■ ¿KT h »w? PROSVETA K . JtfL i - ■ . OLAS1LO SLOVENSKE MXrQPNE PODPORNE JEDNOTE DNE PODPORNE JEDNOTE nU söbota, 14. Januarja (January 14), 1988. * Junak" v tej zarotidškl tovar-ni ja oeveda NoeevHeky, jevalee in Jen stavkar ubit in dm ranjena v Webenburgu, kjer ko državni policisti streljali v dramo organizacije L W.W. Vse oboroiens sovražna tUa navalila ns rudarjevo so korakali po mestu. Ntposta stanje. I % m ^ s Walsenburg, Colo.. 18. jan.— en stavkujoči rudar je Idi vče-ubit in dva ranjena, ko eo ieijake krogle deževale v orano 1. W. W. v Main ztrpe-kjer ime organizacija sta*~ jočfh rudarjev avoj glavni n. Celmenta Chavez, atar 85 let, mrtev; Baliatino Martinez in er Vorlich ata ranjene. Dr-ni poiidat Max Lardeman je i ranjen. - ¿^ftt. ~ iapad na ztevkarji Je prišel loldne, ko ao rudarji • svojl-ženemi in ofrod vred -r o-« T» ooob hoteli kora-i po ulicah. Četa državnih Icistov je uatavila pohod ha edbo župana Johna J. Pri-trda, ki jo prepovedal vsako ranje In korakanje množic po teh. Nato af jo okrog «00 rojev vrnilo v dvorano I. W. Med vračanjem v dvorano pa prišlo do prerekanja med icijo in stavkarji. Policisti d bili sami; imeli so na syoji sni celo armado civilnih pro-voljcev, ki ao oboroženi s re-verji in puškami nalirulli je. Ti naduteži ao is-] kpnflikt In pred dvorano počili streli. Stavkar Marti-je padel ranjen. . tavkerji ao ae kHm umakni dvorano KB | ŠOTM _____Je. Streljanje se _ ivljalo še nekaj ¿ase. Kjer je pokaaal etavkar. tja ao krogle e ceate. Chavez jo [ubit, ko ae je pokaaal v ok-drugega nadstropje dvora-Njegovo truplo je padlo slso-In ob viselo ne telefonijah prod dvorano. * lojo so policisti pripeljali »jntco na truku in jo namena dvorano. Streljanje je shalo, ko se ni več noben rker pokaaal iz dvorane, toda inje poslopja ni preneha-noč In še danes zjutraj so strojnico pred dvorano in rogalih Main streeta. Talaenburg jo danes vojaški Vse mestece je polno ob- _____ gledališŽfio^s- Governor ni razglasil no-_ja obsednega stanja, kljub \u Uko rtadje postojl. Uved-lokalni oblustnlkl sami 'oJopct. -JANICNA NAPRAVA ZA (AKLADANJlf PREMOGA )VZROČILA STAVKO. megovaik. New Tesk, N. Y.U- Dnevnik "New York Herald" je j» široko razkrinkal tovarno za lade-lovanje zarot, Jb je prinašal testi o zaroti. Id jo poaertfile dokumente, objavljane > Hoersto-vih Ustih, in ki jo kouftno vediU do senatne preiskave, pri kateri ad je dognalo, da so bili ti dokumenti navadna sleperija, s katero so ao prsšiVljaH ljudje, katerim smrdi vsako produktivno dole, Jacob Noaovitaky, o katerem je "Proovota" že večkrat poročala, je glavni junak v tej to-vami. • •• ¡k, ■;. 1. Nosovltaky je okušal predati f mehiškemu konzul« v New Yor-ku ponarejene dokumente, ki ae opisavali katoliške intrige prcrti Mehiki. Konzul se soveda ni dal ujeti. Ampak je v družbi Charles W. Krivina, ki Je zdaj v u-redniškem štabu etsekovpeg* glasila krojaških delevoev A- 13. jsn. tU. i* ku tedaj aaj Ameriške «slav. rim federacija nklao vae stike a,, Rdečim križem, pravi — Bostonska lokalna delavsks centrala, kateri so pridružene vse lokalne delavska atrokovne organizacije, ki pripadajo v Ameriško delavsko fedšracijo, je prejela poročilo, da jetftdeči križ odredil eni svojih podružnic, naj preneha s otjponučjo za atevkujoče rudar-j% v «Ponnay Ivani jI. Poročilo jo seveda; dbudilo veliko zanimanja med delegati, ki ao bili zbrani Po obširni debati j je delavska unija, teko imenuje lokalna cen-vaka organizacija, za-ako je \o resnica, da Ar delavake federacija pretrga vae stike z Rdečim križem. Imenovan je bil poseben odbor, da poizve od odbornikov Ameriške delavsko federacije, koliko je reonke na stvari. Postonski odborniki Rdočege krua izjav-ljajo, de jim ni znanega ničessr o položaju. p^^oCSf dlft dvobojeval e kraljevim zetom v patom ae jo ranjen' akril v čedno Število stevkolomcev, ki so na glasu. Tako Je na pr. Max Sherwood, JL R. MecDonald. major Charles Russel, katerega adaj paralo bres mila v listu "Labor Age." Pravi, de ti ščitijo Ceiaae. Pe-peževa encikHks « slišeU v okrajnem sodišša v četrtek, ko se jo vložil eodetfgkl ukaz, de more ---- Tmr^ ^ Šolski odbor je de ss pootavjjo i ki bodo odgovs Rim, IS. Jan. — Amsnullsh kan, emir Afghanistana in vla-der dvanajstih milijonov moha-medancev. je včeraj obiskal pepele. Pepaž jo sprejel azljatake-ga petontete s velikim pompom in ga odlikoval z redom Zletlh na fToehington, D. C. — Predsednik CooMdge je v potek po-od potoval Z voMkžm v Havana, Kuba, kjer ko adroairal šesto panams-rifiko konferenco. Z nJim ste odpetevsle tod! drtevni tajnik Kellogg in mornarični tajnik kenvsarlja ke v Washington. D. C. — Odbor damOkreteke stranko Je v četr tek aeklječil. de m «trenklna konvencije v prlh«»dn)#Tn letu, ne keteri bede nomlnirali didete aa prodaednike, vrši v , Ton. otvori so ti. 1IOS. A«t «f Oct. I, laiT, aathariaač aa Jaaa H. IIIS im. at •r r.lr VM M krti« Coloridu tm Je subMTiptio« is.es Ttartr ¿TEV.—NUMBER U r^ „■■lin - * —" * • " ■ .m, virgeaneiarji ergamsacije i. w. W. aa agfulnjokom potovanju. _ Now York, N, Y, — A. Stuart Embrie in Milka Sabličeva ao nahajata na vzhodu in obdrža-vata abode v prilog atavkujočlm rudarjem v ColOradu. SepustiH ste Now York, de obdržavate trideset shodov V mestih m»>d New Yorkom te Chlcagom. V New Yerku sta bila štirinajst drfl. Njuno delo je imelo uspeh. Prišlo je procnj podpore sa stav-karje v Coloredu. ¡1 Bmbree je prvi organizator organizacijo t W. W., ki je pričel delati, da ao ta organizacija zopet ožfel v Colored u. Skoraj prod vač>o dvajset leti Je btt v Nomur Alenka, ln urejeval dnevnik m rudarje, ki Iščejo in kopljejo sleto. Nekaj let jo pre-živel tudi v ječi v Bolasu, Idaho. Kaanovaftjfe bU zaradi krženje zakonov proti alpdikatom. V me-aocu mase« pred dvema letoma je pričel ,na tihem n organizato-rlčnlm diSJm v )Coloradu. V Nsw Yorku ss je rszgovsr-jal tudi a eeafcfenlkom Federa-I iz i ranega tlaka« V razgovoru js povedal, M je 1$psll pri opazo-vanju Qdoeade Fuel 4 Iron kompenlj«! * te$| Rockefellerje-voga podlotja, 'Dpjal je, de je pronažsi da te kompanija gospodari y^premokoynl lnduatrit ji/v Coloradu. Za Rockefallorjo^ vo kompanijako unijo nI Imel nobenih fohvalnih besed. Pro- panijako unijo. 8eje ao slabo obiskane. Nevedno pride od treh do daaat ruderjev ne aejo. Kom penije se je poelužila svojs unije se povišenjs stanarine, odkar ae je on nahajal v Colorado. Proddelavci In superlntenden-ti so malo bolj sirovi kot pri drugih kompanijeh. Embree nI nikjer pronešel tistega taktnega Rockefellerjevega postopanja, kateremu m poje alava v časopisju. Osorno in trdo ravnanja z rudarji je prooej pomagalo, da ao rudarji revoltirell. V selih Coloredu Fuel 4 Iron kom penije gospodarijo pokojniki. Državni zakoni v zaščito delavcev ao no vpoštevajo. Zakon določa, de mom biti pri tehtnici zaupnik rudarjev. Ta zakon ja mrtva Šrka. To dokasujs tudi zaslišanje pred državno indu-ftHjsko komisijo, ki m vrši v Coloredu. Ako so rudarji izvolili svojegn SkMPnlke pri tehtnici, so ge prepodili «pobojniki. ako nlao zamižali, da nlao videli, ke-ko so tehta prsmog. Embree Je dojel» da so m rudarji pri premogovniku št 4 naveličali opaherjenja pri tehtnici. Obdržavell ao shod, da se dogovore gleda Izvolitve zaupnika pri tehtnici, ¿eporintejident j|h jff vprašal, aekaj žele izvoliti svojega zaupnike pri tehtnici. Izvoljen jo bil Joe, Ork, in procoj neodvisen človek. Nsmestnik rudniškega nadzornike je pre-gledel tehtnico in Joe je šel ne delo. Prvi (len je teže vozičkov poakočile ed 500 do 1000 funtov. Zaslušek rudarjev tudi Prihodnji dsn je prišel vrhovni p!