gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld, 80 kr.,za četrt leta 90 kr. posiljane po pouti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 30. avgusta I860. Gospodarske stvari. Mladi vincar. V fipisuje r podúk Yinorejeem France JanČar na St&jarskem. (Dalje.) naj se z grobanjem , vlačencami in vkoreninjenimi tr-tami iz rožjenišnice napolni. Zato bo priden vincar že so reČine, in ktera trta o pletvini bolj šega prevdarjal, lemena naj kje da se pripravi za jesensko ali spo- spodar. Od gnoja. Pregovor pravi: „kakoršno gnojnišče, takošen go- mladansko grobanje; šilharja, zeleniko in vsake take baže trte pa bo iztrebil, ker ne dozorijo ali slabo vino dadó, vendar tako , da ne bo pustil praznega prostora, saj je „bolje nekaj kakor nikaj." a Gnojnišče mora biti hlevu na senčni strani O^uuait VllUJiilOV/V ILI Ul Ci KJL 11 111^ Y U lia O \J JLi VJ 111 O LI CL Lily ako to ni mogoče, naj se pri njem oreh ali kostanj za- gnoju senco delà in ga solnce ne osuši. Mora grobanji se jama skoplje dva čevlja, tudi pet, šest dolga, kadar se več starih trt hoče vložiti v eno jamo, en čevelj široko in en čevelj do enega in pol globoko ; stara trta se položi, mladike se varno razpo- sadi, da , ________0 _ _____ __ _________ _______ se pa tudi okoli gnojnišča grabensk opati, da se dežev- stavijo in nekoliko dobre prsti na-nje dene, na to gnoja, iiica in snežnica mimo gnojnišča odtekate. Gnojnišče naj bo nagnjeno proti jami, v ktero se steka gnojnica. Ta ama mora biti na najniži strani gnojnišča tako napravljena, da iz hlevov vsa gnojnica (scavnica) po žlebéh va-njo teče, preobilna pa in po gnojnišču polita se potem se pa jama z zemljo napolni in potlači ; mladike Tudi stara trta dobrega ple- očes. Da se mora na se porežejo do mena z eno mladiko se tako pomladi, strmih brežinah dva Čevlja in še čez globoko grobati in saditi, vsak vincar vé, ker tam voda največ prsti od- ) lahko spet v jamo cedí. Gnojnišče naj bo tako veliko da se vsigdar z novo izkidanim gnojem vès gnojni kup enako na debelo pokrije. Da bos vedno veliko gnoja imel, toraj tudi kruha, skrbi zato, da ti nikoli ne zmanjka zemlje na drugi naša in tako gnjezdo na dan spravlja in trto slabi. Na bolj vlažnih krajih je treba globoke jame dno vej nik vložiti, na to dobre prsti y skopati, na potem trto, na njo strani gnojnišča y in ako Je ni blizo nosi, da jo vsakrat na novo izkidani do 4 palce in še več na debelo razgrnes in ž njo gnoj pokriješ. , je navozi gnoj ali na- spet dobre prsti in gnoja, zadnjič pa vse dobro zasuti in potlačiti. Sicer pa trta komaj čevelj globoko okoli sebe Jsivež srka iz zemlje, in dobro stori. stanovitna rodna trta v sredini zakoplje ; en vlačencami se dobi. Ona se en čevelj Ne opusti pa nikoli, z gnojnico vès kup brž politi, kar se mora vsak teden najmanj d vak rat, ako ni mogoče trikrat zgoditi. Za polivanje so najboljša majhna vedra z ročnikom. Tudi pepela na gnojnišče potrošiti ne za-nemarjaj. Sicer pa vse: blato, rušje, stěno, saje, plevel, rožje, smetí itd. na gnojnišče spravljaj. Okoli hiše naj bo I H I ■ ..... " f po; da bi konec vlačence se drži stare trte, drugi konec pa z dvema ali očesi zunaj zemlje y m tudi v obliki bika z količu priveže ; očesi se tako y Je veliko vse snažno. Tako napravljeni gnoj je za njive, travnike dJ U li aj ^^IJUIJ^ y 111 OKj IVUIIVjU JJi. 1 V j li Cl IV\J V vllXVV/ grozdja dá; v jeseni se od stare trte odreže in tudi en čevelj globoko zakoplje, toda korenin ne otresati; s sprednjim koncem vlačence se pa ravná kakor sicer s trto. Tako postane na mestu stalna trta, ako se ne presadi. sebno pa cc y mugi ft u u uuuci , ju c se,trta od gorkega novega gnoja smodila. še za vinograde dober ni se bati Da vlačence morajo dolge mladike biti y se razume Vedi še to. Ako je svet, kterega misliš gnojiti, že iz zgoraj rečenega. Zato je dobro na bikih zadnje naj dalj še mladike za vlačence osnovati kar naj uaij ou iiiiaunvu z^a v lauunuu uonu v au y xvcvi J6 Jpci lift starem biku mladik, se močneje na reznike obrežejo potlej pa se odreže tik glavne trte vse, in tudi s starino vred pokoplje peščen, moraš na gnojnišče il o vi ce nametati. Ako pa moraš ilovnati svet gnojiti, poskrbi si peska za gnoj- _• v v nisce : tako boš zboljšal rodivno zemljo. Tak brez škode le v pletenih koših na vozovih izvaža ga je treba, in brž naj se podorje ali podkoplje. se pa mora z zemljo pokriti, kakor v goricah gnoj se tako se v jeseni ali v jeseni raztrosi. in ij \j puiMiti y ivctrvui. v gui ivjOiu y xvauiui pozimi nanosi. Po travnikih se pa brž da najmočnejša mladika na bikovem rezniku spet novo stanovitno trto dá. Tudi je Sicer dobro, ako vreme dopušča, iz rožnjeniŠnice eno- ali kamor dveletne vkoreninjene trte globoko do enega očeša za- , kjer Sicer §. 3. grobanji. saditi, ker se spomladi dostikrat opravila nakupičujejo. Poslednjič še to. Kdor želi, da mu prešaj ena trta že prvo leto rodi, naj spomladi zdravo mladiko v sredini upogne in jo v spleteni jerbas ali koš vloží, kakor sicer v kterem Trta mora stati od trte najmanj dva čevlja; tako je mladika vlacenco v zemljo ; naj jamo skoplje naj jiXLiiKj Ďjwjjijc, jerbas, v ^ o napolni, in vse skupaj zakoplje vspešno raste, gorkoto in zračje vživa, rada rodi in koncu mladike pa količ pristavi y S prsti c na k 7 da se nove mladike grozdje dozori. Kjer je praznega prostora, kar se vsako privežejo na-nj leto najde, , goba, v ce mraz miš tudi se vinograd skrbno obdeluje, zbivaj vžijme, »c jo ^uucv; pu »tau nn vui^m, au. 0< črv, matika, toča itd. veliko trt uniči, koplje na novem mestu z jerbasom in zemljo vred zakaj HV/ pi lkJlOi VA, VACv OU AAV/ F V/ ÍX11WU.111.U jeseni ali spomladi se iz zemlje vzame, ko se je konec pri stari trti odřezal y m se za- pa 2Î8 ne, da bi se v jerbasu vkoreninjena trta otresla. Tako hitro rodí, ker je v stari legi in zemlji. Kdor hoče priljubljeno žlahno trto pomnožiti , naj zeleno mladiko ob Janževem v zemljo vloží in jo nekoliko s prstjo zasuje in zagrebi; tako raste na oběh stranéh, v sredini korenine spustí; potlej se od trte odreže in presadi. Rozge ali ključe naravnost med staro trto po vinogradu saditi, je brez vspeha. 