Ptuj glede na sprejeti dogovor nanjo ni pritožila. Zaradi zaščite interesov MO Ptuj pa je bila v zvezi s to parcelo v letu 2009 vložena izbrisna tožba na Okrajno sodišče na Ptuju zoper lastninsko pravico tretjih oseb na nepremičnini, ki je bila predmet obnove postopka. Komisija za vloge in pritožbe predlaga županu in občinski upravi MO Ptuj naj glede na zaključeno obnovo denacionalizacijske-ga postopka preučita smisel- nost nadaljevanja tega pravdnega postopka, saj je bilo že julija 2009 dogovorjeno, da bo MO Ptuj sledila sprejetim stališčem in argumentom ministrstva za okolje in prostor glede te parcele. Med svoja stališča je komisija zapisala tudi dogovor iz leta 2009 glede zemljiškoknjižnega stanja stavbe na Potrčevi cesti 13, ki nalaga Janku Gabrovcu odmero stavbe, po opravljeni odmeri pa bo z MO Ptuj sklenil pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, tako da se bo lastništvo v delu, ki se na naša na vhod in meji na pločnik Potrčeve ceste, ustrezno uredilo, pripisalo k stavbi. MO Ptuj bo poskrbela za kategorizacijo ceste za dostop do parcele, ki je bila predmet obnove denacionalizacijske-ga postopka, in z vodstvom bolnišnice sklenila dogovor o pomiku rampe do odcepa za vrtec. Obveza MO Ptuj je tudi ureditev lastništva na delih parcel, ki v naravni predstavljajo javno infrastrukturo, pločnik ob bolnišnici Ptuj in del rondoja. Janka Gabrovca, ki je solastnik stavbe v Lackovi ulici 3 na Ptuju, je komisija pozvala, da naj MO Ptuj predloži popis vseh opravljenih del na skupnih prostorih v tem objektu, da se bo lahko naročila cenitev vlaganj za opravljena obnovitvena dela, ki jih je izvedel. Komisija za vloge in pritožbe MO Ptuj je v sprejem dobila več predlogov Janka Gabrovca, ki pa niso njena pristojnost, saj sodijo v pristojnosti mestnega sveta, občinske uprave in župana. Prav tako ni pristojnost komisije, da bi komentirala odločitve upravnih, inšpekcijskih in pravosodnih organov. MO Ptuj pa je dolžna zagotavljati osnovne pogoje za nemoteno izvajanje vzgojno-varstvene in zdravstvene dejavnosti v okviru zavodov, katerih ustanoviteljica je, je v svojih stališčih še zapisala komisija za vloge in pritožbe MO Ptuj, ki je z zadevo Janko Gabrovec - MO Ptuj tudi začela delo v mandatu 2010/2014. MO Ptuj naj že končno jasno izrazi javni interes Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž pa se je podpisala pod prošnjo za ureditev zadev in zaščito pri izvajanju dejavnosti predšolske vzgoje v enotah Spominčica na Potrčevi 9 in Mačice na Potrčevi 9 a. Predšolska vzgoja je na tem območju prisotna že 50 let in ni nastala v času možnih denacionalizacijskih postopkov. Kot uporabniki zemljišč so bili v Vrtcu Ptuj v te postopke povabljeni zato, da izrazijo javni interes in da pojasnijo, da ne obstajajo okoliščine za vrnitev v naravi, ker dejavnost še vedno poteka in bo potekala tudi v prihodnje. »Naše jasno izraženo stališče in obramba javnega interesa, kar smo vedno dosledno uskladili z odgovornimi v MO Ptuj, je razlog, da gospod Gabrovec vrši mnoge nedopustne pritiske na mene osebno in moje sodelavce. Po vseh dolgoletnih pravdanjih meni, da sem osebno odgovorna za to, da premoženje ni vrnjeno v naravi. Sedaj je uporabil še dodatni pritisk, povsem neprimeren, na članice Skupnosti vrtcev Slovenije, saj jim je poslal kar 140 strani različnih sklepov, opisovanj in razlag, ki jih je namenil komisiji za vloge in pritožbe MO Ptuj. Sprašujem se, kaj ima Skupnost vrtcev Slovenije z vsemi peripetijami v tem de-nacionalizacijskem postopku, v katerem sama kot ravnateljica nastopam le kot predstavnik uporabnika zemljišča in ne lastnik. Ni treba iskati veliko argumentov, da ugotovimo, da je njegov namen diskreditirati mene in vse, ki mislijo podobno. Za ta dopis sem se odločila, ker menim, da je vsega žaljenja in sprenevedanja dovolj in da je prav, da me MO Ptuj zaščiti pred takšnimi pritlehnimi zlorabami posameznega privatnega interesa. Nikoli v življenju in v svoji dolgi delovni dobi nisem pozabila, kaj je moja dolžnost do premoženja, ki predstavlja javno dobro in nam je zaupano, zato pričakujem, da za takšno držo ne bomo plačevali z različnimi podpisanimi ali nepodpisanimi prijavami in grožnjami. Če je v mislih gospoda Gabrovca neprestano prisotna misel, da bi to zemljišče že zdavnaj dobil, če temu ne bi nasprotovala jaz, vas prosim, da mu enoznačno pojasnite javni interes MO Ptuj kot lastnice tega ozemlja in končno končate to dolgo trajajočo agonijo. Odgovorno ravnanje ne more biti deklarirano kot samovolja, pokvarjenost in temu podobne označbe, kot to želi prikazati gospod Gabrovec, ampak mu je treba javno povedati in tako tudi ravnati, da je to lastnina MO Ptuj, ki je namenjena dejavnosti predšolske vzgoje v naši občini. Tudi če so bile narejene napake v dolgo trajajočih postopkih in je nekdo pozabil ali zaradi česar koli ni vložil pritožbe, se to ne sme in ne more več zgoditi in to dejstvo ne more biti osnova, da je moje nasprotovanje vzrok, da se mu zemljišče ne vrne v naravi,« je med drugim v dopisu mestnemu svetu, direktorju občinske uprave MO Ptuj in županu MO Ptuj zapisala Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, ki poziva h koncu zemljiških zgodb ob Potrčevi cesti, kjer v javnem interesu potekata predšolska in zdravstvena dejavnost. MG petek • 1. marca 2013 Po naših občinah Štajerski 5 Od tod in tam Podlehnik • Zlatoporočenca Feguš V začetku februarja sta 50 let skupnega življenja z obredom zlate poroke slovesno obeležila zakonca Maks in Marija Feguš iz Podlehnika 5 d. Zlatoporočenca, oba rojena v občini Podlehnik, sta se poročila 2. februarja 1963, ob jubileju pa sta povedala, da izhajata z manjših kmetij. Marija se je po končani trgovski šoli zaposlila v trgovini Izbira v Tržcu, Maks pa se je zaposlil na Kmetijskem kombinatu Ptuj ter ob delu dokončal tudi srednjo ekonomsko šolo. V zakonu so se Feguševima rodili štirje otroci: hčerka Marija in sinovi Maks, Milan in Marjan, danes pa ju razveseljujejo tudi tri vnukinje in dva vnuka, ki se prav radi vračajo v domači kraj. »Z zadovoljstvom in ponosom zreva na prehojeno skupno pot in opravljeno poslanstvo, ki nama je bilo dano,« sta ob obredu zlate poroke v cerkvi sv. Trojice na Gorci povedala še vedno čila in vesela zla-toporočenca Maks in Marija. SiM Trnovska vas • Zlatoporočenca Štebih Foto: Tatjana Maguša V soboto, 23. februarja, sta obhajala zlato poroko Ignac in Marija Štebih iz Sovjaka 2 pri Trnovski vasi. Marija je rojena 13. 11. 1937 v Selcih pri Voliči-ni, Ignac pa se je rodil v Sovjaku 30. 7. 1934. V zakon sta stopila 16. 2. v Voličini in 19. 2. 1963 v cerkvi Sv. Ruperta. Po rojstvu otrok, Marice, Ivana in Slavka, je Ignac služil kruh v Avstriji vse do upokojitve. Poleg vsega dela je imel tudi čebele. Po upokojitvi je postal tudi vinogradnik in je prejel kar nekaj priznanj za svojo žlahtno kapljico. Marija je bila preko 30 let predsednica Društva kmetic in je nudila tudi svoje prostore za delovanje društva. Še vedno rada kaj postorita doma, kjer je ostal najmlajši sin in z družino nadaljuje začrtano pot kmetije. Veseli ju vožnja z avtomobilom, saj sta še oba aktivna šoferja. Danes sta ponosna dedek in babica. Roman, Tatjana, Bojan, Karmen, Jasmina, Rok in Aleš so vnuki, ki jima lepšajo jesen življenja. Marica Maguša Ptuj • Zlatoporočenca Bombek Foto: SM Foto: MF 17. februarja pred 50 leti sta si v župniji sv. Marka izrekla večno zvestobo Neža in Janez Bombek iz Spuhlje. Obljubo držita še vedno, saj sta pred nekaj dnevi proslavila zlato poroko. Neža, rojena Golob, izhaja iz velike kmečke družine iz Nove vasi pri Mar-kovcih, mož Janez pa je bil rojen v Spuhlji, kjer sta si ustvarila skupni dom. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, ene žal ni več med njimi. Neža se je preživljala s kmetijstvom ter skrbela za dom in družino, možJanez pa je bil do upokojitve zaposlen v Talumu. Danes zlato-poročenca Bombek razveseljuje pet čudovitih vnukov. Ljubezen do narave pa jima še vedno krajša dneve. M. Feguš Markovci • Zbori občanov v vseh devetih naseljih Občina ne pozablja na nobeno vas Župan občine Markovci Milan Gabrovec nadaljuje z uresničevanjem predvolilnih obljub, saj se te dni po vaseh vrstijo zbori občanov, kjer se pogovarjajo o načrtovanih investicijah in aktualni problematiki. Župan poudarja, da ne pozablja na nobeno vas in da je vedno na strani občanov. Kot je včeraj pojasnil župan Milan Gabrovec, se bodo zbori občanov zvrstili v vseh devetih vaseh na območju občine Markovci. Pričeli so jih v Zabovcih in Sobetincih, nadaljevali v Markovcih in Novi v vasi ter v Bukovcih in Stojncih, zaključili pa v ponedeljek v vaseh Borovci, Strelci in Prvenci. Na vseh zborih občanov so poleg župana Milana Gabrov-ca prisotni tudi predstavniki uprave in strokovni sodelavci občine Markovci, ki skupaj z županom predstavljajo in pojasnjujejo bistvo najpomembnejših investicij, načrtovanih v proračunu za letošnje in prihodnje leto. Poleg tega je na dnevnem redu tudi problematika v zvezi z bioplinarno Sobetinci in umestitev trase visokonapetostnega električnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Župan je z vsebino vseh dosedanjih zborov občanov zadovoljen, saj zatrjuje, da so bili povsod dobro obiskani in konstruktivni. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, so na ponedeljkovem zboru občanov v Za-bovcih nekateri posamezniki negodovali zaradi neuresničenih obljub, ki so bile izrečene v času prejšnjega mandata občinske oblasti, županu Gabrov-cu pa so med drugim očitali, da občina za to vas namenja premalo sredstev. Župan je očitke zavrnil in pojasnil, da se na ob- Foto: M. Ozmec Vaščani Nove vasi so že kmalu po lanskih novembrskih poplavah opozorili na težave in nepravilnosti, ki so se pojavljale v akciji reševanja premoženja na poplavljenih območjih. čini skupaj z občinsko upravo trudijo, da bi v vsaki vasi zgradili in investirali v to, kar je glede na razpoložljiva sredstva resnično potrebno, ob tem pa je spomnil, da prav letos končujejo naložbe, ki so vitalnega pomena za celotno občino. Prav ta teden so se otroci in vzgojiteljice preselili v nov niz-koenergetski 9-oddelčni vrtec, intenzivno pa se pripravljajo tudi na energetsko sanacijo stare osnovne šole, kar je prav tako pomembno za vse vasi v občini. Poleg tega uspešno nadaljujejo tudi s stavbnim opremljanjem III. faze obrtne cone Novi Jork. Ob vsem tem pa je župan opozoril tudi na dejstvo, da so katastrofalne novembrske poplave tudi zaradi izpada proizvodnje v hidroelektrarni Formin močno prizadele ob- činski proračun, zato bodo morali vsi skupaj malce potrpeti, ter znova poudaril, da ne pozabljajo in ne bodo pozabili na nobeno vas v občini ter da so vedno na strani občanov. Na zboru občanov v Sobe-tincih pa so precej pozornosti namenili tudi načrtovani izgradnji vaškega doma v tej vasi, ki ga bodo zgradili na mestu sedanjega in naj bi po zadnji varianti veljal okoli 630.000 evrov. Občani so se strinjali, da je sedanja varianta najprimernejša, tako po velikosti kot po ocenjeni vrednosti investicije. Na vseh dosedanjih zborih občanov je sodeloval tudi Primož Galun, predsednik civilne iniciative (CI) za preprečitev izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo živalskih odpadkov za bioplinarno Sobetinci, ki je celotno problematiko na tem področju tudi podrobneje predstavil. Občani so pripombe in ugotovitve omenjene CI v celoti podprli poudarjali, da se pridružujejo tudi vsem njihovim zahtevam, obenem pa so se zgražali zaradi nemoči domačinov in lokalne skupnosti, ki se trudijo, da bi negativne in okolju škodljive spremembe, ki jih prinaša predelava živalskih odpadkov, preprečili, pa njihovih zahtev nihče ne jemlje resno, kaj šele, da bi jih upoštevali. Ugotavljali so, da pomeni predelava živalskih in klavniških odpadkov v Sobetincih veliko in resno grožnjo za zdravje ljudi, ki živijo okrog bioplinarne, ne le zaradi neznosnega smradu, ampak zaradi nevarnosti, da bi smrdljivi sokovi propadajočih odpadkov prodirali tudi v podtalnico, kar pomeni resno grožnjo do sedaj neoporečnim virom pitne vode. Nezadovoljni pa so tudi zaradi odlaganja velikih količin ostankov preperelega blata po okoliških njivah in travnikih. Poleg tega pa je bilo na vseh dosedanjih zborih občanov precej kritičnih besed izrečenih tudi na račun predvidene trase visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Več o tem in o drugih pripombah občanov, na katere so opozorili na zborih, ki se vrstijo te dni, pa prihodnjič. M. Ozmec Ptuj • Javna tribuna Območne organizacije SD Ptuj S konsolidacijo do strategije V klubu Gemina XIII. je 26. februarja potekala javna tribuna Območne organizacije SD Ptuj pod vodstvom Dejana Levaniča. Gost tribune pod naslovom Slovenija na razpotju. Kam naprej? je bil Igor Lukšič, predsednik socialnih demokratov. Večji del javne tribune je minil v naštevanju slabosti prve in druge Janševe vlade, ki se bo kmalu poslovila. Crknila je perspektiva. Začelo se bo neko novo obdobje, ki bo pripeljalo do predčasnih volitev. Državno zadolževanje, samo za 10 milijard evrov ga je bilo leta 2007, je tako obremenilo gospodarstvo, da je sedaj v težavah. S tem poceni denarjem se je izvedla tudi tajkunizacija, ta denar pa ne more biti vrnjen, zato je Slovenija v težavah, ker se Banka Slovenije ni odzvala. Zato bo prva naloga novih oblastnikov odpraviti bančni krč. Ukrepi druge Janševe vlade niso šli v smeri podpore podjetjem, ki potrebujejo denar, tudi ni bila zainteresirana za strateška partnerstva in tudi ne za to, da bi slovenska podjetja ostala v slovenski lasti, ker je tujim lastnikom pomemben trenutni profit in donos, ne pa rast kakovosti življenja. Začela je pripravljati konec slovenskega premoženja. Trenutno slovensko gospodarstvo rešuje izvoz, je osmo najbolj zdravo gospodarstvo v Evropi, ki pa mu manjka jasna politika. Do gospodarske strategije države bo mogoče priti le s politično konsolidacijo, določiti je treba smeri osnovnega razvoja, ki jim bo lahko sledilo tudi šolstvo. Poseben problem je korupcija, ki se je še posebej zažrla v mala in srednja podjetja, ki se v Sloveniji ne morejo razvijati, ker tržnega gospodarstva ni. Posla v naši državi, poudarja Miran Senčar, ne moreš dobiti na osnovi kon-kurenčosti, temveč na podlagi zvez, če jih imaš in dokler jih Foto: Črtomir Goznik Z javne tribune Slovenija na razpotju. Kam naprej? imaš. Korupcija se ni dogajala samo v Janševi vladi, temveč tudi v obdobju naše vlade, je dejal Senčar. Pozitiven impulz za Slovenijo bi bila ta nova vlada, ki se sedaj sestavlja, ki bo povedala: »Borili se bomo proti korupciji.« To bi bil morda prvi impulz, da bi gospodarstvo pričelo ponovno rasti. »Prvi nacionalni interes je kakovost življenja ljudi, imeti moramo močno državo, ki bo zagotavljala, da se bo naše družbeno gospodarstvo kopičilo v interesu vseh,« pa je o nacionalnem interesu, ki predpostavlja močno organizirano skupnost, povedal Igor Lukšič, ki tudi upa, da bo Slovenija po sredi zbrala dovolj energije za močan zasuk v pravo smer. MG 6 Štajerski Gospodarstvo, podjetništvo petek • 1. marca 2013 Kidričevo • V Revitalu nadgradili zgodbo o industrijski konoplji Hladno stiskano konopljino olje je okusno in iskano Potem ko so se v kidričevskem invalidskem podjetju Revital lani odločili za ekološko proizvodnjo industrijske konoplje, ki so jo posejali na osmih hektarjih in jo avgusta uspešno poželi, se je v začetku leta na tržišču pojavilo njihovo hladno stiskano konopljino olje, letos pa načrtujejo še nekaj drugih novosti. Kot pojasnjuje Brigita Ači-movič, direktorica podjetja Revital, je bila proizvodnja industrijske jedilne konoplje zanje nekaj povsem novega: „Zagotovo je bilo to za vse nas pravi izziv, saj smo vsi skupaj ugibali, kako bodo proizvodnjo, oziroma vzgojo takšne rastline sprejeli v podjetju samem in še posebej v naši okolici. Sedaj lahko povem, da so rezultati prve žetve z osmih hektarjev več kot dobri, posebej pa me veseli, da je tudi naša okolica vzela vzgojo teh rastlin kot nekaj povsem normalnega. Poudarjam, da je celotna proizvodnja naše industrijske konoplje potekala brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in tudi brez gnojenja. Vedeti je treba, da je pri konoplji uporabna celotna rastlina, tako slama kot semena. Po žetvi smo vsa semena posušili in prečistili. Nekaj semena smo prodali, ostalo pa smo uporabili za predelavo v hladno stiskano konopljino olje. In moram reči, da smo pridelali vrhunsko kakovostno hladno stiskano konopljino olje, ki je zelo aromatično in izredno dobrega okusa, ki ga polnimo v embalažo iz Talumovega aluminija." Direktorica Revitala Brigita Ačimovič: „Poleg hladno stiskanega konopljinega olja letos načrtujemo tudi proizvodnjo domače sorte česna in bučnic." Foto: M. Ozmec Tako je videti dragoceno seme industrijske konoplje takoj po žetvi. V kakšne namene pa lahko uporabljamo konopljino olje, kakšni so njegovi učinki? "Vsekakor zelo pozitivni, kajti hladno stiskano kono-pljino olje je sestavljeno iz do 90 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, kar je v veliki meri pogojeno z letino, pa tudi s skladiščenjem in hrambo končnega potrošnika. Ma-ščobne kisline so izredno občutljive na toploto, svetlobo in celo na kisik, zato je treba proizvodnjo in skladiščenje olja opraviti na hladnem in temnem mestu. Konopljino olje pa lahko uživamo hladno, a z njim načeloma ne kuha- mo. Najvišja temperatura, do katere je dovoljeno konoplji-no olje segrevati, je 150 °C, čeprav se pri tej temperaturi spremeni večina njegovih sestavin. Segrevanje na višjo temperaturo pa ni priporočljivo. Olje je torej najbolje uživati takšno, kot je, okusno in sveže. Najprimernejša uporaba konopljinega olja je pri temperaturi, okoli 10 °C." Kakšnega okusa pa je konopljino olje, kakšen je odziv med uporabniki? „Konopljino olje ima izrazit, a prijeten okus po oreščkih in ga lahko v kuhinji uporabljamo za razne hladne jedi, torej solate, polivke, hladne omake, namaze, pa tudi za tople jedi, ki ne zahtevajo visokih temperatur. Z oljem lahko le oplemenitite že končane jedi ali pa ga uporabite kot sestavino. Olje uživamo neposredno, priporočljivo je ena do dve jedilni žlici dnevno. Najbolj primeren čas uživanja je jutro in na tešče, torej na prazen želodec, nato pa še pol ure po užitju ne jemo hrane in pijače, saj se sestavine v konopljinem olju le tako najbolje absorbirajo." Torej je uživanje kono-pljinega olja vsekakor zdravo? "V vsakem primeru je zdravo, saj vsebuje kar osem esen-cialnih aminokislin, veliko vi- taminov skupine B in vitamin E. Še pomembnejši sestavini konopljinega olja pa sta li-nolna, omega-6 kislina in al-falinolenska, omega-3 kislina. Dve jedilni žlici konopljinega olja zadovolji dnevne potrebe po teh maščobnih kislinah. Poleg tega vsebuje še gama-linolensko kislino, ki je izredno pomembna za imunsko odpornost. In ker se je proizvodnja industrijske konoplje v Kidričevem izkazala za pozitivno, analize pa so pokazale, da je njihovo hladno stiskano kono-pljino olje zelo kakovostno ter na tržišču iskano, so se v Re-vitalu odločili, da bodo kono- pljo posejali tudi v letošnjem letu; po besedah Ačimoviče-ve vsaj na istih površinah kot lani. Poleg tega pa načrtujejo še nekaj drugih novosti, predvsem proizvodnjo ene od priznanih domačih sort česna in proizvodnjo bučnic za nadaljnjo predelavo v bučno olje. Dodati velja, da gre za invalidsko podjetje, v katerem je od 90 zaposlenih delavcev kar 42 odstotkov invalidov. Kot poudarja Brigita Ačimovič, je ena od njihovih poglavitnih dejavnosti predvsem vzgoja rož lončnic, imajo tudi širok asortiment enoletnic ter sadik vrtnin in v zadnjem času tudi trajnic. Zaradi vlaganja in širitve so veliko skrb posvetili prilagajanju potrebam kupcev predvsem na področju veleprodaje, sami pa imajo le eno maloprodajno enoto, ki posluje na sedežu vrtnarije v Kidričevem. In tako imajo skozi vse leto na voljo kakovostne okrasne lončnice, enoletnice, okrasne rastline, zimzelene rastline, pokrovne senčne in cvetoče trajnice. Sicer pa se poleg vrtnarstva uspešno ukvarjajo tudi z vzdrževanjem okolja, vzdrževanjem golf igrišča, s čiščenjem prostorov in tudi kurirsko službo. M. Ozmec Do 50% cenejše opcije Plus za podjetnike. 1 €* Sony Xperia T Opcija Mega Plus 20 € na paketu PODJETNI SMART 1 z opcijo Mega Plus Popolna pisarna 1€ Samsung Galaxy Sill 16GB na paketu PODJETNI SMART 1 z opcijo Mega Plus * Akcija "Znižujemo naročnino na opcije Plus do 50 %" velja do 31. 03. 