-semlški gnadnlk. ^gledoval je nekaj čeea tehtnico In mu ukazal, da naj gre. Tretji dan ge je NU|M*rintendent obtožil, de ne-tehta premoč rudarjem Hi mu jo grosll. Četrti dan ao 08 vaški meršal ln dva pokojnike spodi-le iz vasi. Pričele je atevke. de se zaupnik zopet eeotevi. vi Told dopsdki so eo edigreveil tudi pri drugih premogovnikih. NepokoJ ao jo prišel širiti. Prišle je atevke v interesu Seeea le Vanzettije. Zeatevkeie je L-000 ruderjev. Ruderjl se li »vojo m«^ Rudarji zahteve je vltteko lestvico, t J, Podjetniki jim greee. da slomlje atevke z mornarji bavk se sejo kamna In opeko. organ lei raid delavci tvorijo nevernost aa organlslraae la Now York. N. Y. — Mornarji na barkah za prevažanje premoga. organisiranl v Independent Tidewater Boetamon's Union, ao ss odločili, da ne sastavkajo ob sedenjem času. Pri glasovanju je bilo oddenlh ldl glssov proti 100. daslravno je v organizaciji od 1700 do 2,000 mornarjev. Večine teh mornarjev Ja zdaj na morju. ' Zahtevali so, da se mesda poviša od $100 ln 108 mesečnih dokrjev na I ISO, de bodo lahko njih družine živelo na kopnem. Zdaj morajo ti mornarji a svojimi družinami živeti na barkah. Pripravljeni morajo biti na vsako uro naložiti premog In odriniti na morje. Za to velikokrat njih otroci no gredo v šolo, poodbno sko odredbe aa odhod prldo ponoči. Nekateri otroci teh mornarjev sploh no hodijo v šolo, ker njih starši nhnajo «talnega bivališče. J. J. Rellly, poslovni odbornik unijo itjavlja, da bodo podjetniki povišali mezdo ze pot dolarjev mesečno. Brnest Stevey, tajnik podjetniške organlzeclje, Izjavlja, da o tam nič no vo in da jo pripravljen alomltl stavko z mornarji i bark za prevažanje kamna in opeke. Ti mornarji m zdaj brez dela ln neorganizirani. To pokaiuje, kako potrebna Jo Kajti ¿Tb! bili za prevažanje opeko ln kamna zkupno organizirani a mornarji i bark za prevažanje premoga, bi m tajnik podjptnlžko prgani zaclje ne upal priti, a takimi grožnjami In podjetniki bi dovo-lili zahteve momerjev. PISATELJICA UTONILA. New York, N. Y« IS. jan. — Marguerite Wllklnaon, pesnica ln pisateljica, je v četr^k utonila v morju blizu CoiMf Islsn da. Wilkinson so/Jo večkrat ko-pela v mrzli morakl vodi po ne-svstu njenega zdravnika, ds si utrdi sdravjs., Navadno ae J* preoblekla v kopalno obleko pri njeni prijeteUfei,in odšle v mor-jf. Tako Je tudi storile r četr-tek. Ker se ni po peašlku pol ure vrnila na etenovsnje prijateljice, aa je začelo poizvedovanja* Po krotkem iskanju, so Jo našli mrtvo kakih 100 ŠevlJev od braga. Poizkus, da ao Je obudi k življenju a umetnim dihanjem. ja bil brezuapošan. d ji aretirani. Pariz, 18» jan,—V francoski zbornici Je včeraj vledele veliko resburjenje. ko ste bila tamkaj aretirana komunistična poslanca Mereel Cachln in Vellant-Couturier. Zbornice Jo a S10 glasovi proti 227 odvzele poslansko imuniteto petim kouMMlotič-nim poslancem« ki so bili «>b.oj, nI v zapor radi propaganda v ar-modi in mornarici. TSkoJ po glasovanju ste bile ne mostu In mod glasnim protestom levičarjev aretirana Cecnin In njegov tovariš. Ostali trije ao niso po-kazali v zbornici In poMoijs jih (Me. ■ dva dolarja več na den, kot zaslužijo sedaj, pripoznenjo Jam-skih odborov In zaupnika rudar jev pri tektnld. Embree bo obdrževel /Sliod«-skorsj vsak večer do msoose fe-bnaerje. Polovica dohodkov poj-de m stevkujoče rudarje v Coloredu. druge polovice m pe Izroči od pomoč nam u odbore se ru dar Je v državah Pannay|venie le Ohlo. Vnled žea aa 11^ Aabsa žea £%š mi^a ^^^ CklOÄjföi O^J^JŽO^llžii ki ®0 V blUm^ »» mm Delay town, Pa. — Avtomati cijl Ruth Snyderjeve In Judd ne puška Thompeonovega alste-/e bile nemorjena, ko so agnall sodem družin iz ztano-vanj Veste Coei kompanija ven v mraz. Siromaki so so trosil zaradi mresn po vsem životu. Dve drufi družini so izgnali v Cali-fornljl in Richvlllu. Vseh družin Jo bilo Izgnanih devet. Ti tropotajočl rudarji, njih žene ln otroci ao godali v osv strojnice a petdesetimi streli, ki Jo je knei v roki lajtnant Tho-mae C. fcsndon, ko so aapužčali stenovsnje. v katerih so šivali lete. h> Člani družin ISO drugih ru-ddrjov ai giedeli te prtaor, zavedajoč aa» da prihodnjič prida-Jo oni na vrato. Prvega ao Izgnali lz stanovanja Mika Vontumte, ki jo Izgubil nogo v premogovnikih Ve-ate kompahije, v katerih je delal skozi potaajat lat. Neki drugI Izgnani rudar je delal za kom-penijo dfnjoot lat. PohUtvo rudarjev ao ametall ne tovorns avte, na kar ao zložili vaa ob oostnem jarku. Nekaj pohištva ao aavada polomili. fterlf okraja Washlngton jo obljubil Aadrow Durlšeku še v Četrtek, da imajo rudarji šo tri do Miri dni čaaa, prodan so is-vodejo Izgonsko odredbo. V soboto ja pa Durlšek opazil lajt-nanta Londona prod staaova-strojnieo Thom , nsvroktieJja v hišo in vprašal jo Šorlfovoga pooblslienca, ki jo nadzoroval izgon la hiše, sekaj so je prelomila obljuba, da Imajo rudarji šo tri dni čaaa, da aapueta stenovsnje, ko bereke šo nioo pripravljene ze ruderzke družine. Šerifov doputij mu Jo odgovo« ril. de so Imeli ruderjl devet mesecev čaaa lapraanlti stanovanja. Poavaril ga ja, da je aanj bolje, ako zapusti hišo, ker oo nehaja v kompenljski lastnini. V teku devetmesečne, stavko Js Veste kampanje najela šest tisoč sU#>kassv. Ampak semo šest sto ¿Si jo ostalo. V tem premogovniku ja bilo aapoolenlh 1,100 rotorjev do dno.prvege a-»(. priie lsnsksgs late. . "Devet , mekooev Že atevke-tno,", je odgovoril odbornik od-pomočnoss odbore sa Psneeyl-venijo In Okio. ftoda priprav-IJeni smo, eoteti še devet meae-cev se stevki, ako dobimo pomoč. Rudsrsks vrata ao trdno. l>uh mod rudarskimi ženami je tak, kot mod ruderjl. Ca bodo organizirani delavci a nami, tedaj nI dvoma, da zmegnmo." ■Veste Coel kompanija zdaj taji, de ja bila strojnice pri-pravi Jena. ko ao jo vršil izgon rudaraklh družin Iz atenovenj. A m pek te tejenjo malo pomaga. Neki fotograf je vaell aliko kozake, ki jo pokorno držal strojnico proti rudarskim kolibam. Te otrojnlce imeje strešen učinek. Kroglo ker škropo, dokler niso izstreljeni vsi nebo JI Is magaslee. Strojnice oe lehko v jšin^i^^^t v In «liet zloži, v por minutah. ■Unije gredi hitro bereke, f katerih »h> prostore a sto družin. Te bereke pe bo IfiO rudarjev. V drugih delih (1st« Chiseg») ttOO »a talo. ISJS ae Cicero ff JS aa Me* fS/PS aa pel Me» Is es loa- ^aoa^vsti "THE EN LI 6 H Ta HM B M V mm mt Uaitad 8UUi $7.60, and fortign ££L£L£L MEMBER of THE (Doc. tl-lSST) Mahajte Perk City, Uteh. — Dele ae v