13 let je moj vincar tako ravnal, pa sem zeló malo ali nič docakal. §.4. Od obrezovanja. Pri tem opravilu naj si vincar zapomni kot pogla-vitno rec to, da bo trta pravo mero visoka, in sicer: ne niža od pol čevlja, in ne viša od čevlja. Ako je niža, pride grozdje na zemljo, ako je pa viša, bo grozdje kislo. Nizka trta močneje raste, raje rodi in dozori. Za bike in reznike se morajo vselej najmočnejše in dozorjene mladike odločiti, tako tudi za vlačence in ključe, najdaljše za prve, in od krepkih rodovitnih trt pa za poslednje osnovati. Trte se obrezujejo svečana meseca, ako je mogoče. Tudi v jeseni ne škoduje, marvec še koristi, ker se obrezina usuší, očeša bolj s sokom napnejo in tako so trte rodovitneje. Včasi jim je sneg dobra odeja. Vsig-dar je pa najbolj obrezovati, ko muzga več ne kroži po trti,- sicer veliko moči zgubi, ako se joče. Obrezovati se more vselej en palec nad očesom gladko brez razpokljine, da se prvo oko ne zalije in ne ususi. Ako je trta slaba, se odrežejo tik debla vse izrast-like razun ene naj močneje zrele mladike, ktera se obřeže do 2 ali 3 očes ; ce je pa stara trta visoka, na najnižji mladiki; da trta niža ostane. Ako je pa trta močna, se ji bik in reznik pustita; vse druge izrastlike se pa gladko odrežejo. Nektere trte so jako močne, ne le na sepih in mejicah, temuč tudi po dobro obde-lanem vinogradu; tem naj se 2 reznika in bik, ali pa en reznik in 2 bika naložijo izmed najmočnejših mladik. Biki naj bodo, ako je le mogoče, zgornje najviše mladike, da trta nizka ostane, ker se biki drugo leto po-režejo. Se vé 7 da se takim trtam prihodnje leto ne sme toliko naložiti ; namesti teh pa bodo druge trte sposobne. Nektere trte jako v les rastejo, kakor: šilhar, izabela itd. Tem se po dva in še več bikov, pa en ali dva reznika pustita ; prva trta sicer ne rodi, drugi pa ne škoduje. Je pa tudi trta, ktera veliko kavrnik nastavi, grozdje se pa pouniči; taka trta naj se z boljšo pocepi ali izruje, inak nič ne pomaga. Na brajdah so slobodno 3 ali 4 čevlje dolgi biki, ako je trta močna. Na velicih brajdah pri poslopjih se more tako ena trta počasi na vse kraje razpeljati, da veliko grozdja dá. Pred 4 leti sem neki trti 4 mladike na dolgost enega sežnja razpeljal; trta zdaj lepo raste in rada rodi ; toda vino na brajdah ni dobro. Za brajde so večidel vse trte žlahnih plemen sposobne in naj bolj še. Na čirunice rezati ni varno, ker navadno na zgornje dve ali 3 očke žene, reznik s tremi očesi pa izostane, ne žene, in visok, krempljast, grd trs postane. Bolje kaže, ji dva krajša reznika naložiti. Stara koža na trti se mora odrgniti, in jej vse nepotrebne gumpe, kremplji, odžagati; skorja pa obere in potrga. Kadar toča poslednje dni maja ali prve dni rožnika (junija) trto potolče in so mladike zeló poškodovane, se zopet do enega očeša obrežejo; kajti upati je, da saj za reznike trta dozori, ako je le količkaj jesen lepa. Pozneje se že nič več ne dá storiti. Ako pa je spomladanski mraz trti škodoval, se tudi do enega očeša obrežejo bolj odgnane mladike. Ravno tako je ravnati o smodu. V tem ocesu se trta sopet oživí, da je še kaj sadu dočakovati. Eno leto se na tak način vsigdar pridobi. (Dal. prih.) 0 pogozđevanji Krasa. Vsacemu kraškemu domoljubu je článek v 33. listu „Novic", kteri napoveduje prihod avstrijskega gozdnar-skega društva iz Dunaja na Kras, gotovo z veseljem napolnil srce; znamenje resnično je tedaj to, da se hoče pustému in skalovnemu Krasu zopet zeleno krilo ko bram'oa zoper silovito burjo, zatiravko te dežele, napraviti, ter njegovim revnim a pridnim in poštenim stanovalcem na boljši stan pripomoči. — Ne dá se tajiti , da tudi do sedaj se je po Krasu sèm ter tjè že veliko s pogozdovanjem trudilo; veliko tlake je že bilo z napravljanjem drevesnic, s presajo drevesec po gmaj-nah ali pašnikih, tudi s sejanjem raznih semen, s pisanjem skoraj po vseh časnikih; vec javnih zborov se je iz tega namena že sešlo; dosti so si že komisije, poslane od slavne c. kr. deželne oblastnije iz Trsta, za ovi cilj prizadevale, pa vse to je bilo z malo izjemki do sedaj nedosledno prizadetje. — Drevesnice, kterih pri več soseskah na gornjem Krasu nahajamo, mora se reči, da so prav izvrstne , iz njih se že prav plemenita dre-vesca na kviško dvigajo , sadike morale bi po přesaji napredovati, ako bi se v pripravno zemljo skrbno pre-sajale, in saj prvo poletje z vodo zalivale. Pa na Krasu vsako poletje vode še za navadne potrebe prirnanjkuje, zraven pa solnce skozi celih pet mesecev tako neusmi-ljeno pripeka 7 da sogreta tla skozi obutev pečejo. — Dosti se je iz domačih drevesnic in iz druzih dežel prinesenih drevesec po 2 do 5 let starih posadilo, namreč: dvoji hrast, građen in gnjilec, občni borovec, jesen, drobnice, lesnika, crni in beli gaber, dvojni brest, javor, klen itd. pa vse nedosledno, zakaj ta drevca so tako omagala, kakor riba, če jo iz vode na suho potegneš, in večidel so že v prvem letu, in leto za letom se popoinoma posušila, da še znamenja ni ostalo od njih. — Pa to nas nima, dragi rojaci, nikakor ob nado spraviti, čeravno je bilo dosti truda zastonj , a povsod ni bila taka, posebno pa poleg BazoviceinRodika net tukaj so se skoraj vsa posajena drevca kaj lepo uko-reničila, in lepo v rasti napredujejo, ker jih po navodu domoljubnih gospodov umetno sadîé in saj prvo poletje z vodo pridno zalivajo; to ti je edini pripomoček na plitvem Krasu, da se more drevo ukoreničiti, potem pa si že lože naprej pomaga. — Tudi po debelinah je treba sadikam z mokroto pomagati; to vidimo na priliko pri Senožecah v Lozi gosp. kneza Porcia, kjer je marljivi viši logar in grajščinski ravnatelj gosp Filib. Pavlin več oralov s hojevimi, smrekovimi in borovče-vimi sadikami zasadil, in s semenom razne jelovine na-sejal. Te rasti so ti tako plemenite in lepe, da si lepših misliti ne moreš ; pa kaj je pomagalo, da so take? Čeravno rastejo te sadike na najbolji gozdni zemlji, in so obdane z visokimi bukvami, ktere jih solnčnega pripeka nekoliko branijo, vendar jih g. Pavlin vsako poletje daje pridno z vodo zalivati, v ta namen si je tudi nalašč napravil kale, kamor se ob deževji voda steka. *) Resnica dognana je, da na Krasu je vsa zemlja zeló plodna, da tedaj vsaka rast prav naglo na kviško gré, če je ne posmodi suša, ktera pa Krasu malo kadaj prizanese. Tedaj z mokroto se na Krasu ravno kot povsod rastlinam pomaga. — Naj bi se tedaj na Krasu y *) Želeti je, da bi se v gozdnarstvu in vseh sèm spadajočih umet- nostih visokoučeni