ST7-Itosla.T7" I Deun±ca#- Kratka molitvica. Gospod Bog! obvari Dom nam zldga brani, Sdtvice košate; Hud'ga ognja stene; K žetvi obilni stvari Dolge včke ohrani Njim klasičke zlate. Verne vse Slovene! Vsa naša Knjiga Slovčnska šteje v svoji zgodovini štiri velike dobe. Prva zvira od veka IX. — Ciril, Metod, Klemen — do XVI. Druga — Truber, Dalmatin, Bohorič — do XIX. Tretja — Vodnik, Kopitar, Ravnikar — do I. 1848. Četita — Miklošič, Bleiweis, Jeran in drugi — teče do obroka sedanjega. V IX. stoletju se je Knjiga Slovenska vzbudila ob prevratu carigrajsko-rimskem, v XVI. ob nemškem, v XIX. ob francoskem, 1. 1848 ob vsesvetovuem, torej tudi slovanskem. Da je v sedanjem veku nnpredovati jela Knjiga Novoslo venska, provzročil je Vodnik s svojo Iliiijo, Metelko na stolici slovenski, pripomogla je Čbelica, pospešile so Novice; povod temu dali so tudi mladi rodoljubi, kateri so iz Hrvaške prihajali nazaj na višja učilišča, v šole modroznanske in bogoslovne, polni duha slovanskega, ter so ž njim navdihovali potem rojake svoje — Slovence. Tako so 1. 1841 v Ljubljani, 1. 1844 v Gradcu itd. bogoslovci vstanovili si slovansko knjigarno, jeli so ruarljivo se učiti slovanskih jezikov, in zapored so se prikazovali v našem slovstvu, na pr. po Novicah, dobri slovenski pisatelji p. L. Pintar, A. Žakelj Ledinski, L. Jeran itd. Kolike pomembe v našem slovstvu je Miklošič, povedal sem v lanskem Jezičniku staroslovenskem; o Bleiweisu setn pisal 1. 1882 v XX. tečaju; letošnji naj pa kaže, kako je sedanjo dobo v Knjigi Slovenski povzročeval, pospeševal ali opoviral — Luka Jeran. * Rodil se je Jeran Luka 16. okt. 1818 v Javorjah (Affriach) na Gorenjskem, v prvih šolah učil se v Škofji Loki, kjer mu je šolski vodja bil J. Volc. Ker zarad starosti po tedanji postavi ni mogel v gimnazijo Ljubljansko, poda se v Karlovec, kjer od 1. 1834 do 1839 dovrši prvih pet latinskih šol. Tii se poleg ilirskega pridno uči jezika madjarskega; ravnatelj mu je bil P. Jos. Em. Podvinsky. L. 1840 pride v Ljubljano v šesto šolo latinsko (rhetoriko) pod Martinaka, 1. 1841 in 1842 na licej v modroslovje, pod Kersnika, in tedaj se prav marljivo poprime slovenščine in laščine, in že družnik bogoslovne knjižnice slovanske skrbno prebira razun domačih knjige hrvaške i srbske, češke in sploh slovanske na pr. Stanko Vraza, Vukotinoviča, Kolo, Danico, Novine, Zoro, Gunduliča, Kačiča, Pesni i Poslovice srpske, Jordan's Slav. Jahrbiicher, Šafaffkove Starožitnosti itd. itd. Učitelj v slovenščini mu je bil profesor Metelko, do katerega je vedno imel posebno spoštovanje. Zlagal je takrat prve pesmice ter mu jih v Metelčici donašal v slovenskih nalogah. Nekatere so bile pozneje tiskane na pr.: H esperidski vert na Krajnskim (Narodna bajka), Vneb<5hod; — Rožici, Posvetni hudič (Narodna pripovest), Vrednost domoljubja, Našimu solncu (Po Zori dalmatinski). Predzadnja njena kitica se glasi: »Solnce žarko, solnčice prekrasno, — Z domorodno lučjo sveti jasno, — Zapuščen osveti hram domači, — Ki ga nam še ptuja senca mrači, — Ti vžgi perve sveče naše slave, — De zbude se naš'ga roda glave!" — L. 1843 vstopi v bogoslovno semenišče, kjer se vzlasti iskreno loti jutrovskih jezikov: hebrejskega, sirskega, kaldejskega; arabskega zvrši vse štiri tečaje. — »Svojih verstnikov si vedno bil dika", pojo mu nDaničarji" 1. 