krajih vaski den. JMemo v vih. Bomo se božide amo imeli tri dni počitka, ponekod pe so jih atHli na delo «e dan. Dela se menda zato tako dobro, ker je v Coloredu stavka. To nl pmv. BUvkarjl se borijo I '¿fe za svoj košček kruha, ki jim gs Kmalu po eksploziji je nastal Johp D. noče dati in Jim hoče še v rovu 9oiVi katerega so se tru-utrgati mezdo. Sedaj se neha- ^ pobiti a kemičnimi snov-ajo sUvkarji v hudi stiski inl,^ ^ ae ni razširil in povzročil njih otroci nimajo kaj jesti Ta-1 ne-feč veliko rudarjev jo ute-— |ko se godi v Pen ni in drugod, L,0 negrečl v rftznih oddelkih ro-»"lkjer je sUvke rudarjev. Povrh ^ ^ jiro je pretila nevarnost tpge pe so Jih šs izgnali iz stanovanj r budi zimi | premogarji, ampak vsa Ameri škn delsvske federacija. Navadno se sUši med geslom Svoji k svojim. Hrvati in Rusi ter drugi dobi-vajo podporo od »dveh organizacij. Samo Slovenci se držimo odjedajo kruh sebi in pfiilenira rova pa je bilo več rudarjev za- principov ene organizacije, to je letih in so bili v nevernosti, da UMWA. Na tem mestu pe motih pHn soduši. Bili pe eo raftoni ram iskreno zahvaliti rojakom le pravočeano in peslsnl na po- tn organizacijam, ki so psisko- m 15ile nam nd pomoč v skrajni sili všliki bedi, v kateri se sedaj štmjkarji, ko so nam poslali v denarju in obleki. Ob' IjukUsmo vem, da kadar se *o» zmere izboljšale, da sipo pripravljeni povrniti, ds vam bomo drage volje priskočili ne pomofe, eko bo treba. Dobili smo podporo iz raznih do z vsm in so se srečno rešili. Vee indikscije kažejo, da so IJenje neknšsri vsUH ekeplozi-■ drugi paše potem veled-sii-pritiske po ekoplesiji^ ko poleg tegs tudi primenjkelo KIM8KO-KATOLI6KA CERKEV * IZPljEMBNiLA To potrdi endldSkg papeža IHJa XI ljudem ter njih nedolžnim otro* ^ kom. Vsak skeb naj pomisli, ka- ________ _ ^___ ' I ko bo mogel pogledati v obras I i Sosedni znano. BE NI PRAV NlC^te^u rudarju, koga ^nea^niJi noben L fffr ÍLÍ! H?**1 n**K>" Slovenec.—Body Turek, éteno delo, medtem ko so se ru- - darji borili ga svoje pravice. AU ni čas, da bi se skeb je spametovali, de bl opustili itmeieno krajev, kekor js jsvnosti znano ;da sem iejned živimi. Prseniki z časopisov. Razdelitev ni bile vselej pravično razdeljena, ker je rasdelfto mod vse nerodno**. Tode tega ne bo več, ker drogi rasdele samo med svoje dv* pograba. Prvi j* bil JožeU Je Irebe! __ __O. — Marsikdo Rimako-katoliška cerkev je oetala taka, kakeršna je|deb dokler je sTSTdi" posta-10*1"* te ^ ""»M™ in P* bila ob čaeu papeža Pija IX,, ki jg Jadal v letu 1SS4 end- nejo pošteni ljudje, ker po etov- ° ^ 1tf1dktm kliko, katerije bil dodan «Syllabus complected preaeoi-1 ¡^ 1 ¿'ole^ ............. ..................vam SNPJ nebo ¿ala ^venskega svetnika, katerih, nanašajočih ee na vero in znanost, kot krive napke ln se ^ «treni, vi stevkokasL S kak- javijo, je premalo ter da Slo- g tem postavil na stališče srednjega veka. To potrdi on- šnim srcem morate opravljati vend smo vM«o zadnji glede tiklika ki io ie izdal sedan ii oaoež Pij XI. in katere vse-uko nmaieno delo kot ga eo- eveuuaov, ciKtiKa, ki jo je izaai ^imj* papea r*ji «a*. in swwsro v^- človeške- L Toda rsenica pe je, da je že bina je bila priobčena tudi v ameriških dnevnikih. Vse-1 £ £ [vslile) slovenskih dušnih pa- bina sedanje enciklike ge loči od enciklike Papeža Pija daj pustite svoje.grdo delo te- stirjev in škofov romalo v nebe- IX. le po begedah, ampak v nji je Jati, duh, kot v encikliki koj ko prečitate te vrstioe. ee,pe mends še nobeden si ni papeža Pija IX. Cerkev je oetala taka, kaker*a je bilaUvem ^fe « V srednjem veku. [Nsšs meti SNPJ bo z vami ob- nikom. To je pač njihova zade- Motiv za enci kliko papeža Pija IX. je iskati v strahu J računale kot ste si zeskižili. To- «a, še so *»snsrodni pri njiho-da aa znižajo papeževi dohodki ali Petrov nov$č. Tudi rej nehejte doleti. Vedite tudi, vem kšeftu. Svetnik? Se prsta «idkMka ne more imeti drugega if vora. Ragumnwnu * zlomljena, da vam več jih je, da ne vemo kam človeku je nerazumljivo, zakaj bi se papež tako «Äf ^¿TÄÄ - lahko ponosni, če no vpiral priznanju znanstvenih resnic, ako hi ne šlo za I g» pa vam bo še mezdo znižale, nimajo svojega slovenskegs ohranitev Petrovega novfciča. Moderne iznajdbe odpira- Slovenci širom Združenih dr- svetnike, četudi so Jih farbali jo vMk dan vedno iiriim U«d.kim * & Äv^Ä^KÄ^^ snavajo, da so verske legende sicer lepe, ako se citajo,|Tt dvA iigU nu udu ipQZnava- kolokte pe »orajo biti vedno ze v njih pa ni jedra resnice. # ti pravo stran sltuscije ter nasi kaij drugega, samo da uboga Zli duh (hudič) je skušal Jezusa Krista, nam pripo- ^obrezujete. Poleg tega pa vam slovenska maaa zopet da. Če je veduieio te lerendto Pelial ffa ie na viSöko goro tudl ivetuiem» d« Pristopate k kaj novege, tedaj seveda še rej-veciujejo te egenae. reyai ga je na visoko goro de boste zevsroveni v še de. Trebd je novih lhnank. in mu pokazal ves svet z njegovimi zakladi. Navaden U^u nesreče in bolezni. Se|v CoUinwoodu so fajmošter ko-in razumen človek ^a vpraša sebe, zakaj pa zli duh ni po- ni dolgo tega ko je umrl rojak, itktali pri polnočnici. Dejali so kazal Kristu Amerike in jo je odkril šele več ko 14 sto let «^« 80 dft »» tudi, da eo ijudjs, ki komaj en- kasneje Krištof Kolumb, ako rimsko-kateliška cerkev ^^- ^ X^fce" wTÄ Uči Pesnita. _ SNPJ ¡—Opazovalec. poeeči v žepe. Prav Jim je po- Bog je vsemogočen, pravi cerkev. Preprost človek I____~ v „ I vedel, zakaj pe slUjo v cerkev pa vpvaia sebe, zakaj Bog ne ustvari tako velikega soda, l>omoi »^avkerjem. — VeeeHce. Jaz ^ n€ lprtm nikder.^e «e se da ga sam dvigniti ne more od tal. Taka vprašanja, ki ■ZJS^M^1** JH -t MU aAw ^LrtJ Li 44k • 1 obratuje komej dveilo tri DeUvci. ali vaa dovolj ne iz- si Jih preprost človek zastavi sam sebi in odgovori, ki Jih\M v ^^ Ljudi H i§ p^ koritojo deiodnjalciT Ali je dobi na taka vprašanja, mu povedo, da v univerzu ni vse- vsod preveč. Eni smo biU dva|tr#bÄf da vas še dušni pnetirji, mogočnosti, ali pa vsemogočnost ni vsemogočnost I mesece ne sUvki, drugi pa so kl hočejo ustvsriti slovenskegs I».Jdbe ki jih prineae skor.j v..k dan potrdij> JJj, J^Ä preprostemu človeku, da rimsko-katoliška cenkev sloni I nt ^tari smo se spomnili tudi ___________ na legendah. In če se čude vpraša, zakaj papež )n nje- nsših bratov trpinov, lz našel ¿¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡^¡^ p^ _T^tev govi svetovalci tako trdovratno vztrajajo pri naukih, WI blagajne smo dali 125 ln. ,m*;| kovnmVrstsh stojimo Slovene so držali v srednjem veku, ko ogromne ljudska masa ni- I ii- fi ^ i^*1 ?! kakor zid. skorevno imemo vsa-V, „rr 7 rV L mh^k do hiše pobirat darove, ki™0^ r1' o. ' iriQ(TOT1 so vedele nič hi d nieo mogle tolmačiti najenostavnejših Uh potem ^^ ^ predsed- ikovrBtnt provokAtorj€ In wn- naravnih pojavov, tedanji učenjaki, katerih je bilo zelo nika snpj. Prepričani smo, da te operatorjev. malo, pa ne veliko, tedaj ne more priti do drugega "^ut^ Je prcd toTkK^Ä Z ljučka, kakor da bojazen pred znižanjem Petrovega nov- t^"^"0 ^l#Qa rudaraka unija poleg United čiča narekuje take enciklike. naj nam oproste, ker nismo dali Mine Workers' unije. ToJ| Enciklika nam pove, da papež še vedno smatra dru- več, ker nismo mogli radi braz- IWW.J»tera^Wuva to daje tud govornike za heretike. To dejgtvo pa tudi uči nar^ i^^; 4 iA n ^ v^ga sveta, kaj bi oerkev storila z drugovemiki, ako S jC^^iA imela tisto moč, kakerftno je imela v arednjem veku in v gejit da pomagamo štrajkar- naj ss ne dajo vloviti v njih kasnejših dneh, ko je bila njena posvetna moč še malo jem, kar je po našem mnenju ranjks, ker oni nas bi radi raz-, lep začetek. Clsnstvo ps pro- dvojill v času, ko hnamo pot od n , lt .. , . . . j«», I sim, de se v tekočem letu bolj Prto do smage. Vsej smeriAk Fakt je ta, da se število vernikov rimsko-katoUike ^^^ rfdnlh javnosU je danes znan pramo- cerkve vedno znišuje. Tako propada tudi njena moč. teko loftje ukrenemo stveri, kl so gerski štrejk. Tudi enciklike, kakerftno je iadal sedanji papež Pij XL, I koristne ze društvo. Prav nem je pred časom po- ji ne bodo pomagale do nekdanje slave in moči, kakor ji ^ ffb™fJ\ tuk*J ^ ■ nI nnmoiralu »nnlbllbo ninAbi Pila 1Y VI in i* IcHel lotn v^M«* ekupnlh društev v ns- liliooiss, ki je dejal, da če bomo ni pomagala enciklika papeža Pija IX., ki jo je izdal lauLjgg; Naj€ ^^ ^^ ^ ^ ^oMi, de 1SS4 in je od nje pričakoval velikih uspehov. h0 dve darili aa maske. Nej- bomo volili še opernlorje si Enciklika papeža Pija XI. ni drugega kot posiv na lepše dobi knjigo Amsrlški Slo-1 governorje, da ne moremo pri one, ki še verjamejo, da je rimsko-katoližka cerkev edino ^ ^ 90 v g^rini. čnkoveki prav nič boljšega kot n. M v, Im. J,,,. WH|1« Ai% n*Koških vrat vP1^ Pri*™1* ^ Knjiga Je jo. Povedal jo, koliko žrtev je prava na svetu in ki ima edina ključ do nebešk h vrat janimive in Je vredno, de Jo bilo treU doprinesti, prodno so !>ogmrtnem življenju, da še bolj agitirajo sanjo in pošlje-1 prsčltete. Veeellce ae bo vršila noši prvoboritelji ispsslovel jo še več Petrovega novčiča v Rim. ' i*- 'eb. ob 7. zvečer v dvorani | pravioe se prsmogersko unijo Precejšnji del ljudi, ki hodi že v rimsko-katoliške d^*/'Vihar", Xw P»^ driavi Illinois. Priporočal nem cerkve, ne verjame skoraj polovice tega, kar cerkev 00. J^^t^^JI t l^^Z^ In ti verniki ae prav nkf ne boje, da bodo zaradi tega po-1 gubi jen i, ker ne verjamejo do pike vsega, kar oerkev uči. Za to tudi papeževe enciklike ne bodo prav nič izdale in pripomogle, da pride cerkev do nekdanje moči in slave. Papež in njegovi svetovalci so podobni Burbonoem, ki so videli, da zanje prihaja potop, pa niao ničeear ukrenili, da bl ga odvrnili. Med njimi eo krožUe krilate beaedelUen severno od West Frankier-1 provoketorjev, . markize de Pompadour: "Za nami vesoljni potop.** V J? * » nekako takžnem mišljenju žive tudi papaš in njegovi sva- iTpivsračlIe bras-1 sUfttž ds nam tovataL Potop prihaja, pa ga notojo videti Kogar ao j dvorano braebrünest ravske n- eaniiac... bogovi udarili s slepoto, temu ni pomagati 1 prave. | potem pravi ljudi. Teko bomo tudi Slovenci odaedaj neprejf Slovenec nej potnega Slovencu. — John Leskovec. dne t. januarja. Istega li vsi zdravi na delo. Kmalu na<-m-jim pa zaslišali silno raz» plin govi grehi, ker vsi grehi pač Uiao v enaki obliki. Dokler bodo ljudje verjeli takšne atveri kot so božje poti. odpustki in v spo-vednice, bo prav gotovo še vedno veliko gorjs na- svetu. Ni čude, de se še vedno Sobe kslini, ki naše ubogo ljudstvo opeberi-jo pod napačnimi pretvezami. Tam ga nasmukejo pri prodajanju in krošnšerjenju ,pod napačnimi imeni, tu pa s pob denarja zopet v nepoštene In lažnjive svrhe. članstvu deda^et -član društva m 427.. Smrtna koea. Corooa, Kana. — Moram se epet meh) oglasiti, da dokažem, OPAZOVANJA Smith bo priva so minili, voščila se se ponavljala kot ponavadfc *nam pa je ostalo vse po starana V kratkem smo imeli tukaj Plaiikarja, ki je bil ie mlad, pa e moral zapustiti ta svet. Bil e iz Minerala. Zapušča ženo hf enega sinčka, ki ge#je pokojni kseU osel, kOge š» njegova meti sapustlla eno uro po Ni- Jnoježvu psed sedmimi leti. «an-m je mihfdšŽi oče. - -je -bil sa pokoj- West Frankfort, HL kdar dovolj napolnjena bisege mogotcev je spet zahtevala IX človeških življenj v pondeljek]^ tankom, ki je preminul et^a. Istega dne sme ^ umabohišgl»3tena strelbo, ki Jo js povzročil premogov prah. V premogorovu dela okrog S0# judi, med njimi 10 Slovencev; pet nas pripada Slovenski > -f^vo pridemo do cilja, teUi, da se Je neki domačina kt Je že star* krasil jneai. da^ie, preje on vedel, de v tem rudniku ne bo sreče, ker je pričel obratovati dne 13. v mesecu. Tak so Američani. O eksploziji bom poročal ob- govern u izvajanju je aledilo v rovu. I pleskanje in odobravanje s živi-Weet Frankiert. UL — Igo-1 jo klki. Vmes pe tudi medklici daj v pondeljek dne S. jsnuarja | In žvižganj» ter ropotanje ss je tukaj pripetile sraêe, ko je nastala ekeptasUel Bratje bedimo eleAnl obdrži-v rudniku At. IS. kateri je odda-|«o kar 1 manso, ne ki Covsndnle, Pa. — Cita tel j era Proevete je morda znano, kak šna zima je vladala v nekaterih krajih par dni pred novim letom. Človek se je bsl iz hiše, tsko je bilo mraz. Pri tem eem pa gledal ekozi okna, ki so bila eieer vea zamrežena od hudega mraza. Pa sem vseeno pre-'skrbel, ds sem lshko videl skoz okns. Videl sem gručo* ljudi, k se je pomikala po bregu na grič Sli so v cerkev, v koverdalsk hram božji. Se bodo slabi časi, sem ssm pri sebi mislil, ko ljudje še tako v cerkev ležijo, de tmh sliši jo besedo fsjmofttrs in mu nosijo svoje težko prlslužene nov ee. Po msši Je prišel k meni neki steri možiček, de se mslč pgreje. Vprsšsl sem gs, zalea, js šel v teko hudi zimi v cerkev. Pa je rekel, de je njegove evste dolžnost, de gre se boitče v cerkev, de bo Novo leto bol, srečno. Dejsl je, de kristjana dolžnoet je, da ee vsaj enkrat v letu isffcove svojih grer hov ter de g^e park ra t v letu v cerkev. Vprašal sem ga, kam je del duhoven njeg ho, pa je rekel, da mu jih je od» vesel. Hm, potsm jih pe ime vss na sebi Bok ode. < Videl ssm tudi neko ki je Sls k spovedi vse kot bi nesla ailno breme, b k ve ps se je vrašaln vesel jo teko nesrečno telebntte, da al je nogo zlomila, ker nI pazila Vsled cerkvene omame, kam stope. Duhoven peč poAilje oddane mu grehe nebeškemu tajniku avotemu Petru'v nibsse, da je teko lepo brez skrbi ee pri g •kem ki ga sevefiti trpi& * potrebuje. «aglr^ tno sladkih besed onih, ki nein obetajo in obljubljajo vse dobro-, *e. Pomislimo mslo.vei in pa ■■ _ __ sti, ki H}tavkokazij6, ki trgajo širneje pozneje, ker šedej še ni- »edolžnim otroSMem košček kru-sem mogel dobiti potrebnih po- ha iz ust» in m™1 »ebi. Ako ke da t ko v.—Pozdrav! na*i izprti bratje podvržejo ka- FTank Peggnr, očividec. 1 Pitelističnl sili, ki *koče uničit strokovno organizacijo, teda bo siebo. Zato odprkno naša srca ln pomagajfno -dokler Je še čas. Društvo "Čoln na Jadranskem morju" št. 900 šteje 80 članov z mladinskim oddelkom. Vzrok, de nI to drtiltvo večje, je, ker tukej ni dosti Slovencev. Naše društvo se je odzvalo na seji 8 jsnuarja, 1928, in'sklenilo, da se pomaga bratom rudarjem.'