2013 oz. do razprodaje zalog In vključuje popust v višini do 50% na Izbrano opcijo Plus. Akcija za nove In po pogojih predčasnega nakupa telefona za obstoječe naročnike Si.mobila, ki se z nakupom Izbranega telefona hkrati vežejo ob vezavi za 24 mesecev na izbrani paket PODJETNI in izbrano opcijo Plus za 24 mesecev. Več informacij, tudi o pogojih ponovne vezave za obstoječe naročnike in pogojih ponudbe ob 12-mesečni vezavi, je na voljo na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana. simobil.si petek • 1. marca 2013 Kmetijstvo, podeželje Štajerski 7 Podravje • Predsednica Zveze odstopila Bojkot pomurskih prasicerejcev blokiral delo Zveze Prašičereja, ki je v Sloveniji že nekaj let v hudi krizi, vzporedno pa drastično pada tudi samooskrba s svinjskim mesom, je doživela še en udarec: pred nedavnim je odstopila še predsednica Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije Darja Prevalnik. Razlogi za njen odstop po komaj desetih mesecih vodenja krovne prašičerejske organizacije so utemeljeni. Prevalnikova je namreč povedala, da so (bili) interesi prašičerejcev zelo različni in nikakor niso mogli najti skupnega jezika: „Vodenje sej upravnega odbora oziroma Zveze je bilo praktično onemogočeno, saj se sej nikoli niso udeleževali člani iz prekmurskega oziroma pomurskega območja. Tako so bile seje bodisi nesklepčne bodisi Pomurci sklepov odbora niso upoštevali oziroma so jih razglasili za neveljavne, ker jih ni bilo na seji. Na takšen način se enostavno ne da delati, saj bi to Zvezo uničilo, zato je bolje, če podam odstop in naj jo prevzame tisti, ki meni, da bo lahko vodil to organizacijo. Takšne agonije ni bilo smiselno vleči naprej!" Prevalnikova je ustno odstopno izjavo že podala, pisno pa namerava to narediti na prvi seji UO: „Trenutno Zvezo združenj rejcev prašičev vodita podpredsednika Dušan Fister in Daniel Vargazon,oba s Prekmurja, ki bi morala sklicati naslednjo sejo." Medtem so v Ljutomeru že napovedali ustanovitev svoje prašičerejske zveze, ki so jo poimenovali Zveza društev in organizacij prašičerejcev Slovenije, ki jo vodi član UO Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije Aleš Vaupotič, o čemer smo že poročali. S čim oziroma zakaj so bili tamkajšnji rejci tako hudo nezadovoljni z Zvezo, Prevalnikova ne ve: „Tega nikoli niso povedali, edino, kar se je dogajalo, je bilo njihovo redno bojkoti-ranje naših sej." Kdaj bosta omenjena podpredsednika sklicala sejo upravnega odbora, Prevalni-kova prav tako ne ve, težko pa tudi napoveduje, kakšna bo prihodnost Zveze, ki je trenutno povsem pasivna: „Zdaj potekajo občni zbori društev Darja Prevalnik je po desetih mesecih vodenja Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije odstopila: „Vodenje Zveze je bilo nemogoče, saj so člani s Pomurja oz. Prekmurja bojkotirali praktično vse seje ali pa so sklepe razglasili za ničelne. Takšne agonije ni bilo smiselno vleči naprej!" prašičerejcev, na katerih se bodo verjetno odločali tudi o vstopu oziroma izstopu iz ene v drugo zvezo. Sama nimam nobenih konkretnih podatkov, kolikor mi je pa znano, je doslej iz Zveze izstopilo ljutomersko društvo prašičerejcev, vendar na sedež Zveze njihova uradna odstopna izjava še ni prišla. Za rejce z mariborskega okoliša vem, da bodo ostali člani Zveze, saj so se tako že odločili, za ostale pa resnično ne vem niti tega, ali so se o tem že pogovarjali oziroma odločali." Prevalnikova ob tem opozarja, da je nujno čim prej sklicati UO Zveze, se dogovoriti za termin občnega zbora in določiti termin za nove volitve, o čemer je obvestila oba podpredsednika Zveze. Kakšna bo situacija, če bosta v državi delovali dve zvezi, ena ljutomerska oziroma prekmurska, druga pa nacionalna zveza združenj rejcev prašičev Slovenije, si Prevalnikova težko zamišlja: „Menim, da je Zveza lahko samo ena, seveda pa se lahko nadgradi. Ne moreta pa biti dve. Vendar pa moj predlog o nadgradnji v smislu poslovne povezano- sti ni bil sprejet, češ da že obstaja zadružni sistem. Po drugi strani naj bi ta nova zveza, po informacijah, ki jih imam iz medijev, zdaj povezovala tudi odkupovalce, se pravi zadruge." Politične razprtije med prašičerejci se tako očitno še poglabljajo; namesto da bi se končno povezali v eno močno organizacijo, se je zgodila razcepitev: „Ob izvolitvi konec marca lani sem sicer vedela, da so interesi in želje različni, vendar sem verjela, da bomo vseeno našli skupen imenovalec delovanja. Ampak, žal ... Če bi vlagali toliko energije v delo Zveze, kot so jo nekateri posamezniki v njeno rušenje in prepire, bi bili danes lahko uspešni." Darja Prevalnik je sicer druga predsednica v dobrem letu dni, ki je odstopila od funkcije vodenja Zveze; pred njo je to potezo udejanjil prejšnji predsednik Slavko Černel. SiM Sp. Podravje • Neuspešen razpis za VVO1 Kriterij dveh hektarjev je bil previsok Ministrstvo za kmetijstvo (MKO) in okolje je 4. januarja objavilo poseben razpis, namenjen kmetijam na prvih vodovarstvenih območjih. Kvota denarja za vloge je znašala štiri milijone evrov, a je večina denarja ostala neporabljenega. Razpis z uradnim naslovom Prvi javni razpis za ukrep 121 - posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe na vodovarstvenih območjih, se je namreč zaprl 13. februarja. Višina razpisanih sredstev je znašala štiri milijone evrov, od tega dva milijona za področje živinoreje in poljedelstva, dva milijona pa za naložbe, namenjene ekološki pridelavi. Vloge, ki so jih kmetje, lastniki zemljišč na VVO, poslali na MKO, so bile razvrščene na enostavne naložbe (gre za naložbe v vrednosti do 50.000 evrov) in na zahtevne (naložbe, ki so presegale 50.000 evrov). Do zaključka razpisa je bilo na MKO poslanih le 30 vlog v skupni vrednosti 1.679.016 evra. Velika večina vlog, kar 27, se je nanašalo na področje živinoreje in poljedelstva, le tri vloge pa na ekološko pridelavo. Sicer je bilo 13 vlog zahtevnih, 17 pa enostavnih. Ostalo je torej kar 2.321 milijona evrov neporabljenega denarja. Na naše vprašanje, ali bodo na MKO razpis morebiti ponovili, je bil odgovor zelo jasen: „Glede na to, da razpisana sredstva na javnem razpisu ukrepa 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na vodovarstvenih območjih ne bodo v celoti dodeljena, na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ne vidimo potrebe po ponovitvi javnega razpisa v letu 2013." Zakaj je bilo tako malo vlog in posledično tako malo izkoriščenega denarja, je pojasnil vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak: „Eden od kriterijev za prijavo na razpis, ki je na našem območju dobesedno takoj „odrezal" 90 odstotkov kmetij, je bil pogoj, da ima vlagatelj v VVO1 najmanj dva hektarja zemljišč. Ta kriterij izpolnjuje zelo malo kmetij. Če bi bil nižji, recimo, pol hektarja, bi bilo vlog nedvomno veliko, veliko več. Z našega območja smo svetovalci na KGZ izpolnili pet vlog, tudi dve zahtevni, vse pa so se nanašale na živinorejo in poljedelstvo." Brodnjak se sicer bolj kot razpisa, ki je bil „pisan na kožo" le zelo redkim kmetom, veseli dejstva, da je v javni obravnavi uredba za območje vodonosnika na Dravskem in Ptujskem polju, ki bo končno veliko bolj življenjska od dose- danje in bo precej manj omejevala kmetovanje na VVO1, saj bo omogočala gnojenje z določeno količino dušičnih gnojil: „Trenutno lastniki zemljišč ne smejo uporabljati mineralnih gnojil z dušikom, brez tega pa ne zraste praktično nič. Upam, da bo sprejeta pravi čas in ne prepozno za letošnjo setev. Sicer je po tej novi uredbi zapovedano, da se z dušičnimi gnojili lahko gnoji šele po setvi, ne prej,ko je razvit koreninski sistem. Količine dovoljenega dušika pa znašajo od 60 kilogramov pri žitih in 80 kilogramov pri okopavinah naenkrat na hektar. To je soli- dno in bo omogočalo kmetovanje vnaprej." Glede težav kmetov na VVO1 ostajata tako samo še dve nerešeni težavi; prva je vprašanje odškodnin za tri leta nazaj (od leta 2010), druga pa možnost zamenjav oziroma dokupa kmetijske zemlje izven VVO1. „Kolikor mi je znano, je zdaj Komunala Slovenska Bistrica kmetom, ki imajo zemljišča na območju, na katerem upravlja z vodnimi viri, izplačala vso odškodnino za vsa leta v skladu z veljavno uredbo. Gre za območje Šikol. Komunalno podjetje Ptuj pa tega še ni storilo, saj so upravičenci v Lancovi vasi in Skorbi prejeli le manjši del odškodnine za eno leto. Drugo pa je vprašanje zamenjav zemljišč. Ponudba Sklada je bila namreč takšna, da naj bi kmetje, ki so imeli svojo zemljo v VVO1 in zemljo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklada) izven VVO v zakupu, lastništvo le zamenjali; torej naj bi dobili v last zakupno zemljo, Sklad pa bi postal lastnik njihove zemlje na VVO1. S tem se seveda kmetje ne morejo strinjati, saj se tako kmetije pravzaprav zmanjšujejo, kar pomeni njihovo propadanje. Zato tovrstna „zamenjava" za zemljo, ki jo tako ali tako že obdelujejo, ne pride v poštev. Zahteva oziroma želja kmetov je bila, da se jim zemljišča na VVO1 zamenjajo za nova, enako velika ali večja, izven VVO1, ne pa za tista, ki jih že imajo v dolgoročnem zakupu. Zato se za takšno ponudbo ni odločil nihče." SM Slovenija • Potrjen plan dela KGZS 10 milijonov bodo morali »iztržiti « Potem ko je bilo lani potrebnega več kot pol leta, da je tudi vlada dala soglasje k programu dela in finančnemu načrtu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), se je letos to zgodilo že februarja. Po novi uredbi, ki je že v javni obravnavi, bo tudi na VVO1 možno uporabljati (sicer omejene količine) mineralna gnojila z dušikom, nikakor pa gnojevke ali gnojnice, kar bo omogočilo solidno kmetovanje. Upati je le, da bo uredba veljavna še dovolj zgodaj, da bodo kmetje lahko rešili letošnje posevke. Letošnji program, ki ga je svet KGZS sprejel že decembra lani, upošteva Zakon o uravnoteženju javnih financ kot tudi dodatne varčevalne ukrepe kmetijskega ministrstva. „KGZS bo cilje racionalizacije delovanja javnih služb dosegla z zniževanjem stroškov poslovanja in povečanjem aktivnosti za pridobivanje dodatnih sredstev. Znotraj vsebinskih nalog so navedene prioritete s področja ekonomskih vsebin, ekološkega kmetovanja, pridelave vrtnin ter okoljsko sprejemljive pridelave poljščin in kmetijskih rastlin. Pri pripravi Programa je zbornica upoštevala višino razpoložljivih proračunskih sredstev, sistemizacijo delovnih mest zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov oz. zmanjšanje zaposlenih za en odstotek v delu, ki se financira iz proračuna RS," so sporočili iz KGZS. Celotna vrednost programa KGZS sicer znaša 26.274.615,00 evrov, od tega je 2.060.000,00 evrov zborničnega prispevka, 13.724.085,00 evrov prispeva državni proračun, ostala sredstva pa si bodo morali zagotoviti z lastno (tržno) dejavnostjo. SiM Foto: SM Foto: SM 8 Štajerski Od tod in tam petek • 1. marca 2013 Foto: Viki Ivanuša Irena Meško Kukovec, načelnica UE Ormož: „Lani je bil izredno velik obseg nalog zaradi zamenjave potnih listov, osebnih izkaznic, maloobmejnih prepustnic, orožnih listin." Ormož • Na Upravni enoti lani ob veliko dela le malo pritožb Potrebna so vedno širša znanja Načelnica Upravne enote Ormož Irena Meško Kukovec je na tiskovni konferenci povzela lansko delovanje UE, ki je skupaj s prenesenimi nerešenimi zadevami v letu 2012 prejela v reševanje 10.359 upravnih zadev, kar je za 25,3 % več kot leto poprej. Na UE so očitno pošteno zavihali rokave, saj je nerešenih lani ostalo le 54 upravnih zadev. Bistveno povečanje dela so zabeležili na področju upravno notranjih zadev, in sicer za kar 46,8 % v primerjavi z letom 2011. Razlog je bil potek veljavnosti večjega števila osebnih izkaznic, potnih listin, obmejnih prepustnic in zamenjave orožnih listin. „Intenzivna zamenjava listin je močno povečala obremenitev posameznih javnih uslužbencev na področju upravno notranjih zadev, saj so morali obvladovati po več področij hkrati, kot na primer tujce, matične zadeve, državljanstva, društva, osebne izkaznice, potne listine, register prebivalstva in orožje," je o delu povedala načel-nica, ki pravi, da opažajo na tem področju največ problemov v zvezi z izvajanjem Zakona o prijavi prebivališča in postopkom ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Ugotavljajo namreč, da zaradi pomanjkljivosti zakona prihaja do zlorab, saj je na prijavo stalnega prebivališča vezano uveljavljanje velikega števila pravic. Na področju prometa se je lani obseg nalog v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 6,3 %. „Na podlagi Zakona o motornih vozilih smo upravne enote postale s 1. januarjem prekrškovni organ, kar pomeni, da smo postale pristojne za izrekanje glob za prekrške po 78. členu Zakona o motornih vozilih v povezavi s četrtim odstavkom 33. člena zakona, in sicer če lastnik vozila ne prijavi vsake spremembe podatkov v prometnem dovoljenju (tehnična sprememba, sprememba lastništva, prebivališča ali sedeža), in drugega ter petega odstavka 40. člena, če lastnik registriranega vozila ni odjavil vozila pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročil registrskih tablic ter če novi lastnik pri prenosu lastništva ni istočasno registriral vozila na svoje ime, oziroma ni podal izjave o lokaciji vozila. Izdanih je bilo 73 plačilnih nalogov kršiteljem in izvršenih 38 predlogov za prisilno izterjavo glob," je povedala Irena Meško Kukovec. Veliko svetovanja pri gradnjah Na področju nalog okolja in prostora je obseg približno enak, ugotavljajo pa, da so postopki na tem področju vedno zahtevnejši, predvsem zaradi številnih strank z nasprotujočimi si interesi. Zato se vloga uradnikov bistveno spreminja, porabijo namreč veliko časa za svetovanje, preden so vloge za izdajo gradbenega dovoljenja sploh vložene. Stranke pričakujejo od uradnikov kompleksno znanje s področja gradnje, kar pa velikokrat tudi presega pristojnosti zaposlenih na upravni enoti. Zaradi upada prometa s kmetijskimi zemljišči v primerjavi z letom 2011 se je v lanskem letu zmanjšal obseg nalog s področja kmetijstva za 13,2 %. Z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ je prišlo posledično do spremembe pravic po Zakonu o vojnih veteranih, Zakonu o vojnih invalidih in Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, kar je za 143 % povečalo obsega nalog s področja dela, družine in socialnih zadev. Razen vodenja upravnih zadev je bilo na UE opravljenih tudi 15.925 drugih upravnih nalog, kar je za 22,4 % manj kot v letu 2011. Zmanjšanje obsega drugih upravnih nalog je posledica upada potrjevanja podpor volivcev in posredovanja podatkov osebam, ki izkazujejo pravni interes ter manjšega števila potrdil iz uradnih evidenc. Zmanjšanje prometa s kmetijskim zemljiščem pa ima za posledico tudi manjše število drugih upravnih nalog s področja kmetijstva, kot na primer manjše število ponudb za prodajo, manjše število potrdil, da odobritev ni potrebna, in manjše število prenosov GERK-ov. Postopke denacionalizacije so v UE zaključili že leta 2009, lani pa so priskočili na pomoč kolegom iz UE Tržič in Piran, od katerih so prevzeli dve zelo kompleksni in zahtevni denacionalizacijski zadevi. Hitri, kompetentni in varčni Tudi glede urnosti je UE dosegla zavidljive rezultate, saj je bilo kar 99,98 % upravnih zadev rešenih v zakonitem roku, po roku sta bile rešeni le dve zadevi. Zaostankov pa UE sploh ni imela. Lani so prejeli štiri pritožbe, ena pa je bila prenesena iz leta 2011, ko je bilo prejetih 11 pritožb. Eno pritožbo so na I. stopnji zavrgli, eno so rešili sami in izpodbojno odločbo nadomestili z novo, tri pa so odstopili v reševanje drugostopenjskemu organu, ki je v dveh primerih zavrnil pritožbo z odločbo drugostopenjskega organa in potrdil odločitev prvostopenjskega organa, ena pritožba pa je ostala nerešena na II. stopnji. To se odraža tudi v anketi zadovoljstva strank, ki je bila izvedena jeseni in iz katere je razbrati, da so stranke zelo zadovoljne z delom UE, saj so jih ocenile z oceno 4,85. Iz podatkov izhaja tudi, da stranke na ureditev zadev niso čakale, saj so bile postre-žene takoj, oziroma v roku 5 minut. Pri vseh sestavinah kakovosti so stranke dobile več, kot so pričakovale. „Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota, kljub gospodarski krizi, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov, močno povečanem obsegu nalog zelo dobro deloval. To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja, v kakovosti opravljenih nalog, v rokih reševanja upravnih zadev, ki so se na vseh področjih, razen na področju kmetijstva, ponovno skrajšali, v visoki oceni zadovoljstva strank in ne nazadnje v gospodarnosti poslovanja upravne enote, saj so se materialni stroški na rešeno zadevo v primerjavi z letom 2011 znižali za 2,46 evra in sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo za 17,62 evra ter materialni stroški na prebivalca za 0,10 evra, kljub temu da se je v lanskem letu ponovno zmanjšalo število prebivalcev v naši UE z 16.849 v letu 2011 na 16.786 v letu 2012. Glede na to, da Upravna enota Ormož spada po kriterijih Službe za lokalno samoupravo in upravne enote med tiste upravne enote, ki so kadrovsko podhranjene, si upam trditi, da so doseženi rezultati odraz strokovnega in nadpovprečno prizadevnega dela vseh zaposlenih na upravni enoti," je ocenila načelnica. Lani je UE zaprla štiri krajevne urade, tako delujejo še uradi pri Sv. Tomažu, na Kogu in v Središču ob Dravi. Konec leta je UE dobila poziv, da ukine še preostale, če so neracionalni. „Ker je bilo lani treba zamenjati veliko maloobmejnih prepustnic in smo te zadeve reševali prav na krajevnih uradih Središče ob Dravi in Kog, jih zaenkrat nismo zaprli. Bomo pa njihovo delovanje mesečno sproti spremljali," je povedala načelnica Irena Meško Kukovec. Viki Ivanuša Svet je majhen Kaos! Italija je šla na predčasne volitve in sedaj nam kaže, kot svetilnik, kaj nas zelo verjetno brez velikega odstopanja čaka čez nekaj mescev v Sloveniji: kaos! Prvič v zgodovini je volilna udeležba pri zahodnih sosedih padla pod štiriinsedemdeset odstotkov volilnih upravičencev (za Slovenijo skoraj nedosegljiv prag!), rezultati pa ne obetajo prav nič dobrega za stabilnost države. V spodnjem domu imajo večino bivši komunisti, v Senatu je relativni zmagovalec Berlusconi, Monti - bivši prvi minister -je veliko razočaranje, medtem ko je protestna stranka stand up komika Beppa Grilla vmesni člen, kije s svojo propagando proti Evropi in odplačevanju zunanjega dolga dosegel petin-dvajsetodstotni rezultat. Brez njega je vladanje v Italiji dejansko nemogoče, razen če se desnica in levica združita v veliko koalicijo, kar pa je po več kot šestdesetih letih medsebojne vojne nemogoče pričakovati. Italija je po tem, ko je Evropa zahtevala odstranitev Berlusconija, in po tem, ko je preživela pod vodstvom Marija Montija - bivšega bančnika in bivšega EU komisarja - težke trenutke gospodarske oziroma finančne krize sedaj na poti izredno težkih odločitev, vezanih na sestavo nove vlade. Zmerni center in ostanki starih krščanskih demokratov dejansko več ne obstajajo, in kar je še najhuje, relativna zmagovalka volitev leva Demokratska stranka se počuti v tako neprijetnem položaju, da je nekaj minut po objavi prvih vzporednih rezultatov zahtevala takoj nove volitve! Nekdo v Rimu mora biti precej zmeden, kar pa ni najboljša popotnica za sestavo nove vlade, še manj pa za izbiro novega predsednika republike Italije. V naslednjih tednih se mandat Giorgia Napolitana izteče in mislim, da bo italijanski parlament imel pred seboj zelo težke naloge. Država postaja še bolj nestabilna. Je deljena na pol, na vidiku pa ni jasnih rešitev. Potem ko seje levica počutila dovolj močna, da sproži predčasne volitve, je Berlusconiju skoraj uspel pravi čudež. Osvojil je Senat, v Spodnjem domu pa je zaostal le za nekaj odstotkov. Človek očitno obvlada propagandni stroj. Njegova lastnost je, da pozornost državljanov zelo dobro usmeri na samo en ali dva predmeta in ti dve točki potem postaneta vodilni v kampanji. In dejansko mu to uspeva. Berlusconi je vedno tako funkcioniral in je vedno tako prišel do skorajšnje zmage ali do zmage. In strategije ni spremenil niti tokrat. Monti je največji poraženec in je posredno sporočilo za birokrate Evropske unije, v katerem je skrito nezadovoljstvo do vodenja Unije in njenih članic samo v optiki začasnih rešitev brez dolgoročne, politične vizije. Rezultat, s katerim se soočajo v Rimu, bi znal biti zelo podoben morebitnemu iskanju rešitev na voliščih v Sloveniji v naslednjih mescih, če opozicija ne bo zmogla sestaviti vlade, ki bi nasledila Janševo. Nekatere stranke bi drvele v kampanjo, računajoče na že vnaprej podarjeno zmago, druge bi se ugasnile pod težo lastnih napak, ki jih ne vidijo, ostale pa bi se morale boriti za preživetje ob večini državljanov, ki bi iskali možnost, da protestno izkažejo vso svojo nezadovoljstvo. Na koncu bi bil rezultat deljen državni zbor brez jasne večine, ki bi dal možnost številnim kupčijam. Od zadnjih državnozborskih volitev do danes se v naši državi prav nič ni izboljšalo. Stanje duha je vedno slabše, politika nima rešitev za gospodarstvo, ki ga zapušča minister, ki je bil le enkrat v Bruslju na srečanjih z ostalimi kolegi v teku celotnega mandata, stranke pa še naprej hermetično zaprte za kakršne koli spremembe ali posodobitve, ki jih zahtevajo državljani, tvegajo še večji upor. Ob nizki udeležbi lahko Janez Janša, tako kot Berlusconi, preseneti z relativno zmago glede na trdnost SDS volilne baze, ki z ničlo v končnem številu niha, levica LDS-ZARES-PS bo naredila vse, da že četrtič podari novi zunanji paket s staro vsebino, center tvega izbris iz političnega zemljevida, SDpa nestabilno zmago ali celo presenetljiv poraz pod vodstvom Lukšiča. Tako v Italiji kot v Sloveniji pa trpijo le države. Ekonomsko nas bodo stare stranke in več desetletni voditelji pokopali. Šele ko bomo prišli do dna, se bodo mogoče umaknili. A takrat bo prepozno. Kot pravijo protestniki na ulicah, nihče nas nima več za zanimivo državo. Kaj sploh še lahko nudimo tujemu partnerju oziroma investitorju po tem, ko so nas naši politiki, korumpirani s strankarskim gospodarstvom, popolnoma izčrpali? Odgovor je tako preprost in v ustih vseh nas, da ga je skoraj nemogoče, strašljivo, izgovoriti ... Laris Gaiser petek • 22. februarja 2013 Kultura, izobraževanje Štajerski 9 Majšperk • Regijski tematski koncert Zlato za Majsperk, Cirkovce in Cirkulane 33. srečanje tamburaSev in mandolinistov Slovenije je bilo letos organizirano kot regijski tematski koncert, in sicer v dveh delih. Prvi je potekal v Brežicah, drugi pa v MajSperku, kjer je nastopilo osem skupin in orkestrov. Prevladovali so mladi tamburaSi, ki so pokazali veliko izvirnosti pri izbiri skladb. Namesto na reviji so se man-dolinisti in tamburaši letos predstavili na regijskih tematskih koncertih. Organizator Javni sklad za kulturne dejavnosti RS je namreč spremenil koncept in organiziral prvo tovrstno srečanje. Dogajanje so razdelili v dva dela, prvi je potekal 16. februarja v Brežicah, drugi pa minulo soboto v Majšperku, kjer naj bi nastopile skupine od Koroške, preko Celja do Ptuja, celotne Štajerske in Pomurja do Primorske, a so se koncerta udeležile le skupine iz Ptuja in okolice ter dve skupini iz Vipave. Prvič je bila vpeljana tudi tema nastopa, pa prijavnina in nagrajevanje najboljših skupin na regijskem nivoju. Zaradi vsega tega letos državnega tekmovanja za tamburaše in man-doliniste ne bo. Nekateri so bili s takšnimi spremembami izjemno nezadovoljni, kar nekaj skupin se zato ni odločilo za udeležbo, ena skupina pa je v znak protesta nastopala, a so odklonili plačati prijavnino. Zlati so bili tudi člani Tamburaškega orkestra PD Cirkovce. A zapleti, ki so se razširili ob izidu razpisa, še pred srečanjem, vzdušja na samem koncertu niso pokvarili. V novi majšperški dvorani so namreč skupine za presenetljivo veliko poslušalcev, ki so kljub snegu prišli na koncert, pripravile zanimiv, pester in raznolik program. Prav vse so pokazale precejšen napredek že v primerjavi z lanskim letom. Prvi so nastopili Tamburaši iz Cirkulan, katerih umetniški Na srečanju v MajSperku so podelili naslednja priznanja za sodelovanje: ZLATO: Tamburaši KD Cirkulane, Tamburaški orkester PD Cirkovce in Tamburaški orkester KUD Majšperk SREBRO: Mandolinska skupina AMOS, Tamburaški orkester PD Ruda Severja Gorišnica BRON: KD Vipavski tamburaši - starejši orkester PRIZNANJE IZPOSTAVE: Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju vodja je Boštjan Polajžer. Sklop skladb, ki so jih izpeljali, so poimenovali Le plesat me pelji, bili pa so edina skupina, ki je zaigrala vse tri ljudske pesmi. Pod priredbo vseh se podpisuje njihov umetniški vodja. Plesne viže, ki so jih zaigrali, so očitno najbolj prepričale tudi strokovna spremljevalca Damirja Zajca in Antona Grah-ka, ki sta jim podelila zlato priznanje, nagrado v višini 200 evrov za nabavo notnega materiala, vabilo za nastop na tamburaškem tekmovanju na Hrvaškem, bili pa so izbrani tudi kot najboljša skupina obeh regijskih revij. Sta pa strokovna spremljevalca prav vse nastope rangi-rala in jim podelila bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Edini, ki niso bili ocenjeni, so bili člani Tamburaškega orkestra Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki jih vodi dirigent Jože Šmigoc. Zaradi nestrinjanja z letošnjimi spremembami so se namreč odločili, da prijav-nine ne plačajo, kljub temu pa so nastopili in se predstavili z všečnim programom, ki so ga poimenovali Naših 90. Publiko je najbolj navdušila skladba Da te mogu pismom zvati, pri kateri so sodelovali še pevci Glasniki iz Vidma in ob izvedbi katere so si prislužili glasen aplavz publike. Zlato, srebro, bron Zraven cirkulanskih tambu-rašev so si zlato prislužili še člani tamburaških orkestrov Cirkovce in Majšperk ter KD Vipavski tamburaši. Srebro so Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Najboljša skupina obeh srečanj so Tamburaši iz Cirkulan. Slovenija • Natečaj revije Mentor podelili Mandolinski skupini AMOS ter Tamburaškemu orkestru PD Ruda sever Gorišni-ca, bron pa je šel članom KD Vipavski tamburaši. Najbolje ocenjeni tambu-raši in mandolinisti so poleg priznanja prejeli tudi druge nagrade, in sicer brezplačno prijavnino na poletnem državnem seminarju za pet članov, naslov perspektivne zasedbe, nagrado za nakup notne ali strokovne literature in nagrado za vzorne sestave sporedov z obrazložitvami. Ne glede na razvrstitve, koncert je bil zabaven in zanimiv, kar je publika večkrat nagradi- la z močnim aplavzom. Zgodbe, ki so jih pripravili orkestri in skupine, so bile dobro premišljene. Popeljali so nas od Slovenije, Hrvaške in Avstrije preko Češke vse do Severne Amerike. Potovali pa nismo le po različnih državah, ampak smo prisluhnili tudi filmski glasbi v tamburaški preobleki, s to so se predstavili člani tamburaškega orkestra KD Vipavski tamburaši. Po treh različnih zgodovinskih obdobjih pa so se podali njihovi starejši kolegi, prav tako iz Vipave. Tamburaški orkester Cirkovce, ki ga vodi Drago Klein in je tudi