Pavlin imenovani družbi přidružil. Pis. 279 najpred za vodo skrbelo in zave L £i kolarji 7 strugarji 7 tudi listi zdá toliko, kolikor 7 libre dobro spravljenega libre sená za krmo : cvete tesarji za podstrešja itd. Za kurjavo se meri z buko- konec meseca marca ali prve dni aprila, dolg 7 7 v* predn vim kot 80: ÍOO. 4. Jesen (fraxinus excelsior); to drevo zeló vspešno raste, posebno v mladosti, tako da na pripravni ze m l j i v 70 80 letih 80-100' visočine in ozelení, seme je zrelo okoli konca meseca maja. Vsi drugi topoli, na pr.: „populus nigra, populus canaden imajo skor po 7 populus alba, populus italica srednje debelosti dožene; raste tudi do 150 let prav gladko in čisto deblo do 30' visokosti svoje kemu vremenu se dobro brani, njegov les je kaj gibčen poima vsa- 813, polno lastnost jagnjeda, razun itd in mastno zemlj tega, da ljubij mokro 7 čvirih, tedaj za suhi Kras niso. jbolje rastejo pri vodah in na mo 7 Kost rabijo ga kolarji, mizarji itd. pitan (castanea vesca) ; to drevo je 7 njega delajo, cvesti začne prve dni maja meseca v lco jc giu^uu, ». uuo vauj jj i t a u ^aoiauuc» vcowj . n- tudi vesla večidel iz dobro znano in njegova korist, ljubi plodovito 7 predno 7 bolj pe šceno ilovno zemljo, le za burjo dosti ne mara; po kra pOpje popoka , ^mu , xvui^iv «►VIAJWJ Y ^ ^ ^ ^ w * ^ «^XLJ. ^v/nuwii skali, zori oktobra in odpada novembra in še kasneje; trden in obstojec, svoj za kurjavo ima ravno tisto vrednost kot bukovina, tudi doseže 60—70' visočine seme ktero komaj v 18 mesecih ških dolinah je vendar pripraven 7 njego v les zeló rast dovrší v 60 do 80 letih 7 listje njegovo je izdatna klaja za ovce in govedino ; Divji kostanj (aesculus hippocastanum) ; to cvetje njegovo in španjsko muho, ktera ima na njem drevo je po Krasu tudi dobro znano, in se marsikje svoj dom, v lekarnicah drago placujejo, 7 nahaja ; on prav košato raste in ae burje ne ustraši tedaj je dobra bramba zoper kraško burjo, ima rad *) Najbolj za to rabo je drevno perje ali listje sami posekáno. med šmarnimi ma- Pis. peščeno rahlo zemljo, je zeló rodovit in po semenu tudi prešiči segajo, na Nemškem v Draždanah celó moko * 280 iz njega napravljajo, to drevo raste hitro in 50 60' visoko. Murva (morus alba); koristi tega drevesa so slavne „Novice" že velikokrat natančno naštevale, le to še priporočamo, da si teh dreves kolikor mogoče domá izrodimo, zakaj domača se boljše obnašajo. jem obsadili, ali pa če je lega potem, namreč če so v kaki dolinki, s semenom raznih imenovanih plemen na-sejali, tako bi se neizreceno veliko dreves, domaći zemlji priličnih, za presajo priredilo. Krasa Dragi rojaci! to je moje mnenje o pogozdevanji uuiuuv;« »v kar Vam je po volji, obdržite, kar vam ni všeč, Drob nica ali divja hruška (pirus comma- ali popravite ali zavržite, vse pa Vam iz čistega domo nis) ; mati vseh naših požlahnjenih hrušek; le s nika ljubja podam v prevdarek. ali divja jablana (pirus malu3), mati vseh požlahnjenih jablan; korist teh dveh dreves je vsakemu živému člověku znana, na Krasu celó samotni rastete radi. Drevesa, kterih koristi sem Vam tukaj nekoliko na kratko razložil, so za Kras pristojna; rekel bo kdo, Senožečah sv. Jerneja dan. J. Zelen. Narodne stvari* za ktere se Je na Krasu kje je pa hrastje in borovje že dosti trudilo in tlake storilo? Borovina in jelovina Glasi domorodni o novem časa. se Krasu nikakor ne pristoji, k večemu po kakih osoj- nih strminah na brdni ali brodnični zemlji. Ziv dokaz (Dalje.) Iz Kranjskoga. A. D, Ali zdaj navstane vprašanje: kako bi se vendar imamo na vrtu bogatega Tržačana v Sežani, ondi se to dala zamašiti tista luknja , iz ktere toliko zla izhaja? «drevje kolikor je treba, glešta, pa vendar nima vspeha, Kako bi se Avstrija iz sedanjih ustavnih homatij tako kterega bi imelo imeti, ter veduo zaostaja. — Hrasta rešila, da bi vsem narodom svojim enako skrbna mati se tudi obá nahajata, namreč: gnjilec (quercus pedun- in nobenemu mačeha ne bila in tako svoj edinopravi culata) in građen (quercus robur), pa prav po malem, namen dosegla? kajti dobro in globoko zemljo lj ubita, ktere pa na Krasu ne najdeta f razun v kaki dolinki. Rekel bo tudi kdo: vorom: z dualizmom. Kako pa, da je ondi lepo rastel pred 200 leti ko Magjari so na to vprašanje hitro pripravni z odgo- razdeljenje Jô avstrijske države na dva kosa Dualizem, to je: tako » da bi to stran bil Kras pokrit s samim neizmernim gozdom šibkega Litave Nemci si pridržali, a ono stran Magjarom v skrb hrasta? — Prav lahko je to bilo, ker je od večnih in varstvo izročili, to je po njih mislih tišti edinopravi Časov bilo vse skalo vje, kar ga zdaj po vrhu na 4o pomoček, ki je v stanu Avstrijo iz vseh njenih sedanjih visoko vidiš, pokrito s črno rodovitno prstjo (humus zadreg resiti; to je tišti zamašek, ki bo vse luknje ne Silvester). Tudi rese lj i ko priporočajo za Kras! Ta grm pa slavno in mogočno storil. zadovoljstva in razprtije zamasi! in Avstrijo srečno, res ni vreden, da se v gozdnarstvu imenuje, zakaj vedno " Na- Dualizem je dvojen. Ce si mislimo zvezo med deželami to in ono stran Litave samo personalno borni grm ostane, nikdar ne doseže 8' visokosti. haja se ga večidel po grobljah, kamor plevice plevél (osebno), mu rečemo personalen, sicer pa realen nanašajo ; kakor sem že v „Novicah" čital, nekteri ga (deželen) dualizem. — Dandanes se veliko govori in imenujejo „mahaleph'*' (?), ali ni boljše imé „lonicera piše o dualizmu. Pa vzemimo personalnega po xylosteum", kakor gagozdnar imenuje; pa pustimo ga, kterem bi Nemcoslovani in Prekolitavci samo v ose bi najboljši je za cevi pri lulah in za to naj tudi ostane, vladarjevi zedinjeni Prvi pogoj vendar še zmiraj je in ostane razdelitev bili, ali real ne g a da bi nam reč u.