%Da-slrsvno ni vsota velika, smo ps naredili po svoji moči. Kdor tem bratom pomaga, sem sebi poma-Fabec, tajnik. Zabavno j*, uu ae na«i ku rikalni ligti, ki so - kaj ¡JT "vai ze delavca,"'^^HfiSi Smitha kot 5y3!daU^ Združenih državj se samo zato L • Cebi bil Sinitii voljen, bi bil prvi katolik Amerike. Sapramii,t isafae potegnjenceli pak od časti same sel živi. Navdušeni bedniki poz^ 1 jejo, da vera plev nič ne štej, «podarskem in industrii razvoju Amerike. "G* eountry" je v rokah močne ski pine kapitalistov, ki so lahki pripadniki te ali one cerkve I fcobene, tode -kapitalizem kotel i sistem ne pozna bone vere. llfM^^^H Katoliški delsvci se kruto vi rajo, če mislijo, da bodo i boljše plače in več kruha, bo Smlth izvoljen za prezid^ Prav nič več in morda | manj. Saj je Smith«že več k governer bogate države Ne* Vork — in koHko so delavci u boljšem? Mer niso stavke g Inevnem reduln mezde se zni kakor, drugod? Držan je imela katoliškega Ko a In delavci niso vid, razHke. nima katoliški delu, nič več tigodnosti od katoliške kapitalista? V Ameriki katoliških milijonarjev ustrijskih mctfotOev, rudni in Železniških baronor nkirjev etc. Večinoma so ir skegft, nemškega, francoskei |n španskega pokoljenja. Na | lu jeklarskega trusta, ki je m« da najbogatejša industrijski korporacija v Združenih dih veh, je polog Morgana in dre h tudi James A.Tsrrell, kij toHčan. Farrell je predsedi klarskei korp^racije. JjB itoliški delavcLki garajo v, klarnah, zato kaj na boljše« Mar se smejo organizirati? Ako pride Smith v Belo hii bo revno tako kot Je danes,) je Coolfdg* Dežela bo v roki denarnih jnogotcev in izkorii nje ee bo nadaljevalo. Cel M K. — ^■BIIPI Uredništvo bo zahtevalo, da se zadeve preišče in izravna smislu pravil. - Pozdrav! Imgsrisl, Pa. — "Milijonar" — Ne moremo priobčiti in ne preiskati, ker se niste podpisali. Pozdrav! Joffos, Pa. — Član SNPJ in UMWA. — Pod vaš dopie ste posebili podpisati vade ime. Po- vl 1H» Kot mladeniče v starani kraju eo me eterži opravili s seboj ne božjo pot ne evete Brezje. Ps sem vidsl tem reveže, ki ei je uši obiral To eo mends bili nje- AvtomobU ga je ebll. Chleago. — Nethen Edvarda, 623 a ureditev 55S52T „, lk|ga je bila» da je sodni v Sloveniji deloval popolnoma, brezhibne. Jfco je bila ukinjena vlada v Ljubljani, je dobil službo v justlčeam ministrstvu, kjer iï je bil vodja oddelka. Leta pa je bil imenovan za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani. Daje bil pokojnik zelo f peš van med ljubljpnskipi prebiv stvom, je dokazala Številna udeležba prebivalstva na njegovi zadnji poti. Ukinitev ždesničarskih apro-vizacij. Aprovizacije datirajo pri nas Še iz svetovne vojne. U-stanovile so se tedaj za to, bi se prebivalstvu, ki je trpelo predvsem radi pomanjkanja ži vil, na čim cenejši, a tudi na naj-lažji način In sorazmerno porazdelili živila med prebivalat«*| • Ta praksa pa še ni nehala tudi tedaj, ko Je že minula svetov na vojna. Kajti aprovizacije so tudi cenejše oddajale svoje blago, kakor pa privatni trgovcL Ko pa je ogstopila tudi draginja, tedaj je obstoj teh apro-vizacij nujitO potreben. Dobro pri tem pa je bilo tudi to, ker je država sama vzdrževala te aprovizacije. Aprovizaci- Te dni je -začel zopet Izhajati Uallatifen mesečnik ' "Pod Urejuje ga zopet s. Anton Jtristan. Okrog "Podlipe" se v stari. domovini zbrali zadrugarji. mladi delavski "Svobodaši". Delav-sko-kmetaka izobra^valna in Jednota in Zveza de-vskib * žen in deklet Prva številka je zelo lepe. Med ame< riškimi sotrudniki je zastopan zlasti a Ivan Molek. Ust je potreba tudi v Ameriki prav ze-razširiti. je eo bile državna last. Te dni pa ** ■ ■ M ■ il ■ I n ni 1 AAAIA O^eeOae B J — —^ tS^^^JZ22S Jcvu in Zagrebu. Država noče več imeti posla s takimi aprovi-zacijaml in Jih zato ukinja. Železniško osobje pa si lahko svo-0 samo ustanovi lastne go-in nabavljalne zadru- . -«-i .l,H,I,i i, sedai aKciJSKi KSDIUII mesto dosedanjih 50,- Din, 200,000.000 Din, jen na 1,000.000 delnic po in nomlnale. poročila, ki. je bUo Snem zboru, je v prvi polovici splošnega gosp< ja oddaja premoga Izdatno I šala, zato je morala druž-lejitl obratovanje v večjem I in ' Izdatno zmanjšati osebja. V drugem polletje ps povpraševanje pove-to po največ vsled vpliva ;e premogovne stavke, proizvodnja je znašala len, oddaja 1490344 ing. Anton » OK"' • , Psul Chapujr. i: Su bec In Paul Vernet eo in g. Raymond Del-* v .Najbolje bi bilo, Če se pzjtyru-že obstoječim konsuipom. V oblastni skupščini jubljani je 28. doc. 1927 socijelietični oblsstni poslanec Ign. Sitar, tudi odklonili. Za ovoje klerikalno politično stran-ksrskff namene pa eo ei votiaaJi 14 mfljonov dinarjev. Takieol ' Premog v Jngeelevljl. ..Naš državni Ntetietlčnl urad je sestavil natančne podatke o produkciji v jugoslovanskih gornikih V zadnjem pesdvoj- Iju S.OSftJM toe, Isla MA pa 4,140.758; prirastek od leta 1918 do I 19SS znaša 1,045 ali 88 odstotkov. RtviMtz Mavtk« PS0BVKTX MM je Zadružni koledar , Štefan Sa4ae, HtUr ia Jolin V2ar. Pe SI Jt; iuk Krall la Jolia JantM Po fli Martin Voa-Mna. Jemaj graSovar, John Knaea, ZeMk. Pamik. Krn*»t PeMtf, Jo~ph VMte»j. Martin Matekerirk, Je«, g»-«at)ak, Vrank MSrfMi, Pvm Aatan Savar. ■■BaaBMabHMaaa Jo». Laakovac. Jos. Korbar, Joka An. doUak, Lov. Andolshak, Anton Bra. toé, Jama« galan, Kr. Puahnar, Mar* K lanchar, Dominik SUrniaka, art^ Oatorman, Louli Bratoi, Loula Šolan, Anton Markovkh, Frank Bo* o han. mi» PraMas Paflajan, Anton Klun, Luvrtmc Bvohan, mm. Mary Bachan, Michaal Bochan, mr«. Jedrni Bochan, StafSn Andolthak «t., Louk« Huch, Lao lUanehar ml., Umia An* ilolahok, J»4in Stoklasa in Uai« Skraboc. Frank Bimencik T5c. Po Mri Loais Korbar, Mihael Bimonik, Frank Bratoi, Tony Maorich, Urni» Klan-char, Anton Dolinar. Skupaj 1102.25. Najlepša hvala vsem. ki ste prispevali ii\ nam Šli na roko ter pomagali, da amo tako lepo vso-to nabrali. Nabiralci: John Metokovich, John Vehar, Jame« Dekleva. Denar je bil poelan na gl. predsednika SNPJ, Vincent Cainkerja. J. Dekleva, poročevalec ln polil jat el j. Mala naselbina, velika veota. Slovanska Narodna f M SMOMapS !!!,■■ I^ITii .¥li i nil IV. Girard Ohio Ker niso še^i Anten Abram, 1ISS S. TStfc BU, ClivbeS, Obte. ™ , „ *t ZAPADNO OKKOŽJBi Jacob gslob. R. R. 9, u lefoaapadt Frank Oolob, Box 144, girsrdski Slovenci zaostali, naj-sibo v enem ali drugem ozlru. jim gre zato vsa hvala! Dne L jen., 1928, je imelo društvo Ljubljana" št. 49 SNPJ svojo _ _ prvo sejo v, tem lotu. ^ ti! Zdrnditveni edkor: Vreak Vidmar, piOiba, MM Asees» SU Ckioafo. lil. ( Jaka Olla «4M Bo. cmtoa Park XveH CMsesa ULt Peter Osshsl, MM Bo. Srseéwsy, je bilo, kako pomagati ubbglm rudarjem, ki štrajkajo celih 9 mesecev. Predlogi so bili različni. DruAtvena blagajna Je na slabih nogah. Izvolili smo 8 člane, . PQI»nMlsre8sea A atoa Majaes, mr«. V m^Jp* MtMar, Lee X4ABKI MODO POMAGALI M01MH4BATI BOUSB ' CIX)VKSTV0, Teko pravi tekesškl prof* svojem eseju. ^ Noueton, Tez., 13, jsn.