najštevilčnejši, v njem pa delujejo le mladi tamburaši, pa je zaigral glasbo Latinske Amerike, primerno temu pa sta se predstavila tudi plesalca Nastja Sagadin in Jan Števančec. Kar nekaj skupin se je namreč odločilo, da k tamburici pridruži še druge inštrumente ali soliste, ki so celotnemu dogajanju dali piko na i. Dženana Kmetec Člani KUD Majšperk so nastopili kot osmi in domov prav tako odnesli zlato. uju nemsKajeziKovna aipioma • izmenjave v Sloveniji isKorja LOKa, Celje, Slovenj Gradec] • Comenius • Prostovoljno socialno delo • Pev zbor • Športni oddeleK za perspeKtivne športniKe • Nadpovprečna, v Kot 35 si t| iaturi«UNE! «izbirni p dmetiv2., 3. in letn i« ^enoraivKoval ode t, zilo/nita ori • De a klub •LisaSKLz "ait( i, Kl;ta • labcr pr raz rh| e< ' nih >od • Odlično stroKovno usposobljeni, prijazni in prilagodljivi proresorji Knjižnica z dostopom do najsodobnejše literature« Moderni, svetli prostori«Tuji govorci« Preje'ti z Malezijo Turčijo, Fr—ijo, -dsKo, PoljsKo,DansKo,Albanijo,SrL ' perio ( ACEš.R zredi irčj-Kl • StrnjenurniK-zaključeKpou 14.1G__j; vnosti____a -rj-ne Plesnogled lišče' /edižel ist«M| arodneizm jjave«Knj žnični KIl b DotikKnj 3 EKsKur Poljsl Natečaj za osnovnošolske literate Še samo do ponedeljka lahko uredniški odbori šolskih literarnih glasil pošljejo prispevke osnovnošolcev na natečaj revije Mentor. Marca bodo znani zmagovalci, ki si bodo prislužili lepe nagrade, vsa glasila, zborniki in knjige pa bodo E^LS^Sv-razstavljeni tudi v Celju na razstavi ob Roševih dnevih. t Revija Mentor je tudi letos objavila natečaj za najboljša literarna glasila, zbornike in knjige s prispevki osnovnošolskih avtorjev. Kot poudarjajo, želijo na način izpostaviti pomen literarne ustvarjalnosti otrok v osnovnih šolah ter avtorjem dati priložnost, da se javno predstavijo. Na ta način se izpostavijo tudi najbolj- ša dela in mladim da zagon za nadaljnje pisanje. Šole, ki želijo sodelovati, lahko pošljejo najnovejša literarna glasila ali zbornike z letnico 2011/12 in tudi samostojne knjige učencev in učenk, ki so izšle v tem času. Tisti, ki bodo to storili pravočasno, bodo sodelovali v tekmovalnem delu. Žirija bo izbrala najboljše, prav vse publikacije pa bodo od 21. marca do 21. aprila razstavljene v Osrednji knjižnici Celje. Razstava bo ena od prireditev v okviru XXVI. Roševih dni, tradicionalnega literarnega srečanja za osmošolce in de-vetošolce. Na odprtju razstave bodo podeljene tudi knjižne nagrade in priznanja, in sicer mentorjem nagrajenih besedil. Tisti, ki tega morda še niso storili, pa bi želeli, lahko glasila in druge publikacije pošljejo do ponedeljka na naslov: JSKD, revija Mentor, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »natečaj za literarna glasila«. Dženana Kmetec mM ffltf Zgrabi sedanjost Stopi v prihodnost. GIMNAZIJA PTUJ vww.gimptuj.si Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG 410 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 22. februarja 2013 Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993). Nadaljevanje iz prejšnje številke O pisanju V Sinu, deloma avtobiografski zgodbi o dozorevanju kmečkega otroka v surovih življenjskih razmerah v družini brez ljubezni, je opisal tudi romanje na Goro (Ptujsko Goro, op. pisca). Predvojnim profesorjem je bil odlomek o romanju všeč in so ga vključili v čitanko za 4. razred. Odraščal je v razmerah, kjer so imeli menihi gorice. Kakor je odraščal, ga je vznemirjala prenekatera krivica, še najbolj to, kar je doživljal v Halozah, ko so ljudje, tudi starejši, poljubljali roke predvsem nemški zemljiški gospodi in cerkveni gosposki. V Halozah je bila strahovita revščina, podoba slamnatih raztrganih strehic kočarjev, zgaranih mater, lačnih otrok, ki še prav ne shodijo, pa jih že priganjajo k delu. In tisoč-kratnega poniževanja in klečeplazenja ljudi, da nahranijo sebe in otroke, da nagarajo za davke. Čutil je odpor zaradi izkoriščanja, zahvaljevanja in klanjanja za na pol pokajeno cigaro ... (Srečanje s Halozami) Že v otroških letih so se mu v zavest vtisnile blatne noge kopačev, viničarjev in kočarjev. Takrat v domačem svetu med Ptujskim poljem, Slovenskimi goricami in Halozami ni videl lepot, kot jih je opisoval v povojnih novelah. Takrat so imeli na ptujski gimnaziji profesorja Žgeča, ki jih je opozarjal, kako živi haloški človek pod nemško, cerkveno in našo gospodo. Da bi tega človeka bolje razumeli, jih je seznanjal s psihoanalizo, s Freudom in Adlerjem. Potrč je želel s prvo povestjo Sin povedati, kako postane v takratnih družbenih razmerah normalen otrok brezčuten do sveta, celo do svoje matere. Že pri prvi knjigi so mu njegov slovenjegoriški pisateljski prijatelj s Koga Kerenčič, sošolci in drugi partijci očitali, da je povest končal tako tragično, brezizhodno. Potrč odgovarja, da je pisal tako, kot je čutil in doživljal. To je bil protest proti družbi, ki je »ubijala človeka v človeku«. Že Cankar je namerno temo risal še temnejše, da bi človek potem še bolj zahrepenel po soncu. Potrču je pomenil vrh pisanja, da zna neko stvar tako napisati, da jo bo bralec začutil enako kot on. Takrat resnično trpi, takrat je srečen in ves svet je njegov. V gimnaziji se je najbolj spoprijateljil z Jožetom Kerenčičem, ki je bil tudi njegova poročna Ivan Potrč priča in je dal ime njegovemu prvemu sinuVanču. Kot je ocenil tržaški kritik Andrej Budal ob izidu knjige Sin, ima Potrč tudi svojo slovnico. Mogoče bi ga Budal jezikovno preusmeril, če ne bi Potrč pričel hkrati pisati dramatike, v kateri so zaživeli njegovi kmečki ljudje skozi svojo živo govorico. Dobro mu je dela pohvala igralca Lojzeta Poto-karja, da je s svojo govorico že oživil lik kmečkega človeka, ki ga je igralec upodabljal. Potrč Ormož • V muzeju lani rekordno število obiskovalcev V jubilejnem letu, ko muzej slavi 120-letnico, si bodo prizadevali to število preseči, je povedala vodja enote Ormož Nevenka Korpič in dodala, da so njihov muzej v lanskem letu veliko obiskovali tudi arhitekti, ki so jih zanimale arhitekturne rešitve pri obnovi Grajske pristave. Arhitekturni studio Area, ki je načrtoval obnovo, je tako posredno naredil veliko reklamo tudi za muzej, saj so zabeležili precej tovrstnih obiskovalcev iz domovine in tujine. „Zvrstilo se je tudi nekaj mednarodnih srečanj v Beli dvorani, seveda pa so bile del naše ponudbe tudi likovne razstave, pedagoške ure za otroke in druge prireditve, ki so naredile muzej lani za center kulture, kamor so obiskovalci zelo radi zahajali," je povedala Korpičeva. V okviru organizacije 12 večjih prireditev so lani dali možnost razstavljati kar trem domačim slikarjem, ki morda nimajo toliko možnosti za razstave svojih del ali pa za to tudi niso tako motivirani, saj v Ormožu že nekaj let ni likovnih kolonij, da bi vzpodbujale tovrstno dejavnost. Za največjo pridobitev je Korpi-čeva ocenila izdajo vodnika po muzejskih zbirkah v gradu pri Veliki Nedelji, v Ormožu in v Grajski pristavi. Vodnik je izšel v slovenskem in angleškem jeziku, pripravljajo pa se tudi na izdajo v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Muzej ima štiri redno zaposlene, pomoč pa imajo tudi preko javnih del. Delo jim nekoliko oteži delo na treh različnih lokacijah, zato jim pri vodenju večjih skupin obiskovalcev pomagajo tudi zaposleni TIC-a, ki so jih usposobili za vodenja. Muzej na ogled ponuja etnološko zbirko in zgodovinsko razstavo Velika Nedelja skozi stoletja, ki je še posebej zanimiva za šolarje in jo šolske skupine tudi veliko obiskujejo. V ormoškem gradu so na ogled stalne postavitve Iz zapuščine dr. Ot-marja Majeriča, predstavljena je tudi zgodovina Ormoža v 80. letih 20. stoletja, od decembra pa so na ogled tudi tapiserije Marija Preglja. V Grajski pristavi si je mogoče ogledati arheološko razstavo Od igrače do žare, gotske plastike in različne likovne razstave. Tudi v Beli dvorani so skozi vse leto postavitve likovnih del. Letos želijo privabiti še več obiskovalcev V muzeju so januarja že od- vendarle močnejša in je našla umetniško obliko leta 1937 v prvi Potrčevi drami Kreflova kmetija.) Novela Sveti zakon je že nakazala Potrčevo glavno literarno nadarjenost, to je smisel za dramatski dialog. Takšni kot mati so bili tudi njegovi ženski liki, viničarke, na primer Vračkova Jula. Nasploh so v njegovih knjigah ženske nosilke življenja. Njegova mati je neznansko spoštovala in cenila življenje. Ženske usode so ga že v zgodnjih letih zelo prizadevale. Spominja se, da so doma ob večerih pripovedovali zgodbo o nezakonski materi, o neki njihovi daljni žlahti, ki je zadavila in zakopala svojega otroka, ker se ni smel roditi. Zgodba mu je bila navdih pri šolskem spisu o materinskem dnevu. Nadaljevanje prihodnjič Foto: Martin Ozmec je zagovarjal, da sta beseda in jezik odraz pisateljeve podobe, sočloveka, bralca in ljudstva in je bil proti inovacijam jezika, ki zavestno kazijo jezik. Hkrati pa se je rodil na Štajerskem in »kranjskega« jezika ni znal. Očetu je posvetil novelo o gruntarju in mlinarju Johanu Lenrrtu Prekleta zemlja. Oče je bil trikrat poročen. Materi pa je bila posvečena novela Sveti zakon, prav tako kot uvodno poglavje romana, ki pa ga nikoli ni dokončal. (Snov je bila V prazničnem letu bo še bolje V enoti Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so zadovoljni s prireditvami, ki so jih izpeljali v preteklem letu, še posebej pa s povečanjem obiska. Lani so tako zabeležili za tretjino več obiskovalcev kot pretekla leta. Našteli so okoli 15.000 obiskovalcev in dodatno še 5000 obiskovalcev, ki so se udeležili dogodkov, ki ■ ■ ■■■ m ■ ■■■ ■ niso bili v organizaciji muzeja. Foto: Viki Ivanuša Nevenka Korpič, vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, najavlja bogato muzejsko leto. prli likovno razstavo Vladimirja Potočnika, naslednja bo marca. Osrednje razstave bodo poleti, ko bodo gostili kar tri razstave. Povezali so se z graškim arheološkim muzejem, kjer so tudi shranjeni eksponati iz ormoškega območja. Razstavili bodo rimsko pepelnico, ki so jo našli v Savcih, ter del drugega gradiva, ki je bil izkopan na ormoškem območju. V Ormož bodo pripeljali tudi zaklade Gorenjske. Gre za odmevno razstavo, v kateri so zbrani in predstavljeni najpomembnejši eksponati Gorenjskih muzejev, dopolnili pa jo bodo tudi z lokalnimi. Poleti bodo izvedli že uveljavljena etnološki in etnografski tabor za mlade. Skozi leto tesno sodelujejo tudi s šolami, še posebej, odkar imajo primeren prostor za izvajanje delavnic, sodelujejo pa tudi z vsemi drugimi institucijami v kraju. Svojo razstavo bosta dobili tudi obe občini soustanoviteljici - Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Že drugo leto pa v muzeju zbirajo material za izdajo Tomaževske-ga zbornika, za katerega upajo, da ga bodo izdali do konca leta, je nekatere od letošnjih načrtov predstavila Nevenka Korpič. Viki Ivanuša Tednikova knjigarnica Ropotarna Ropotarna je shramba za stare, nerabne stvari, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)in zapisuje še besedo ropotarnica ter pravi: dati kolo v ropotarnico; zaprašena podstrešna ropotarnica; razstavna soba je bila kot ropotarnica. Kot primer prenesenega pomena SSKJ navaja: te ideje so za v ropotarnico, torej gre za zastarele, nezanimive ideje. No, tako, nekam ropotarniško je bilo počutje spodaj podpisane minule dni. Zaropotalo mi je znotraj rebrc in med njimi, pa vročina in vsi čudnočudni simptomi, da je ni bilo knjige, ne besede, ki bi jo bila zmožna prebrati, ji prisluhniti. No, razen osebne zdravnice in pulmologa - njiju sem poslušala, ki sta znala pomagati in se jima na tem mestu zahvaljujem. Ves teden sem tako, čaj srebajoč in vestno zobajoč medikamente, tu in tam odprla kakšno knjigo. In zaprla, pa oči tudi. Ves teden sem tako medlela in pomislila, ko se je zdravje jelo vračati, pa kakšna biblioterapija (zdravljenje s pomočjo knjig) neki! Figo, kako lepo je doma ležati in knjigo v miru brati! Ce si tako fuč, je ni knjige, ki bi te gor spravila, sem se smilila sama sebi. In tako zdaj popisujem nekaj bralskih občutij ob knjigi z naslovom Ropotarna. To je ena taka imenitna zbirka duhovitih zgodb in pesmi, o ničemer in o vsem, kar tako, iz preljube fantazije in besedne igrarije, presenetljiva združba rimane in vezane besede za malo večje otroke. Prva zgodba ima naslov Operni berač in pripoveduje o Štefanu Voglarju, ki je dneve in noči beračil na postaji podzemne železnice pri operi. Zelo rad je ime glasbo. In na njo se je tudi neverjetno dobro spoznal. Dovolil si je kritizirati pevce in glasbenike, ki so si želeli prislužiti kak dinar od mimoidočih v podhodu. In Štefan Voglar je znal tudi pohvaliti, če mu je glasba ugajala. Štefanu je bila najbolj pri srcu Opera za dva novca. Nekega dne pa ... Zgodbi sledijo štiri zabavljivke: Vsak kavalir, Čudaški obisk, Bombon arija in Banana pa ananas. Nato pa Pravljica o nalepki, ki začenja tako: GospodLemež je imel veselje z nalepkami. Pa ne s kakršnimi koli nalepkami, temveč samo s tistimi majhnimi, ki so prilepljene na banane, malone ali jabolka. Lepil jih je na vratca kuhinjske omarice nad štedilnikom. Delal je umetnino. Gospa Lemež mu je včasih rekla: »Ne pretiravaj, dragi moj, vrata so že čisto polepljena. Kam naj zataknem listek, na katerega si zapisujem stvari, ki jih morava kupiti v trgovini? Tu je vendar najbolj priročno!« »Ne, ne, draga moja,« ji je vedno odvrnil gospod Lemež, »semle nikakor ne, listek in selotejp bi kazilapodobo moje umetnine.« Ampak zgodilo se je, da je gospa Lemež skuhala kosilo in je bilo v juhi nekaj, kar se je gospodu Lemežu zataknilo v grlu... Ja, prav ste uganili, cenjeni bralci, črka A z nalepke, ki jo je bil tako skrbno zalepil gospod Lemež na vratca kuhinjskega elementa. Nato . Joj, kako odličen je pisatelj in pesnik Peter Svetina, ko tako preseneča z žlahtnim humorjem, besednimi igrami in rimami, z nonsesnimi situacijami! Kako lepo zna povezovati realni in domišljijski svet na valovih kratke zgodbe ali pesmi. Še posebej, če je zraven vsega ilustrator Damijan Stepančič, ki je odličen sopotnik besedam Petra Svetine. Oba namreč premoreta veliko vedrine, fantazije in tistih posebnih avtorskih pristopov, ki neko delo opredelijo kot umetnino. V knjigi Ropotarna (Dob pri Domžalah: Miš, 2012) je na koncu še Običajno kazalo naslovov (Štirje gospodi, Kako se sklanja gospod 6ak, Milo, ki se je topilo, Pravljica o papirnati ladjici in papirnatem aviončku ...), sledi Kazalo vsega mogočega (npr. A veliki tiskani 20, ananas 19, anede 43, aplavz 14, arija 18 ...) ter Imensko kazalo čudakinj in čudakov (npr. S Sladoledi,Guiseppe 48, Stane 40, Stepančič, Damijan 1,2, Svetina, Peter 1,2 ...). Knjiga ima skupaj 90 strani in jo zelo priporočam malim in velim knjigoljubom. Liljana Klemenčič Bojan Flis »Začetek bo težak, a sem optimist« Stran 12 Nogomet Zavrčani remizirali na Madžarskem Stran 12 Tajski boks »Želim v sam vrh tajskega boksa« Stran 13 Smučarski skoki V Sestržah je najdaljši skok meril 22 metrov Stran 13 Smučanje Po tečaju zadovoljni otroci in starši Stran 14 Miro Steržaj 80 let svetovne kegljaške legende Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rudar doslej najboljša »stranka« V soboto se bo s tekmami 22. kroga pričel spomladanski del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Vodstvu tekmovanja veliko preglavic povzročajo nedavne obilne snežne in deževne padavine, zaradi katerih še lahko pride do nekaterih sprememb terminov igranja ali celo do odpovedi tekem. Kidričani se bodo v spomladanski del podali z 9. mesta in s popotnico 21 točk, ki so jih zbrali v 21. jesenskih krogih. Več kot polovico teh so si zagotovili s štirimi zaporednimi zmagami, ki so jih med 4. in 7. krogom dosegli proti Rudarju, Gorici, Muri in Olimpiji. Kidričanom so proti koncu jesenskega dela močno popuščali, saj so poškodbe in kartoni močno razredčili njihove vrste. Izbira na vseh položajih V zimskem premoru so znova doživeli precej sprememb v igralski zasedbi: odšli so David Kašnik (Rudar), Blaž Brezovački, Gregor Režonja (Krka), Žiga Vraničar (Šmarje), Tomaž Kožar (študij) in Adnan Bešič (Olimpija), novinci pa so Sandro Bloudek, Emir Hodžurda, Dorijan Ož-vald, Zoran Milutinovič, Matic Črnic in Denis Zajc (pod vprašajem je še Leon Panikvar, ki se je ekipi priključil kasneje in se še dogovarja z vodstvom). Ti so se dobro vključili v ekipo in bodo poskušali zapolniti vrzeli v ekipi ter pomagali k obstanku v 1. ligi. Vsi skupaj -od vodstva, trenerjev in igralcev - se zavedajo težavnosti naloge, vendar obljubljajo Najučinkovitejši igralec Aluminija v jesenskem delu prvenstva je dosegel devet zadetkov. Foto: Črtomir Goznik bil Robert Kurež (rdeči dres), ki je pošten boj od prvega kroga naprej. Skozi pripravljalne tekme, na katerih Kidričani sicer niso blesteli, se je oblikovala udarna ekipa, ki pa po mnenju trenerja Flisa še lahko doživi kakšne spremembe. Največ glavobola mu zaenkrat povzroča neučinkovitost; čaka se predvsem eksplozija najboljšega strelca ekipe, Roberta Kureža. V kombinaciji z Gorazdom Zajcem ali Jurico Jelečem bi to lahko predstavljalo enega bolj perspektivnih dvojcev v 1. ligi. Zelo veliko obeta tudi zvezna vrsta, ki ji poveljuje Marko Drevenšek, ob njem pa so še Sandro Bloudek, Matic Črnic, Klemen Bingo, Zoran Milutinovič in Mitja Rešek. V tej imajo nekateri igralci več zadolžitev v obrambnih nalo- Rudar - Aluminij Omenjena tekmeca sta v jesenskem delu že odigrala dve prvenstveni srečanji, na obeh pa so slavili Kidričani. 4. krog: Rudar - Aluminij 1:2 (0:1); strelca: 0:1 Kurež (30.) 1:1 Bubalovič (47.), 1:2 Kurež (62.); 13. krog: Aluminij - Rudar 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Bingo (59.), 2:0 Kurež (66.), 3:0 Dre-venšek (73., z 11 m) Kidričani so bili uspešnejši tudi v Pokalu Slovenije. Osmina finala: Aluminij -Rudar 5:4 (1:1, 0:0, po 11-m); strelca: 1:0 Topolovec (52.), 1:1 Bratanovič (85.). PRVALIGA I\JZ5 LESTVICA PO JESENSKEM DELU PRVENSTVA: 1. MARIBOR 20 15 3 2 44:14 48 2. OLIMPIJA 21 12 3 6 41:22 39 3. DOMŽALE 21 11 2 8 26:21 35 4. LUKA KOPER 21 9 6 6 26:23 33 5. CELJE 21 7 8 6 20:20 29 6. TRIGLAV 21 6 6 9 21:25 24 7. GORICA 21 6 5 10 28:41 23 8. RUDAR VELENJE 20 5 6 9 18:32 21 9. ALUMINIJ 21 6 3 12 20:36 21 10. MURA 05 21 5 2 14 28:39 17 Najboljši strelci: 10 zadetkov: Enis Burkovic (Triglav), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 7 zadetkov: Damijan Bohar, Mate Eterovič (oba Mura 05), Andraž Šporar (Olimpija), Goran Cvijanovič (Maribor); 6 zadetkov: Nikola Nikezič (Olimpija), Ivan Brečevič (Koper), Alen Ploj (Maribor) ... gah, drugi pa v kreaciji igre. Če bo ta delovala tako, kot si je zamislil trener, potem so možnosti za ugoden rezultat zelo velike, sicer se bodo pojavljale težave in povečan pritisk na zadnjo vrsto. V tej sta na mestu osrednjih branilcev novinca Dorijan Ožvald in Emir Hodžurda, bočna položaja pa zavzemata Denis To-polovec in Aljaž Medved. Tudi tukaj ima trener na razpolago več rešitev, saj se v ekipo vrača David Lonzarič, tukaj pa sta še Denis Rešek in Tadej Žagar ter po potrebi Klemen Bingo. V golu bo stal najpomembnejši člen ekipe Aluminija Tomaž Murko. Ta lahko s svojimi bogatimi izkušnjami daje ekipi potrebno zanesljivost, čeprav je jasno, da to nikakor ni izključno njegova domena. Na svojo priložnost bodo čakali ostali igralci (Kristijan Lipovac, Semir Spahič, Nejc Pečovnik, Timotej Petek ...), ki se jim zaenkrat obeta klop za rezervne igralce in čakanje na priložnost. A ne pozabimo: »jokerji s klopi« velikokrat odločajo tekme . Tudi moštvo velenjskega Rudarja je v zimskem prestopnem roku doživelo spremembe, tri so bile precej odmevne. Prva se je zgodila na mestu trenerja, saj je dosedanji trener Aleš Čeh prevzel mesto pomočnika selektorja Srečka Katanca, na njegovo mestu pa je sedel Jernej Ja-vornik (doslej Roltek Dob). Druga pomembna okrepitev je David Kašnik, ki se je zaradi boljših finančnih pogojev iz Kidričevega preselil v Velenje. Podobna je zgodba Mateja Eteroviča, ki je doslej nosil dres Mure. Tudi sicer v Velenju nastopa precej igralcev, ki smo jih imeli v preteklosti priložnost spoznati v Kidričevem ali na Ptuju: Matjaž Rozman, Leon Črnčič, Rajko Rotman, Ivan Firer in Sebastjan Berko. V letošnji sezoni sta se Aluminij in Rudar doslej pomerila dvakrat v prvenstvu in še enkrat v pokalnem tekmovanju. Vselej so bili uspešnejši Kidričani, ki so zmagali v obeh prvenstvenih tekmah, v Pokalu Slovenije pa so Velenj-čane izločili po remiju na Kidričevem in boljšem izvajanju enajstmetrovk. Se lahko serija nadaljuje tudi v spomladanskem delu prvenstva? Jože Mohorič Boks • Zavec - Thurman Vse pripravljeno za polet v New York Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec in Dirk Dzemski kujeta zadnje taktične podrobnosti pred odhodom v ZDA. »V New York si ne grem ogledovat znamenitosti, edino, kar me zanima, je zmaga v ringu,« je jasno sporočilo Dejana Zavca, ki ga je poslal svojim navijačem in tudi tekmecu. Dejan v Nemčiji opravlja končne priprave, v nedeljo bo poletel preko luže na mesto dvoboja. Zadnje dneve v Nemčiji je Dejan opisal takole: »Z veseljem lahko povem, da zaenkrat vse poteka brez težav, tudi zdravstveno stanje je brezhibno. Kar se tiče treningov, me čakajo le še končne 'finese', vidi pa se, da iz treninga v trening napredujem. Sparingi so potekali po pričakovanjih in so bili na zelo visokem nivoju. Vsak dan je bilo kaj novega, partnerji so se menjavali, vsaka borba pa je bila po svoje partija šaha. V ringu sem tako imel priložnost spoznati različne šole boksa: armensko, rusko, nemško, francosko ... Vse to predstavlja odlično osnovo za dvoboj v NY, kjer me lahko le težko kaj preseneti. Zavedam se, da v športu brez presenečenj ne gre, vendar jih je skozi treninge treba spraviti na minimum.« Kako pa na pripravljenost gleda trener Dirk Dzemski? »Zelo je zadovoljen s tem, da ni bilo potrebnih nobenih prilagajanj, saj smo se izognili vsem poškodbam. To obenem pomeni, da smo storili vse, kar je bilo v načrtu, zato verjamem, da je s tem zadovoljen tako kot jaz,« je povedal Dejan, ki je nekaj besed namenil tudi menedžerju Ulfu Steinforthu: »V tem času sva se pogosto srečevala, komunikacija poteka normalno. Lahko rečem, da sva sedaj na 'enaki valovni dolžini', ni nobenih 'šumov', ki so se občasno pojavljali. Vsi sedaj živimo in delamo za skupno stvar, za jasen cilj; morda je prav zaradi tega sedaj sodelovanje lažje, bistrejše. Verjamem, da smo si natočili čistega vina in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.« Obrniva se sedaj na kratko proti ZDA: to bo tvoj drugi dvoboj v ZDA. So občutki podobni kot prvič ali gledaš sedaj na vso stvar drugače? »Občutki so pred vsakim dvobojem posebni, saj vsak prinaša nekaj novega. Po drugi strani se zavedam, da to ne sme spreminjati mojega mišljenja, psi-he . Ostati je treba na realnih tleh,« je odločen Dejan. Jože Mohorič V torek posebna priloga V torkovi številki Štajerskega tednika bo na štirih straneh izšla posebna priloga pred dvobojem Dejan Zavec -Keith Thurman. V njej bomo podrobneje predstavili Deja-nova razmišljanja o tekmecu, predstavili bomo razmišljanja boksarskih strokovnjakov, objavili anketo o pričakovanjih pred dvobojem ... 12 Štajerski Šport petek • 1. marca 2013 Nogomet • Bojan Flis, trener Aluminija »Začetek bo težak, a sem optimist« Bojan Flis je trener, ki je Aluminija dvakrat zapored popeljal do naslova prvakov 2. lige, v letošnji sezoni pa ki-dričevsko barko krmari tudi v prvoligaških vodah. V 21. jesenskih krogih je ekipa pod njegovim vodstvom osvojila tretjino vseh možnih točk - 21, kar jo uvršča na 9. mesto. Za vami so priprave in številna pripravljalna srečanja: kakšen je vaš občutek? B. Flis: »Težko je potegniti črto in podati enoznačen odgovor. Večino tekem smo namreč igrali proti slabšim tekmecem - izjemi sta tekmi proti Celju in Kapfenbergu, kjer sta bila tekmeca podobna tistim v 1. ligi. Vsi ostali so igrali precej obrambno postavitev, kar v prvenstvu zagotovo ne bo primer. Tam proti nam vsa moštva igrajo precej bolj napadalno in se nam odpirajo možnosti za hitre prehode v napad. Zavedamo se, da bo v prvenstvu težko, a po drugi strani pričakujem, da bomo lažje razvili svojo igro.