«4 j u v 1 uvuiuj vui Min, au i g a i u & g a i ua ui uatu dežele prekolitavske imele svoje lastno mi ašnikov, če se hoče kamnitemu Krasu z drevjem močno nisterstvo in svoj glavni zbor v Peštu, dežele rilo napraviti, — to nam priča po vsem Krasu vsak nemsko-slovanske zopet svoje posebno minister- rv 1 uv uapiavivi , - i/u uarn 11 uu v o^m ivi aou voaa u v »uoav o šopek borne hrastovine, bresta, gabra itd. v ogradi s stvo in svoj ožji državni zbor ; a za vse skup ) da bi suhim zidom obdani kajti ondi kjer vsak lastnik se ustanovilo za nektere zadeve celokupni državni zbor, priložno trebi ali čisti in z drevjem zasaja s kterim so v zadnjem času posebno slovanski listi na- Ko se je pred nekaj časom nek viši gozdnar iz polnjeni, čisto prazno in nepotrebno v državi, ki ima Dunaja po tržaški cesti proti Storjam peljal, zagledal polovico slovanskih prebivavcev. Ali če pomislimo, koje, predno se pride do imenovanega sela, na levi in liko visoke gospode, ki ima čast in oblast v rokah desni strani hrastovino, ki po ogradah raste, ter veselo prizadevanje Slovanov po dosegi obljubljene ravnopravnosti še vedno po stari navadi zasmehuje in prezira, > V8klikne 7 77 der Karst schaut nicht so arg aus, wie ihn die Zeitungen schildern." To se zna, da se sèm ter tjè ker misli, da je vse ležeče le na rešenji ogrskega vidi kak šopek bornega drevja, poreče umni mož ga spremlja; al pa ne vidite > gospod 7 da je svet 7 ki kjer raste povsod obzidan? Vedite pa tudi, da vsaki last- vprašanja in da bode vsa Avstrija v pravém redu, kakor hitro se Magjarom toliko pravic podělí, da bodo zado- če zraven tega še pomislimo, kako se v novej- nik med tem, ko svet kamenja čisti, svoje drevje ravno sem času ogrski domoljubi v najviše državne službe 7 učeni gozdnar postavljajo, o slovanskih pa tega ne slišimo tako glešta, kakor sadna drevesca na vrtu mu na to reče: ,,So wáre es zweckmássig, diese kahlen to pomislimo, moramo priznati 7 če vse da mu ua tvj icoQ . rvaic co & w cutviuaooiii, uicoc rvauicu ty ^uiuiouluu , uiuiauau ^u^uati^ vit» gOVOrjenjO 1U piS&T- Huthweiden an die einzelnen Berechtigten zu vertheilen !" jenje o dualizmu ni povse prazno, posebno ako je novi • If* • » 1*1*1 ry I * I 1 * i ^.T * 1*1 1 P 1 jT 1 I J ï 11 ^ i j M y m zadel .1° je 7 to bi bilo Krasu na veliko korist. bi se tedaj saj manj kamniti pašniki razdelili, j^uau^m^ u^am. — » 0iv,u ri«« pa naj bi bil vsak deležnik, da ima dobíjeni del v do- nemogoče, da bi se še dualistični eksperiment nad našo pnslo meha kaj moke, da bi se po dua-Slabejši in kamnitejši pašniki pa naj bi lističnem potu zadeve avstrijskih narodov na obče za Naj ogrski kancelar grof Majlath, kakor se sem ter tje se zavezan petá, res dualizmu udan. Vsled vsega tega res ni ločenem času, s toliko in toliko ukorenicenimi drevesi že toliko poskušano Avstrijo poskušal; ali da obsaditi, če ne, zapade v določeno kažen in svét se mu iz tega dualističnega bode vzel. se kolikor je mogoče, na soseskine stroške ali z drev- dovoljstvo poravnale, da bi se na tem potu Avstrija po- 281 krepčala in slavna in raogočna postala; to je po naših mislih popolnoma — nemogoce. Trnje ne bo nikdar grozdja rodilo in dualizem v Avstrii ne sreče ne blagostanja , to je gotovo ko amen v očenašu. In vsak, kdor misli po tem potu Avstrii na noge pomagati ; je hoté ali nehoté njen največi sovražnik. Marsikdo se tolaži zdaj s tem, da nam vprihodnje, naj vlada kdor hoče in kakor hoče, slabše iti ne more, kakor nam gré zdaj ; ali naj obveljá dualizem, naj Nemci v družbi in s pomočjo Magjarov dosežejo to, Česar sami niso mogli, naglo se bo vsakdo prepričal, da je še slabše mogoče. Kakor hitro bi namreč dualizem obveljal, bi ravnopravnosti narodni in ž njo vred sreči in blagostanju Avstrije popolnoma odkljenkalo. Slovani, ta največi in najzvesteji narod avstrijski, postali bi popolnoma odvisni od milosti Nemcev in Magjarov; postali bi njihove „partes adnexae" in to bi gotovo vzrokovalo strašno nezadovoljstvo in Bog vé, kaj še, kajti še mali črviček Be brani, če ga hočeš streti. Imajo sicer sladké besede: „vsakemu svoje" vedno na jeziku, eni ko drugi trdijo, da nam hočejo kruh ravnopravnosti ravno tako rezati ko sami sebi ; ali koliko je besedám verjeti, smo se do sita prepričali iz obravnav državnega zbora, ko so Slovani svoje muke in rane razodevali in prenapeti Nemci jim mazilo nemške kulture pridno na-nje pokladali. Tretji del sedanje Nemčije je bil nekdaj slovanska zemlja , in vendar slišimo v vseh shodih prav glasno, da je Nemcem njih nemški „Vaterland" še zmiraj pre-majhen ! Iz tega je razvidno, kaj caka nas Slovane, če smo v svojih domaćih, narodnih zadevah od Nemcev odvisni. In kaj se hoče od Magjarov pričakovati, kterim vedno souvrainstvo magjarskega naroda in tisti silni „Magjarorszag", ki bi se razprostiral od Karpatov do Adrije in črnega morja, po glavi blodi. Kako Magjari o Slovanih mislijo, glej „Társalkodó" 1846. leta, št. 8, ki naravnost pravi: „van egy hazanak eleg ferge, melly meghizik ugyan rajta, de hangjait nyívákolni sem tudja." Resnično, njihovim prisegam o ravnopravnosti je toliko verovati, ko prisegam tište lisice, ki je s perutnino večno prijateljstvo sklepala. Na vsak način toraj: Bog nas varuj dualizma! Kakor hitro bi on resnica postal, bi se zaupanje Slo-vanov v obupanje spremenilo, in to ni kar si bodi, kajti Slovanov je 18, reci — osemnajst milijonov v Avstrii. Upamo toraj, da novo ministerstvo tega pogu-bonosnega pota nikdar nastopilo ne bode. (Dalje prihodnjič.) Notranja Avstrija, kedaj in kako je bila ustanovljena« Gosp. Peter pl. Radič v „Triglavu" štev. 67, to stvar pripoveduje tako-le: „Cesar Ferdinand I. razdelil je pred svojo smrtjo (t 25. julija 1564. 1.) svojo Avstrijo trem sinovom; naj- mlajšemu, nadvojvodu Kar o lu dal je: Stajarsko, Koroško, Kranjsko, Grorisko, Istrijo in Trst z naslovom: „no tra nje Avstrijo." Malo tednov po očetovi smrti Karol popraša dvornega svojega kan-celarja, kako da bi se v teh deželah dale vrediti de-narstvene in sodnijske zadeve, in koliko svetovavcev da bi vsaka potřebovala. Že septembra meseca dal je notranji Avstrii Janeza Jurja barona Mordaksta za dvornega komernika, kar je skoro to, kar današnji finančini minister. Tako bila je ustanovljena notranje-avstrijska dvorna kamera, ali kakor bi danes rekli, deuarstveno ministerstvo. — Za sodnijske stvari osnoval je notranje-avstrijsko vlado, ktera je bila najviša sodnija za notranjo Avstrijo, — Najviši politiški urad — dvorno kancelarijo v današnjem pomenu, ustanovil je prihodnje leto 1865, tedaj ravno pred 300 leti , imenoval jo je tajno svetovavstvo vse notranje Avstrije, ter jej na čelo postavil predsednika. Ta urad seje pozneje imenovah „tajni urad", „deputacija", 1748. leta „representacija", poslednjič ,,gu- bernija." — Zavoljo večkratnih turskih napadov osnoval je pri svoji vladi tudi nekako voj nisko ministerstvo v dvorném vojnem svetovavstvu. Vse to je upravi notranje Avstrije popolnoma zadostovalo in te-dajšnjim potřebám zedinjenih teh dežel. Pri vseh teh prenaredbah ozir uradov in uradnikov vodila ga je ravnopravnost do imenovanih dežel. Pri najviših službah imela je vsaka dežela določeno število svojih zastop-nikov. Kranjska na pr. imela je pri tajném in dvorném vojnem svetovavstvu po dva, pri dvorni kameri in vladi po enega rojaka;^v predsedništvu (poglavarstvu) vrstili so se Kranjci s Stajarci in Korošci. Tako na pr. za Stobejem, lavantinskim škofom, na tej najviši stopnji nahajamo ljubljanskega škofa Tomaža Krena. Ozir po svetu. * O naselitvi v Srbii. (Konec.) §. 