!: Popiso^anja ¦9 • • • Dandanes je že tako, da se mora skoro vsak rnesec vsaka stvar popisati. V6eraj je bilo popisovanje svinj, jutri popisujemo ovce, nato popisovanje sadnega drevja, sena in slame itd. Oblasti se že same več prav ne spoznajo, koliko vrst popisovanja je pravzaprav v teku. Srečni okraji, kjer okrajni glavarji popisovanja in rekviriranja ne odredijo z vso strogostjo in uradno natančnostjo. Kjer pa je popisovanje odrejeno, se inu ne smemo protiviti ali ovirati delo popisovalnih komisij. Pac pa je naša pravica in dolžnost, da se varujemo škode. Nedavno je prišel v naše uredništvo mož in je tožil, . da mu je glavarstvo predpisalo, naj odda 200 kg pšenice, a je je pridelal samo 2 mernika, to je približno 90 kg. Mož ni bil navzoč, ko je žetveni komisar popisoval polja in mu je pripisal lepo sosedovo pšenico. Pri nekem drugem posestniku je komisija cenila, da je na diljah 600 kg koruze. Posestnik ni bil navzofi in se ie nemalo zaSudil, ko je dobil uradni poziv, naj odda 400 kg koruze. Poklical ie župana in soseda ter so koruzo stehtali. Bilo je je samo 365 kg. Takih slučajev je na stotine. Bodite tedaj pri vsakem popisovanju navzoči, pokažite zaloge in prijazno podajte vse pod!atke, ki jih komisija od vas zahteva. Ko je s svojim delom pri vas gotova, tedaj jo vprašajte, kakšen uspeh je dognala in ali ste oddaje oproščeni ali imate kaj oddati in koliko. To pojasnilo imate pravico zahtevati. Ce se Vam zdi, da bi bili po tem, kar je komi- si.ja dognala, kaj prikrajšani, tedaj uljudno ugovar- jajte in s komisijo še enkrat ugotovite, če se nigo za-  Joge cenile previsoko. To je takoj na licu mesta lah- ko ugotoviti, ne pa pozneje, kc so zapisniki že od- iani in se na podlagi ojih že uraduje. Ako ste kake pridelke sami pretehtaM in veste, da vam jih je ko- misija cenila previsoko, tedaj ji povejte resnico, in, ako ne bi hotela tega uvaževati, zahtevajte, da se blago Še enkrat na licu mesta pretehta. Vsak poznejši ugovor morajo oblasti naravno da 'soslušati nekam nezaupljivo, ker je bil čas ugovorom takrat prikladen, ko se je popisovalo. Med sto iiravičnirai kmeti se gotovo najde tudi kak nepraviC'-en in zato oblasti poznejšim ugovorom nerade veriamejo in tudi ne morejo verjeti, in nadaljnih preisiav navadno ne dovolijo, ker je to v ofeigled pomanjkanju Oasa malokedaj mogoče in tudi ni poceni, obenem r»a si raorajo oblasti nehote misliti, da je pritožnik kaj od svojih zalog med tem časom že — po skril. _{j Iz teh razlogov jasno sledi, da je pač najbolje biti vedno pri vsakem popisovanju navzofi in Be posestnik sam ne bi utegnil, ali ako je rafiuniti, da bi utegnil ob onem Casu biti z doraa, tedaj naj o zaloaaJi i)Oi!5i ženo, odrasle otroke, soseda ali kogarsi- bodi, najpametneje pa je, da ima take stvari napisa- ne in shranjene tako, da jih lahko vsakdo popisoTal-- ni komisiji pokaŽe.  Dobro je tudi, da posestnik ve, koliko zrnja ali krompirja se mu mora pustiti za domačo rabo in Zau seme.  K r o m p i r j a, ki se sedaj popisuje in se ga bc v bližnjih dneh z vso naglico rekviriralo, ti morajo pustiti za vsako osebo 100 kg, za seme pa boB sam najbolje vedel, koliko ga rabiš. RaSunamo, da si ga pridelal 46 meterskih stotov. Prehraniti imaS na dan 11 oseb, torej se mora pustiti vsaj 1100 kg za živež. Nasadil ga boš spomladi približno 1 tiefc« tar. Za to se ga računa 30 meterskih stotov. Ti p* imaš tudi pravico zahtevati, da ti ga pustijo nekaj meterskih stotov za izgubo. Do spomladi se ti gabc namreS v kleti gotovo precej pokvarilo in segnitaj Odberi takoj ves slab, droben, nagrižen, nasekian in nagnit krompir. Teaa se ti ne sme računati, ampaK ga smeš porabiti za krmo živini. Konefini raSun Je ta-le: Za družino 1100 kg, za seme 3000 kg, za nadomestek za krompir, ki bo 6ez zimo segnil, 200 kg, t. j. 4300 kg. Ker si ga pridelal samo 45 mc, rabiS ga pa 43 mc, te nihče ne more siliti, da bi moraloddati več nego 200 kg. Napravite si tak račun in lahko s« boste branili. Z i t a se računa na mesec za osebo 10 kg. !S tudi tukaj si lahko sam napraviš račun, koliko rabig posameznih vrst znnja za živež, koliko za seme. Pe veljavnih doloCilih se sme zadnje žito in ena Getrtina koruzft pokrmiti živini. Najhujša bo letos rekvizicija sena in slam e. Vsled grozne suše bo letos vsakemu kmetu, 6e mu tudi ne bi bilo treba nič oddati, na zimo zmanjkalo krme. In kaj bo sedaj? Vojaška oblast z vsc resnostjo zahteva ogromne množine sena in slanie. Samo mariborski sodni oKraj bi moral oddati do 1* oktobra 104 vagone sena, za naslednjo dobo pa se zahteva še naknadlnih 240 vagonov! Vojagka uprava grozi, da bo prišla s silo in bo kmetom odvzelasene in slamo. Najboljše je, da vsako bilko s polja in iz gozdov skrbno spravimo za zimo in da živino priflno gonimo na pašo. Pri popisovanju in rekviriranju ne zavraSajte krivde na župana ali na druge popisovalce. Ti nis& ni6 krivi, ampai morajo izvršiti, kar jim oblast narekuje. Ponavljajmo pa še enkrat: Bodite pri vsakem popisovanju in rekviriranju sami zraven, vprašajte ldomisijo, kaj zahteva od vas in povejte odločne svoje ugovore in pomisleke^ da ae tako sami abEacujete Sfcoifc.