—Dr. H. J. Muller. profesor soologije na teksaški univerzi je spisal o-sej z naslovom: "Učinki X-žsr-kov na gense in kromozone." A* meriška družba za poapeševanje znanosti ga je nagradila za to delo z darom tisoč dolarjev, "V notranjosti vsake stani ce," pravi profesor v svojem ose ju, "je zakopanih na tisoče drob nih delcev, takozvani gensl, ki oprsvljajo sllčno telo v člove tkem telesu, kot tesarji, ki grade hiše. Njih aktivnost gradi lo in njegov« karakteristike, Izlčne In mentalna in sunaoji pogoji odločujejo lastnost gen-sev. Otroci podedujejo po svojih starših te lastnoati in podobnost. K sreči ne podeduje ravno istih lastnosti. To pa ae vsled tega, ker se v vsaki geaeraciji pojavi posebna distribucija gun aev pri križanju dveh različnih osebnosti. Ta prpoea mešanja in križanja ima gotove meja ki preprečujejo, da se v dobi par generacij ne morejo produciratl posebni oovi tipi. Ampak evolucije dokazuje, da ae spremembe vedno vrše. v * ' A^fj^ac^ t^^l todii vse, je škodljivih. Koristne spre /nembe §o tiste, ki poepošuejo evolucijo. Te spremembs so pa v evoluciji tako počaoeo, de ae akoro ne opesijo v dobi par generacij. Znanatvenik, ki dela se nepr«-4«k in študira te pojave, pa hoče prehiteti naravo v njeni igri. On ni pri volji čeketi milijon« let. da evolucije ustvari boljše vrat«. Dosedanji ekeperimeot! ne muhah, ki so Mil izvršeni s pomočjo X-žarkov, so pokesoli. de se bodo izvršil« velike ktpfemembe tudi pri drugih štvstlh in pri človeku, ko se povepoši evolucijski proces, ^ GLAVNI STA* SSS7.SS 00. LAWV€>ALZ AVL, OMICAOO. I izvrševal»i odbor: UPRAVNI OUBBKt IVedeedaik Vlaceat Ca/k bar t pedpradeadalk Aadre« Vidrkb. R. P. n. T, « IM. Jobn1awa. Pe.i «I. tajnik BUe Novaki tajnik betniibefa eMefta Imvreae Um «Mik t «L klasa i al k John Vurbli aredaib «kmlla Jede isvert* aikj upravitvij |laaiU Fiiip tiodinas vikoval adravalk Dr. F. J. Zt. Clair Aee. Clevolaad. Oblo. GOSPODARSKI ODBKKi Fraak Bomrak, predeednik. MS B. 74tb Bt. Aleeh, 1114 B. Crawford A ve.. Cbieafo, III. j Jaeob ZupaaiM. MIT B. «ay AvOm Cbkafo, lil. POROTNI ODBSKt ♦ Hey BL, SprinsNeld, IH.} Job«* TTsdalL M. Strabeaa, Pa.» Taey SbraJaL R. P. P. Na. 1, Jebaotoa Cily. IIL» Fraak Podboj, Bos ti. Park HUL Pat Anten šelar. Hm lM,'0rssa Kaaa ndtlNišKi onsnsi OSREDNJE OKROŽJE: U v rent OradMik, MŠ1-M Bo. Uvadale Ava, CMaoco, lil. VZHODNO OKROllRt Joeepb Žarko, R. F. D. t, Bas 114, Klan, Baa MS, Cbiakakp, MUul, aa aev. asa šprint«, Wye. Nadzorni odbsr: Fraak Zala, predaadaik. MM W. SMb St.. Cbieeso, lUt Udvik Medte. MM BL Clair Ave.. Cleveland. Oblet Albert Hraat, MS Bo. Plsree BL. BaOttl ar, Com. M i VBK ZADKVK BOLNlBKK POBPORH a N. P. Jh Mšf4t Sa. Uvadale Avt KTA." Msrk Twain; Mdaleaiha T.| 'isaMOMioeav AB (V čast generalu Grantu v Chi-cagu, leta 1B79.) To jo res—nismo torej vsi, da bi mogli biti gospe I Tudi ni smo vsi generali ali pesniki ali državniki. A Če govorimo na pitnico v Čast dojenčkov, tedaj stojimo vsi v ist) vrsti, motno Je, da se nI še nikoli neben govornik spomnil dojenčkov, kakor bi bili oni mena. A če hočete le nekoliko pomisliti, Če pomislite sa petdeset, sa sto let nassj 1n če se «pomnite prvih dni svojegs zs* kouskegs življenja ln so še en krat vživite v svojega prvegi dojenčka pa boste spoznali, da Ju dojsnček velikega pomena In še več. Vojaki, n. pr. vsf veste, ds ste mdrall koj na dopust, ko Je prispel mali fantiček v vaše družinsko taborišče. Ta malček je prevzet vrhovno poveljstvo, Vi ste postali njsgov sluga, njegov oproda in ste morali prav j>a*IJivo opravljati svojo slušbo. Malček nI bil tak poveljnik, ki bi se kaj 'Obiral na čas, 4aljsvo, vreme sli sploh ns kaj. NJego* vo povelje je bilo trsbs— hočeš noče*—Izvršiti. V knjigi njegove taktike Je bil zspiesn Is sn tempo: brv I h korakov in naglice. On Je bresobzlrno In sirovo ravnal z vami in vas ni prav nič upošteval, a vi val al še ziniti ni-ate upeli. VI st« vajeni gledeti aovrežnlku neuetrešeno v obrez, znate h rebro napadati, zavzemali trdnjave—a če vas Je on vlekel ze brlte In kuštral vaše laee in vam mečkal nos—ate morali vse to mirno dopustiti. Ce ste kdej zaslišali grmenje sovražnih baterij, e)e neustrašeno korakali ao v rašnlku nasproti. Kadar Je pe on sačel s svojim bojnim krikom, ste bili veseli, če ste mogli ubežati v nasprotno smer. če je zahteval rrfleka—ell ste se upali kdaj ugovarjati, češ, da se to ae spodobi sa čaatnike In da to ne apede v področje general-ake «lut.be? Nikakor! Vstal! «te ln ste šli koj po mleko, Kadar je aahteval «vojo steklenico In nI bile še aegr«ta—«li «t« ug»>-varjali? Ho* varuj I l*tfll «U tega r">«la in «te jo «agreM. Celo toliko ste se pentšsli v de-meči akižbi, de sta nekoliko po-Aualli in MknlU le steklenie« omiedee tekodino: tri dele vode z enim delom mleka, sa mieel «ledkorje zoper zavijanje po tpidaihu in kepljko Janaš« roper kolrenja ; (Ar zdej imom tleti okus v ustih.) la 4«ae ste «o vsega naučili! talni ljudje 4o zmešaj verjamejo lopi, stari pravljici, ki govori 0 tem, kako se dojenšek v spanju 4 smehlja ker mu angelčki šepsšojo v uho. Iii Isps s kaj bi tisto I Ce ee je dotfenšku zahotelo ob njegovi nevedni uri —to Je ob dveh po nelnaši—da bi šel na isprehod, sli nista koj vstali in si po tihem (ssvsde s primesjo kske beeediee, ki ne bi kdovekaj sodila v kako ušno knjigo) priznali, da ste baš tudi sami hoteli na isprehod? O, Imeli sts strogo disciplino in ste «lušall na mah! Pa ste v svoji nočni uniformi tekali po sobi gor in dol ln ste Šeljall nsumno-sti v dojenčkovem Jeziku in ite oelo—začeli peti t—o. pr. "Spe-vaj, IJubček eladko!" Kakšen prizor zs vojaško armado! In slednjih—kaka groza sa sosede! Saj nI vsak v rasdalJl nekaj metrov prijatelj vojaške godbe— pa še ob treh sjutrij! In ko ste opravljali to slušbo takole dvo do tri ure In vem je nadebudni kodrolašček pokazal, da mu ni oičtNutr drugega mar, ko pesto-vanje in vsšs "divno" petje^-ksj sto storili nstot 'fts ste nadaljevali vse to, dokler niste oiyšsil.. Pa naj še kdo pravi, da Je dojenček bres pomena! Vn sam dojenček sadoščg, da fa Je polna hiša In gospodarsko poslopje. En aam dojenček da več opravka, kakor ga smoro ves generslni štab. Dojenček Js podjeten, gs nI moči savsetl, Je delaven do neskončnih mej. Tov velja vse zs enege eamegz do-* jančka! NI, da bi govoril o dvoj-čklh, trojčkih—vstaja In upor nI nič v primeri s Mml!—Zares, zadnji čas Je, da se Je kdo spomnil dojenčkov! Pomislite, koliko milijonov dojenčkov se zdajle ziblje! In med Umi Je nekaj tl-eočev takih, ki jih bodo narodi častili In jim postavljsll speifte-nlke! Nekje Je zibelke s dojenčkom, ki *bo noš bodoči vojskovodja. V drugi spet Se kremll kak bodoči alsvnl «vezdosiovec In mešiks ksr tjsvenden v Hlm-ake eesto. V tretji apet Ml kak alavnl sgodovlner—ki se bo bržkone lagal še dalje, dokler se ne bo konšelo njegove peelenatvo ne semljl. fn v kakih BO,000 1 m,m i«* i jru ti iiodešt bo ve i dl« i prodaednik f>r.. gi spet ee trudijo, kako M si vtaknili palec deene nega v usta epoAi<>\ jih )r-m govoriti—m kar je bilo prad leti maielksMB ad ne« najvažnejša «pravdo tudi ki v čast ROB P doJ- je Počasi jo ki simi- in nuüo zanje, je pričal prevdarja-é» stvar Arsène Bichon ni bil nikdar vojak in j? vendar poekušal veljati kot star linijski vojak, uničen od najrazličnejših bolečin. , , Oe je ttepal zaradi kurjega očesa ali v meso zraslega nohU. je kričal brez sramu: "Od kar sem dobil drobec granate v piščal, trpim ob veaki izpremdmbi vremena." Ce je bil prehlajen. je kašljal: "Oh, ti satanski plini! /Nfc morem spraviti iz sebe!"