9. Od dobljene živali sme naselnik v posebnih sluČajih po dovoljenji županovem in v pričo dveh so-sedov ktero prodati; al v takem slučaji je on dolžan za mesec dni drugo žival na mesto prodane si preskr-beti. S priplodom žival (prirojenimi mladimi) sme naselnik po svoji volji ravnati; kar prirodi, je njegovo. §. 10. Kadar naselnik petnajst let tukajšnjega življenja v obdelovanji dane mu zemlje, izdržavanji hiše (kuče) in druzega mu danega premakljivega imenja iz-polni, takrat V3e to postane njegovo sobstveno premo-ženje, s kterim sme po svoji volji gospodariti. Vsa ta dobra po zakonu nasledujejo otroci naselnikovi, ako jim je med tem oče umri, z vsemi pravicami in dolžnostimi, ktere je imel njih oče. §. 11. Naselnici so oslobođeni za pet let vseh državnih teret (dolžnosti), od vojne službe v stojeći vojski za deset let, od narodne vojske za pet let; al terete (dolžnosti) občinske morajo precej nositi in ravno tako morajo tudi vojne dolžnosti izvrševati, kadar jih gosposka v izvanredni potrebi v to pokliče. §. 12. Minister finančini pooblasten je postaviti odbor, kteremu gré skrb za naselnike, in pooblasten je, dajati zakone, ki se njemu zdé potrebni. §. 13. Priporočamo našemu ministru financije, da zakon obnaroduje in o izvrševanji njegovem skrbi; go-sposkam pa zapovedujemo, da po njem postopajo in vsakemu, da se mu pokorava. 10. februarja 1856 v Belgradu. M. M. O bre no vic s. r. R. Lešj ani n s. r., K. Uukić s. r., minister pravde, čuvar drž. pečata. minister financije. Predragi Slovenci! Jaz mislim, da so to naselnikom ugodne postave. Trudaljubni in pošteni Slovenci gotovo bolj pametno storite, ako idete v plodno, pa kaj malo obděláno Srbijo, kakor pa da na Ameriko mislite. Amerika je dalječ, potovanje po širokém morji drago! Tjè greste na negotovost, in bati se je, da vaše upanje po vodi splava. Pa ako tudi v Ameriko priplavate — kaj hoćete početi, ako Vam tam ni všeč? Brez cvenka nazaj nikakor ne morete. In ako v Ameriki ostanete , Bog zná! kaj bo iz Vas poštenih Slovencev in Vaših otrok? Slovenci gotovo ne! Vam že domá za narodnost trda poje; al v Ameriki se bo izgubila pest Slovencev, ko kaplja v morji! 282 Na bahajoče Ogrsko nikakor misliti ne smete Ako srce nam v prsih in vedé da takrat zamoremo is a uaiiajuuc vygiôivu iiiftttůui luisiiki uc ouicic; »»vu um^ » ^oiu iu y tue , ua ic tatviab ^auiui crnu bi bilo na Ogrskem dobro , ne bi od tam vsako leto vredno slovesnost slovenskega mesta obhajati, če se prišlo v Srbii toliko ljudi, da ne vedó, kam ž njimi Slovenec Slovencu druži Jaz mislim, da je bolje, da domá pošteni, slovenski siromaki ostanete, kakor pa da greste na Ogrsko boste Vi in Vaši otroci za\ bratj Sokolci" s predrag smo izustili želj i naj bi nas nam i ua ^icotc u ck vgiottv/j ivjci J & oljo prevelicih davkov sicer ljubne podp kajti nemogoče bi nam bilo y nazočnostjo počastili samim brez vaše domo > dovršiti to . česar si želimo stari siromaki ostali, ali ne slovenski; ampak madj ski, vlaški, nemški, srbski in Bog vé, kakošni še ! temu nam je bil dvoj Nagib radi bi namreč pokazali Jaz mislim y kak ne moret t v °J dom y v se jbolje, da greste v Srbijo, Triglavom v ■■■■■■ ■■■■■■■■■■■I da tudi na bregovih Krke Slovenci bivajo, istega značaja, istega domoljubj a, kakoršnega so oni pod velikanskim kamor Vam je pot bliža in cenejša napravite si plave (flose) pa, bajd Ako ni po Savi drug y y tudi želimo čitati v letniku našega mesta K /\ /M . t • • i r>é ti % « m % da svečanost oOOletnice in prihod „Sokolcev" > bil srbski Novomestu rojstni dan narodnega gibanj Žel J« jo smo braci! Ako Vas več roďovin pride, morete tukaj svoje Vam odkrili in domoljubna prijaznost vrlih sinov mile slovenske vasi, mesta, šole, občine, duhovne itd. imeti. majke Slave nam je polnila radostnim srcem Kteri kraj v Srbii bi bil za ne vém. Mislim pa, da bi najbolj Slovence najbolji, smo novico Vašega prihoda zaslišali — danes pa hiteli bilo da se levega obala naše Save držite in se tam naselite. Tudi lepa bele Ljublj moravska dolina, mislim, ne bi bila napačna. Al Bog naproti Vam, ki ste prišli iz središča Slovenskeg iz duhu združeni se danes tudi telesno družimo; pozdravljajo Vas nazoči in vsi rodoljubi Do IJLI \J X c\ V OIV Cm UUlliiU y Ili lUll lu y li v iv/i x x v-v AAt j-/ O — ^ w 1 ^ v. . -j j ^ ' w w* « u ▼ w a a-/ w zná! ako priđete na vpraviteljstvene stroške v Srbijo, lenske, kterim ni mogoče, da bi Vas z bratovskim po w r • • . • • i i f\ , /i \ i • i____• i • J__• • i . • iii« kam Vas bo gosp. minister financije poslal? Gotovo y y ljubom sprejel y toraj vsi radostno iz enega grla kli kjer je aselnikov najbolj treba. Pa Ali ima ali nima kaj denarj je to, ne vem čemo: „Na zdravje! dobro došli, bratje Sokolci v No še v SVOJ kasi vomestu Eden izmed Sokolcev za naselnike, tudi ne vem. Pa ako ga nima y dobil se je Novomeščanom lepo zahvalil za Ravnikar se bo ker po omenjenem paragrafu se mora vsako leto potrebni denar za naselnike preskrbeti. Letos, mislim, da so ga mnogi naseljeni Bosnjaki potrošili Na mostu PnJ sprejem došli" rih oblok z naslovom : „Dobro bil velik stalo 18 belo-oblečenih meških deklic, kte ; tu je ste Sokolcem přinesli vsaka venec s slovenskimi Ako hoćete, jaz lahko poprašam in vam povem, kaj in kako? Z Bogom tej stvari gospoda ministra barvami. Venca so Sokolci djali na svojo kra stavo. Potem sta stopila 2 Sokolca spredej ak za-na Kragujevacu. Vaš slovenski brat dr. Janez Podliščekov. eno stran deklic, in tako je stopal yy Južni Sokol v ve- Dopisi. Celje. čitalnici celjski bode 3. septembra t. beseda, h kteri se častiti udje uljudno vabijo s pristav-kom, da bode se beseda s šaloigro „Dvoboj" začela. selo