O
20 5
Jarc


FEBRUAR
1 P Ignacij
Z T Svetnic*
8 S Blaž	&
4	C Andrej Korz.
5	P Agata	+
6	S Tit _
7	N S. Predpostn*
8	P Janez in Mate
9	T Ciirl iz Aleks.
10	S Pepelnica *
11	C Lurška M. B. g
12	P Lincolnovo r. ¥
13	S Agabus_
14	N 1. postna
15	P Faustin 18 T Julijana
SKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Gešlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASU jO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V IOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGl; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Sloveni an Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 25.
CHICAGO, ILL., PETEK, 5. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 5, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Nova pogajanja v avtni Mi-M za uv
Knudsen in Lewis se sestala na posredovanje governerja Murphya. — Govemer poslal povabilo v imenu predsednika Roosevelta. — Sedeči stavkarji zagrozili, da živi ne zapuste tovarn, in povdarili, da hočejo prisiliti General Motors k upoštevanju zakonov.
Detroit, Mich. — Novo upanje se je pokazalo, da se bo stavka v General Motors končno vendarle zadovoljivo končala, ko se je posrečilo guvernerju Murphyu, da je spravil dve vplivni osebnosti, zastopajoči obe stranki, k skupni konferenci. Ta dva sta ekselcutiv-ni podpredsednik korporacije, W. S. Knudsen, in načelnik delavske organizacije C. T. O., pod katero spada avtomobilska unija, John Lewis, katera sta se sestala v torek v tukajšnjem uradu governerjevega brata, ki je sodnik.
V povabilu, ki ga je poslal govemer Knudsenu, je izrecno povdaril, da posreduje v imenu predsednika Roosevelta, in to je bil eden vzrokov, da uradnik korporacije povabila ni odklonil, kakor so to storile že parkrat prej on in druge vodilne osebnosti korporacije. Drugi vzrok, da je prišlo do pogajanj, pa je bil ta, ker je sodnija dan prej proglasila, da je sedeča stavka protizakonita in ukazala, da morajo stav karji zapustiti tovarne. S tem izrekom se je korporacija zadovoljila, kakor se je izrazil Knudsen, ker je priznana njena lastninska pravica do tovarn, in da. zdaj ni več ovire za pogajanja.
Med tem pa, ko so se ti razgovori vršili, bi vladalo v Flin-tu nemalo razburjenje. Po ukazu sodnika so se imele tovarne izprazniti do 3. ure v sredo popoldne, toda stavkarji so v brzojavki, ki so jo poslali governerju Murphyu, izrecno povdarili, da poslopij ne bodo zapustili živi. "Prišli bomo ven z nogami naprej, na nosilih in z odejami preko nas," so zagrozili. Dalje so omenili, da vodijo to stavko že preko meseca dni le zato, da prisilijo General Motors k upoštevanju zakona in h kolektivnemu pogajanju. Izkazalo se je, so povdarili, da stoji mestna policija, kakor tudi šerif in sodniki v službi General Motors; zdaj se bo pokazalo, ali je tudi državni govemer pod kontrolo te korporacije, da bo dovolil prelivanje krvi, ko bo oborožena sila šla nad neoborožene delavce.
Ko se je približevala odločilna 3. ura, se je čimdalje jasneje razvidelo, da ne bo prišlo do nasilne izpraznitve in da governer, ki je že večkrat pokazal svojo naklonjenost delavstvu, tega ne bo dopustil. Po sodnem ukazu se lahko uporabi v to svrho žierifovo moštvo, ali Pa državna milica; pri zadnji pa gre govemer lahko preko sodnega ukaza in prepove njeno uporabo.
Predsednik Roosevelt je doslej držal svoje roke proč od celega spora, ker je upal, da se bo dosegel sporazum s pomočjo direktnih pogajanj med obema prizadetima strankama. Položaj pa je postal zdaj
PET MILJARD ZA JAVNA DELA
Predsednik priporoča kongresu načrt za nova d'ela.