* Ta genijalna sredstvs je isna-šel, da bi postal zanimiv. Arsens Bichons je mučila pred vsem* precej razširjena bolezen: lenoba. Koliko ljudi je ' pač kakor on rojenih za življenje od dohodkov! Zal ni toliko kapitala na svetu, ds bi vsi lahko %eli od njega. Arsene Je naravno tičal do vratu v dolgovih in da Je vžgat* pričel do denarja sa obod, ei Je moral htmlsliti cel bojni načrt Ca Jo bral v časopisih, da ao politični jetniki napovedali dm dovno stavko, bi šel najrajčl v jetnilaioo in saproeil za njfcov delat, da bi vsaj nič ne bilo izgubljena. * Nedavno* mu Jo zaavetela sreče, da js tU ovojih dolgih sprehodih po Parfcu našel zlata eč*> la. U Jih Ja hotel prodati, ko pa Jo pomislil, ds bi dobil Jako stopil "Boljše bi bilo, bogato izkorieitm." Dal Je očala na majhno restavracijo In mizici prav V ozadju dvorane. Areene je bil stoz in skoz pri ljubljenega značaja. Z natakarjem sta bils takoj v prijaznem pogovoru; pravO mu je o svojih slabih očeh in vzdihnil: "Ah, ta vojns, ta vojna! Ce bi ne bilo tiotih plinov, ki silijo solze v oči, bi mi nikdar ne bilo treba nositi očala. Glejte, moje uboge oči se neprestano solze." In gostjo, ki so čull Arseno-ve tožbe, eo pomilovsli to nesrečno žrtev brezobzirne vojne. Nsi prijatelj Je naročil obilno kosilo, ko pa Ja kavo, Jo zamrmral uho: i pehal svojo natakarju v Recite gospodarji^ naj pride k meni!" "Kaj ni bil gospod s postrežbo zadovoljen f "Nasprotno, dragi moj, nasprotno! No belita si s tam glave. Bal' svoja «adaaaljstvo bi mu rad izjavil." ; Gospodar Je Ml 'šfcveščen In prišel k mizici. , "Gospod ielir i gs se mi ja zgodita; ravnokar sem opazil, da aem pbmbil svoj denar doma. toda to ni tako važno. Jutri vam feihésem to malo vooto žan in . . ." ae," Je odrezal gospo-der. — "Ne velja, dragi gospodi Take zadeve poznamo r Arsene Je vstal in dostojsn-«tveno odgovoril: "Dokszal vam bom, da sem požten -človek. Sicer pa prosim, pomirita se!; Tu ao zlata očala, ki ao vredna petdeeet frankov. Obdržite jih v zalogo." Arsene si je domišljal, da al bo s tako velikopoteznoetjo takoj zopet pridobil gostilničarje-vo zaupanje in da ne bo računal na njegova dragocene očala. Sladka prevaral Gospodar si je ogledal očala in km ee Je prepričal, da so pozlačena, je odvrnil: Dobro! Obdržim jih, dokler mi no, plačate oboda." "Vražji dedec," je mral Arsene sam pri aebi. "Tako, ti Jih obdržiš, ti Jih obdrilšl Lepo, Boš takoj videl, kaj ae zgodi'. . ." In prebriaani dečko ee Je ka-Wr slepec obrnil počasi proti Naenkrat je padel čez neko mizo. Steklenice se jo prevrnile. Arsene jo Ja navidez skušal ujetij toda njpgove rok* so^ka- sS^O^rsvičil se Je pri enkrat Je kopico polnih stil: 'Tale' umetnik v i prihaja kakor nalaščl In vrgel se ja ves nesrečneža. besen na škodo, krstki Vi dobi V okraju Hali na v avgustu tega legijah izbruhnil po-vil povsod veliko a skupaj Je bilo v nad dvajset pogo- Jedita so IgtaU po sraku. Pre- hu. Klerikalno časopisje >e ta- ko nekega mota is province j koj napadlo socialne demokrata je vlila ploha omak. Njegova U^ da so oni pošigalci, da ao žena Je dobila porcijo mess v j hočejo ns ta način maščevati za madejjri na klobuk. Nepopisna 115. julij na Dunaju. Nazadnje zmešnjava! ao je izkazalo, da Ja požigalec Gospodar le pritekal kakor ob- zelo pobožni, 41-letni Brockhof-ten- bauer, ki ni manjkal pri nobeni "Hudič naj vzame vaa in vaše proceeiji, kjer i* vedn9 "nebo'; vandalskeialjerTodn škodo bo- nosil Ko so pobožni Hallčanl ste poravnali vi. Vi ste za vse priredili več prosilnih procesij, odgovoren'" da bi bog odvrnil od njih nesre- Negove težke roko so pele ^ ^ZHZ ae me ne J^^mČ* S najbolj Ne dotikajte se ^ae do-J^ ^ mom fa ^ gi je ^ zadnje lastno hišo sažgal, je odšel v Tulfes na božjo pot kjer ga ši zopet vlegd v poeteljo in jo čakal, kedaj bo slišal klic 'ogenj.' Ko so začeli sosedje vpiti. Je šal v hlev in izpustil živino. Zagovarjati se mora tudi radi prestopkov zoper mravnosti. Sveta Terezija Nemnaa ia aerarentha v filma, industrija pač skuša iz v šmarna napraviti kšeft Tako so filmali tudi ekstazo stigma-tizirane Terezije Neuman, ki pa ae je pritožila, in ao oblasti do-tični film prepovedale. Našlo pa a* je že več poanemovalk Ko- - m kaša jo pd v tem, da ae pri tudi aladovi Vač. zdravnikovjH daU ¿saa opazovalo, kipe ^ javili da ni nič poeebnegta ze da vae naravnim poto«| tolmačiti. VKoelnuseje nek glmnae pet dni v ~d rakvi zakopati v zemlBB ga odfcopei, Ja vpet prišel bi. Kdo pravi, da se I več čudeži na avetu?^ brezbožni evet nSče verjeti. nersreuthske avete Terezije. Tako se neka devica na Saksonskem že štiri tedne zvijs v krčih in švica kri kakor Terezija, pre- tikajta ae mer je kričal hinavec. |i V dvorani se je nekdo oglasil: "Nikar ne jemljite ubožcu očal. Ce zaide zdaj pod avtomo-bil imata vi nearečneža na vesti r A" "Oprooiitf, êt nofidim so jo plini še poelabšali M UM» IUMJA Vil I' "Kako Omarja. (Delja.) hanumi?" je mirno vprsšsl "Preminula . . ." Js zaihtal Omar. Zapiralo mu Ja sapo, zatekalo mu grlo in privrelo mu Je Is skslečih oči. "Jelena, zskrij hsnumi obrsz!" je ukszsl Osman psšs, ki so je bik tako okrenil proti vratom. Smrt pretrgs mohsmedancu znkon-sko zvezo; umrla žena Jo možu zopet —Mjm In on poslej ne sms vsč videti njonegs obličja. Jalona Jo ustregle gospodarju*, "Kaj ss jokaš?" Je rekel Osman paša Omarju in ga bodril; "Nihče no živi dalje, nogo mu Ja namenil Allah. Smrt je bel drome-dar. ki poklekne prod vrata vsakemu Zemljanu. Kiemet! Na turbetu ji dam postaviti lop nagrobni kamen od belega msrmora in vdolb-ati vsnj zahvslnleo Allahu . . . Jalens, k Ilml hslu, da obvesti imana!" Odšli so vsi trije. Paša je poslal po slsvni zdravnici Ailimo in Gulbahsr. Zunaj Js Jslo po malem deževati. Kmalu sta dospsli sloviti biljarici. Umill sta rajnico s mlačno in mrzlo vodo, iztegnili hanumi roke in nogo ter privezali oba palca na nogah s zelenim motvozom. Pod prsi jI Je položils Gulbahar težak ključ, Ailima j» JI Je dala kafre v oledenele roke. Omotall ata truplo v turban — mrtvaški prt. oblaki! Patimi brasrokavno srajco, v kateri ni bilo nobeno zavozlane nitke, in pokrili mrliča a platneno odejo. Ko ata 'Se poalovili, « je prišel duhovnik, Imam Ahmed, suhljat bradst mož, miren, re-sen, dostojsnstvsn. 