Novomesto! Od vseh straní so doneli „Na zdravje-in živili-klici." Ko so Sokolci na trg prišli, spravili so zastavo v hišo, kjer je bilo stanovanje priprav za častitega g. dr. Costa, Sokolovega načelnika Tro- bentači sokolovi dali so znamenje, da se naj Sokolci podaj v odločene hiše Kmali potem y to je y y eni so bili prijazno sprejeti popoldne Je bil v dre Od sv. Križa pri Rogatcu Komaj Odbor. vrli zi- darski mojster gosp. Madile svojo umetnost pokazal. ko je cerkev sv. Križa pri Slatini zidal, že je drugi umet- nazočnostjo voredu javni obed novomeških ubozih na mestne stroške* Visokočastiti prošt in visokočastiti predstojnik meške I H mtÊÊ Hsvojo bili okrajne pa še drugi gospodje so počastili Komaj odbila ura boge ze so se nik svoj OV. JLVll^a Uli kJ 1 L1 LI 1 zaucll, ZiO JO UlU^l Uliici- umíívvuvowjvi V i_Lj nj j ^ uuuiia uia -X, Lt\j ao uu krasno in veličastno delo v našo novo cerkev zbrali Sokolci, novomeška muzika in silno veliko ljud postavil in res y delo naredil. Ta prekrasna reč so kar se more reči, pravo mojstersko stva, in vse je šio na ..trato gle y ktere vsod dobro znani mojster gosp. Fr. Ks je po v dovršil Te y je tako veličasten, njezen in moćan para, vseh krajev iz Ogrskega, Hrvatskeg ! čast imajo 24 spremenov, kterih Ljub lica. zbranih Smem yy reči, da y bilo okoli bila ljudsk vese- do tisoc ljudi Kmali so se snidili Sokolci in telovadili kar so mestnj in ]judj > iz okolice pazno gledali in da mu ga ni blizo občudovaii. Namestnik deželnega kranjskega zastop kar so pričali častiti slatinski gospodj gosti IZ nika vitez Bozicio, visokočastiti prost y škeg y Nemškeg itd Hvala y govo izvrstno delo Kranjskega, La tedaj za nje nik novomeške sodnije, predstojnik meške okraj predsed itd mu so počastili Sokolce pnčujočnostj Potem so jeli Sokolci plesati, in ko se je pa mračiti začelo, za- Dalj zjutraj Iz IVovomesta. (Petstoletnica 19. 20. 21. avgusta. peli so krasne slovenske pesme! Ljudsko veselico skle in konec.l V. O V nedelj y 20. avgusta, ob y prišli so vrli krški mestnj yy Žabi pal umetalni ogenj ob pol zvecer se i vasi" dalo nazaj v mesto in v kazino so jih sprejeli meški, s kterimi so se podali h kasarni, Vse e vse po so Sokolci napra se trio v dvorani So in od tod ob 9. uri v frančiškansko cerkev, kj Je bila {{ slovesná sv. maša. Najbolj radovedni pa so bili vsi in kar je bilo ljudstva od daleč v mesto vanje mestnjani prišlo, videti povabljene „Sokolce." — Že ob 11 traj se je zbralo veliko, veliko ljudstva na mostu Kandi veže mesto s predmestjem „Kandij vili izvrstno „besedo.ť kolci pevci so vrlo zapeli: „Naprej", „Ilirijo oživlj „Strunám", „Domovino" in smešno „Radostno poto " Slava-klici so y y ki zadoneli po vsaki pesmi ; nektere igra i pesme so morali Sokolci še v drugo zapeti. Potem je gosp Kos krasno in ginlj na gosli yy Advo u in v v se Ali venske ob pol ene popold prišli ti vrli sinovi slo- ki in zdravje-gl sedaj dosegl přejeti so bili od meške muzične bande ze nad poldrugi tisoc í po ljudi yjKÀ iliivoau 1X1 ouauuuj ▼ a ±x ^viwaví topnjo vrlosti in zrelosti, in za Vašo blag kata" (spevoigra) pa sta sklenila ob pol 11. uri zvečer zanimivo „besedo." Njeno vstopnino (77 gld.) so izroeili vrli Sokolci mestu! Presrčna hvala Vam za Vaš trud srce ; krasni slovenski sinovi nouu jj li u i jc čakalo na-nje. ^«^iju . . . - so jih sprejeli že pred predmestjem Kan- nici pri gosp. Brunerju so se potem zbrali Sokolci in Na bljivi ostanete mestu in vsi Dolenski , nepo gostiv dij y in potem pozdravi tukajšnj c. d častiti gosp. Ravnikar „Sokolce" s temi-le besedami pravdnik mestnjani in so bili židane yy Praznovaje ôOOletnico novomeško se je pri tukajšnjih spravila mestnj domoljubih želja zbudila, da bi današnji dan za doien- je bila slovesná Pondeljek (21. avg.) zjutraj Budnica na noge klep petstoletnice! Ob 9. zjutraj sko stran zlata zora lenše dobe top mm immi mm m^mm mestni Domoljubno Potem ob 10. slovesná sv. maša v kapitelski cerkvi seja in županov nagovor v 283 Sokolci so pri masi pomagali s petjem in z godbo! Ob '/« 12. vfu /4 so marširali meški in krški mestnjani, j< pali s Sokolci na trg, kjer so se razšli. Sokolci so se p h «il i i • t 1 • w w • a M v v 1 v 1 # j sto- uradnikov, namreč gg. Brolicha in dr. Schoppl-na; ktera menda tudi nista podpisala, in tretjic v tem da bili podali k strelišču in kopališču, ker so še peli. mest- ) g pis m o d b o kt Je v domačem iz ljublj an skega mest lovenskem njani pa so šli ali domu ali pa h kosarni, ker je bil jezik Ob eni popoldne se je zbralo mnogo go- tako-le javni obed. na D u n a j. Važna ta zaupnica se spodov vseh stanov h skupnemu obědu v kazini. Mestna muzika je prav vrlo igrala med jedjo. Tudi Sokolci so bili povabljeni, vendar so se zahvalili za to čast. Ekscelencija! Od Njih ces. kralj, apostoljskega Veličanstva OU U1L1 J/U V « U 1 J ^ U 1 J V UUUWl uv WV MIAUT M44A«. €*\M l/V VMWVf ^ ^ * J * " vvw" U U W V AJ kj tt « V Kj JU Kj Ck LL O t V Ck J pF6* Marsiktera napitnica je bila sprožena pri tem obedu, so- svitlega Cesarja in Gospoda našega, pozvani v sveto-sebno na našega svitlega in ljubljenega cesarja F ran ca vavstvo prestola Njihovega, da bi se zadostilo očitnim Jožefa I., njegovo rodovino, na avstrijansko armado, potřebám kraljestev in dežel avstrijskih in ustrezalo željam vseh narodov njenih, je Ekscelencija Vaša brž na novomeško muziko, na vrle Sokolce in na novome- ške gospé Ob "^f "" ---------------"~-J-----------"J^"4" 7 ^a^viuuuij« » «o« popoldne pa se je podalo nekoliko îzpoznala, da je treba ukrépiti tište naprave, po kterih Sokolcev iz Novomesta v Ljubljano. Dosti mestnjanov se narodi udeležiti morejo javnega življenja ne v za- lih je daleč spremljalo! Ob 8. zvečer je bil ples.JDvo- konedajavnem, temuč tudi v administrativnem oziru. rana je bila tako polna, kakor še nikoli prej Do tej zavesti ste v Svojem pismu do c. k. deželnih torek zjutraj ob pol 10. pa so se zbrali ostali zjutraj so plesali! —Tako je bila končana petstoietnica. glavarjev, Preuzvišeni Gospod, političinim oblastnijam zaznamovali taka vodila, da se jim na licu vidi, da po Sokolci k odhodu. Neradi so se ločili mestnjani od njih more popolno veljavo zadobiti avtonomija in samo- Sokolcev, kajti jako zeló so se bili jim prikupili ) in Sokolci od sprejeli mestnjanov, kteri so jih bili tako prijazno