« Znova je v ekipi nekaj novincev. B. Flis: »Kot trener imam velike težave, saj igralci vedno znova prihajajo in odhajajo. Vsakega pol leta dobim šest novih igralcev, zaradi česar je treba ekipo ponovno sestaviti in nato še uigrati. Kljub temu se trudimo, delamo, bomo pa videli, kaj bo vse to pomenilo na prvenstvenih tekmah. Upamo na dober začetek, potrebujemo ga, saj igramo s tremi tekmeci (Rudarjem, Gorico, Muro), ki so v podobnem položaju kot mi. Če bo začetek dober, potem bo tudi nadaljevanje takšno.« Kljub temu ste glede na začetek jesenskega dela v boljšem položaju, saj so sedaj vsi igralci že tukaj. B. Flis: »Glede tega je seda- nja situacija precej boljša. Imeli smo dva meseca za skupne priprave, novinci so z nami zvečine od začetka, razen Milu-tinoviča in Panikvarja, ki sta se priključila kasneje. Zavedamo se, da stanje še ni najboljše, a smo optimisti.« Hitra prilagoditev na naravno travo Kako so se znašli novinci? Bojan Flis: »Glede nekaterih smo lahko zadovoljni, predvsem imam v mislih oba branilca (Hodžurda in Ožvald, op. a.). Deloma smo lahko zadovoljni tudi z igralcema v zvezni vrsti (Bloudek, Črnic, op. a.), čeprav mislim, da sta sposobna še boljših iger. Oba imata znanje, to ni sporno. Jasno pa je, da potrebujeta čas, da natančno dojameta, kako in na kakšen način si želimo igrati tukaj pri Aluminiju. Čim prej bosta to dojela, prej bosta lahko dala svoj maksimalni doprinos k ekipnim uspehom. Ti nogometaši so bili z nami skoraj od začetka priprav, zato smo lahko z njimi nekoliko več delali. V zadnjih dnevih smo dobili še dva zanimiva igralca, Zorana Milutinoviča in Leona Panikvarja, a bo potrebno počakati na vso dokumentacijo. Z vidika pozne priključitve bo začetek zanju nekoliko težji, seveda tudi zame kot trenerja. Pričakujemo še pozitivno zdravniško potrdilo (potrdilo je bilo pozitivno, op. a.) za Go-razda Zajca, na katerega resno računam. Je namreč izredno napadalno usmerjen igralec, zelo gibljiv, hoče igrati in se dokazati; pogrešam več takšnega razmišljanja pri vseh igralcih. Na teh stvareh bomo še več delali, saj je to eden od ključev do boljših iger in rezultatov.« Celotno pripravljalno obdobje ste delali na igrišču z umetno travo, konec tedna pa boste prvi prvenstveni obračun v Velenju odigrali na igrišču z naravno travo. Se lahko zaradi tega pojavijo težave? B. Flis: »To bo za vse ekipe, ki so trenirale skoraj izključno na umetni travi - tudi za nas, velik hendikep. Rudar je npr. bil na pripravah, trenirali in igrali so na pravi travi, imajo že ta občutek, mi se bomo šele privajali. Nekdo bi rekel, da bodo sedaj pogoji za vse enaki, vendar je občutek igranja na naravni in umetni travi povsem drugačen. Jasno je, da se bomo morali tem pogojem prilagoditi kar se da hitro. Zame bi bilo logično, da bi NZS prestavila začetek spomladanskega dela, saj bodo igrišča zaradi obilnih padavin zagotovo blatna, igralna površina se bo s tem uničevala.« Vaše razmišljanje je usmerjeno k napadalni Nogomet • NK Zavrč Remi z Madžari ZTE - ZAVRC 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Nagy (48., z 11 m), 1:1 Benko (71.) ZAVRČ: Sagadin, S. Čeh, Sambo-lec, Roškar, Kokol, A. Čeh, Golubar, Kuserbanj, Sreš, Buzeti, Avguštin. Igrali so še: Fink, Benko, Matjašič, Kelenc, Dugolin in Kokot. Trener: Viktor Trenevski Po odpadlem sobotnem srečanju med tekmecema, ki redno igrata prijateljske tekme, sta se ZTE in Zavrč pomerila v sredo. Na igrišču z umetno travo v Zalaegerszegu so Zavrčani odigrali predzadnje srečanje pred nadaljevanjem prvenstva. Domačini so pričeli podje-tneje in že v 5. minuti stresli okvir vrat. Toda zaostajali niso niti varovanci Viktorja Trene-vskega, ki so nanizali nekaj nevarnih akcij, toda v izenačenem prvem delu se izid ni spremenil. Za domači klub, ki je svoje zvezdniške trenutke doživel pred leti, ko je v Ligi prvakov v skupinskem delu senzacionalno z 1:0 premagal sloviti Manchester United (omenjena tekma je zaradi verjetnega nameščanja pod drobnogledom Europola, op. a.), nastopata nekdanja igralca Rudarja iz Velenja Jahic in Grbic (Grbic zaradi poškodbe tokrat ni nastopil). ZTE je povedel v uvodu drugega dela: po roki v kazenskem prostoru Zavrča so domačini v 48. minuti zadeli s strelom z bele točke, natančen je bil Nagy. Takoj za tem je prečko iz prostega strela stresel Aleš Čeh. Napori Zavrča, ki je nastopil brez Letonja in Mu-rata, so sadove obrodili v 71. minuti, ko je po podaji Matja-šiča iz protinapada zadel Ben-ko in izenačil rezultat. Tempo igre je nato nekoliko pojenjal, domačini pa so v 80. minuti po nespretnem predložku še enkrat zadeli okvir vrat vratarja Finka, toda ostalo je pri izidu 1:1. Zadnje pripravljalno srečanje bo vodilna ekipa v 2. slovenski ligi odigrala v soboto, ko se bo na Ptuju, na igrišču z umetno travo, s pričetkom ob 1930 pomerila s tretjeligašem iz Odrancev. tp Nogomet • Pokal Slovenije: Mariborčanom prva četrtfinalna tekma Olimpija - Maribor 1:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Omladič (61.), 1:1 Mezga (69.), 1:2 Mezga (86., z 11 m), 1:3 Rajčevic (90.) OLIMPIJA: Džafic, Zarifovic, Trifkovic, Šporar, Valenčič (od 72. Ni-kezic), Delamea Mlinar, Omladič, Lovrečič (od 82. Ivelja), Baskera (od 79. Vicente), Mitrovic, Salkic. Trener: Andrej Razdrh MARIBOR: Handanovic, Mejač, Potokar, Rajčevic, Filipovic (od 66. Mezga), Milec, Ibraimi, Cvijanovic, Mertelj, Smrekar (od 66. Tavares), Beric. Trener: Darko Milanič RDEČI KARTON: Džafic (83). Igralci Olimpije in Maribora so v sredo vendarle odigrali prvo če-trtfinalno tekmo Pokala Slovenije. Prvi polčas je minil v dobri igri, a do spremembe rezultata ni prišlo. V drugem delu je kakšnih 2000 gledalcev videlo kar štiri zadetke: povedli so domačini, gostje pa so z vstopom Dejana Mezge in Marcosa Tavaresa hitro izenačili. Tik pred koncem je bil po prekršku nad Beričem izključen domači vratar Dža-fič, vijoličasti pa so to izkoristili in dosegli dva zadetka. Povratna tekma bo v sredo, 6. marca, ob 17. uri v Ljudskem vrtu. Polfinale so si že jeseni priigrali Aluminij, Triglav in Celje. Foto: Črtomir Goznik Bojan Flis: »V pripravah smo delali na postavitvi 1-4-3-3, saj smo z Bloudkom in tudi Milutinovičem dobili ofenzivna zvezna igralca, ki sta kreativna, ki imata ideje.« igri, k sistemu 1-4-3-3. Ostajate še naprej zagovornik tega sistema igre? B. Flis: »Lani smo tako začeli, nato vmes zaradi slabih rezultatov malo spreminjali sistem, pa se znova vračali k njemu. Statistika je pokazala, da smo največ zmag osvojili prav s tem sistemom igre. Priznati pa moram, da smo bili v jesenskem delu kljub napadalni usmerjenosti večkrat potisnjeni na našo polovico; tekmeci so nas enostavno prisilili k bolj obrambnim nalogam. V pripravah smo delali na postavitvi 1-4-3-3, saj smo z Bloudkom in tudi Milutinovičem dobili ofenzivna zvezna igralca, ki sta kreativna, ki imata ideje. Če bodo te njune ideje uspevale tudi na tekmah, potem bomo lahko toliko uspešnejši.« Kakšni so osnovni cilji, ki ste si jih zastavili pred spomladanskim delom? B. Flis: »Cilj je jasen - obstanek. Začetek bo težak, vendar v prvih treh krogih računamo na vsaj 4 točke. Če uspemo osvojiti kakšno več - super, če bo kakšna manj, pa bo nadaljevanje težje. Resno računamo tudi na pokalno tekmovanje, kjer si najprej želimo nekoliko sreče pri žrebu - radi bi se izognili boljšemu iz dvoboja Maribor - Olimpija. Jasno je, da bi imeli več možnosti za napredovanje proti Celju ali Triglavu, saj sta nam bolj primerljiva tekmeca.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Jože Benko (Zavrč, v sredini) že pridno trese mreže na prijateljskih tekmah. Nogomet • ZNK Dornava Spomladi še bolje Foto: Črtomir Goznik Nogometašice iz Dornave (na fotografiji Daša Veličkovič, levo) so v jesenskem delu zabeležile tri zmage. Nogometašice Dornave so po jesenskem delu tekmovanja na 6. mestu z osvojenimi devetimi točkami. V klubu pravijo, da so cilji doseženi, saj so dekleta igrala dobro ter ob tem zabeležila tri zmage: proti Krki, Velesovemu Kamen Jeriču in Slovenj Gradcu. Tako so se otresle pritiska prve zmage, ki jih je spremljal precej časa. Najboljši strelki v tem delu sta bili Daša Veličkovič s štirimi in Katja Nežmah s tremi zadetki. Z iztržkom je bil zadovoljen tudi trener Mitja Serdin-šek, ki je povedal: »Dekleta so se trudila in uspeh ni izostal. S tem se nismo zadovoljili, saj želimo napredovati še za kakšno mesto na prvenstveni razpredelnici.« O poteku priprav pa nam je trener dornavskih nogo-metašic povedal naslednje: »Priprave smo pričeli minulo sredo. Vadili bomo 5- do 6-krat tedensko, zaenkrat pa treninge kombiniramo z delom v telovadnici. Igralski kader šteje 21 nogometašic. V prestopnem roku ni prišlo do sprememb in ostajamo v enaki zasedbi. Vsi pa upamo in želimo, da bi bila pomlad 2013 uspešna.« Danilo Klajnšek petek m 1. marca 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Tenis m Zimska liga Goya 1. liga: Trgovine Jager in Straf Skorba v borbi za prvaka REZULTATI 8. KROGA: Straf Skorba - Hiša Kager 2:1 (T. Štrafela - Aleš Urbič 9:0, Iljevec - Šabeder 6:9, Iljevec/Tkalec - Urbič/Šabeder 9:6), TK Šumari - Trgovine Jager I 0:3 (Kosi - Majcenovič 1:9, Horvat - Gobec 4:9, Kosi/Horvat - Majce-novič/Jagarinec 2:9). Ekipa TC Goja je bila prosta. igre gemi 1. TRGOVINE JAGER I 14 148 2. STRAF SKORBA 13 161 3. HIŠA KAGER 9 115 4. GOYA 7 123 5. ŠUMARI 5 106 V prvi tekmi 8. kroga je ekipa Straf Skorba premagala ekipo Hiša Kager. Presenečenje je pripravil Tomaž Štrafela, ki je brez izgubljenega gema premagal Aleša Urbiča, kar je rezultat brez primere, saj sodi Aleš med kakovostnejše igralce v veteranski državni ligi. V drugi tek- mi je Dejan Šabeder porabil precej energije za zmago nad Kristjanom Iljevcem. V igri dvojic sta Gregor Tkalec in Kristjan Iljevec z domiselno igro premagala dvojico Aleš Urbič in Dejan Šabeder. V drugi tekmi dneva je ekipa Trgovine Jager I pričakovano premagala ekipo TK Šumari. Drugi igralec veteranskega državnega prvenstva, ki se je lani poleti odvijalo na igriščih TK Ptuj, Dušan Majcenovič - Dule, je premagal Robija Kosija. V drugi tekmi je Črt Gobec premagal Igorja Horvata, ki se je dolgo upiral, ampak domiselna igra trenutno vodilnega igralca lige je odločila tekmo. V igri dvojic sta Aleš Jagarinec in Dušan Majcenovič prikazala atomski tenis in brez težav premagala dvojico Robi Kosi in Igor Horvat. 2. liga PARI 9. KROGA (2. 3.): ob 8.30: Trgovine Jager II - Veterani, Duras projekt - PSS Ptuj; ob 11.45: TK Skorba Gad - TK Skorba. JM Bovling • Podjetniška liga Pa se je začela ... Spomladanska ptujska podjetniška liga v bovlingu namreč. Večina nastopajočih jo je že nestrpno čakala, saj pomeni prijetno ponedeljkovo druženje in tudi precejšnjo mero tekmovalnosti. Ta je bila vidna že v 1. krogu, saj sta se dve srečanji končali z remijem. Med temi je bilo tudi derbi srečanje med Tamesom in Radiem-Tednikom, ki ga je z izstopajočo potezo začinil Janko Bezjak (Radio-Tednik). Ta je namreč v zadnjem metu potreboval za zmago v prvem okvirju en sam samcat podrti kegelj. In res ga je podrl, enega samega namreč ... Zelo na tesno ... Kot posameznik je krog znova zaznamoval Črtomir Goznik (811), najboljši ekipni rezultat pa je zabeležila ekipa VGP Drava (2659). Ligi se je letos pridružila nova ekipa, Gostišče Iršič. Zastopali jo bodo Dušan Iršič, Janko Frešer, Andrej Purgaj, Edi Rozman, Jože Javor-nik, Branko Lipoglav, Milan Koren in Marjan Frešer. V uvodnem nastopu so remizirali z ekipo MP Ptuj, kar je pokazatelj, da bodo zagotovo konkurenčni številnim ekipam. Naslov prvaka iz jesenske lige brani ekipa VGP Drava, ki je takrat slavila pred Tamesom in Saška barom. REZULTATI 1. KROGA: Radio-Tednik Ptuj - Tames 4:4, SKEI Ptuj - Talum 1:7, DaMoSS - Elektro Maribor 5:3, Gostišče Iršič - MP Ptuj Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 811, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 760, 3. Silvo Strauss (DaMoSS) 758, 4. Robert Merlak (Talum) 712, 5. Franc Malek (VGP Drava) 700, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 687, 7. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 686, 8. Stanko Jus (Talum) 679, 9. Lea Mohorič (MP Ptuj) 672, 10. Andrej Trunk (Tames) 670. 4:4, VGP Drava - Boxmark Team 8:0. Srečanje Saška bar - Mestna občina Ptuj bo odigrano kasneje. 1. VGP DRAVA 1 2659 8 166,2 2. TALUM 1 2643 7 165,2 3. DAMOSS 1 2630 5 164,4 4. RADIO-TEDNIK P. 1 2605 4 162,8 5. TAMES 1 2561 4 160,1 6. MP PTUJ 1 2548 4 159,3 7. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 2520 4 157,5 8. ELEKTRO MARIBOR 1 2413 3 150,8 9. SKEI PTUJ 1 2355 1 147,2 10. BOXMARK TEAM 1 2112 0 132,0 11. SAŠKA BAR - - - - 12. MESTNA O. PTUJ - - - - PARI 2. KROGA (ponedeljek, 4. 3.): ob 17.30: Tames - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: Elektro Maribor - Talum, DaMoSS - Boxmark team, MO Ptuj - MP Ptuj, Saška bar - VGP Drava. JM Košarka m PARKL Menjava na dnu 2. lige V košarkarski ligi PARKL ni bil odigran redni krog, ampak le ena zaostala tekma v 1. ligi ter dve vnaprej odigrani srečanji 14. kroga. Starše so visoko premagale Kidričevo in jih prehitele na prvenstveni razpredelnici, vodeči Adecco pa je prav tako dokaj gladko opravil z ekipo Kluba ptujskih študentov in samo potrdil svoj vodeči položaj. V drugi ligi je bilo odigrano derbi srečanje začelja, v katerem so igralci ekipe Adecco Oldstars ugnali KMO Dornava in jih potisnili na zadnje mesto. 1. LIGA ZAOSTALA TEKMA 7. KROGA: KK Starše - ŠD Kidričevo 88:58 (30:10, 20:23, 17:12, 21:13); VNAPREJ ODIGRANA TEKMA 14. KROGA: KK Adecco Maribor - Klub ptujskih študentov 90:64 (28:21, 23:20; 26:8, 13:15). 1. KK ADECCO 12 11 1 23 2. KK PRAGERSKO W. B. 11 7 4 18 3. KPŠ 12 5 7 17 4. MCA PRO 11 5 6 16 5. NKB MARIBOR (- 1) 11 6 5 16 6. KK STARŠE 11 5 6 16 7. ŠD KIDRIČEVO 11 4 7 15 8. GG TD ŠD CIRKOVCE 11 2 9 13 2. LIGA VNAPREJ ODIGRANA TEKMA 14. KROGA: KK Adecco Old Stars -KMO Dornava 81:64 (23:16, 17:22; 21:12, 20:14). 1. KK STARŠE ČIRO 10 8 2 18 2. KK ČREŠNJEVEC 8 8 0 16 3. ŠD MAJŠPERK 9 4 5 13 4. KK ADECCO OLD STARS 10 3 7 13 5. ŠD PTUJSKA GORA 8 4 4 12 6. KK RAČE 9 3 6 12 7. KMO DORNAVA 10 2 8 12 Danilo Klajnšek Tajski boks • Tadej Toplak, Muay Thai Gym Ptuj Želim v sam vrh tajskega boksa« » Tadej Toplak se je s tajskim boksom pričel ukvarjati ob koncu leta 2007. To je bilo obdobje, ko se je klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj iz Zaf centra v Markovcih preselil v prostore Boks kluba Ptuj v športni dvorani Mladika. Mladi borec je zelo hitro stopil v ring in nizal zmago za zmago. V trenutno statistiko ima vpisanih 26 dvobojev, izmed katerih je 22-krat zmagal. Štiri poraze je doživel na svetovnih prvenstvih, na katerih pa je doslej že osvojil srebrno in bronasto medaljo. Na lanskem SP v Rusiji ni imel sreče, saj se je v uvodnem dvoboju poškodoval, sicer pa je postal državni prvak, zmagovalec mednarodne lige tajskega boksa v kategoriji do 86 kg, ob koncu leta pa je dobil še mednarodni dvoboj proti Hrvatu Ivanu Staniču. Dobri boji in vidni uspehi so mu prinesli tudi naslov najboljšega športnika leta 2012 v MO Ptuj. Kakšni so bili vaši začetki v tajskem boksu? T. Toplak: »Navdušil me je prijatelj oziroma prvi borec v klubu tajskega boksa na Ptuju. Šel sem pogledat na trening in nekako me je stvar prevzela, tako da sem se resno pričel ukvarjati s tem športom.« Kako ste skozi leta napredovali? T. Toplak: »Napreduješ lahko seveda le s treningi; moj napredek je bil glede na čas trajanja moje kariere in rezultate kar hiter. S trdimi in načrtnimi treningi sem napredoval ter ob tem postajal tudi vedno boljši tekmovalec.« Vaš trener je Matjaž To-mažin. Kako sodelujeta? T. Toplak: »Matjaž Tomažin mi kot trener vedno stoji ob strani. Če bi se malo pošalil, bi lahko dejal tudi, da je on moj Foto: Črtomir Goznik Tadej Toplak: »Upam, da bo moj naslov naj športnika MO Ptuj pomagal tajskemu boksu do večje prepoznavnosti na Ptuju.« drugi oče. Skozi vsa ta leta mi je veliko pomagal pri spoznavanju tajskega boksa in pri mojih uspehih. Bom pa izpostavil tudi, da mora biti zmeraj med trenerjem in borcem nek spoštljiv in korekten odnos, da lahko dobro delata.« Kakšni so spomini na prvi dvoboj? T. Toplak: »Prvi dvoboj sem imel v Novem mestu. Moj tekmec je bil Sašo Štrucelj, ki je brat sedaj bolj znanega Roka Štruclja. Spomini so kar dobri, saj sem moral za zmago dati od sebe zares vse. Borba je potekala v velikem slogu.« Kateri so vaši izstopajoči uspehi? T. Toplak: »Izstopajoči uspehi so 2. in 3. mesto na svetovnih prvenstvih ter lanskoletna zmaga proti Ivanu Staniču. Ta zmaga v Ljubljani je bila stopnička naprej na moji športni poti.« Kmalu vas čaka novi profesionalni dvoboj, v Barceloni se boste pomerili z izkušenim portugalskim borcem Moisesom Ruiba-lom. Kaj pričakujete od tega dvoboja? T. Toplak: »Dvoboj bo v Španiji na sporedu 9. marca. Ru-ibalo je zelo dober in izkušen borec. Statistično gledano je boljši od mene, vendar pa mislim, da ga je možno z nekim dobrim dnevom in dobro taktiko premagati.« Kakšne so vaše tekmovalne želje v prihodnosti? T. Toplak: »Kot vsak tekmovalec si tudi jaz želim, da bi prišel v sam vrh tajskega boksa. To je moj cilj in moja motivacija za delo v prihodnosti.« Pred kratkim ste dobili naziv najboljši športnik leta 2012 v MO Ptuj. Kaj vam pomeni ta prestižen naslov? T. Toplak: »Ta naslov mi seveda pomeni ogromno, saj predstavlja neko potrditev za moje vestno delo do sedaj in dosežene rezultate. Ob tem upam, da bo ta naziv vsaj malo Smučarski skoki • Tekmovanje v Sestržah Najdaljši skok je meril kar 22 metrov Športno-kulturno društvo Sestrže in Občina Majšperk sta v soboto na prilagojeni skakalnici v Sestržah izvedla tretje tekmovanje v smučarskih skokih. Po rekordni udeležbi leta 2008 (nastopilo je 25 tekmovalcev) in dobri udeležbi leta 2010 je tokrat na tekmovanju nastopilo le osem skakalcev. Ne glede na skromno udeležbo pa so gledalci lahko uživali ob spektakularnih skokih, ki so bili v prvi vrsti izvedeni varno. Glede na starost tekmovalcev je bil na zaletišču en mladinec, pet članov in dva veterana, ki so opravili po tri skoke, izmed katerih sta za končni rezultat štela dva najdaljša. Pri članih je najdaljše skoke na dobro pripravljeni skakalnici pokazal Boštjan Matjašič iz Rotmana, ki je dvakrat skočil 22 in enkrat 21 metrov. Tako je s skupnim seštevkom 44 metrov močno premagal konkurenco. Drugi je bil s seštevkom 41,5 metra Davor Čuš iz Polenšaka, tretji pa Niko Jus iz Makol, ki je v dveh skokih zbral skupno dolžino 41 metrov. Sodelovala sta še Zvonko Čuš in Mitja Polič. Pri mladincih je edini zbral dovolj poguma David Kvar iz Polenšaka, ki je skupno zbral 39,5 metra. Janko Jus, domači matador iz Sestrž, je pri veteranih pokazal, da ima s smučarskimi skoki že veliko izkušenj. V vseh treh poskusih je nastopil odlično ter je dvakrat pristal pri 22 metrih. Za njim je zaostal Zlatko Krhlanko iz Makol. Skupno je bilo na tekmovanju izvedenih 24 poizkusov, ob tekmovalnemu delu pa je bilo pomembno tudi druženje tekmovalcev in gledalcev. O tekmi je Damjan Fijavž iz Športno-kulturnega društva Sestrže dejal: »Mislim, da je tekmovanje dobro uspelo. Videli smo, da so bili posamezni skoki zelo lepi. Upam, da bo prihodnje leto več tekmovalcev in da bo padel tudi kakšen rekord skakalnice.« pomagal tajskemu boksu do večje prepoznavnosti na Ptuju. Ta naslov pa mi daje tudi dodatno voljo in motivacijo za delo v naprej.« Kakšni so komentarji ljudi, ko jim rečete, da se ukvarjate s tajskim boksom? T. Toplak: »Ljudje vidijo tajski boks kot zelo grob šport. Trudim se, da bi to mnenje spremenil, kajti tajski boks je podoben nekaterim drugim borilnim športom. Ljudje nas nikakor ne smejo enačiti z uličnimi pretepači, ker to vsekakor nismo.« S čim se še ukvarjate v prostem času? T. Toplak: »Glede na to, da sem pred tajskim boksom veliko igral nogomet in ga tudi treniral pri ptujski Dravi, še zmeraj rad brcnem žogo in odigram kakšno nogometno tekmo s prijatelji.« David Breznik Novi rekord skakalnice sta tokrat resno napadala Janko Jus in Boštjan Matjašič, ki je kot zmagovalec pri članih po tekmi povedal: »Ta zmaga mi pomeni zelo veliko, saj je tukaj skakati zelo 'fajn'. Na tej skakalnici sem nastopil drugič in sem skakal dobro. Za daljše skoke je bilo malo premalo hitrosti, sicer pa je bila sama tekma lepa.« Najboljše so organizatorji nagradili s pokali in priznanji, prav gotovo pa lahko v prihodnjih letih pričakujemo v Se-stržah še kakšno zanimivo tekmovanje v smučarskih skokih. David Breznik Prejemniki priznanj na tekmovanju v Sestržah 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 1. marca 2013 Smučanje • Smučarski klub Ptuj Zadovoljni otroci in starši Med zimskimi počitnicami je Smučarski klub Ptuj organiziral petdnevni prevozni tečaj za najmlajše. Udeležilo se ga je 47 otrok, starih od 5 do 13 let. Večina jih je bilo smučarjev, trije pa so se preizkušali v bordanju. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo kar 17 začetnikov, vsi pa so zadnji dan že uspešno opravili osnovni preizkus smučarskega znanja. V ptujskem smučarskem klubu niso ničesar prepustili naključju, zato je za mlade nadebudneže skrbelo kar 11 učiteljev smučanja. »Najpomembnejši je za nas podatek, da se nikomur od Mladi so pazljivo poslušali nasvete učiteljev smučanja. otrok ni nič zgodilo in da so bili po koncu vsi zadovoljni, tako otroci kot njihovi starši. Na zaključku, ki smo ga organizirali v Saš baru, smo v prešernem vzdušju vsem otrokom podelili priznanja,« je povedal predsednik SK Ptuj Bojan Kocjan. Ta je obenem izrazil zadovoljstvo, ker se kar nekaj njihovih učiteljev smučanja odloča za opravljanje nadaljevalnega izpita, s čimer bi pridobili še višjo izobrazbo: »S tem so sicer povezani precejšnji stroški, vendar pri tem upamo na podporo lokalne športne skupnosti, s pomočjo katere bi radi te stroške vsaj delno znižali.