8: sabo Je privodol dva pomočnike. Položil se Ffciimo na oder.. Imam Jo Je prikril s seteno odejo is mošejo ln obesi! roto ob sgtsvje. Ds nI bilo že tako poano in da ni deževalo čimdalje huje, bi bili pokopali Patlmo utegoma; tako pa ao odgodlll pogreb na jutro. Omarju Ja bilo, kakor da ae mu je nekaj nebežko lepega ulomllo v duši ter Izginilo za vekomaj- Bilo mu Jo, kakor da ga mučijo težko strašne sanje; nemiren Je taval po mračnih hodnikih. Vaa se mu Ja sdelo pusto, prazno. Zlasti gs ja rasburjala missl, ds Pstlmi ns bo mogel ispolnltl poslednje prošnje. Ts-koj po jscijl ae je pošurll v hsremllk. Bsl ae je tzdajalake priče; toda v mrtvašnici nI bilo žive duša. - 8 trepetajočimi prati je vzel sleifekosteno ršzpelce izza opaaa ter odmotal in vzdignil trojno odejo na odru. Ta treaotak ee mu je zazdelo, da allši lahne korake in šum obleke po hodniku. > "Koma hanuma!" aa je preetrašil in obetal kakor okamenel. Takoj pa Jé u videl, da ee jo motil; le deš Je šumel in pljuakal zunaj po strehah In po dvorišču. Omar ae Je globoko oddahnil, poljubil križec in ga naglo pot lani! Patimi na gole pral. Hlastno Ja popravil In pogladll mrtvaške odeje. V neenoanem strahu pred mrličem in pred sa-aledbo Je pobegnil v pritličje, tiho In hitra, kakor bi gs noeile samo gorske elle. Sel Je v ovejo osko nizko sobioo In počenll ns minder. Nsalonil ae Jo k laktom na oknjak in strmel z sklonjeno glavo skoči okno; oblaki, zemlja In vsduh ao ee spajali v čemerno na-prosorno čraoto. Ns odprte železne okniee so hobnale goste kaplje In mg razbite pršeie na ftumeč Jo lilo od streh in zidov ia drlo med slalinami v Bosno. Redkoma je puhnil Jasen veter in posibal lok ob stani. Is ko-njdfthipe je slišal Omar včasi zam^Htlf udara podkovanih kopit in ragotanje. Od Ilovnatih tal zatohle sobe je zaudarjal neprijeten duh po vlažni zemlji' ,Zavil ae je v odejo in legel; zaspati ni mo-gel. Vodno iznova Je razglabal prežaloetno usodo Fatimino. Sužnja, dan na dan prikovana v zlati kletki. Jo preždela najlepša leta v haremu, brez nade, da se reši Jkdaj v svobodo. Toga in obup sta ji dan na dan grenila mladost in jo zamorila. Spominjal ae je njenih žalobnih oči, njenega milega glasu, njenih besed. ' ' ' v/ - Taki spomini so ga raztožili. Blazina mu je bila mokra od solza. Legel je na drugo stran Ai poslušal uspavalno šumsnjs dašja. de dolgo sa js premetaval nemirno po ležišču, preden je zaSpd. Prebudil ga jo rani hlad. Rahel svit ob oknu je oznanjal mlado jutro. Po Vranduku so t»li petelini. Deževalo ni več. Ko se je zbudil, mu je težko padla na dušo prva misel: "FatHne ni več! Ah — včeraj osoraj sam jo Ss Imel . . Na vrtu ao se oglsšsll rsdostni ščinkavci in ltričavi vrabci. Skozi okno js videl majhne o^lfke, nožno zardele, kakor dotinja lica po spanju. Tedaj Ja zazlišal od vrta udara in škripot. "Kaj Je to?" se je vprašal in poslušal. Udarjalo Je eniakomsrno In včasi sazvene-lo ali rezko zaškrtalo kakor železo ob kamen. "Grob kopljejo Patimi . .." Zganit ao je. Naglo jo vatal, ao umll in pohitel v prvt nadstropje. Pri rajnici je bil že imap Ahmed. žalosten?" ja vprašal Omar-ola Mičail in GJebrail Allahov prestol ln Jo po-9Sbess, tlskovsns s žlahtno iih cvetlic, pod neizmerno iti. To ¿revo ima slste loče srebrno vejice, rodi pa I po vseh brezmejnih neki jih no more predirjati ,najhitrejši | Ondi ba prabivsls. večno leps in m Je žandarmerija prijela. Brock-hofbauer je bil avoje dni bogat posestnik, s slabita gospodarstvom Je pa yečino zapravil, .ostalo mu Je le še malo zemlji-ln vei gostje so mu pritrjeva- L. in ^¡^ ^podarsko po-Glasno so mrmrali: Bk)pjef g je bno ¿^j pre- "Ta človek nima usmiljenja!U^ko. Tsklenil ga Je zažgati in starim vojakom tako pošto- L ¿avsrovainino, ki bi Jo doba ! Morali bi se ogibsti ta- Vzidati vMfMtoMim Tfl-hlš. Grob jan!" , ^ in ¿{veti fd I Arganaei Jsemialil: t I bi pa manjjMi 4 elabo končalo za. go- i« sažgal naM> a. Reien sem!" jflT»h poslopUJJazednje Me svo- In z gUUom, tresočim so I i« einil- h . « se čuva kazni božje, da mu hiša -Hvala vam V«pm Srm J ne Zgori. Tisti VOČOT, ko je Seb il Uhko hilo čTie to snfoh * *** in 0tr°k6' . 2Jbil0' U }e to 8p,oh da so morali oblečeni ležati, tu- ^Srja so uplašili ugovJ- - I---JgJf^ iffii: ^^l^njuogenjina^potemvh, orala nazaj. Ves se je topil prijaznosti in dejal: "Torej lahko računam na to, da bo stvar jutri urejena?" "Naravno! Pr^v rad pridem na kosilo!" "Kje pa stanujete?" Arsene je imenoval nspačno ulico *in izginil, ko ie je prijazno poslovil od vseh, ki so se zanj Dr. NSSs «t 10X SNPJ, dae 14. januarja SNPJ. I iT JfUU 14. januarja 1928 v Narodni rani, IS. cesta In Racine KNJIŽEVNA MIKA! -Ima v salogi alsdaše knjig.: AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna strani, trde vesana, vredna svoje | SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—sele razumljiva knjiga sa učenja angleičlne, a J ristnih informacij, stane aa»o..., ZAKON BIOOBNKZUE—tohaa» naravna wj, knjiga Ia ksUre samorete črpati Ia duievno dobro——----------....—_ PATER MALAVENTURA-V KABARETU—aa ' Hvljshja ameriških frančiškanov, In doživljaji rsfcfca, iimteo in lahko rasnih ko- la splofal na. s' slikami. bi sloviti Upton Sinclair, pqfsvenil ffk Ivan Molsk..........$1M REDNft KOI ko vesana, stsne same.« ____ «HRBTENICA-—drama v tanOhT dAeajfe mwHUgvm k» epilocM mehko vesana, stane samo..............................................Jttc -INFORMATOR"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki e 8. S. P. J^—Ulo priporočljiva sa člana—stane tamo........................He ' Pišite peaje na: KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. 2657 So. Larnd.le At*. Cklca«, IU. PRIHRANJENI • "Dame in! gospodje! Soglasnost vašfega zgražanja me je zares pretresle in hvsležno priznavam, da še %ive plemeniti ljudje, ki zagovarjajo dabro in pravlč-j no stvsr." * Ns cesti Je vtaknil očala vi žep ln menfl: ^ "Zdi se mt| da me bodo še dol-1 go prehranjevale. Malo zviti mora bit človek!" . NAROČNIKI ta Vaši dolnrji vam bodo pomagaU k uspehu in neodvisnosti, i • "t • t jih vlsgst« v to banko. "«< " v .i [' x _ -p. , 'Sati^ill a« m* v .a; ' ' li . ki Jo krila Patlmo. IzteHta Je Naročnina aa celo laže Ja (Swat sa pol leta pa IÍ00. Clan! iN, P. J. doplačajo I leto, aa pel lata 92-40. Ira^ta^^Maï Za Evropa ataña aa psi sa vas Isto pa 91-00. Tednik stane sa Kvrapa 91.70. iClaal doplačajo sama SOe rxr—D jiti)' UPRAVNfiTVO PROSVETA,!P ta»T & Lnwndnlo Ara. CHICAGO, ILL. I Naročajte avto aneks &N.P.J. I Na željo rač društev Jo gt I urad preekrbel avto saaka. To ao kraano isdolane okrogloplo-ščate tablice, s znakom 8. N. P. J- In namenjene eo sa svtomo-I bile članov jednota. Na društva smo raspoalaH podrobna pojas-nlla glede teh snakov, na člans pa apeliramo, da Jih pridno a*»l ročajo. SPREJEMA VSA V 3 TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA • »i&fr-li V4'i ' • r* ' Tiska vabila sa veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem» češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugihl VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smerne, unijako delo prve vrste. Vaa pojaanila d^e vodatvo iMrime ic^e M & N. P. J. PRINTERY TAM SB DOBE NA 2BU> TUDI VSA USTMENA POJASNILA pradsadalk SNPJ.1