Washington, D. C. — Kongresu je predsednik Roosevelt poslal v sredo kratko poslanico, v kateri je priporočal, da se dovoli znesek pet miljard dolarjev za nadaljnja federalna javna dela, in sicer za gradbe trpežnejšega značaja, kakor mostovi, nasipi, ceste, regulacija rek in podobno. Omenil je pri tem, da javna dela. ki so se izvrševala te k'•m depresije, so bila le začasnega značaja; pri njih je bil namen, zaposliti čim največ ljudi, do-čim se bo pri novih delih gledalo predvsem na kakovost dela.
UBOJE HOČEJO UZAKONITI
Lincoln, Nebr. — V tukajšnji državni zakonodaji je bil pretekli torek stavljen zakonski predlog, po katerem bi se imele dovoliti takozvane usmrtitve iz usmiljenj?," namreč, da bi se dala zdravnikom pravica, končati življenje bolnikom, za katere ni več upanja, da bi ozdraveli. Po določbah predloga bi moral paci-jent vložiti prošnjo, da se mu konča življenja, na kar bi to prošnjo preiskala komisija, se-stoječa iz dveh zdravnikov in enega advokata, katera bi imela pravico, da prošnji ugodi, ali jo zavrne. Predlog je bil stavljen na priporočilo ženske zdravnice, dr. Inez S. Phil-brick, stare 71 let, in je vzbudil veliko razpravljanj r.a obeh straneh, ter se bo glede njega brez dvoma vodila še dolga debata v zakonodaji.
-o-
RDEČI KRIŽ VABI DOBRA SRCA
Chicago, 111. — Tukajšnja postojanka Rdečega križa je do torka večera nabrala za poplavljence $852,000. Kvota, ki je določena za Chicago v ta namen, je milijon dolarjev, in vodstvo Rdečega križa se obrača na prebivalstvo, naj z blagohotnimi dlarovi pomoie čimprej doseči to kvoto.
-o-
UKINJENI PROMET SE
UPOSTAVLJA Louisville, Ky. — Železniški promet v dolini reke Obio je bil tekom poplave seveda popolnoma ukinjen in so se morali vlaki posluževati drugih linij. Delo na popravah prog pa je že toliko napredovalo, da se je promet na nekaterih krajih zopet upostavil.
Father Paschal Esser umrl
Družino slovenskih frančiškanov je zadela bridka izguba, ko ji je ugrabila smrt enega njenih članov, Rev. Fathra Paschala Esserja. Umrl je to sredo zjutraj po komaj enotedenski bolezni pljučnici. Njegov pogreb se bo vršil ta petek.
Pokojni gospod je bil v cvetu najlepših let, kajti dosegel je komaj starost 36 let. Bil je sicer slovaškega rodu, rojen v Brooklynu, N. Y., vendar ga lahko skoraj prištevamo med Slovence, kajti večino svojega dela je opravljal med nami. Po osnovnih šolah, ki jih je izvršil v svoji domači farni šoli, je stopil v višjo šolo pri oo. frančiškanih in bil v letu 1926 posvečen za mašnika.
Prvo njegovo službeno mesto kot pom. župnik je bilo pri sv. Štefanu v Chicagi, od koder je bil prestavljen za župnika v Detroit. Pozneje je bil še župnik v La Salle, 111., in v New Yorku, ter končno pom. župnik v Johnstown, Pa., kjer ga je zdaj dohitela smrt.
Kjerkoli je bil na službenem mestu, si je kaj hitro pridobil srca svojih faranov, kajti odlikovala ga je nenavadna prikupnost in prijaznost, in je moral vsakdo nehote vzljubiti njegovo odkrito dušo. Gotovo bo vest o njegovi smrti globoko zadela vse, ki so Td poznali. Poleg številnih njegovih znancev žaluje za njim tudi njegova še živeča mati in bratje in sestre, od katerih je ena redovnica.