opravstvo, kakor tudi popolna ravnopravnost národna. Zlate te besede Vaše so narode vseh kraljestev in in tako zeló častili. Ali moralo je biti tako; deželá velike Avstrije navdale s prisrčno radostjo ! ločitev je težka, vendar spomin na lepe dni ostane! Tudi občinski zbor glavnega našega mesta je v Mestna muzika in mnogo mestnjanov je spremilo So- svoji seji 14. dne_t. m. pravila ta pozdravljal veselega kolce daleč od mesta. „Na zdravje i( in „živili-kliciť c srca in sklenil, Ekscelencii Vaši razodeti ta~ čutila in spremljali so Sokolce v stolno mesto, belo Ljubljano! pokloniti Vam zaupno pismo, ker je za trdno prepričan To so bili lepi, veseli dnevi novomeške ŠOOletnice! da preblagi Vaši nameni morejo blagoslovni sad le tadaj 9 Živi naj Novomesto!! * Nedeljo 27. pa se je zbralo 20 gospodov, da y so se roditi avtonomnih krogov. ako se vlada zanašati more na krepko podporo posvetovali o pravilih prihodnje čitalnice! Zedinili so se že, in sklenili, da se prošnja za dovoljenje kmali Vaša o nastopu visoke Svoje službe slovesno oklicala trdni svesti, da pravila, ki jih je Ekscelencija odpošlje viši vomeška! !" uradnii. — Toraj „živi nova čitalnica no- se bojo tudi brez prikratbe v djanji izpeljala 9 se Iz Vrem 21. avg. R. Njih Veličanstvi : cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana sta v pripomoć novega pokrivanja po burji raztrganih stolpov in za zib- ijemo v sladki nadi, da bote avtonomijo mestne občine naše pod Svoje mogočno krilo vzeli o tem, kar ji ob- tudi da bode avtono- — ^^ ^ v/ rs^r f %} Q v U V/ U JL A A V/ I V \J V A JUL J JL¥ tr* A. J činski zakon že sedaj prilastuje, pa njene pravice razširile, kolikor je mogoce in treba 9 olepšanje farne cerkve v Vremah 300 gold, milostljivo podariti blagovolila. Vi pava 26. avg. ( Vinorejcem vipavske okolice.) Gosp. dr. Schwegel, c. kr. okraj ni zdravnik v Vipavi, je mimo svojih drugih učenosti že deij časa svojo pozornost na naša vina obračal in se s preiskovanjem pečá, kako veljave, krajev. _ vinoreji, gosp. Babóta na Dunaji mija popolna. Saj ste, Preuzvišeni Gospod, v slavni okolnici Svoji Sami rekli, da štejete med najblažje pri-zadeve sedanjega časa to, da se čedalje bolj razširja 9 «»^Vi w w v/ M v \AMUJ V7MUU VV J VIW U V VV/UUilV M VII I. M^UA&J I, okrožje tistih zadév, ktere spadajo v samopravje onih kterih se v prvi vrsti tičejo. Naj mili Bog blagoslovi delovanje Vaše Ekscelencije na blagor naši domovini in vesoljni Avstrii! Iz občinskega zbora glavnega mesta Vojvodine kranjske v Ljubljani 16. avgusta 1865. Gospod mestni župan dr. Costa iz Dunaja piše veiifco vaznega zapazii, Kar je našim vinorejcem in pe- „Triglavu", da je to zaupnico 26. avgusta izročil grofu čavcem z vinom silno potrebno vedeti, da ga dobro Belkrediju, kteri jo je blagovoljno sprejel, ter mu na- še jim dalo pomagati do vrednosti in ktero imajo druga vina iz manj pripravnih Letos je celó govore slavnoznanega učitelja o njih ; poslušal, m si iz vredujejo. Gospod doktor je blagovolil čitavniškemu ročil ? da njegovo zahvalo sporoči ljubljanskemu mest- odboru napovedati 9 da je pripravljen, o tem nekaj go- ^^u odboru. Dalje je^ g. državni minister povdarjal > vorov imeti, ako vtegne Vipavcem s tem kaj vstreženo biti. Odbor je to nápověd radostno sprejel, in vsem, kterim je za povzdigo našega vinstva kaj mar, to je, 3. septembra t. 1., ob 5. popoldne, v šolski dvorani prvi govor o tem. Kdor kte- da imajo cesar trdno voljo, vresničiti avtonomijo srenj-sko, ktera je edina podlaga svobodnému državnemu s tem razvitku, kajti treba je, da se začne zidati od spodaj naznanuje, da bo v nedeljo 9 pa ne od zgoraj. Da se to izpelje, treba je časa 9 y na \J V» ^^^/VAU U J * KJ V/1W4AA Vi V VI. MIXA J/4 f * ^ V I V*. v želi poslušati priti, naj si preskrbi vstopni listek 9 rega odbor vsakemu radovoljno poděli, ako se skaže da mu je za podučenje o vinstvu mar. Citavniški odbor. ; vrat na nos se ne dá vse prenarediti, zlasti ondi ne kjer znano še ni okrožnih srenjskih gospósk. Dobro mu je da ima v nekih krogih mnogo nasprotnikov uu.au.yj , ua lui a v u ixi u aiugm uiuucw u«opuiiuiaw>j ki komaj čakajo prilike, da bi avtonomii izpodkopali temelj. Treba je toraj pre vidno ravnati, ter se ne pre- Iz Ljubljane. Zaupnica, ktero je 14. avgusta iz- hiteti. Poslednjič je grof Belkredi zatrjeval, da zvest rekel mestni odbor in po g. županu izročil državnemu ostane nalogi, ki mu je došla, in da hoče doslednje iz- ministru Belkredi-ju, je iz vec ozirov znamenita. Prvič peljati cesarjevo povejje. v tem, da so jo izrekli možje , kteri so do sedaj bili Naj si le v „Preši" hladijo srce oni, kterim ni na sumu, da so vladi nasprotniki; drugic v tem, da so P°^olji, daje naš mestm odbor pravila ljublj ans kega za-njo glasovali vsi pričujoči odborniki, zunaj dveh viših meščanstva tako prenaredil, da novi meščanje dotični Gospod C. Tandler je dal v Gradcu napraviti fotografy ski spominek petstoletnice, ki kaže Novomesto, na desni slovensko pesem, na levi nemško. Cena temu spominku je 20 kr. donesek namesti streliščini družbi plačujejo v meščan-sko blagajno; meščanje ljubljanski in vsi domaćini so pa s to prenaredbo jako zadovoljni ter se čudijo, da je moglo kedaj drugače biti. 284 — „Wanderer" naznanja , da je dr. Bleiweis večkrat bil pri državnem ministru ter o ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradnijah govoril ž njim. Nadjamo se dobrega vspeha.v — 9. sešitek Lukšićevih „Slavische Blatter" kinči dr. Prešernova „Napitnica" z dr. B. Ipavčevim prekrasnim napevom, ktero je v nemški jezik izvrstno prevodila vrla naša domorodkinja gospá Luiza Pes-j ako va, slovenskemu národu dika i ponos. — Te dni nas je v mestu sreČal neki prijatel. „Pomisli — nam čudé pravi — včeraj sem dobil na neko pritožbo zastran vkvartiranja od magistrata slovenski odgovor, pa še slovenski brati ne znam." Tolaži se, prijatelj — mu odvrnem — z našimi ljudmí, ki nemške odgovore iz kancelij dobivajo, pa jih tudi brati ne znajo. — In omolknil je. — „Sokolovci" vrnivši se iz Novomesta, ne morejo prehvaliti prijaznosti, gostoljubnosti i tudi rodoljubja novomeških, šentjernejških, kostajneviških in krskih prebivavcev. Kakor slišimo, sklenili so, da Novome-sčanom v posebni zahvalnici izrekó svoja čutila, brž ko se g. načelnik vrne iz Beča. — „Južni Sokol" prejel^je včeraj