1882, in res, bil je to po vseh šolah, latinskih in bogoslovnih, kajti le dva- ali trikrat poniknil je do reda lacc (lobenswert), sicer pa mu v vseh svedočbah vedno slove 1 e m (vorziiglich)! L. 1845 posvečen za mašnika je obhajal novo mašo v Poljanah, kedar sta tnu še živa bila oče in mati; pričujoč je bil takrat tudi dr. Janez Bleiweis s svojo gospo. L. 1846 ostane še v semenišču, 1. 1847 nekaj časa v Poljanab, meseca aprila dojde za kapelana v Horjul, 1. 1851 meseca maja k sv. Petru v Ljubljano, 1. 1853 se poda za misijonarja v Afriko, nevarno zboli, pride nazaj za duhovnega pomočnika 1. 1854 v Trnovo, poda se drugič v Afriko, a vrne tudi drugič zarad bolezni v Trnovo, kjer služi potem za kapelana ter vreduje MZgodnjo Danico" do 1. 1869. Tedaj postane papežev kamornik i iuonsignor, ter pride z D a n i c o svojo osebenkvat v duhovščnico stolne cerkve, pomaga vedno v duhovnem pastirstvu, 1. 1882 postane kanonik, 1. 1888 dne 16. okt. je praznoval sedemdesetletnico svojega življenja, čvrst duhom i telom, vendar skromno tako, da še čestitke, katero so niu poklonili nDaničarji", ni priobčil v svoji Danici, kar torej hočem storiti jaz poznej, ako Bog da srečo. — Po sreči le sem tudi jaz v roke dobil nekaj njegovih stvarf, in izmed mnogo druzih čestitek naj tukaj priobčim le jedno, katera dovtipna sicer, a istinita, bode znancem vsem na radost, ter slove: XXXXXXX! Septuaginta annos — corpo di baccho! Mi amicissime habes in sacco, Abraham, Isaak et Jacob vidisti, Luce lucenti mundo luxisti, Heu, qnot diabolos jam expulisti! Quot esurientibus escam dedistil Tu es minister studentibus cibi, Deus retribuat millies T i b i! Deus conservet Te fortem et sanum Usque et ultra centesimum annum; Ad intcntionem hanc semper orabit, Nec non cras poculum evacuabit Totus Tuus Matth. Treffiniensis. »Nikoli ne pozabim, da gosp. Luka Jeran mi je bil prijazen pomočnik." * Tako je o svečani 2Oletnici svojega vredništva dr. Janez Bleiweis spoznal slovesno, češ, kedar me je 1. 1843 Kmetijska družba izbrala bila za tajnika, prevzel sem Novicam vredništvo z velikim veseljem, pa tudi z enolikim strahom. Nikoli ne pozabim, da gosp. Luka Jeran mi je bil prijazen pornočnik (Novic. 1863 str. 223). In res, vadil ga je dobie slovenščine, vravnaval mu razne dopise, posebno pesniške stvari, ter dopisoval sam v Novice. Zvati se je bil jel že 1. 1841 Svitoslav t. j. Lucas a lucendo. — -Vigred minola Ti je in poletje, — Tvoja je doba jesenski zdaj čas" — pevajo mu .Daničarji" ob sedemdeseti godovni, in — čudo! pesem Jesenske misli je prva njegova, katero so, kolikor jaz vem, priobčile Novice 1. 1843 str. 90 v Gajici z znamenjem S. t. j. Svitoslav — na pr.: -Neštevilne zemljn inati — Poklonjuje nam dari — U spomladi, u poletji, — Clo do pozne jeseni itd." — Novice 1. 1844 imajo vže mnogo dopisov, književnih poročil slovanskih, in pesmi Jeranovih z istim znakom ter vse v Gajici na pr. Kmetovski pregovori — razun za Malitraven — za vse mesece v letu str. 12 — 204; Serbske Novine in Podunavka str. 48, Kolo v Zagrebu str. 75, Jordan's Jahrbiicher str. 87, Slavjanska Antologija iz slavj. Aten (Dobrovnika); Nekaj od Serbskih Novin v Pešti str. 104, Prezgodna zrelost uma — iz Podunavke str. 123 itd. — Pesmi pa so naslednje: Zimske misli — nOd polnočnih merzlih krajev — Ojstra sapa dije, — Ravno polje, verh Triglava — Ogrinjalo belo krije" itd. 1. 