« Zaradi ugodnih snežnih razmer bodo svoje aktivnosti nadaljevali tudi v marcu, ko bodo organizirali dvodnevne vikend prevozne tečaje za vse generacije. JM Veseli udeleženci počitniškega tečaja smučanja na Arehu Ljutomer • Miroslav Steržaj 80 let svetovne kegljaške legende Pred 80 leti, 28. februarja 1933, je bil v Rakeku pri Cerknici rojen Miro Steržaj, kegljaški pojem svetovnih razsežnosti. Športna legenda iz Ljutomera bo ostal zapisan v zgodovino kot mož z nazivom športnika stoletja v ljutomerski občini, ki mu ga je leta 2000 podelila ljutomerska Športna zveza. Še večje priznanje je Steržaju pripadlo lani, ko mu je Društvo športnih novinarjev Slovenije v preddverju ljubljanske dvorane Stožice namenilo del prostora, kjer je v hramu slovenskih športnih junakov zapisano tudi njegovo ime. Po preselitvi v prleško prestolnico leta 1950 se je pričel ukvarjati s kegljanjem in nogometom - bolj vztrajen je bil pri podiranju kegljev in se je že leta 1955 uvrstil v jugoslovansko državno reprezentanco, kjer je ostal neprekinjeno rekordnih 30 let. Od jugoslovanskega grba z majico, ki jo je oblekel kar 134-krat, se je poslovil leta 1984 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Njegovi največji klubski dosežki sodijo v obdobje od leta 1962 do 1977, ko je tekmoval za mariborski Branik. Na vseh svojih nastopih je zbral več kot 500 pokalov in medalj, sodeloval pa je na 12 svetovnih prvenstvih, kjer je tudi dvakratni svetovni rekorder z 966 in 982 podrtimi keglji. Osvojil je 15 medalj (sedem zlatih ter po štiri srebrne in bronaste), devetkrat je bil državni prvak nekdanje Jugoslavije in 14-krat republiški prvak. Leta 1957 je bil na svetovnem prvenstvu na Dunaju ekipni prvak, enak uspeh je ponovil dve leti pozneje v Bautzenu (Nemčija). Med izjemne Steržajeve dosežke gre šteti nastope na evropskem prvenstvu v Budimpešti leta 1964 in štiri leta pozneje na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Linzu. Na Madžarskem je zmagal med posamezniki, potem še v dvojicah in skupaj s celotno ekipo, naslov svetovnega prvaka v Linzu pa je zagotovo največji uspeh njegove bogate kariere. Tega leta (1968) je bilo v Radencih zgrajeno kegljišče, na katerem je Miro treniral in tekmoval polnih 45 let. V obdobju od leta 1977 do 2001, ko se je poslovil od tekmovalnih stez, je nosil dres Radenske. Kljub zavidljivi starosti Steržaj ne more brez kegljanja. Kegljišče v Radencih obišče trikrat tedensko in zažene po 150 lučajev, ob tem pa še aktivno deluje v sodniški kegljaški organizaciji. Po njegovih stopinjah gredo sin Harry ter vnuka Jani in Miko, ki danes nastopajo za KK Radenska - s S Harryjem sta leta 1981 na republiškem prvenstvu v Ljubljani osvojila prvo mesto v igri parov. NŠ Miroslav Steržaj Planinski kotiček Redni zbor članov PD Ptuj PD Ptuj vabi na redni zbor članov PD Ptuj. Ta bo v petek, 8. marca, od 17. ure dalje v veliki dvorani Restavracije Gastro, Rajšpova ul. 16, Ptuj. Dnevni red: 1. Odprtje in pozdrav 2. Izvolitev organov Zbora, delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev in verifikacijske komisije 3. Poročila predsednika PD Ptuj, načelnikov odsekov in odborov ter planinskih skupin, računovodje ter Nadzornega odbora 4. Razprava o poročilih 5. Poročilo verifikacijske komisije 6. Sprejem poročil in sklepov 7. Pozdravne besede gostov 8. Sprejem programa pohodov in prireditev v letu 2013 9. Sprejem finančnega načrta in sklepa o višini članarine za leto 2013 10. Predlogi in mnenja Po uradnem delu občnega zbora Vas vabimo na družabno srečanje in ogled fotografij z izletov. Planinski pozdrav! Jože Dajnko, predsednik PD Ptuj Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Gorica - Celje; 18.30: Maribor - Triglav; NEDELJA ob 14.00 Mura 05 - Olimpija, Domžale -Koper; ob 15.30: Rudar - Aluminij. PRIJATELJSKA TEKMA V soboto bodo nogometaši Zavrča ob 19.30 na Ptuju odigrali prijateljsko nogometno tekmo z Odranci. Rokomet • 2. SRL (m) 18. KROG: Drava Ptuj - Nova Gorica (v soboto ob 17.00 v dvorani Center) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 12. KROG: AC Prstec Ptuj - Murska Sobota (v petek ob 18.00 v Gimnazijski dvorani) Danilo Klajnšek Futsal • 2. SFL Post Petelinov dolg že štiri mesece: Kix Ajdovščina -Tomaž Picerija Ozmec 6:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Petrovčič (9.), 1:1 Mar (13.), 2:1 Vanceta (15.), 2:2 Mar (24.), 3:2 Petrovčič (25.), 3:3 Kavaš (26.), 4:3 Vidmar (32.), 5:3 Vidmar (38.), 6:3 Vidmar (38.). TOMAŽ PICERIJA OZMEC: B. Starčevič, Gajser, D. Goričan, Majcen, U. Goričan, Mar, Magdič, Kavaš, Kukovec. Trener: Franci Ka-menšek. Petelinom od Svetega Tomaža niti v 20. krogu na gostovanju v Ajdovščini ni uspelo priti do zmage. Zadnja zmaga sega v mesec november, natančneje 2. november, ko je na Harde-ku v 7. krogu padla zasedba iz Škofje Loke z izidom 3:2. Post Petelinov bo počasi dolg že štiri mesece. V Ajdovščini je Tomažu zelo dobro kazalo tri četrtine tekme, v zaključku je barko trenerja Francija Kamenška s tremi goli v obdobju šestih minut potopil Kristijan Vidmar. Tudi Ajdovci so sklonjenih glav zapuščali parket na zadnjih petih tekmah, tokrat pa našli »stranko« in dosegli prvo zmago v letu 2. SFL REZULTATI 20. KROGA: Kix Ajdo- vščina - Tomaž Picerija Ozmec 6:3 (2:1), FSK Stripy - IRBIS professio- nal hygiene 2:6 (0:1), KMN Bene- dikt - Fragmat Extrem 1:4 (1:1), KMN Velike Lašče SN D Veplas Velenje 6:3 (3:1), Kebelj Mibus pre- vozi - KMN Sevnica 3:5 (1:2). 1. VEPLAS VELENJE 19 12 3 4 39 2. KMN SEVNICA 18 12 0 6 36 3. ŠD BREZJE 18 11 3 4 36 4. FSK STRIPY 19 9 3 7 30 5. KEBELJ MIBUS P. 18 8 6 4 30 6. VELIKE LAŠČE 18 7 4 7 25 7. FRAGMAT EXTREM 18 7 3 8 24 8. KIX AJDOVŠČINA 18 7 2 9 23 9. IRBIS P. HYGIENE 18 6 5 7 23 10. TOMAŽ P. OZMEC 18 3 3 12 12 11. KMN BENEDIKT 18 1 2 15 5 2013. Pred sezono so kixi ciljali na uvrstitev v 1. SFL, sezono pa bodo končali ob dveh zmagah v zaključku prvenstva v zlati sredini. Pred Tomažem, nekoč slovenskim prvoligašem, je v petek, 1. marca, ob 19.30 še zadnja priložnost, da na domačem parketu pridejo do zmage in prekinejo črno serijo. Dovolj razlogov, da bo želja po zmagi in borbenost Petelinov v petek na Hardeku na višku. uk Futsal • Liga U-18 REZULTATI 9. KROGA: Avto Koletnik Nissan - Benedikt 11:8 (4:5), Selce - Slovenske gorice 8:7 (5:3), Tomaž Picerija Ozmec -Brezje 7:2 (4:1). 1. TOMAŽ P. OZMEC 9 2. AVTO KOLETNIK N. 9 3. SELCE 9 4. SLOV. GORICE 9 5. BENEDIKT 9 6. BREZJE 9 0 0 1 50:22 3 67:49 3 62:44 5 51:42 6 36:61 9 27:75 AVTO KOLETNIK NISSAN -BENEDIKT 11:8 (4:5) STRELCI ZA AVTO KOLETNIK NISSAN: Ribič 4, Simonič - Dabič, Legčevič in Krajnc 2, Ribič 1. AVTO KOLETNIK NISSAN: Ma- kharynsky, Ribič, Simonič - Dabič, Krajnc, Legčevič, Murko, Rajh, Majcen, Pavlič, Planinšek. Mladi ptujski nogometaši so v pomembnem srečanju za 2. mesto premagali goste iz Benedikta. Slednji so vodili po prvem polčasu, domačinom pa je v nadaljevanju le uspelo streti njihov odpor. Za ohranitev 2. mesta morajo v zadnjem krogu premagati ekipo Slovenskih goric v gosteh. DK Karate • Karate do klub Ptuj Šolska karate liga V soboto in nedeljo, 2. in 3. februarja, so se karateisti Karate do kluba Ptuj udeležili dveh tekem slovenske šolske karate lige. Mlajši so tekmovali v Podčetrtku, kjer so Jure Sluga, Doroteja Jakop, Tilen Murko in Matic Herga osvojili tretja mesta v katah. V nedeljo so se zbrali v Selnici ob Dravi, kjer so tekmovali v katah, katah ekipno in borbah. Ptujčani so bili ekipno ponov- no zelo uspešni. V katah posamezno so medalje osvojili Jure Sluga za tretje, Ela Valenko za drugo in Doroteja Jakop za prvo mesto. V borbah je bila Špela Pernek druga, Tinka Valenko in Krištof Križanec pa tretja. Pomerili so se tudi v katah ekipno, kjer sta obe ptujski ekipi osvojili drugi mesti. V ženski ekipi sta tekmovali sestri Valenko in Špela Pernek, v moški ekipi pa brata Križanec in Primož Golob. jk Foto: NS petek • 1. marca 2013 Od tod in tam Štajerski 15 Ormož • Kmetje ogorčeni zaradi novih obremenitev Plačati bodo morali vsi Konec januarja so kmetje na ormoškem območju dobili odločbe Davčne uprave RS, na katerih jih zavezujejo k plačilu nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju. Zneski niso zanemarljivi, saj so lahko tudi 200 evrov ali več. „Melioracijski jarki, takšni kot so danes, imajo pozitiven pomen le še za ekologijo, saj pogosto omogočajo prosto-živečim živalim, predvsem divjadi, edini življenjski prostor. Pred desetletji so bili habitati na Ormoškem z melioracijami hudo uničeni," pojasnjuje Dušan Cvetko. Foto: Viki Ivanuša Občinski svetnik Dušan Cvetko se je oglasil v imenu kmetov z Ormoškega in pokazal na dvoličnost države, ki tako poudarja pomen kmetijstva in samooskrbe, po drugi strani pa kmete dodatno finančno obremenjuje za usluge, ki jih niti ne koristijo. Odločbe temeljijo na 94. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem zagotavljajo sredstva za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov terciarnega omrežja lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč. Na dajatev, ki je med ormoškimi kmeti povzročila nemalo jeze, je opozoril občinski svetnik Dušan Cvetko, ki ima sam v lasti kmetijska zemljišča. Njegova družina bo za usluge, ki jih ne uživa, plačala nekaj manj kot 200 evrov. Največji paradoks je namreč ta, da na svojih zemljiščih ne uporabljajo namakalnega sistema in da je na njihovih parcelah en sam komasacijski jarek, ki pa ni bil pokošen že vsaj 20 ali 30 let. „S spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih so poslanci konec lanskega leta sprejeli odločitev, ki nalaga kmetom novo obdavčitev. Vsi pa vemo, da so nekateri od teh melioracijskih jarkov ne-pokošeni že 30 let. V njih se širijo pleveli, grmičevje, trnje, postali so žarišče za ambrozi-jo, v tem času so zrasla tudi že prava drevesa," opisuje stanje na terenu Dušan Cvetko, ki meni, da so marsikje jarki narejeni tudi kar na pamet, saj za njih ni nobene potrebe. „Do leta 1990 je z jarki upravljala takratna Kmetijska zemljiška skupnost. Po njeni ukinitvi jih je naslednjih pet let upravljal izvršni svet občine. Lastniki so ves čas plačevali manjši znesek, ki se je gibal v sprejemljivih okvirjih. Denar pa so dejansko porabili za vzdrževanje jarkov in cest na tem območju. Po letu 1995 je pristojnost prešla na državo, ki je za to dejavnost razpisala koncesijo. Prvo koncesijo je dobilo Komunalno podjetje Ormož, ki pa mu niso zagotovili dovolj denarja in jarki niso bili pokošeni. Po letu 1996 pa je ta posel po vezah, kot se to dogaja v naši državi, dobilo mariborsko podjetje. Od takrat so jarki nepokošeni. Zato je takšen revolt med kmeti," pojasnjuje Cvetko. Na odločbe se kmetje sicer pritožujejo, ampak to ni sistemska rešitev. Zato bodo verjetno za to problematiko ustanovili civilno iniciativo, ker so mnenja, da se v naši državi drugače pač ne da: „Ljudi se pri nas ne upošteva, so manj vredni kot kakšne živalske ali rastlinske vrste. Zato bomo s civilno iniciativo peko medijev poskušali pritisniti na vlado ali parlament, da dolgoročno uredi to življenjsko področje. Kmetje so v hudi situaciji. V današnji gospodarski krizi in ob vedno novih dajatvah jim ne ostane denarja za investicije. Država propagira lastno proizvodnjo hrane in samooskrbo, a ob taki zakonodaji je to nemogoče," je razočaran sogovornik. Občina ne sme pomagati Ker se je svetnik Dušan Cvetko s težavo obrnil tudi na Občino Ormož in jih povprašal, kaj je storiti, oziroma ali lahko pomagajo, je Miran Klinc, ki je prisojen za področje kmetijstva na občini pripravil odgovor. V odgovoru je opozoril, da je pač treba skrbeti za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objek- tov in naprav na melioracijskem območju. Med te objekte sodijo ceste, jarki, mostovi, drenažne cevi in objekti velikega namakalnega sistema. „Ti objekti in naprave morajo ves čas ohraniti svoj javni namen ter pravni režim uporabe in vzdrževanja, ki ga določi pristojni kmetijski minister. Program rednega delovanja in vzdrževanja ter finančni načrt pripravi upravljavec melioracijskega sistema ob sodelovanju s predstavniki melioracijskih skupnosti. Višino letne obveznosti na hektar določi kmetijski minister. Upravljavec za vsa me- lioracijska območja v RS je trenutno Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov se vplačajo v proračun RS in so namenska sredstva. Za vsako melioracijsko območje je izmed lastnikov kmetijskih zemljišč izvoljena melioracijska skupnost, ki zastopa interese melioracijskih udeležencev v postopku uvedbe, upravljanja, delovanja, rabe in vzdrževanja melioracijskih sistemov. To pomeni, da so predstavniki kmetov seznanjeni tako s predlogom letnih vzdrževalnih del, potrjevanja izdanih računov za opravljena vzdrževalna dela in porabo namensko zbranih finančnih sredstev," stoji v odgovoru, a tudi priznava, da je zadeva dolga leta slabo funkcionirala, sedaj pa si menda pristojno kmetijsko ministrstvo prizadeva za boljše upravljanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. Zato prizadetim kmetovalcem predlaga, da se povežejo s predstavniki melioracijskih skupnosti na območju ter si pridobijo podatke o načrtu letnih vzdrževalnih del, predlagani višini odmere in porabi finančnih sredstev. Z morebitno finančno pomočjo občine v zvezi z vzdrževanjem sistemov pa ne bo nič, saj se po trenutno veljavni zakonodaji plačevanje letne odmere vzdrževanja melioracijskih sistemov s sredstvi občinskega proračuna šteje kot nedovoljena državna pomoč. Miran Klinc opozarja, da zakon tudi dopušča možnost, da kmetje sami z lastnim delom opravijo nekatera dela, kot sta čiščenje in košnja jarkov, ter tako zmanjšajo finančne obveznosti plačila tekočega vzdrževanja melioracijskih območij. Glede namakalnega sistema pa Klinc pravi, da je v preteklem letu Občina Ormož pokrila vse stroške za električno energijo za obratovanje namakalnega sistema Ormož: „Interese kmetov pa pri uporabi namakalnega sistema zastopa v ta namen izvoljena namakalna skupnost, ki je tudi dala soglasje k predlagani višini odmere za pokrivanje stroškov za tekoča vzdrževalna dela namakalnega sistema in bo seznanjena s porabo namensko zbranih sredstev. Strošek uporabe namakalnega sistema, ki ga sestavljata električna energija in delavec v črpališču, bodo plačali uporabniki namakalnega sistema, letne stroške za pripravo in konzerviranje namakalnega sistema, ki znašajo ob zadnji odmeri 20 EUR/ ha, pa vsi lastniki oziroma zakupniki kmetijskih zemljišč na namakalnem območju. Vsi ti kmetovalci imajo tudi možnost uporabe namakalnega sistema. Če bo v novem obdobju 2014-2020 s strani lokalnih skupnosti možno dodeljevati državne pomoči vzdrževanju melioracijskih sistemov, bo tudi naša občina temu področju namenila določeno podporo." Viki Ivanuša i Ptuj • Viktorinov večer Veliki tenorist v družbi hčere - tokrat na Ptuju Pred tednom dni je refektorij Minoritskega samostana po pričakovanjih pokal po šivih. Nastopila je Katarina Lotrič, družbo pa ji je na odru delal oče, tenorist svetovnega formata, Janez Lotrič. Oče in hči sta se tokrat predstavila v sklopu februarskih Viktorinovih večerov. Klavirski recital, ki ga je pripravila Katarina Lotrič, je namreč popestril njen oče, priznani tenorist Janez. Del programa sta namenila kot poklon Wagnerju in Verdiju, ki se ju letos spominjamo ob 200. obletnici rojstva. Lotričeva je študentka 3. letnika klavirja, za seboj pa ima kljub mladosti že številne seminarje, delavnice kot tudi priznanja in pohvale. Njen oče pa je tenorist, ki ga tako rekoč pozna cel svet. Impozanten je podatek, da je v Dunajski državni operi nastopil kar 117-krat. Hčerka in oče sta skupaj na odru prvič stala že leta 2008, ko je Lotričeva v Zavodu sv. Stanislava ob desetletnici svojega glasbenega izobraževanja prav tako pripravila klavirski recital, na katerem je gostoval njen oče. Skupni program sta pripravila tudi lani v Železnikih ter pred mesecem dni v Zagorju, na srečo številnih poslušalcev pa so jih organizator- ji Viktorinovih večerov uspeli privabiti tudi na Ptuj. Tokratni dogodek je imeli tudi dobrodelno noto, saj so prostovoljne prispevke namenili za nakup medicinskih pripomočkov za Malavi. Dženana Kmetec Janez in Katarina Lotrič sta nastopila na Viktorinovem večeru. O Janezu Lotriču Solo petje je študiral pri Kseniji Vidali Žebre in na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Izpopolnjeval se je pri Mariu del Monacu in komorni pevki Hildi Zadek na Dunaju. Med letoma 1980 in 1987 je bil solist mariborske Opere. Leta 1989 je presenetil z odličnima uvrstitvama na tekmovanju Toti dal Monte v Trbižu in na tekmovanju Maria del Monaca v Castelfrancu. Nastop na dunajskem tekmovanju Belvedere mu je zagotovil nastavitev v operni hiši v Osnabrucku. Od leta 1988 do 1977 je bil svobodni umetnik, potem je postal član ljubljanske Opere. Je stalni gost Državne opere na Dunaju. V tej sloviti hiši je doslej nastopil v devetih različnih vlogah - več kot petdesetkrat. Nastopal je v družbi velikih pevskih in dirigentskih imen. Nastopil je tudi v Deželni operi v Salzburgu, v berlinski Nemški operi, pariški Komični operi, v Danski kraljevi operi v Koben-havnu, v hamburški in essenski operni hiši. Leta 1999 je posnel prvo samostojno zgoščenko z maestrom Urošem Lajovi-cem. Posnetki so mu odprli vrata pariške opere Bastille. Pel je na premieri Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha in še v devetih ponovitvah. Zelo je uspešen tudi v sloviti milanski Scali. Uspehi, ki jih v zadnjih letih dosega Janez Lotrič, so primerljivi z uspehi največjih tenorjev našega časa. (Vir: Wikipedija) Foto: CG 16 Štajerski Nasveti petek • 1. marca 2013 Kmetijska svetovalna služba Kuharski nasveti n vivi RoziCi Rožiče danes cenimo kot eno izmed zelo zaželenih živil tako v klasični prehrani kot v zdravih oblikah prehranjevanja. Včasih so jih uporabljali kot hrano v sili, starejši ljudje znajo povedati, da so imeli košček rožiča v žepu pri opravljanju težkih opravil na kmetiji, tako kot danes kakšen piškot ali bombon. Uporabljali so jih tudi za prehrano živali in mogoče tudi zaradi tega niso bili cenjeni, kljub temu da lahko iz njih pripravimo okusne jedi, saj so že sami stroki okusen posladek. Kako dragoceni so rožiči oziroma semena nam morda pove tudi dejstvo da so včasih draguljarji uporabljali semena kot enoto za tehtanje dragih kamnov. Da so tudi danes vse bolj cenjeni, nam kaže tudi dejstvo, da so na policah prisotni tako celi, oziroma v strokih, kot tudi v drugih oblikah. V prehrani lahko uporabljamo rožičevo moko, oziroma mlete rožiče in rožičeve stroke. Rožičevi stroki so temno rjavi in dolgi približno 10 do 25 centimetrov. Rožičevo drevo uspeva v Dalmaciji in drugod po južni Evropi. Ro-žičeva moka vsebuje največ ogljikovih hidratov, kar 80 %, v glavnem škrob in nekaj sladkorjev, zelo malo beljakovin in maščob ter nekaj vlaknin. Zardi velike vsebnosti škroba so primerni za številne druge jedi, pri katerih je osnovno živilo bogato s škrobom. Cele rožiče lahko kupimo pozno v jeseni. Rožičeva moka oziroma mleti rožiči pa so na razpolago skozi vso leto. Mlete rožiče lahko kupimo v različnih stopnjah mletosti od precej grobo mletih do skoraj v prah zmletih rožičev. Fino mleti rožiči so primernejši za uporabo, sploh če jih uporabimo za različne kreme ali nadeve pri slaščicah. Nekateri Rožičeva potica še danes raje kupijo cele ro-žičeve stoke in jih meljejo tik pred uporabo, tako so rožiči okusnejši. Najokusnejši so mleti rožiči, če jih uporabimo dva do tri mesece potem, ko so dozoreli. Rožiči so zelo koristni tudi za prebavo, iz rožičev so včasih kuhali sirup proti kašlju. še danes pa iz njih pripravljajo tudi rožičev liker. Danes jih vse pogosteje vključujemo v prehrano tudi zaradi zdrave prehrane, ko v veliko jedeh nadomeščajo kakav. Iz praženih rožičevih semen si lahko pripravimo tudi kavni nadomestek. Zmlete rožiče pa lahko uporabimo tudi za zgoščevanje juh in omak, ta po- datek lahko izkoristimo ravno sedaj, ko pri pripravi mesnih jedi pripravljamo sladko slane omake in tako je rožičeva moka kot nalašč primerna za zgoščevanje omak pri divjačini, ko pripravljamo srnine zrezke v omaki. Rožiči so zelo okusna hranilna naravna hrana. Danes jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo slaščic, sladkih krem, nadevov za kvašeno testo, kot so potice, kvašeni rogljički, metuljčki, mini potice in podobne kvašene jedi. Mlete rožiče lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri peki kruha ali mešani črni kruh obogatimo z dodatkom rožičeve moke. prav tako lah- ko ostalo pekovsko pecivo izboljšamo z dodatkom mletih rožičev. Rožiče pogosto mešamo tudi z bučami, tako lahko poljubne buče, kot so zukini fino zmeljemo in bučkam dodamo enako količino rožičeve moke. Zmes dobro premešamo, in če želimo, da je narastek slan, začinimo s soljo, rahlo popramo, dodamo sesekljan drobnjak in peteršilj ter damo v pomaščen pekač. Zmes naj sega v pekaču vsaj 4 centimetre visoko. Pred peko čez narastek prelijemo mešanico kisle smetane, jajc in parmezana. Narastek večkrat prebodemo in pečemo pri 200 °C 30 do 40 minut. Tako pripravljeno zmes pa še pogosteje ponudimo kot sladki narastek, takrat rožičem in bučam dodamo sladkor, vaniljev sladkor, malo mletega cimeta in klinčkov, sok limone, po želji pa ga lahko izboljšamo še z mletimi orehi in naribanimi jabolki. Zmes damo v dobro pomaščen pekač, prav tako naj sega vsaj 4 centimetre visoko, in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Narastek večkrat prebodemo in pečemo pri 180 °C 30 do 40 minut. Že mlačen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave. Pripravimo pa lahko tudi rožičeve kroglice. Vzamemo skodelico rožičeve moke in skodelico namočenih rozin. Rozine namočimo skozi noč v mešanici ruma in sladkorja v prahu. Odcedimo jih in jim dodamo rožičevo moko in fino naribano jabolko. Po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu. Iz mase oblikujemo manjše kroglice, ki jih povaljamo v mletih orehih, na vrh vsake kroglice pa damo polo-vičko celega oreha. Kroglice damo za nekaj časa v hladilnik, da se strdijo in nato ponudimo. Vlado Pignar Tačke in repki Zlomljen rep in poškodovana medenica pri mački Zelo pogosta težava pri mačkah je zlomljen rep, ki mrtvo visi od živali in ga ta ne uporablja. Tak rep je neprestano moker in umazan, mačko pogosto zanaša pri hoji in izraža bolečino, če jo dvignemo ali pocrkljamo. Rep je pri mačkah del telesa, ki je pogosto izpostavljen najrazličnejšim poškodbam. Ena zelo pogostih poškodb je, da ga pripremo z vrati, ko jih zapiramo. V tem primeru gre po navadi za zlom repa, včasih se zraven tudi oguli koža in zadeva je videti precej grozno, saj iz mačke binglja krvav oguljen štrcelj namesto kosmatega repa. Rep je prav tako pogosto poškodovan v mačjih pretepih, ko zaradi ugrizov pride do infekcije in propadanja repa. V zgoraj omenjenih primerih muc rep še uporablja in ga premika, le od poškodbe naprej je rep pogosto nevrološko poškodovan in ga žival ne čuti. Zelo nerodno in neprijetno je, če je rep poškodovan že v samem korenu repa, kar se najpogoste- je dogaja pri poškodbah, ki jih povzročijo avtomobili. Če ima muc veliko srečo in ga avto ne zbije do smrti, se tako srečanje pogosto konča s poškodbo križnega dela hrbtenice oziroma medenice, katerega posledice so v korenu zlomljen rep in zelo pogosto tudi poškodovana medenica ali celo hrbtenjača. Rep mačke in mački odmaknejo, ko opravljajo fiziološke potrebe. Če tega ne morejo storiti, je odvajanje blata oteženo, saj rep pritiska na analno odprtino. Posledica je umazan, smrdeč zadnji del živali, in ker pogosto nevrološka motnja prizadene tudi mehur in zaradi tega urin nekontrolirano odteka, je takšna žival močno prizadeta in v zelo žalostnem, nezavidljivem položaju. Mačke so po naravi izredno čiste živali in so v takih primerih zelo nesrečne, saj si ne morejo pomagati. Lastnikom mačk, ki opažajo pri svoji živali omenjeno problematiko, svetujem, da se oglasijo z mačkonom v ambulanti. Treba bo opraviti klinični pregled živali z nevrološko preiskavo in najverjetneje tudi rentgensko slikanje medenice in repa. Tako bomo natančno Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Foto: Emil Senčar diagnosticirali mesto poškodbe in tudi ugotovili, do katere stopnje je je rep nevrološko poškodovan in temu primerno tudi ukrepali. Vsekakor je treba rep od mesta, kjer je nevrološko mrtev operativno odstraniti. Poseg je majhen, hitro končan in nujno potreben, saj je drugače tak nevrološko mrtev rep za žival zelo moteč. Če ima maček poškodovan zgornji del medenice, do katerega pride zaradi udarca podvozja avtomobila in žival repa ne čuti v celotni dolžini, v takem primeru pa ga je treba odstraniti v celoti. Tu gre za večji in bolj zapleten poseg, saj v tem pri- Vlaganje kmetijskih subvencij za 2013 Kot vsako leto bomo na Kmetijski svetovalni službi izpolnjevali zahtevke za kmetijske subvencije. Tudi letos je možno vložiti zahtevek samo preko spletne aplikacije. V naši službi že teče začetek te kampanje, glede na izkušnje pa se morajo pripraviti na izpolnjevanje tudi sami kmetje. Tako morajo ob izpolnjevanju zahtevka imeti pripravljene različne podatke o svoji kmetiji, s seboj pa je dobro imeti tudi zbirno vlogo iz leta 2012, podatke o bančnem računu ter ob uveljavljanju različnih KOP-ukrepov tudi register živali, urejen kolobar na njivah ter po potrebi še druge evidence glede na njihov vsakoletni zahtevek. Če na izpolnjevanje zbirne vloge ne bo prišel nosilec kmetijske dejavnosti na kmetiji, je treba prinesti zraven njegovo pooblastilo. To se lahko dobi pri nas na kmetijski svetovalni službi ali na naši spletni strani - http://www.kgz-ptuj.si (pod imenom „navadno pooblastilo"). Sama zbirna vloga se ne bo kaj dosti razlikovala od lanskega leta. Večja sprememba je anketa o nameravanih dejavnostih na kmetiji v obdobju 2014 do 2020. Izpolnjevanje ankete ni obvezno, tako da zbirno vlogo lahko oddate tudi brez nje. Vendar Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pričakuje tudi izpolnitev ankete. V letošnjem letu je mogoče vlagati iste zahtevke kot v lanskem letu, razlika je morda samo pri krajinskih značilnostih, ki se lahko letos vključijo v posamezne gerke, če se le-te nahajajo na robu ali v gerku. Pod krajinske značilnosti spadajo različna posebna zaščitena drevesa (poimenovanje posamičnih teh dreves, na primer hrast), posebne skupine dreves (razni gaji in drevoredi) in manjše vodne prvine (ribniki ...). Seveda morajo biti te krajinske značilnosti tudi označene in evidentirane. Pregled teh označenih krajinskih značilnosti je že dostopen na spodaj navedenem pregledovalniku gerkov. Za krajinsko značilnost, ki se nahaja na kmetiji, pa so na kmetiji tudi zadolženi, da jo vzdržujejo. Kmetje lahko sami preverijo preko spleta stanje njihovih podatkov na MKGP ali na ARSKTRP. Najlažji dostop do teh podatkov je na spletni strani ministrstva - http://www.mko.gov.si/ ali na strani agencije (ARSKTRP) - http://www.arsktrp.gov.si/. Iz teh strani pa imamo razne povezave do različnih aplikacij, ki so na voljo vsem. Nekaj najpomembnejših vam naštevam v naslednjem seznamu: - PREGLEDOVALNIK GERKOV ZA POSAMEZNE KMETIJE - stran je dostopna s strani MKO na gumbih: spletne aplikacije - evidenca RABA, GERK, HMO - spletni pregledovalnik GERK/RABA. Do zadnjega gumba pridemo takoj, če vnesemo stran http://rkg.gov.si/GERK/. Na tej strani so omenjene tudi napake na gerkih, ki se morajo pred vlaganjem zahtevka urediti na upravni enoti. - REGISTER PLAČILNIH PRAVIC - podatki so dostopni na strani ARSKTRP z gumbi: e-poslovanje (obrazci forum) - register plačilnih pravic - register plačilnih pravic... (gumb pod legendo). Ali direkten dostop: http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php. Mislim, da ni treba omeniti, da je za pregled podatkov za določene kmetije treba vpisati MID-kmetije. Do svojih podatkov o kmetiji pa lahko pridete tudi, če imate spletno potrdilo. V tem primeru so podatki za vašo kmetijo dostopni na strani MKO z gumbi: spletne aplikacije - evidenca RABA, GERK, HMO - eRe-gister kmetijskih gospodarstev. Ali direktno: http://rkg.gov.si/GERK/ eRKG/. Na tej strani so dostopni vsi podatki o kmetiji. Kmetijska svetovalna služba prosi vse vlagatelje, da če je le mogoče, preverijo te podatke. Ob morebitnih napakah v podatkih naj jih uredijo na Upravni enoti vsaj en dan pred vlaganjem zahtevka. Tako bomo lahko vaš zahtevek hitreje izpolnili. Nekoliko se je spremenil rok za vlaganje zahtevkov. Vloge se bodo izpolnjevale od 26. 