naslednjo zahvalnico v domačem jeziku: „Castito društvo! Mestnemu načelstvu je sveta naloga, prisrčno zahvaliti se, da ste se, čast. gospodje Sokolci, tako prijazno in obilno vde-ležili svečanosti novomeške petstoletnice ; tem bolj smo Vara , slavno društvo , za to hvaležni, kar ste pri tej priliki s slovansko blagodušnostjo v dobrotni namen napravili nepozabljivo nam „besedo." Njen obilni zne-sek, ki Vam ga hvaležni potrjujemo v priloženi pobot-nici, obrnil se bode po vašem sporočilu. Novomesto dné 27. avgusta 1865. Srenjsko predsedništvo: Vitez F i c h t e n a u" 1. r. — V nedeljo 3. septembra oddelek „Sokolcev" napravi telovadni izgred na S marno goro. Ob 5. zjutraj odrine iz Ljubljane, domu se vrne o poldne. Obleka prosta. Nekaj Sokolcev pojde naprej v Medvode. No vičar iz domaćih in ptujih dežel. Cesar so se 21. avgusta ob 7. zjutraj iz Solnograda zopet vrnili v Išel, kamor jih je obiskat opoldne pri-peljal se tudi pruski kralj. Poglavitnejše točke gaštajn-skega dogovora so: Avstrija bode upravljala .Holštajn, Slesvik pa Prusija; ozir Lauenburga se je Avstrija od-povedala svojemu pravu, a za to odpoved jej Prusija plača odškodovanje v denarjih, in sicer 2 milij. in 500.000 danskih tolarjev v srebru ; Rendsburg je namenjena za zvezno trdnjavo, Kiel pa barkostajo nemškega brodovja. Ali je ta dogovor Avstrii ali Prusii na dobiček? Skoro vsi časniki trdijo, da Prusii, nikdo pa temu dogovoru večne veijave ne prerokuje. — „Domobranu" se iz za-nesljivega vira piše, da se kmali potrdijo pravila jugo-slavjanski akademii, ktera se bode iz začetka pečala z zgodovinsko-slovniškimi in fiziško-matematičnimi védami. — 21. avg. bila je v Kromerižu sjajna slovesnost, blagoslovila se je mestna zastava „Moravan"; o tej priliki bil je shod slavjanskih pevcev. Predvečer pripeljal se je praški „Sokol" in veliko pevcev ž njim, na 200 vozéh, v vsak voz bili so vpreženi 4 konji; konji in vozovi bili so okinčani, pred vsacim vozom jezdila sta po dva hanaka v narodni obleki, mesto in okolica ste bili v kinču. Razun praških sokolovcev sešlo se je bilo več ko 30 pevških društev. Pri blagoslavljanji bilo je ljudstva zbranega nad 20 tisoč na vélikem trgu; v eni vrsti stali so telovadci, na eni pa je 600 hanakov sedelo na konjih. Po veličastni besedi brali so se neštevilni telegrami iz Češke i Moravske. Pri odhodu doneli so slava-klici Palackiju, Riegerju, Sladkovskému, Gregerju in drugim narodnjakom. — Reski mestni odbor je 18. avgusta izrekel, da na Reci ni stranke, ki bi vlekla z „italijanissimi", mesto^ pak da želi, neposrednje združeno biti s krono sv. Stefana. Reška mestna gosposka zabranila je z razsvetljenjem, zastavami in enacimi znamenji obhajati praznik sv. Stefana, zastave bile so tudi pri cerkvenem obhodu prepovedane. — Koliko se na Svicarskem izdá za šolstvo, kaže se iz naslednjega: V ciriškem kantonu znašajo za 1865. leto dotični stroški 826.600 fr. ali četrtino; v argovskem kantonu 354.359 fr. ali sedmino vseh državnih stroškov. Ni toraj čuda, da se iz lipških bukvarnic več knjig pokupi v mali Švajci, ko v véliki Avstrii. — Iz Mehike se nam naznanjate dve bitki; v prvi je 850 belgiških prostovoljcev zma-galo generala Arteago, kteri je s 3500 možmi branil mesto Takaraburo, 300 mehikancev so ubili, 165 pa vjeli ; v drugi je avstrijski general Thun po hudem tri-urnem boji v posest vzel „Kumbres de Apulka." Matičini udje, ki so do 29. avgusta 1865. 1. plaćali letnino 2a drugo matičino letor Aichholzer Albert, Albrecht Leopold, Alež Luka, Auer Pavel, Belar Leopold, BerciČ Janez, Bogolin Mihael, Brgant Valentin, Budnar Janez, Comel Andrej, Dolenec Janez, Draáler Pavel, DuhaČ Ferd., Endlicher Rudolf, Erj avec Janez, Fortuna France, Gaaperlin Gažper, GoriŠek France, Gostiaa Andrej, Gock Ferdinand, Gregorič Ignáci, Grčar Jože, Horak Ivan, Hochtl Dragotin , Hudec Aleksander, Iva-netič Martin, Jakič Anton, Jaklic Štefan, Jentl Anton, Kafol Štef, Klemenčič Anton, Klemenčic France, Klemens France, Kmetič Jože, Kolari č Jože, Kolman France, Krašovec Jernej, Kremžar Andrej, Križaj Andrej, Kržič Janez, Krsnik Jože, Kubelka Vadav, Kunčič Lovro, Kuaar Matija, Koamrl Anton, dr. L... M.., Legan France, Limavaek Peter, Lozar Jože, Majer Vincenci, Mali Ignáci, Malnar-aič Jože, dr. Mencinger Ivan, Molj Gustav, Moric Makso, Namre Anton, Ničman Henrik, Oblak France, Okorn Ignáci, Ozvald Janez, PakiČ Mihael, Paaič Janez, Pavalec Juri, Pavlica Stevo, Peharec Simon, Petek Andrej, Petini Andrej, Pivek Janez, Pokorn Anton, Polák Edvard, Potočnik Janez, Pour Edvard, PovŠe Martin, Pra-protnik Andrej, Pregelj Rajmund, Prevec Juri, Povae France, Petrič Janez, Remschmidt Ferdinand, Ripšl Mavrici, Robič Simon, Rudolf Lorenc, Sajevec Jakob, Semliě Jože, Srebre Juri, Stražimir Franjo ítudi za 1866. 1.) Stritar Andrej, Střelba Jože, Šarabon Valentin, Š, V m v ' • v y 7 epec Dragotin, Skulj Valentin, vSmid Matija, Stamcar Andrej, Stru-kelj Gothard , Štupica Lovro , Šventner Jože, Teran Janez , Tomec Jakob, Torkar Matija, Urbančič Anton, Urbas Leopold, Urh Peter, Valenta Vojteh, Vec Janez, Videc France, Volk Janez , Volk Janez, Vrhovec Blaž, Wiest Viktor, Zagorjan Martin, Zaječ Andrej, Zelen Jože, Zitterer Andrej, Zorec Janez, Zorman Anton, Žagar Dragotin, Zarek Simon — 117. Listuica vredništva. Iz Štajarskega smo dobili več dopisov, kteri nain zatrjujejo, da tacih „malkontentov", kakoršnega se kaže pisun iz Stajarkega v 64. at. „Slovenca" , ni med atajarskimi Slovenci. To na besedo radi verjamemo , dobro vede, "da ta pisun iz Štajarskega biva v Ljnbljani in je prav tisti, čegar razderavnega duhá je v občnem čitavničinem zboru odkrival in karal g. Svetec. S tega stala ga zdaj, ko v razprtije vpleta tudi Vas Štajarce, sami rodite. „Novic" pa nikakor ni volja, v polemiko spusati se ž njim» Ne zamerite nam torej, da Vaših dopisov ne natisnemo. Popravek. V pesmi „materni jezik" v 34. 1. izpuacena je bila 10. vrstica, ki se tako-le glasí: „Potihnilje presl a d ki glas." Kursi na Dunaji 29. avgusta. 5 % metaliki 68 fl. 10 kr. Ažijo srebra 107 fl. — kr. Narodno posojilo 72 fl. 95 kr. Cekini 5 fl. 15 kr. Loterijne srečke: V Trstu 23. avgusta 1865: 37. 30. 57. 15. 11. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 6. septembra 1865. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznifc v Ljubljani.