7; Sirotek (Poleg česke ljudske pesme): .V mladih daeh zgubilo — Dete mater milo. — Začne odrašati, — Misli: kje je mati?" itd. 1. 13. — Pirhi 1. 14: flŽe tički pojejo, — Že rož'ce cvetejo, — Tud sneg beži proč; — Tih vetričik veje, — Žar solnčni me greje: Velika bo noč" itd. — Spoinladanjske misli 1. 20: -Vesna cvetje seje — Po gorah, pušavah; Vesna drevje kiti — Z listjem po dobravah: — Kliče z zemlje krila — Bitja opočila . . . Naj tud uka iskre vname — V mladih srcih novi svet, — De nam duh roditi jame — Učenosti željni cvet, — De Slovenam ukov bela — Spomlad ne bo zakasuela! Žlahtue hčerke! dragi sini! — Vi cvetlice spomladi, — Vi ste zvezde v domovini, — V kterih biser se bliši; — De b' pač z duham rož'ce zale -— Domoljubnim vas navdale! — Vesna cvetje seje . . . Kliče hčerke, sine — V nograd domovine! — Kratka molitvica (Poleg Čelakovskiga), katero sem del temu spisu na čelo. — Venec hvaležnosti in spoštovanja . . J. Kersniku o godu . . 1. 27: BTi, ki ljubiš verno vdane — Svoje učence, o raodrica — Domorodna! k' so ti znane — Naše želje belodane, — Bodi dans nam pomočnica, — Počastiti učenika — V pesmi lastniga jezika" itd. — Poletne misli 1. 33: -Teb', višava preljubljena! — Naj bo pesim posvečena, — Pesim duše ginjene; . . . Nam očestvo je dobrava, — Tu naj raste naša slava, — Tu naj poganja ljubki cvet, — Ki v podobe naj kmetije — V sad presladki se razvije, — In živi Slovenski svet. — Tu je treba se pognati, — Tu nar krepši seme s'jati — V krepke, rodovitne tla, — De tud dušne nam jedila — Domovina bo rodila, — Doniovina ljubljena! — Njih visok. g. Joanu nadvojvodu . . 1. 40: -Veseli Slovenja, veseli se Krajna! — Obnebje se jasni nad Tvojo glavo; — Iz olike mira Ti venec poganja, — Ki venčal bo Tebi dolino, goro" itd. — Pogled v Štajersko 1. 47: _Rob dosežem krajnske meje — Na černivca visočini, — Štajerska naprot mi veje — Volna sapa po dolini" itd. — Tri cvetlice (Poleg českiga od Vlastimile Eažičkove): . . . .Cveti kakor roža, dvica! —• Cistost hrani lilije, — Prosta bod' ko vijolčica: — Vredna hči boš Slavije!" — Nr. 45 pa se nahaja čestitka: Gospodu Koseskitu pesniku ,.Slovenje". Z pevsko slastjo — ktera Vila Te je v zibki nadabnila, De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtopljena? Dolgo struna ljubezniva Poje v tihim sramožljiva, Modropojki slavski streže, Ki beršlanov venec veže, Gosli ž njim ovenčati. Slavski govor — ktera Vila Te v detinstvu je učila, De besede vse sladkosti Se v goreči iskrenosti 'Z gorkih pcrs izlivajo? ,,čas je, molklost prekiniti, Tvoje gosli razglasiti Tirja mati domovina", Modropojka opomina Pesnika mudečiga. Zato Tebe tud' slovila Domovina, pevc! bo mila; Ti ne jenjaj prepevati V njeno čast, — in ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! Ktera srečna Eojenica — Nježna 16ga golobica — Ti je gosli v roke dala, Pesmi peti ukazala, Ki serce vzdigujejo? Domovini poštovani Lira peti se ne brani, V nji se glasi izbudijo Ki Slovenjo poslovijo, In Cesarja miliga! -n.