2. 2013 do 6. 5. 2013. Za tem začne teči 25-dnevni zamudni rok, v katerem se za vsak zamujen dan znižajo sredstva za 1 %. V tem času bodo kmetije z našega terena prejele vabilo, na katerem bo tudi točen datum in ura izpolnjevanja njihovega zahtevka. Tako kot imamo prakso že nekaj let. Cena izpolnjevanja zbirne vloge se je povišala v skladu z UredboUL RS, št. 4/2013) - 15. člen. Vso razlago in ceno za to podajajo na strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje - MKO. Pri nas bodo ceniki na vpogled pred vlaganjem zahtevka. Kmetije, ki nameravajo oddati tudi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, naj pokličejo svojega svetovalca, saj mora biti zahtevek vložen v marcu. Opozoriti moram tudi kmetije, ki v lanskem letu niso vlagale zahtevka, da pokličejo svojega svetovalca za dogovor o izpolnjevanju zahtevka. Vabila namreč pošiljamo samo kmetijam, ki so vložile zahtevek v letu 2012. Terenski kmetijski svetovalec Zvonko Pišek, ing. agr. meru odstranimo celoten rep z vsemi repnimi vretenci, ki se začenjajo v medenici. Maček po operaciji in amputaciji repa živi popolnoma normalno. Vsi predsodki in prepričanja ljudi o potrebnosti mačjega repa za krmarjenje okoli dreves in drugih ovir so iz trte izviti. Težava se lahko pojavi le, če je zaradi intenzivnosti poškodbe motena tudi funkcija analne mišice zapiralke in mački blato nehotno uhaja. V takem primeru pa se pogovorimo z lastnikom o smiselnosti posega in nadaljnjega zdravljenja živali. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 1. marca 2013 Zanimivosti, reportaža Štajerski 17 Astrolog Tadej svetuje Šifra: Vrtnica Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, zanima me, kako bo z mojim križem, kajti zdravniki so nad njim zaskrbljeni, in ali me mogoče stiska živec. Imam težave tudi s krčnimi žilami, zdravnik mi nič ne reče. Vseeno me zanima, ali sledi operacija. Dobila sem nogavice, ki jih ne morem nositi - kaj mi svetujete? Po smrti moža sem ostala sama v hiši in me samota ubija. Kako mi kaže vnaprej. Hvala in prijeten pozdrav! Odgovor: Draga bralka, napisali ste dolgo pismo, za objavo sem ga nekoliko priredil in iz njega izluščil bistvene dejavnike. Po mnenju planetov ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. V sebi skrivate nek nemir in radovednost. Po razpotjih življenja greste zvedavo in odkrivate tisto, kar je novo in drugačno. Na svoj način imate močno vero in upanje in se zavedajte dejstva, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Zdravstvene težave so pri vas izraz težkega dela, ki ste ga imeli v mladosti. Nakazano je, da morate verjeti v pozitivnosti in ustvarjati iz dneva v dan. Težave s križem so žal kronične in v tem primeru bi vam pomagala telovadba in plavanje. Dobro bi bilo, da bi vam zdravnik napisal napotnico za fizioterapijo in da bi vsako leto šli v zdravilišče. Izbirajte tista zdravilišča, ki so prijazna srčnim in revmatičnim bolnikom. Včasih vas ne boli samo križ, ampak tudi ledvica. Priporočljivo je, da veliko pijete, najboljša je navadna ustekleničena voda ali si kuhajte razne zeliščne čaje. Zdravila, ki ste jih navedli za težave s križem, Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni. Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. vam v osnovi pomagajo in so zelo dobra. Za krčne žile je gotovo dobrodošla pomoč iz domače lekarne (divji kostanj) in podobne kreme, ki hladijo noge. Vsekakor boste morali še enkrat na pregled k zdravniku in mu povedati, da nogavic, kivam jih je predpisal, ne morete nositi in vam bo predlagal, kaj morate storiti. Operacija zaenkrat še ni potrebna in ne rabite o tem razmišljati, kajti stvari se bodo zgodile mnogo drugače, kot pričakujete. Življenje je lahko tudi nežni cvet vrtnice in dehti v vsej svoji lepoti. Smrt moža vas je potrla, toda pomembno je, da se zavedate, da je tam, kjer je, srečen in zadovoljen. Vi svoje zemeljske naloge še niste opravili in zaradi tega morate pogumno in samozavestno stopati naprej. Seveda ni vedno enostavno in pridejo tudi časi, ko si ustvarjate iluzije in strahove. Svoje primarne ob- čutke si morate zapisovati in tako vam bo lažje. Če se boste odločili, lahko spoznate nekega moškega, ki vam bo naklonjen. Želim vam veliko sreče, upanja in naj se vam izpolnijo skrite želje. Ozavestite tudi to, da ste ljubljeno bitje. Šifra: Šivilja Vprašanje: Zaposlena sem v usnjarski proizvodnji za nedoločen čas kot šivilja. Zanima me, ali bom ostala v službi. Spoštovana bralka moje rubrike, na odru življenja se dogaja slabo in dobro. In popolnoma od vas je odvisno, kako uvidite stvari, morate biti zelo optimistični in verjeti sami vase. Prepričan sem, da bo v vašem podjetju prišlo do neke reorganizacije in s tem do določenih sprememb. Dobro je, da se zavedate, da so od nekaj cenjene pridne in marljive roke in da bodo žarki sreče sijali tako, kot morajo in je pravilno. V tej službi boste ostali, toda na drugi strani morate ozavestiti, da so spremembe sestavni del življenja in nujne za osebno in duhovno rast. Človek je bitje, ki se zna prilagoditi duhu časa in to morate imeti pred očmi iz dneva v dan. Na drugi strani je nedvomno resnica ta, da vam ni enostavno in da imate neko navidezno blokado, toda tam, kjer je volja, tam se odpre pot in Duševno zdravje Prazniki in potrošništvo Prazniki so minili v znamenju ogromno potrošniškega blaga na tržišču, ki naj bi bilo namenjeno darilom, kar so nam ponujali z najbolj prebrisanimi metodami reklame.Trije decembrski možje so polnili svoje koše. Renato zanima, zakaj smo kljub recesiji, porajajoči revščini, nezadovoljstvu še vedno potrošniška družba. Žal je tako, da je kljub omejenim naravnim potrebam človeka število umetnih potreb neomejeno, in če je tradicija obdarovanja še vedno močno prisotna v naši zavesti in je običajno, da so otroci obdarovani tako od sv. Miklavža kot od Božička in dedka Mraza, je ob tako veliki ponudbi otrokom namenjeno marsikaj, kar ničemur ne koristi, a vseeno kupimo. Pa ne smemo pozabiti na odrasle, ki svojih čustvenih potreb niso zadovoljili in so lačni vedno novih in novih potrošnih dobrin, od katerih si obetajo tolažbo prav v tem prazničnem času; čim bolj so ljudje nesrečni, negotovi, nepomembni in neuspešni, tem bolj so dovzetni za reklamo, ki jim tako tolažbo obeta. Tako življenje v iluzijah nas bo privedlo vedno bolj v razčlovečenje, a tega nikomur ni mar. Recesija še očitno ni prizadela sloja ljudi, ki imajo stalne zaposlitve in stalno plačilo, in šele takrat, če bo prizadet tudi ta sloj ljudi, bo morda kljub praznikom manj potrošništva, a več nakupov z razumom in skromnosti v obdarovanju, katerega namen je izraziti ljubezen, spoštovanje, zahvalo. Pa vse dobro tudi v novem letu, pa čeprav je bila pod smrečico ali jelkico le voščilnica. Mag. Bojan Šinko zaupanje v razpotjih življenja. Prihajajo obdobja, kjer bodo spremembe več kot nujne in ne boste smeli več iskati lažjih poti in bližnjic. Zaupati morate v moč Božje previdnosti in ljubezni, kajti ste ljubljeno bitje in morate v sebi najti svojo luč, ki vodi iz teme. Karkoli se zgodi, lahko najdete notranjo moč in energijo v sebi. In nikoli ne smete pozabiti nase in na vse tisto, kar vam je blizu in vam pričara čudež brezpogojne ljubezni. Srečno! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Tržec • Kvintonijada KD Krepečka Kidričevo • Akcija medobčinske inšpekcije Najboljše domače rdeče vino v Tržcu je ... Kulturno društvo Krepečka, ki je ime dobilo po istoimenskem zaselku v vasi Tržec, je ta mesec pripravilo svoje prvo ocenjevanje domačega vina. Vaščani so bili nad idejo očitno navdušeni, saj je svoja vina na ocenjevanje prineslo kar 34 pridelovalcev žlahtne kapljice. Obujanje spominov na lepe jesenske dni, ko je mošt zorel v vino, je bilo tokrat v Tržcu še kako živo. Skupina prijateljev iz zaselka Krepečka je namreč pripravila prvo ocenjevanje domačega rdečega vina. Čeprav je bil prvotni namen druženje, je tudi tekmovalni duh prišel na plan in pridelovalci vin so iz kleti potegnili svoje najboljše pridelke. Tekmovalnega dela se je udeležilo kar 34 vinarjev, večinoma ljubiteljskih, in sicer iz krajevne skupnosti Tržec, Jurovci in Majski Vrh. Komisijo so sestavljali Andrej Gašpar, Alojz Emeršič in Goran Krajnc, delo, ki so ga morali opraviti, pa nikakor ni bilo lahko, saj so bila vina izjemno kakovostna. Tretje mesto v mešanem rdečem vinu je osvojil Franc Novak, drugo mesto Zvonko Tušek in prvo Stanko Hostnik. Ob tem so podelili še priznanje za najboljši gemaj, ki ga je pri- Pasji iztrebki so neugodni, lahko pa tudi dragi! V medobčinski inšpekciji skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja opozarjajo na vse pogostejše prijave občanov, ki med sprehodi pogosto naletijo na pasje iztrebke, saj jih neodgovorni lastniki ne pospravijo za svojimi štirinožnimi prijatelji. delal Marjan Šibila, in najboljši kvinton, ki je prišel iz kleti Martina Skele. Vsi so si prislužili priznanja, najboljši tudi pokal. Medtem ko je komisija ocenjevala kakovost vin, pa so bili vsi prisotni deležni dobrot iz kamina v športnem parku Tržec. Ker je bila letošnja Kvin-tonijada izjemno uspešna, so se organizatorji odločili, da jo pripravijo tudi prihodnje leto. Dženana Kmetec Od leve: Alojz Emeršič (član komisije), Stanko Hostnik (zmagovalec v kategoriji mešana vina) in Boštjan Hliš (vodja tekmovanja). O tej vse bolj pereči problematiki, ki je še posebej izrazita v pomladanskem času, ko zgine snežna odeja, so na spletni strani občine Kidričevo prejšnji teden pričeli opozarjati tudi lastnike psov in mačk v vseh osemnajstih naseljih v tej občini. Že če stopimo na pasji iztrebek, je to zelo neugodno, če pa ga naši otroci nehote primejo in si ga nanesejo na obraz ali celo v usta, pa je to zelo nevarno, saj so v pasjih iztrebkih lahko različni povzročitelji nalezljivih bolezni, kot so pasje gliste, trakulje, ipd. Povzročitelji oziroma njihova jajčeca, ki so lahko v pasjih iztrebkih, v zunanjem okolju živijo več let in tako dalj časa predstavljajo tveganje za okužbo. Določbe Odloka o javnem redu in miru v občini Kidričevo veljajo za vse osebe na območju občine, ne glede na to, ali tam bivajo stalno, začasno ali so le na obisku. Zaradi varstva občanov in premoženja ter zaradi varovanja zdravja in čistoče je lastnikom domačih živali prepovedano voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča. Prav tako je prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah, zaradi česar mora imeti vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo medobčinskega redarja in inšpektorja tudi pokazati. Lastniki psov so v primeru onesnaženja javnih asfaltnih, zelenih in drugih površin v stanovanjskih naseljih s pasjimi iztrebki dolžni te takoj odstraniti. Če tega ne storijo, je predpisana globa v višini 100 evrov. Naj dodamo, SÍ da so za izvajanje nadzora nad odstranjevanjem pasjih iztrebkov pooblaščeni medobčinski redarji in medobčinski inšpektorji. Medobčinska inšpekcija nadzora ne izvaja izključno z namenom ugotavljanja kršitev lastnikov psov, ampak njihovo ravnanje tudi spremlja in opozarja. Zatorej naj velja, da je na vseh javnih površinah treba imeti pse na povodcih, vse pasje iztrebke pa je treba za njimi takoj pospraviti, oziroma jih odstraniti. -OM ----- . mf^ Foto: M. Ozmec Lastniki morajo imeti vse svoje pse na povodcih, če pa ti onesnažijo javne površine v stanovanjskih naseljih, so dolžni iztrebke takoj odstraniti, sicer jih čaka 100 evrov globe. Foto: DK 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 22. februarja 2013 Slo glasbene novice Novomeško zasedbo Kill Kenny čaka pestro leto. Poleg koncertov doma imajo v načrtu nastopa na festivalih Exit in Waves Vienna, pripravljajo pa tudi nov material. Kvartet Kill Kenny je v smislu lastnega umetniškega izraza unikatna zasedba, ki s svojim delom nazorno predstavlja val novih smernic in pristopov v slovenskem glasbenem underground prostoru. V njihovem prepoznavnem zvoku se pretaka veliko glasbenih stilov, najlažje pa bi jih označili kot alternativen rock bend. Kill Kenny prepričajo s kakovostno avtorsko glasbo in pristnimi, energičnimi ter iskrenimi koncerti in energijo, ki jo izžarevajo z odra. Skupina je svoj začetek obeležila leta 2009. Nase so opozorili s skladbo Outta control, konec leta 2011 pa so izdali svoj prvenec z naslovom Josh. Med izidom albuma, ob njem in po njem so neprestano koncertirali po raznolikih lokacijah; od manjših, alternativnih slovenskih klubov do večjih festivalskih odrov (Rock Otočec, Schengenfest, Pivo in cvetje...). Ob tem so bili izbrani na natečaju Vala 202. Imajo dobro glasbo, naš največji pivovar pa jih je v svojem natečaju Mecen slovenske glasbe izbral in sofinanciral njihov aktualni videoizdelek - videospot za skladbo Killin' time. Člani zasedbe - Jure Košir, Uroš Kušljan, Marko Grubar in Dejan Slak - tudi za letošnje leto napovedujejo kar nekaj novosti. Že spomladi od njih lahko pričakujete novi single, proti koncu leta pa se obeta nov album. •kifk Pesem Nihče iz vesolja, s katero so Bohem nedvomno dokazali, da so eden izmed najbolj priljubljenih rock bandov pri nas, dobiva tudi vizualno podobo. Pred dnevi so z Matevžem Kostanjškom posneli številčno izjemno zahteven videospot, saj so tokrat k sodelovanju povabili kar 60 statistov, ki so jih izbrali preko dveh radijskih postaj. Zanimanje je bilo izjemno in izmed več sto prijavljenih se je naredila selekcija izbrancev, ki bodo za vedno ovekovečeni v »bohemski sagi«. MZ Glasbeni kotiček D ■ET I 1 O -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NESSY -AMERIŠKE SANJE 9,jRSl§iiiJAK LJUBEZNI 8.NINO - ZADNJE UPANJE 7.REGINA - RliEM ULICE 6.INDIGO - DEŽ NA SONCU 5.ŽAN SERČIČ - ZAiE 4.MANUELLA BREČKO - IL FUiURO 3.DMP - NEBO NAD BERLINOM 2. NINA PUŠLAR & SiIŠKI KVARiEi - VSE KAR REČEŠ MI 1. JAN PLESiENJAK - OB iEBI BOMOSiAL Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Predstavljamo skupino 2B Belokranjsko skupino 2B sta ustanovila brata Jernej in Gašper, kasneje se jima je pridružil še tretji brat Primož in od takrat delujejo pod imenom 2B. Skupino so poimenovali kar po hišni številki 2B, kjer vsi živijo pod isto streho. Tudi svojo prvo zgoščenko Frniku-le, ki je izšla 2009, so posneli kar sami v domačem studiu. Besedila pesmi in glasbo je napisal Jernej. Leta 2009 so nastopili na velikem festivalu Schengenfest v okrepljeni, desetčlanski zasedbi. Bratje Mi-helič, ki so jedro skupine 2B, so se za ta koncert odločili za sodelovanje z glasbeniki, kot so bobnar Enos Kugler, kitarist Jani Lipičnik, violinistka Tina Simonič, saksofontiska Ana Šimenc, orgličar Brane Banovec in back vokalistka Aleksandra Lamut. Do danes so imeli več koncertnih nastopov, od večjih do manjših prizorišč. Ob že omenjenem Schengenfestu so nastopili na prireditvi Poletje v Vinici, bili so predskupina Galu Gjurinu, Bajagi & Instruktorjem, nasto- pili so v Brestanici, v Emonski kleti v Ljubljani in še bi lahko naštevali. 2B so danes petčlanska zasedba, v kateri sta poleg bratov Mihelič še Primož Hu-doklin (kitara-solo) in Luka Pate (bobni). Njihova aktualna skladba, s katero se predstavljajo, se imenuje Tvoja sreča. Trenutno ustvarjajo tudi material za novo zgoščenko, za katero pravijo, da se bo zelo raz- likovala od prve. Glasbo, ki jo 2B ustvarjajo, bi žanrsko težko opredelili, saj zvočno posega v zapuščino tako različnih zvrsti rock glasbe kot tudi popa. Fantje vso glasbo delajo sami, od začetka pa vse do zaključnih faz produkcije. Pri produkciji ima glavno besedo Primož, ki je tudi producent in ves svoj čas preživlja v studiu, kjer se je kot samouk naučil igranja klavir j a, tolkal in kitare. Za skladbo Tvoja sreča so nedavno posneli tudi videospot. Režija in scenarij sta delo Maje Moravec, spot pa je nastal pod produkcijo Mamart in 2B. Video pripoveduje preprosto zgodbo, umeščeno v okolje Bele krajine ob reki Kolpi. Lokacija, kot pravijo fantje iz skupine, spominja na čustveno pokrajino, ki jo doživljamo vedno, ko se zaljubimo in ljubimo. Seveda so fantje izbrali za lokacijo tudi kar domače okolje, ki odlično odslikava tisto, o čemer pesem poje. Tako je videospot sam po sebi metafora za celotno ekipo, ki izvira iz tega prekrasnega, povečini neobljudenega in naravnega okolja - kot so oni sami. Realistični, a vedno mistični. MZ Jedro skupine 2B - trije bratje: Jernej, Gašper in Primož. Foto: arhiv skupine Filmski kotiček Zadnja bitka Danes se zaradi selektivnega spomina zdi, da so bila osemdeseta eno takšno lepo desetletje, v katerem je bil ves svet za trenutek ovit v sladkorno peno. Reagan je krasno zadolžil Ameriko, ki je zato 10 let živela kot v raju, kar se je poznalo tudi v Hollywoodu. ET, prvotne Vojne zvezd, Indiane Jonesi, Top Guni in podobni filmi so nas spravili v zamaknjeno stanje in distancirali od resničnega življenja. Ni čudno, da je zvezdniški sistem takrat dosegel svoj vrhunec, saj so se začeli deliti naravnost obsceni honorarji. The Last Stand Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Forest Whitaker, Eduardo Noriega, Luis Guzman, Johnny Knoxville, Jaimie Alexander, Rodrigo Santoro, Genesis Rodriguez Režija: Jee-woon Kim Scenarij: Andrew Knauer, Jeffrey Nachmanoff in George Nolfi Žanr: akcijski Dolžina: 107 minut Leto: 2013 Država: ZDA Do danes je ta sistem sicer crknil, kajti novih zvezdnikov, ki za film dobijo 20 do 30 milijonov, je bore malo, zato ni čudno, da se na platnih še vedno prerivajo testosteronski žrebci izpred 30 let. Enostavno zato, ker Hollywood v tem času ni sproduciral nikogar drugega, ki bi premogel tolikšne filmske karizme. Digitalni učinki je pač nimajo. A vendar se Trojica takratnega akcijskega filma (Arnold, Bruce in Sly) danes vseeno borijo le za drobiž. Relativno dobro gre le Brucu Willisu, ki pa se je pustil spremeniti v računalniški učinek. Zadnja bitka je prvi Arnoldov film po 10 letih, kjer igra nosilno vlogo. Čeprav gre za majhen, nepretenciozen filmček, ki v svoji preprostosti obilno črpa iz žanra urbanega vester-na, pa je v akcijskem pogledu fizikalno dovolj trdno zasidran v mejah (seveda varljivo) verjetnega, da ponuja tisti pravi užitek ob gledanju, kakršnega smo občutili ob Arnoldovih uspešnicah iz osemdesetih. A takšno prijetno in nostalgično potovanje v preteklost se danes finančno ne obnese, zato ni čudno, da je film le po nekaj te- dnih izginil iz kinematografov, kar je kar malce škoda. Kljub enodimenzionalnosti pa je film zanimiv s toliko plati, da jih ni mogoče zaobjeti v samo enem članku. Arnoldova neverjetna samovščečnost, na kateri je slonela njegova filmska karizma, je v tem filmu popolnoma izginila. Nadomestili so jo ponižnost, skromnost in grenkoba ob izkušnji staranja. Zato je igra ob njegovi enovr-stičnici »Videl sem toliko smrti in krvi, da vem, kaj se bo zgodilo,« presenetljivo pristna, ganljiva in popolnoma verjetna. To je obraz zlomljenega človeka, ki ve, o čem govori. Glede na to, da Arnold ne zna igrati, se lahko samo vprašamo, kaj vraga ga je v teh 10 letih doletelo, da je postal tako zlomljen človek. Scenarij je sicer žanru primerno infantilen, toda zaradi obrtniške izvedbe, od režije do igralcev, izpade boljši, kot je v resnici. Premočrtna zgodba, ki seveda slavi vse pozitivne prvine ameriškega načina življenja, je polna lukenj, a kaj bi to, čeprav je ena le prevelika, da bi jo uspeli spregledati. Zlobnež na začetku filma pobegne iz zapora, na koncu pa ga tja vrnejo in to je protagoniste končna zmaga, kar je seveda v čistem nasprotju z začetkom filma. No, morda pa so na ta način le hoteli pripraviti teren za morebitno nadaljevanje. Kakorkoli že, film je morda poniknil z vseh radarjev, a vendar lahko zadovoljni ugotovimo, da se je Arnold vrnil v slogu. Matej Frece ' ■ ¡Lj J OVEN (21.3. - 20.4.) Po prehodu Venere v novo znamenje se vam bodo v ljubezni odprla nova obzorja. Na delovnem mestu bo priložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali popaziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti in ezote-ričnih veščin. BIK i, (21.4. - 20.5.) * Prisluhnili boste glasu svojega srca. Tako se boste odločili pravilno in našli vero in upanje. Sprostili vas bodo pogovori, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Blesteli boste na delovnem mestu in korak za korakom napredovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega, kar si boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. S svojim znanjem in izkušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče. V V. RAK (21.6. - 22. 7.) Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in samski predstavniki. Na delu bo Amorjeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje vam bo ponudilo novo možnost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Resnica bo ta, da boste imeli več nalog in obveznosti - toda vsemu boste kos. w LEV (23.7. - 22.8.) Jutra vam bodo pričarala posebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali boste morali pogledati z drugega zornega kota. Službeno se bodo zadeve uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno in glasno povedati svoj mnenje. H DEVICA f& (23.8. - 22.9.) Toplo sonce bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in energija se bo širila in rasla. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopajo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo ka-za petek • 1. marca 2013 Za kratek čas Štajerski iS POSTAVITEV V VRSTO OSTENJE ŽEKNA ALFI NIPIČ HRUP OB SLOVESNOSTI HVALISAVOST SVETNISKI SIJ OBSTRELITEV, OBSTREL KARTON ZA SPISE POVRATEK PROPADLI UMETNIK NAS NOGOMETAŠ MARKO DEL ROKE TROPSKO DREVO KOCINA VOTLA MERA MERNIK PANJ HOTEL V LJUBLJANI VNAŠANJE PODATKOV ZNOJNICA MRTEV OTROK RAJKO RANFL IZLOČEK JETER OLGA TKAVC ZLOŽLJIV LESEN METER ZVESTA ŽIVAL GEOGRAF (FRAN) ČAS ZA SPANJE VODNA STRUJA MEHKO USNJE ŽENSKA SPOLNA CELICA POLDRAG KAMEN NAS PEVEC PESTNER DELAVSKI SVET GALIJ ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO MELODIJA, KI SE JODLA ČASOPISNI INSERAT PREBIVALEC RAČ IZ BESEDE RAČNA BIZANTINSKI CESARSKI NAMESTNIK PLAN UGANKARSKI SLOVARČEK: ANDERSON = ameriška operna altistka (Marian, 1902-1993), AVREOLA = svetniški sij, GINOGAMET = ženska spolna celica, KLAST = živinska krma, klaja, MESTEJE = ostenje žekna, OROŽEN = slovenski geograf (Fran, 1853-1912, "Kranjsko domoznanstvo"), OŠKRD = koničasto kladivo za obdelavo mlinskih kamnov, PAŠET = zložljiv lesen meter, VAGAN = votla mera, mernik. ■jjoeu 'hjbs^9 'ueoey 'SB|§0 'J9|poi '^BJOUB 'OJO 'S>j!UO '}9WB§0U® 'U9Z0JQ 'S9d '}9SBd '10 'dd '>j90!|JLU 'SOUA 'A9"| 'B^B|p '09AOU9q9 'UB|p 'A9}|UJA 'BdBOI '|9J}S0 '}SOABHBq TOJJSOd 'SOUSUpOJ 'J9A0J '}SB|^ 'BqÍBS 'ZjjfO :OUABJOpOA '3>|NVZId>l 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 2. marec: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 3. marec: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in javljanja s karnevalske povorke. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 4. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez- jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM: Gospodarski izziv (ponovitev).21.00 Lestvica Naj 11. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 5. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za male živali. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA,6. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 7. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJ- ČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 8. marec: 5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). Za ljubitelje malih živali. Vsak prvi torek v mesecu med 18. in 19. uro z veterinarjem Emilom Senčarjem. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Sledili boste svoji resnici. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Našli boste tudi upanje in sledili ugodnim vetrom v službi. Pri vsem tem ne boste smeli spregledati smerokazov. Za- škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) ma in korak za korakom. Nujno se bo prilagoditi v ljubezni. Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Zadev se boste lotili postopoma in temeljito. Morda boste celo malo prehitevali in se že v tem obdobju odločili za spomladansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici in pravilno bo, da boste usmerili svoje misli v pozitivni smeri. KOZOROG (H. l2. - IO. l.) Romantična doživetja vam bodo pomagala tako na osebni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno in vendarle boste morali popaziti na ostrino besed in mišljenja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločeni dokončati nekaj iz VODNAR (Il. l. -18.2.) V igri usode boste imeli več odločitev. Sprejeli boste tisto, ki vam bo prinesla veselje. Dokazali boste, da zadevam znate priti do dna in tako boste doživeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo, če se bodo stvari odvijale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava Spodbudne iztočnice boste dobili v komunikaciji. Nakazano je, da boste veliko na poti in med ljudmi. Stvari se bodo širile na drzen in temeljit način. Tako najdete v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služba: sledili si bodo nenavadni preobrati. RIBI (19.2. - 20.3.) Pluli boste po nekoliko nemirnem morju. Zadeve se bodo odvijale na drzen način in našli boste tudi pot do osebne sreče. Tišina vam bo vlila zaupanje in dobili boste odgovore na svoja vprašanja. Službeno boste kreativni in finančno uspešni. Ljubezen: občutila se bo močna potreba po čustveni varnosti. 20 Štajerski Tednikove akcije, zanimivosti petek • 1. marca 2013 Iščete svoj stil Gospa Tilcka gre na kosilo in v gledališče Tilčka Kaučevič je 51-letna natakarica, samostojna podjetnica, gostilničarka, doma na Pobrežju v občini Videm. Z gostinstvom se ukvarja že dvajset let, pred tem pa je opravljala različna opravila v nekdanji Delti. Kriza se vse bolj pozna tudi v tej dejavnosti, ni več, kot je bilo včasih, je povedala,vsi se borimo za preživetje. Tudi njen prosti čas je zapolnjen, od dela v hiši, ukvarjanja z živalmi, do gorice. Vse to pa so opravila, ki jo veselijo tako kot njena osnovna dejavnost. Rada pa se tudi sprehaja in kolesari. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila hčerka, izziv je sprejela. Že odkar spremlja to akcijo Štajerskega tednika, si je želela v njej sodelovati. Gospa Tilčka je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je podrobneje predstavila postopek nege kože, njene nasvete pa bo poskusila uporabiti tudi pri negi doma. Njena koža je suha. Po površinskem čiščenju, depilaciji obraza in pilingu so ji tudi uredili obrvi. V Frizerstvu Stanka, s. p. Jožice Pepelnik, je za Tilčkino pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Njene že tako kratke lase je skrajšala na vrhnjem delu glave, nato pa pobarvala svetlo bakreno. Oblikovala jih je s sušilcem za lase in okroglo krtačo. Uporabila je Wella produkte. Ličenje gospe Tilčke je bilo tokrat v rokah vizažistke Andreje Belšak iz trgovine Absolut Fashion. Na obraz je najprej nanesla vlažilno kremo, zatem pa ga je prekrila s tekočim pudrom. Oči je nežno osenčila v zemeljski barvi, pod obrvmi pa je nanesla svetlejši odtenek, da se je odprl pogled. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, ustnice poudarila KOLEKTIV SALONA inosKo in zensKo Slomškova 22 10 % popust v marcu v nežno rdeči barvi, na koncu pa nanesla še glos. Nežno je poudarila tudi ličnice, senčila pa je tudi obrazne poteze. Cilj je bil doseči čim naravnejši videz. „Ker se zima nikakor noče posloviti, še vedno iščemo topla oblačila, ki nas grejejo. Na policah trgovin je sicer že zaznati prve nove kose pomladanskih kolekcij, vendar bom danes gospe Tilčki še privoščila topla oblačila in škornje, da je ne bo zeblo v teh zimskih dneh. Njena služba ji že tako ali tako narekuje neke obvezne kose oblačil, tako po kroju kot tudi po barvi, zato sem sama poiskala nekaj, kar je lahko kljub športni eleganci zelo prijetno za nošnjo. V trgovini Modiana sem namreč našla pri- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tilčka prej ... . in pozneje merno obleko iz džersija. Tako model kot sam material sta zelo funkcionalna. Sam material ima zelo zanimiv geometrijski vzorec v sivo-črnih barvnih odtenkih, ki nam lahko služi za več različnih priložnosti. Torej od kombinacije in dodatkov k obleki ji spremenimo namen. K obleki sem izbrala še tanko elegantno črno tuniko, ki podaljša silhueto in je zelo nosljiv kos tudi k hlačam. V Alpini sem našla še model škornjev, ki je primeren tako za hladne in zasnežene ceste, hkrati pa deluje udobno in elegantno. K črnim čevljem sem izbrala še črno torbico škatlaste oblike in s kratkim ročajem. Gospa Til-čka si sedaj lahko vzame prost dan, začne z jutranjo kavico in rogljičkom, se popoldan odpravi na kosilo, zvečer pa lahko mirno sprejme povabilo na gledališko Foto: Črtomir Goznik Tilčka v novi podobi. predstavo," je Tilčkino stilsko preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Tilčka izbrala masažo hrbta, ki je močnejša masaža, s katero dosežemo sprostitev in povečano prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopa- tice. S pritiskom in masažo teh mišic odpravimo mišične zatrdline - vozle, ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgoletnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča, je povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG Središče ob Dravi • Še en visok jubilej Izšel je novi roman Silvestra Vogrinca Središka stoletnica Avguština V nedeljo, 17. februarja, je Avguština Horvat iz Središča ob Dravi praznovala 100. rojstni dan. Ob visokem jubileju jo je obiskal, ji zaželel vse najboljše in jo obdaril župan občine Središče Jurij Borko. Karate bojevnik 2: Dvoboj S prvim romanom ptujskega pisatelja Silvestra Vogrinca iz serije o Karate bojevniku, ki je izšel leta 1995, se je v slovenski literaturi začela zvrst romana o borilnih veščinah, ki v svetovni književnosti izvira iz 14. stoletja. Po dolgem času so bralci le doživeli nadaljevanje zgodbe o Robertu Resniku - Karate bojevniku, ki se v drugem delu sooči z najboljšim mečevalcem na svetu. Obiskali so jo še predsednica Društva upokojencev Središče Zdenka B. Slavič in predstavniki medijev. Razveselila pa se je tudi sosedov, prijateljev in znancev, ki so ji tega dne zaželeli vse lepo, predvsem pa zdravja. Vsem je navdušeno pripovedovala o svojem življenju in dogodkih, ki so zaznamovali njeno življenje in se jih še zelo živo spominja. Slavljenka sicer že slabše sliši, a ob dobri svetlobi še vedno rada bere - in to brez očal. Ne mara pa gledati televizije. Kritično prebira časopise in se redno seznanja z vsemi dogajanji doma in po svetu. Najraje pa pripoveduje o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej. Neverjeten je njen spomin, celo dobesedno še zna povedati ukaze nemških oficirjev pri grozotah, ki so jih izvajali v času vojne v Središču. Horvatova je neizmerljiv vir informacij o zgodovini domačega kraja, pri čemer ne pozabi povedati, kaj so izvedeli od učiteljice Svetlinke v 3. razredu in z veseljem zapoje pesmi, ki jo je naučil Anton Kosi, takratni ravnatelj središke šole. Avguština se rada pohvali, da še nikoli ni bila v bolnišnici, pa tudi z zdravniki je ime- la zelo malo opravka. Njen recept za dolgo življenje zelo rada deli z drugimi: nič alkohola, nič »bagoša« (tobaka), nič drog, ker je to strup za telo in dušo, uživati pa je treba čim več doma pridelane hrane. Vedno je živela skromno, tudi danes se s sinom preživljata z nizkima pokojninama. Pove, da se ni nikoli pritoževala, da si je vedno želela iti mirno, zadovoljno in z nasmehom skozi življenje - kljub veliki skrbi za družino in kljub usodi, ki ji mnogokrat ni bila naklonjena. Bila je delovna in je znala dobro gospodariti. Hranila je živino in je do svojega petindevetdesetega leta še nosila tudi po trideset litrov mleka Avguština Horvat je 17. v mlekarno. Ovdovela je pred petintridesetimi leti, vdovec pa je tudi njen sin, ki živi z njo. Drugi sin živi na Portugalskem, hčerka na Hrvaškem pa je že umrla. Žal ji je, da nima nobenega vnuka. Sama še skuha in poskrbi za bolnega sina. Obema pa so v veliko pomoč sosedje in sinov nečak, za kar jim je zelo hvaležna. Omenjeni so tudi poskrbeli za praznovanje njene stoletnice, nenazadnje tudi za to, da nas je pričakala urejena, nasmejana in s simpatično cvetlico v svilnatih laseh. Veliko zdravja, čilosti in energije ji želimo tudi v času po stotem letu. Zdenka Dogša ih 100 let. Nova zgodba o karate bojevniku razkriva še več skrivnosti iz sveta borilnih veščin. Robert Resnik se, kot uči deši, šola v borilnih veščinah pri japonskem mojstru Takajuki Šiodi ob vznožju slapa Savice v idiličnem okolju Bohinjskega jezera. Svetovni prvak v mečevanju Franko Sordi izgubi brata Marka, karateista, s katerim se je Resnik boril na evropski univerzijadi. Za bratovo smrt okrivi Resnika in se sklene maščevati. Karate bojevnik se mora tako soočiti z najboljšim mečevalcem na svetu. Ali mu bo kos? To bo pokazal šinken šobu, dvoboj v duhu japonskih bojevnikov, samurajev. Tudi tokrat mu ob strani stojita lepa Nataša in prijatelj Lino. Foto: Roby Wong Roman Karate bojevnik avtorja Silvestra Vogrinca obravnava tematiko borilnih veščin. V njem najdemo akcijo, ljubezen, prijateljstvo, maščevanje, izdajo, vse, kar poganja ta svet. Zgodbe o Karate bojevniku so zamišljene kot serija šestih romanov. Na koncu knjige je dodatek spremna beseda z naslovom Roman o borilnih veščinah, ki opisuje nastanek in razvoj te literarne zvrsti ter najvidnejše pisatelje in njihova dela. Knjigo je izdalo društvo Akademija bojevniških veščin Ptuj. Silvester Vogrinec je začetnik slovenskega romana o borilnih veščinah. Leta 1995 je izšel njegov roman Karate bojevnik 1: Beli galeb, l. 2010 roman Gladiator in letos še Karate bojevnik 2: Dvoboj. V pripravi za tisk za letošnje leto sta še dva romana o borilnih veščinah: Slovenska Elektra -Bojevnica svetlobe in Kenin, telesni stražar. Napisal je tudi dva mladinska romana, uspešnico Disko kraljica (2001) in Maturant (2012). Leta 2009 je izšla njegova postmodernistič-na zbirka pesmi Apokalipsa zdaj. Napisal je tudi dve publicistični deli Karate v Sloveniji (1997) ter Karate med tradicijo in športom (1999). Deloval je še kot urednik revij o borilnih veščinah (BUDO Sensei, Slovenski karate, Samurai). Vlado Novak Foto: Zdenka Dogša Roman o borilnih veščinah Roman o borilnih veščinah ima dolgo in plodno tradicijo. Zgodbe, ki se jih loteva ta zvrst, so stare več kot 2000 let. Prvi romani so se pojavili v 14. stoletju na Kitajskem. Zvrst se deli na tri razvojne faze: kitajski roman o kung fuju, japonski roman o samurajih in sodobni svetovni roman o borilnih veščinah. Romani o kung fuju se imenujejo vuksija, najvidnejši predstavnik pa je Džin Jong, znan tudi kot Luis Ča. Roman o samurajih na tematiko borilnih veščin je utemeljil Ejidži Jošikava z delom Musaši. Sodobno zvrst svetovnega romana je zasnoval Erick Van Lustbader. (Iz spremne besede h knjigi) petek • 1. marca 2013 Zanimivosti, poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ljutomer • Priprave na 9. Grossmannov festival Od Zombi parade do Parade propada Letošnji, že deveti Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo v Ljutomeru v dneh od 15. do 20. julija, bo v celoti posvečen prleškemu rojaku dr. Karolu Grossmannu. Tudi tokrat prireditelji napovedujejo ogled številnih svetovno priznanih filmov ter kopico znanih obrazov domače, evropske in svetovne filmske industrije. Spremljevalni program festivala bo postregel z vinsko degustacijo, umetniškimi razstavami, koncerti, delavnicami, okroglimi mizami in že običajnim zaključnim množičnim dogodkom, s katerimi se Napovednik, tudi na www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Gorišnica- Iz naših krajev 9:10 ŠKL 10:00 Koncert MCPZ župnije Lenart 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Vldeo strani 18:00 Lenart - Ob kulturnem prazniku 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Vldeo strani 00:00 Video strani 8:00 Mesečna kronika iz občine Markovci 10:00 Lenart - Ob kulturnem prazniku 11:15 ŠKL 12:00 Seja sveta občine Markovci-ponovitev 16:00 Vldeo strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:50 Glasbena oddaja 20:00 Ob dnevu kulture na OŠ Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 8:00 ŠKL 9:00 Hajdina - Koncert vokalne skupine Sonus 10:00 Od kleti do kleti s prijatelji 11:00 Oddaja Iz občine Videm 13:00 20. Let Lukaric 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Kronika iz občine Destmik 18:30 Lenart - Ob kulturnem prazniku 20:00 Revija tamburašklh skupin 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Ob Kulturnem prazniku na Vidmu 9:00 Oddaja ŠKL 10:00 Ptujska kronika 10:20 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Oddaja Iz občine Videm 20:00 Ob dnevu kulture na OŠ Markovci 21:30 Mesečna kronika iz občine Markovci 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani festival sklene - Zombi parada, Pohod pošasti, Ples vampirjev, Parada propada. Organizatorji festivala so v teh dneh objavili razpis za dolgometražne in kratke filme ter glasbene dokumentarce, ki bodo v času prireditve na ogled v prleški prestolnici. Filme je možno prijaviti do 7. junija, udeleženci Male delavnice groze pa se lahko prijavijo do 1. julija. NS RADIOPTUJ 89,8"98,2'I04t3 avto SEJEM RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 3.3.2013 OD 8.00 DO 12.00 URE VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ... ...IN VSI KI BITO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL.: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRODAJ - KUPI - ODPELJI Razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu - pomlad 2013 Za vas na enem mestu vse od tehničnega pregleda, registracije in zavarovanja vašega vozila. Pri nas lahko napravite tudi homologacijo in opravite pregled tahografa. Vabimo vas, da na sedežu našega podjetja opravite brezplačni preventivni pregled vašega vozila in se varno zapeljete v pomlad. Za vas smo pripravili tudi razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu: Datum Kraj Ura Kraj Ura 1/3/2013 Moškanjci - gasilski dom 7.30 - 10.00 Formin - gasilski dom 10.30 - 12.00 1/3/2013 Mala vas - bar Žgajar 12.30 - 14.30 Stojnci - gasilski dom 15.00 - 16.00 2/3/2013 Gerečja vas - gasilski dom 7.30 - 9.30 Sp. Jablane - žaga Cesar 10.00 - 11.30 2/3/2013 Pleterje - trgovina Peršuh 12.00 - 13.00 4/3/2013 Bukovci - vulkanizerstvo Kolarič 7.30 - 9.30 Markovci - kmetijska zadruga 10.00 . 12.30 4/3/2013 Sestrže - dom krajanov 13.30 - 14.30 5/3/2013 Lovrenc na Dr.polju - društvo upokojencev 7.30 - 11.00 Cirkovce - gostilna Korže 11.30 - 12.30 5/3/2013 Šikole - gostilna Kureš 13.00 - 14.30 6/3/2013 Stoperce - Litož 7.30 - 9.30 Majšperk - gasilski dom 10.00 - 13.00 6/3/2013 Apače - gasilski dom 13.30 - 14.30 7/3/2013 Jurovci - avtoelektrika Bračič 7.30 - 10.30 Sela - gostilna Svenšek 11.00 - 13.00 7/3/2013 Zg.Hajdina - prevozništvo Vogrinec 13.30 - 14.30 8/3/2013 Grajena - gasilski dom 7.30 - 10.00 Jiršovci - kmetija Dajčman 10.30 - 12.00 8/3/2013 Trnovska vas - kmetijska zadruga 12.30 - 13.00 Sp. Velovlek - gasilski dom 13.30 - 14.30 9/3/2013 Žetale - gasilski dom 7.30 - 9.00 Dobrina - kmetija Kolar 9.30 - 10.30 9/3/2013 Njiverce - kmetija Valentan 11.30 - 12.30 11/3/2013 Leskovec - pri pokopališču 7.30 - 10.30 Videm pri Ptuju - kmetijska zadruga 11.00 - 12.30 11/3/2013 Podlehnik - bar Maučič 13.00 - 14.30 12/3/2013 Vitomarci - kmetijska zadruga 7.30 - 8.30 Drstelja - kmetija Sever 9.00 - 10.00 12/3/2013 Destrnik - gasilski dom 10.30 - 11.30 Janežovci - gostilna Pri Mici 12.00 - 13.00 13/3/2013 Polenšak - kmetijska zadruga 7.30 - 9.00 Juršinci - lovski dom 9.30 - 11.30 13/3/2013 Pacinje - gostilna Tobijas 12.00 - 13.00 Dornava - gasilski dom 13.30 - 14.00 14/3/2013 Zavrč - trgovina Haložanka 7.30 - 10.30 Cirkulane - kmetijska zadruga 11.00 - 13.00 14/3/2013 Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom 13.30. - 14.00 Nova vas pri Mark. - delavnica Kekec 14.30 - 16.00 Za več informacij pokličite: 02 749 35 35, vodja tehničnih pregledov Silvo Kralj. PAA Global Hnn Poleg terenskih pregledov vljudno vabljeni na našo lokacijo na Ormoški cesti, vsak dan od pon - pet 7.00 - 19.00 in sob 7.00 - 12.00. ..um W.WHH. H.V.V., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj CT OMiklavž C.i ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA audi a4 avant 2.0 tdi 2006 8.480,00 avt. klima k0v.zlata citroen c 31.4 hdi novi model 2010 7.980,00 kuma bela citroen c 4 picass01.6 hdi 2010 9.780,00 avt. klima kov.črna citroen c 4 grand picass01.6 hdi 2010 10.480,00 alu plat. črna ford smax 2.0 tdci 2009 12.980,00 alu plat. bela opel corsa 1.3 cdu enjoy 2010 6.980,00 kuma bela renault espace 2.0 dci evolution 2009 10.990,00 el paket k0v.siva renault scenic grand 1.5 dci 2010 10.990,00 alu plat. bela renault megane 1.9 dci karavan 2010 9.580,00 panorama k0v.siva seat cordoba 1.416 v fresc 2009 4.980,00 kumatr. rdeča škoda octavia 1.9 till karavan 2009 10.770,00 avt. klima kov.te.siva t0y0taavensis 2.0 d4d karavan 2009 12.880,00 7 sedež. kovsiva toyota verso dynamic imd 2010 13.450,00 avt. klima k0v.svem0dra vw golf iv 1.4 2001 2.490,00 kuma k0v.zlata vw passat 4x4 karavan 2002 4.790,00 avt. klima srebrn vw passat 1.9 tdi karavan 2008 9.400,00 avt. klima črna vwt0uran1.9tdi 2006 6.990,00 avt. klima kov.modra ODKUP VOZIL V ENI URI Prireditvenik Petek, 1. marec 11:00 Ptuj, poročna dvorana MO: sprejem OŠ Ljudski vrt ob prejetju priznanja Blaža Kumerdeja za visoke dosežke 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: koncert Destrniškega okteta z gosti 18:00 Lenart, knjižnica: Literarni dnevi, Feri Lainšček, Simona Kopinšek in Tadej Vesenjak 18:00 Ptuj, sejna soba Šolskega centra: 17. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice 18:00 Skorba, Dom krajanov: OZ Društva žena in deklet občine Hajdi-na 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 16. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Divji lovec, KUD Šmartno na Pohorju JSKD 21:00 Ptuj, CID: koncert akustičnega tria Grehi in orehi Sobota, 2. marec 9:00 Cirkovce, OŠ: druženje nadarjenih učencev OŠ Kidričevo, Lovrenc, Cirkovce, Breg in Hajdina 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava gledališča Zapik iz Ljubljane, Miška kaško kuhala, tudi ob 11:30 12:00 Sv. Ana nad Borlom: prikaz rezi in gojenja vinske trte ter sadnega drevja, 14:00 rez potomke stare trte in kulturni program 16:00 Ptuj, grand hotel Primus: 15. kongres podmladka SDS 17:00 Podlehnik, krajevna dvorana: občni zbor TD Podlehnik 17:00 Pragersko, telovadnica OŠ: prireditev ob šestletnici delovanja Folklorne skupine Breza Pragersko Gaj 17:00 Zg. Hajdina, Lovski dom Borisa Kidriča: OZ LD Borisa Kidriča 18:00 Hajdina, gasilski dom: OZ PGD Hajdina 18:00 Skorba, Dom krajanov: premiera predstave Mož moje žene, gledališke skupine KD Skorba 19:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor KMN Draženci 19:00 Markovci, gasilski dom: 90 OZ PGD Markovci Nedelja, 3. marec 15:00 Juršinci, kulturna dvorana: Tone Partljič: Na svidenje nad zvezdami; režija: Metka Ostroško; gostovanje gledališke sekcije Kulturnega društva Videm 15:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice: Križev pot na Ptujski Gori, po romarski poti miru, maša ob 16. uri 18:00 Skorba, Dom krajanov: predstava Mož moje žene, gledališke skupine KD Skorba Ponedeljek, 4. marec 18:00 Videm, velika dvorana občine: predstavitev temeljnega postopka oživljanja in uporabe defibrilatorja Torek, 5. marec 17:00 Ormož, grajska pristava Bela dvorana: javna predstavitev dvojne številke strokovne publikacije Zgodovinski zapisi, zgodovinskega društva Ormož, ogled filma Nepal 18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Rastimo skupaj, Gregor Čušin, monodrama Evangelij po Čušinu Mestni kino Ptuj Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. marec: 16:00 Ledeni zmaj; 18:00 360; 20:00 Pijevo življenje Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Praznični večer Avsenikove glasbe: Ansambel Saša Avsenika; Gregor Avsenik; Hišni ansambel Avsenik; Klemen Košir; Klemen Leben; Skupina sester Trobec Žagar; Slovenski oktet; Klub frajtonaric Tomaža Primca. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Foto: NS 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 1. marca 2013 AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA KU CSD 1 JI, 5 VRAT. SLO 2001 5.7S0JI0 AVT.KUMA,I.LASTjmSEIinL K0V.Z1ATA VWG0LF1.4 CL RABBiï, S VRAT, SLD 1997 1.490,0» I.IAST,le 99291 Im, 2AIR RAG SREBRNA KOV. VWGOLF1.9TDI.SIO 2002 3390,0» P0T.S.KNJAVTJCL2 KOMPLGDM ČRNA FUT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.9 TD 2000 2.390,00 MOŽN.OODIIKADDV REIA PEUGEOT BOXER 2.Í D. KOMBI FURGON 2001 2400,00 MOŽN. ODBITKA DDV REIA FORD MONDE01.8,4 VRATA 2001 2.290,00 MEGL.HJMA.EL PAKET TEMNO SIVA KOV. FORD FIESTA 1.3 3 VRATA 2903 2.S90.0» 1.IAS1N0C, IE 109D19 km OPEČNA KOV. SEAT IEDN14,5 VRAT, SLO 2903 3.190,0» KUHA,ABS, 1. LASTNIK ZLATA KOV. FORD MONDEO 1.SI TNBID, 5 VRAT, SLO 2900 «90,0» EL PAKET, NIMA, ABSJHEGLBL DELA CHROENHIIISVVRSLO 2900 sv TEMPOMATWERV.KNJIGA ČRNAKOV. FORD FIESTA M TREH, S VRAT, SLO 21109 5.390,0» k 02407 tai^SER JCNPOrTRjaiMA TANGO ORANGE KOV. FORD CMIÍISVÍ VRAT, SLO 200C 5.590,0» KUNIAJOT.SER.KNJKAJUS. KOV. SREBRNA OKI ASIRA 1.7 DTI COSMO KARAVAN 200C 5.890,00 6. STOP. MENJ., LETHE GUME REIA OHL ASIRA 1A1{V,5VRAT,SI0 2007 5190,0» ALU PLAT, AVT.KUMA, 1LAST. SV.M0DRAK0V. FORD FUSION 1.6C0MF0RT,5VRAT.SLa 2909 6.690,00 ALU PLAT, AVT. KUMA, MEGL TEMNO SIVA KOV. FORD FOCOS KARAVA! lil», SU) 2007 0.990,00 DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. KOV. SREBRNA PEUGEOT 297 MESURAT 2010 7.790,00 KUNIA, EL PAKET, POTOV. RAÍ. SV.MODRA KOV. FORD FIESTA 1^5 IRENO, 5 VRAT, SLO 2909 7.990,00 AVT.KUMAJ.lASTJi 44.177 h ZBENMEEZEKOV. FORO KA TITANIUM 1.2 2010 7.990,00 ALU PL JIVTJIUMAJi 15499 In ¡MEČA RENAULT MODIIS Ii DCI ElANJi VRAT,SLO 2909 i.390,0» I.IASTJ>0T.SER.KN, KINASES METLO MODER TOYOTA PRIUS 1.5 WT1 HYBdlD AVT.,5 VRAT,SL0 2906 10.490,0» USNJLNAVKACUA,1.IAST,. KOVSVETLO ZELENA VaUtSWAGBI PASSAT 1.9 TDIKARAV. SLO 2004 5.790,00 AVT. KUMA, EST. MENJ,TEMP,.. K0V.SVEIL0 MODRA FORO FOCOS l.fthVCTTREND, SVRAT 2012 12.990,00 NOIII MODU, GARANCIJA BELASČRNO STREHO RENAULT FLUENCE IS 1GV EXPRESSI0R.4 VR^LO 2010 10490,00 Il 21.220 taJiAStSERJIN,.. KOV. SREBRNA PEUGEOT RCZ COUPE 1.6, SLO 2010 19.500,00 Ii 37417 taHXENONW. ČRNAKOV. FORD FIESTA 1.416V, i VRAT. SLD 2906 4J90.00 k BZ.01I k*jaiMA.P0T.SER.KN KOV.BORBO RDEČA FORD SA1AXY 2.1 TDCITRBID,I SEDEŽEV,SLO 2010 15.490,09 PaT.SIILIOUJLPAKFAVT.KL KOV. SV. SIVA FORD KUGA TREU) 2.D TK1140 KM 4X2, SLO 2010 11.990,09 I.IAST.P0T.SEHIHI,TUVALU REIA FORD FOCUS EBONY 1 j 1BV.5 VRAtSHOOUČEN 2011 10.990,00 Il IOj!Ola,I.IAST.POT.SER.KN KOV. SREBRNA FORD KUGA IHM ¡.0 HCl 4X2-AKCUA NOVO OD 19.920,09 DOD.OPREMA ZA DOPIAEILO REIAJMSIVA.. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.net/avtamobilipr PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Do konca februarja -20% gotovinski popust NAJVEČJA PONUDBA TRAKTORJEV NA STAJERSKEM avto ORMOŽ d.o.o. parqua« Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 64 11,051/302 910, SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051/ 310 PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 1.3. 9.00 Ptujska kronika-pon. 9:20 Kuh i i i ca - pin. 9;55 Info ' 10:3] PtUj 10=2J Moi w ska kronika-pon, ro - pon. 10:50 Info kanal 12i00 Régi TV Ormoí 13:00 Info, kanal 15:35 Kuhinjica 16.00 M mmI 17:00 Povabila na kavD - por. 17:40 Cista umetnost -16. oddaja - po rt. 17:55 Info kanal 19;55 Naj smuCiäCe 201^013- Soriíka planina i - pon. 20:00 Ptujska kronjka; pon. 0Í40 PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 3.3. 9:00Ptuj$|ja kronika-pen 9:20 Kuhinjica 0:10 Info kanal 1:00 Ptujske edreke deske - 7. oddaja - 1:25 Info kanal 3:00 Pregled tedna -pon. 3:20 Zemlja in mi -15. oddaja - pon. 3:50Sport(no)-14. oddaja-pon. 4:20 Info kanal 5:15 Gostilna nrFrancet-19. oddaja 6:15 Info kanal 8:00 Ptujska kronika - pon 3:20 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 " ------------- " " Solfi ujske odrske deske - 3. oddaja - pon. 21:20 Motosoena -13. oddaja - pon. 21:45 Cista umet 22:00 Info kanal ......r..,no)-I4,oddaja-pon. 21:10 Motoscena -18. Oddaja - pon. Povabila na kam-pon, Sport(no)-14, oddaja-pon. _____Motoscena -13. oddaja-pon. 21:45 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 21:35 Reji TV GoriSniča - pon. Sobota 2.3. 9:00 Ptujska kronika-pen 9:20 Info kanal 0:25 Modro - pon. 0:55 Info kanal M5 Zemlja in mi -15. oddaja-pon 1:45 Info kal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:2: Resi TVDrnoi-pon. 4:25 Info kanal 5:15 Kobinjica - pon. 5:40 Infn kanal 5:55 Naj smuiiiie 2012/2013- Sonška planina - pon. 0:00 Ptujska Kronika-pon. 0:20 Info kanal 3J0 P|ujska kronika-pon. 8.20 Cista umetnost-16. oddaja -3:35 Pregled tedna - pon. 3:55 Info kanal i:35 Anka ftsmanka - pon. 20:03 Pujska kronika-pnn 20:20 Zemlja in mi -15. oddaja 20:55 Povabilo na kavo-oonr' 21:35 Ptujske odrske deske - 3, 22:00 Ptujska kronika - pon. pen. Ponedeljek 4.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 10:25 Info kanal 0:45 Pregled tedna - pon. 1.05 Infonianal 1E:30 Pomurski tednik 5.40 Kuhinjica 6:35 info kana! 7:00 Povabilo na kavo -pon 7:40 Pregled tedna - pon. i;0EI Info kanal 1:20 Naj smuCifCB 2Q12/2013 - Celjska koda 9:25 Povabilo na kavo-pon. !0:00 Ptujska kronika - pori. 20:20 Mofoscena -15. oddaja - pon. 23:4E Sport(m>) -14. oddaja-pon, 21:15 Cista umetnost -10. oddaja - pon. 22J0 Ptujska kronika-pon. 22.20 Info kanal www.petv.tv Sjftflijale ros tolct tudi na 12 ja SIOL TV PTUJSKA TELEVIZIJA Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva PEUGEOT 3081.616V CONFORT PACK 2008 7.700,OOf 57.000 PREV. KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.41 X-LINE 2005 3.700,00 £ 89.000 PREV KOV. SREBRNA HYUNDAI PREMIUM SANTA FE2.2 erdi AVT.4WD 2007 10.700,OOf PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC 2004 3.490,00 € PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULT ESPACE 11 DCI PRIVILEGE 2006 5.900, OOf SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITR0ENC31.il SX 2004 3.700,00€ SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ B180CDI 2007 9.490,00 € KLIMA KOV. ČRNA MICR0CARMC1 2004 4.300,00 € ALU PLAT. KOV. S. MODRA RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 11.400.00C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETT11.416V SE 2009 4.950,OOf SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 406 2.0HDI BREAK 1999 2.130,00 € KLIMA KOV. MODRA CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT 2006 3.090, OOf KLIMA KOV. SV. ZELENA NISSAN COMFORT ALMERATIN01.816V+PLIN 2001 3.090,00! KLIMA KOV. SV. ZELENA FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION 2003 3.350,00 € PRVI LAST. KOV. ZLATA FIATMULTIPLA1.616VSX100 1999 1.950,00€ KLIMA KOV. ZLATA SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0 2002 3.120,OOf AVT. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL CORSA 1.212V COMFORT 2002 2.350,OOf SERV0VOLAN BELA TOYOTA SOL COROLLA VERSO 2.2 D-4D 2007 6.990,OOf PRVI LAST. KOV. SIVA VOLVO G01.6TD 2007 8.250,OOf SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 1061.01 1999 1.350,OOf 78.000 PREV. KOV. ZELENA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. %milumed KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama- FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. NOVO: velika izbira oblek za valeto. AKCIJA: 20% popust na prodajo in izposojo poročnih oblek. SALON BARBI V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUPUJEMO jelšino hlodovino, hrast, oreh in druge vrste lesa. Pokličite: 041 610 210 ali 02 769 15 91. G.O.Z.D. - BIO-LES PREDELAVA LESA, Medved Vlado, s. p. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino) in pelete ter brikete. Tel. 051 632 814. PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Tel. 041 723 957. KUPIM kravo ali telico ter traktor in traktorsko kiper prikolico. Tel. 051 336 879. NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Tel. 031 346 153 ali 02 790 03 51, Jože Bauman, Župečja vas 48 a. PRODAM težjo odstavljeno svinjo. Gsm 051 340 496._ NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam po 4,20 €, z dostavo na dom. Telefon 792 35 71. KUPIMO krave in telice za zakol, plačilo takoj. Tel. 040 727 779. PRODAMO nesnice, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali GSM 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMICNINE GARAŽO v Gregorčičevem drevoredu oddam v njem. Tel. 031 801 855. PRODAM hišo v Kicarju. Informacije na tel. 004971 52 358 758. V HALOZAH ali Slovenski goricah kupim starejšo hišo z zemljo (do vrednosti 15.000 €). Ponudbe na tel. 051 316 094._ PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Ti-sno, 30 metrov od morja. Cena cca. 2.500 €/m2. Telefon 00385 98 33 61 40._ PRODAM apartman otok Murter - Ti-sno, 60,5 m2. Cena 2000 €/m2. Telefon 0038641 604 301. PRODAMO manjše trisobno stanovanje v centru Juršincev, 56 m2, cena po dogovoru. Gsm 041 267 530. DOM STANOVANJE NA PTUJU oddamo v najem lepo urejeno dvosobno stanovanje. Tel. 041 664 863._ ODDAM dvosobno, delno opremljeno stanovanje, v I. nadstropju v Maj-šperku. Informacije po 13. uri na tel. 040 567 989. BREZPLAČNO oddamo enosobno stanovanje na Ptuju upokojeni pošteni ženski za malo pomoči v gospodinjstvu. Tel. 779 52 51. V NAJEM oddamo stanovanje, opremljeno, na Ptuju. Tel. 02 740 70 22, zvečer. OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346. DELO IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._ UGODNO prodam kavne kapsule Dolce Gusto, raznih okusov. Telefon 772 42 32, popoldan. PRODAM več raznih elektro motorjev in škodo felicio, črne barve, letnik 98. Tel. 070 270 130. ÇPoifuiajts. nas. na íuetoumm. ijifztu! RADIOPTUJ tut ¿filetee. www.radio-ptu^si~^) I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si petek • 1. marca 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 CARRERA Smo uspešno in ugledno podjetje z dolgoletno tradicijo proizvodnje sončnih, korekcijskih in športnih očal znanih blagovnih znamk. Zaradi trenutno povečanega obsega dela vabimo v svoje vrste večje število orodjarjev, tehnologov, konstrukterjev. Pri svojem delu boste odgovorni predvsem za naslednje delovne naloge: Orodjar: • opravljanje zahtevnejših orodjarskih del • sestavljanje, tuširanje in poliranje brizgalnih orodij • modeliranje metalnih modelov Tehnolog: • sodelovanje z ustreznimi institucijami v okviru družbe in drugimi nosilci znanja • spremljanje in uvajanje sodobnih metod in postopkov znotraj razvoja • uvajanje nove tehnologije dela v proizvodni proces • izboljševanje obstoječe tehnologije dela Konstrukter: • sodelovanje z ustreznimi institucijami v okviru družbe in drugimi nosilci znanja izven družbe • spremljanje novih konstrukcijskih metod in postopkov • vključevanje v timsko delo znotraj oddelka ter med oddelki • izvajanje najzahtevnejših nalog konstruiranja Od vas pričakujemo: • VI. stopnjo tehnične smeri (konstrukter ter tehnolog) ter V. stopnjo tehnične smeri (orodjar), • vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, • poznavanje osnov in pojmov za delo z računalniškimi programi in poslovnimi aplikacijami, • poznavanje programov za konstruiranje in CNC-programiranje (CATIA, DelCam ...), • poznavanje CNC-strojev, • komunikativnost, inovativnost in sposobnost za timsko delo, • organiziranost, samostojnost, ustvarjalnost in vestnost. Ponujamo vam: • delo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, • raznoliko delo z vsakodnevnimi izzivi, • urejeno delovno okolje, • možnost strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja. Vabljeni, da najkasneje do 14. 3. 2013 pošljete vašo prijavo z življenjepisom na naslov: Carrera Optyl, proizvodnja očal, d. o. o., Ormož splošno kadrovski sektor Ljutomerska 38 a, 2270 Ormož ali po elektronski pošti na naslov: belsakj@carrera-optyl.si Naše življenje je v božjih rokah, če je njegova volja, ne žalujte za menoj, temveč se me spominjajte v ljubezni. SPOMIN 26. februarja je minilo dvajset let tihe bolečine in žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Franc Čeh Z GOMILE 16 V naših mislih in srcih živiš z nami. Vsem, ki ohranjate spomin nanj, se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite misel, svečko ali cvet, iskrena hvala. Tvoji najdražji Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, a srca naša te nikoli ne bodo pozabila. SPOMIN Danes minevajo tri leta, odkar smo izgubili našo drago ženo in zlato mamico Štefko Gojkošek IZ GEREČJE VASI Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomin nanjo. Mož Janko, hčerki Katja in Veronika MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE O LU/Jtšl O/V t DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE TEDNIK DO RONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE Še vidimo tvoj obraz in slišimo tvoj glas, še korak tvoj nam je znan, ko sprašujemo se zaman ... Zakaj te več ni? Le solza po licu nam polzi. Le ljubeč spomini nate še živi -tega razdalja nam ne rani... SPOMIN 27. februarja je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustila Jožica Slaček DRAGOVIČ 10, JURŠINCI Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Že eno leto je, odkar te več ni, a v naših srcih za vedno boš ti. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga Angela Horvat Z DORNAVSKE CESTE NA PTUJU Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji Mnogo sveč je že zgorelo, mnogo rožic ovenelo, mnogo solz preteklo je. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN Boleč je spomin na 27. februar 2012, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jožef Rožmarin IZ MURETINCEV 2 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Tiho teče solza lepega spomina, a v srcu ostaja bolečina. SPOMIN 27. februarja mineva žalostno leto, odkar se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek in tast Janez Kokol IZ SUHE VEJE 8 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu poklonite svečo ali droben cvet. Vsi njegovi najdražji www.radio-tednik.si Mirno si živel in tiho si odšel. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica Viktorja Kuharja IZ BOROVCEV 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Najlepša hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem in zastavonošema, govorniku ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči njegovi najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na cvetna tla, čakala bo, da prideš ti in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage tete in sestrične Katarine Mohorko IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 101 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala duhovniku za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, kvintetu Zarja za odpete žalostinke, govornikoma ge. Elbl in g. Krambergerju za poslovilne besede ter godbeniku za odigrano melodijo. Zahvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil I_ Franc Vrbnjak 4. 8. 1942-19. 2. 2013 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega in intenzivnega oddelka Bolnice Rakičan, Murska Sobota, pogrebni službi Mir Videm, župniku Antonu Frasu za lepo sveto mašo zadušnico in pogrebni obred, molcu, pevcem za lepo petje, gospe Mariji za prebran poslovilni govor. Iskrena hvala vsem. Hčerka Monika z Valerijanom, vnuk Jan, Lidija, brat Fridek z družino, sestra Marija z družino, brat Jožef z Marijo H r /i-. In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje ... ZAHVALA ob izgubi dragega Franca Petka IZ BUKOVCEV 71 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na kakršen koli način sočustvovali z nami. Olga, Katja in Kai z Maxom ter Oliver Ptuj • Akcija SKEI in RK Ko je plača premajhna za kruh ... Po zaenkrat neuspeli stavki sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) 23. januarja letos, kjer so stavkajoči kot eno osnovnih zahtev postavili zvišanje vseh plač za 6 oziroma 7,5 odstotka, se je SKEI februarja odločil za drugačno akcijo: vsem delavcem, ki z nizko plačo ne morejo več preživeti, so zadnji februarski teden pripeljali prehranske pakete RK. Franc Šuen, sekretar regijskega odbora SKEI Ptuj, je povedal, da se - proti pričakovanjem - delavci na robu, ki z minimalno plačo ne morejo več preživeti, niso sramovali tovrstne pomoči: »Včasih je veljalo, da je to sramota. Danes pa je situacija že tako slaba, da je vsak, ki je res potreben pomoči, te zelo vesel. Vesel je tega, da je še sploh kdo, ki mu lahko in želi pomagati. Razdeljenih je bilo kar okoli 100 paketov v štirih podjetjih na ptujskem območju. Verjetno bi jih bilo še več, a vsi zaposleni niso člani SKEI. Poleg tega imajo nekateri partnerje, ki zaslužijo več do minimalne plače in ti paketov niso prejeli.« Kot je povedal Šuen, se je ideja o pomoči rodila v sindikalnih vrstah, OZ RK Ptuj pa se je odlično odzval, za kar se jim v sindikatu in v imenu prejemnikov še posebej zahvaljujejo: »Pakete smo dostavili pred posamezna podjetja od torka do četrtka, kjer so jih lahko prevzeli naši člani. Delavcev, ki prejemajo najnižjo plačo, 783 evrov bruto, je več kot prejemnikov paketov. V odstotkih lahko povem, da je takšnih delavcev v podjetju Agis Zavore 35 %, v TPV okoli 20 %, v Talu- mu jih je okoli 9 %, v LP Micro-nu ni podatkov o tako nizkih plačah, v Agisu Plastificirnici pa jih je med 6 in 7 %.« Tovrstna akcija pomoči po Šuenovih besedah ne bo zadnja; čez mesec ali dva jo bodo poskušali ponoviti, takrat s sodelovanjem Karitasa. Glede na stanje oziroma revščino, ki jo tolčejo delavci z minimalnimi plačami, se Šuen na predlog Gospodarske zbornice Slovenije, da naj se ukine dodatek na delovno dobo, grenko nasmehne: »Glejte, delavci z najnižjo plačo imajo ta dodatek že itak vštet v bruto izplačilo. Če ga ukinejo, bodo morali delodajalci pač dodati denar kako drugače, saj manj, kot je določena minimalna plača po zakonu, delavcu ne smejo izplačati. Seveda pa bi takšen ukrep udaril tiste, ki imajo plačo še nekaj nad minimumom, saj bi tako lahko padli na najnižjo plačo, s tem pa se podirajo plačna razmerja v podjetjih, kar spet ne bo šlo.« Pogajanja z delodajalci, ki jih do januarske stavke sploh ni bilo, so se, kot še pravi Šuen, zdaj vsaj malo premaknila z ničelne točke: »Sicer se združenje delodajalcev kar zgleduje po naši vladi; ko bi morali na sre- Sekretar regijskega odbora SKEI Ptuj Franc Suen je sam pomagal deliti prehranske pakete delavcem, ki prejemajo najnižje plače in s tem enostavno ne morejo več preživeti. Glede na vloge, ki so jih člani vložili na sindikat, so 42 paketov razdelili v podjetju Talum, 35 v podjetju Agis Zavore, 20 v podjetju TPV prikolice in pet v Agis Plastificirnici. čanju razpravljati o šestih točkah, imajo mandat samo za dve točki ... Vendar pričakujemo, da bodo pogovori resnejši, četudi bomo zato morali začeti nekaj aktivnosti, kot so npr. redne prijave delodajalcev inšpekcijam zaradi kršitev, ki se v našem okolju dogajajo predvsem okoli izplačil regresov in nerednega izplačila prispevkov ter plač ipd.« Šuen ob tem še dodaja, da so delavci izpostavljeni tudi mobingu, pritiskom na delu, a je to veliko težje dokazljivo. SiM dnevn« Refila penarariča, ob d ravi 3 a, ptiij Seznam lehniinih pregledov traktoriev in traktorskih priklopnikov na terenu Spoštovani! Ponovno je čas, da se srečamo na terenu, kjer bomo za vas opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov. Veseli bomo, če boste registracijo vašega vozila zaupali našemu podjetju TEVE PTUJ d.o.o. TEVE PTUJ Tehnični pregledi TEVE Ptuj d.o.o. Dornavska c. 7a 2250 Ptuj Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo še naprej! Dan Datum Ura Kraj sreda 6.3.2013 8.00 -10.00 Selce — gostilna Ornik 11.00-12.00 Janežovci — pri Mici 13.00 -14.00 Zavrč — Trgovina TUS četrtek 7.3.2013 8.00 -10.00 Moškajnci — gasilski dom 11.00-12.00 Stojnci — gasilski dom 13.00 -14.00 Zg. Hajdina — prev.Vogrinec 14.00 -15.00 Destrnik — gasilski dom petek 8.3.2013 8.00 -10.00 Zetale — kmetija Kolar 11.00-12.00 Apače — gasilski dom 13.00 -14.00 Gerečja vas — gasilski dom ponedeljek 11.3.2013 8.00 -10.00 Trnovska vas — kmetijska zadruga 11.00-12.00 Jiršovci — kmetija Dajčman 12.00 -13.00 Desenci — gasilski dom 13.00 -14.00 Markovci — kmetijska zadruga torek 12.3.2013 8.00 -12.00 Lovrenc na Dr.polju — dr.upokojencev 13.00 -14.00 Videm — kmetijska zadruga sreda 13.3.2013 8.00 -10.00 Jurovci — avtoelek. Bračič 11.00-13.00 Sela — gostilna Svenšek četrtek 14.3.2013 8.00 -11.00 Pleterje — trgovina Peršuh 12.00 -14.00 Majšperk— gasilskidom petek 15.3.2013 8.00 - 9.00 Podlehnik — lovski dom 10.00-11.00 Formin — gasilski dom 12.00 -13.00 Dornava — hmelj Dornava 14.00 -15.00 Grajena — gasilski dom sobota 16.3.2013 8.00 -10.00 Polenšak — kmetijska zadruga 10.00 -12.00 Juršinci — lovski dom torek 19.3.2013 8.00 -10.00 Vitomarci — kmetijska zadruga 11.00-12.00 Cirkulane — Bar Marinka sreda 20.3.2013 8.00 -11.00 Sikole — gostilna Kureš 12.00 -13.00 Mostečno — kmetija Strnad 13.00 -14.00 Cirkovce — gostilna Korže četrtek 21.3.2013 8.00 -12.00 Sp. Velovlek — gasilski dom 13.00 -14.00 Mezgovci ob Pesnici — gasilski dom petek 22.3.2013 8.00 -10.00 Stoperce — gostilna Litož 11.00-12.00 Sp.Jablane — žaga Cesar 13.00 -14.00 Leskovec — gasilski dom sobota 23.3.2013 8.00 -11.00 Sestrže — dom krajanov sreda 27.3.2013 8.00 -10.00 Zetale — gasilski dom 11.00-12.00 Markovci — delavnica Kekec 13.00 -14.00 Drstelja — kmetija Sever A on c P prilogo In solato € 1 € "'■S',-"»■'■>■ • È vsak delovnik od 11. do 15. ure Črna kronika Romun v ukradenem Mercedesu 22. februarja so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Lor-manju ustavili tovorno vozilo italijanskega registrskega območja, ki ga je vozil 34-letni državljan Romunije. Ob kontroli vozila Mercedez-Benz actros so ugotovili, da je bilo odtujeno v Italiji. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa zaradi suma storitve kaznivega dejanja Prikrivanje sledi kazenska ovadba pristojnemu državnemu tožilstvu. Tovornjak v Audija 22. februarja je 61-letni moški iz Zreč vozil tovorno vozilo Renault master furgon, po Bistriški cesti v Zgornjih Poljčanah. Pri tem je zapeljal v levo, na smerno vozišče namenjeno za promet iz nasprotne smeri, kjerje trčil v osebni avtomobil Audi A6 avant, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 31-letni moški iz Maribora. V prometni nesreči je bil voznik osebnega avtomobila hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika tovornega vozila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Ustrašil se je 21. februarja je neznani moški v trgovini na Koroški cesti v Mariboru kupoval cigarete. Ob plačilu je iz žepa potegnil nož in od prodajalke zahteval denar. Prodajalka je pričela kričati, neznani moški pa je zbežal iz trgovine. Policisti zbirajo obvestila s ciljem izsleditve storilca.V istem času je neznani moški v trafiki v Prvomajski ulici v Mariboru spraševal po tobaku. Ko mu ga je prodajalka ponudila, je vzel v roke nož in zahteval denar. Prodajalka je z vrečko zamahnila proti njemu in pričela kričati, neznani moški pa je zbežal iz trafike. Tudi tega storilca policisti še iščejo. Napoved vremena za Slovenijo Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. Za informacije smo vam vedno dosegljivi na tel.: 787 10 30, ROMAN Kranvogl: 041 291 369, ALOJZ Benko: 031 728 010, ANTON Potrč: 031 456 205, PETER Benko: 051 349 368, DANILO Turk: 041 419 757 Danes bo pretežno jasno, le na Primorskem zmerno oblačno. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se lahko na severovzhodu države zadrži večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -6, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C. V noči na soboto se bo v notranjosti Slovenije prehodno pooblačilo. V soboto čez dan bo sončno. le na jugovzhodu bo še več oblačnosti. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. V nedeljo bo jasno, jutro bo hladno in ponekod megleno. Foto: SM