Priporočamo ga vsem v blag spomin.
končno tako napet in resen, da ni bilo več časa za odlašanje in je tako pooblastil governerja Murphya, da ga zastopa.
FRANCIJA SE OBOROŽUJE
Nadaljnji načrti Francije za
obrambo dežele.
Pariz, Francija. — Z velikanskim navdušenjem je francoski parlament preteklo • sredo odobril poročilo ministra za narodno obrambo, E. Dala-dierja, ko je ta objavil načrt za intenzivno oboroževanje države. Po tem načrtu se ima med drugim podaljšati tako-zvana "Maginot linija" tudi ob švicarsko in belgijsko mejo, za to fronto pa se bodo zgradile nove ceste za hitro premikanje čet. V vojnem času se namerava mobilizirati in postaviti pod vojno poveljstvo vsa industrija.
-o-
ALABAMA POSTALA "MOKRA"
Montgomery, Ala. — Stroga suha&ka postava, ki je bila v veljavi v tukajšnji državi .skozi 22 let, se je odpravila pretekli torek, ko je državna zakonodaja preko governerjevega veto sprejela zakon, da se dovoli prodajanje pijač. Zakon pa daje vsakemu okraju posebej pravico, da si obdrži svojo suho postavo, ako tako želi, in se bodo vršile tozadevne volitve po okrajih 10. marca. Na ta način ostane med vsemi državami samo še Kansas strogo suh, dočim se v Tenn., Miss., Ga., in Okla, sme točiti le pivo.
-—-o--
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
KRIŽEMJVETA
—	Rim, Italija. — Lindberg-ha in njegovo ženo je čakala na tukajšnjem letališču množica kakih 200 oseb, ko je v torek par prispel semkaj na poti v Egipt. Potnika pa sta se ljudem spretno umaknila in se skrila v uradu poslopje na letališču.
—	London, Anglija. — Kakor poroča neko glasilo tukajšnjih finančnikov, znašajo sedanji izdatki Nemčije za oboroževanje ogromno svoto, ki presega pet miljard dolarjev letno. V štirih letih bo Nemčija porabila v to svrho do 31 miljard mark.
—	Havana, Kuba. — Načelnik poslanske zbornice, dr. C. M. Sterling, in zbornični tajnik sta v torek podala resigna-cijo, ko jim je zbornica s posebnim glasovanjem izrekla nezaupnico z večino glase v 101 proti 28.
-o—-—
ŠE ENA POROKA MED OTROCI
Watertown, N. Y. — Med tem, ko je po celi Ameriki vzbudila senzacijo vest o nenavadni poroki v Sneedville, Tenn., kjer se je devet let stara deklica Eunice Winstead poročila z nekim 22 letnim fantom, se je pa ugotovilo, da ■e je v tukajšnjem kraju pripetil pred par tedni podoben slučaj. Neka deklica, stara 12 let, ])o imenu Leona E. Roshie, se je poročila 15- januarja z 19 letnim Stanley S. Backus. Kakor v prvem slučaju, tudi tukaj mati deklico fcpnitvi ni nasprotna.
ZA UREDITEV PLAČ IN UR
Predsednik ima v načrtu nevi zakon, podoben bivši NRA, za urejevanje plač in delovnih ur.
Washington, D. C.—Da ima
predsednik Roosevelt v svoiem načrtu nekaj podobnega, kakor je bil svoječasni NRA zakon, se je jasno izrazil pretekli torek v konferenci s časnikarji. Dejal je, da vodi razgovore glede sestave osnutka za novi zakon, po katerem bi se uravnale delavske zadeve, kakor tudj vprašanje konkurence.
Predsednikov glavni cilj, kakor se je izrazil, je v tem ozi-ru ta, da se določi delovni čas in plače ter kontrola nad otroškim delom v okviru sedanje i ustave, četudi se v kongresu vedno glasneje pojavlja zahteva, da se predloži državam tozadevni amendment. Skušal bo pri tem izločiti iz zakona vse take določbe, ki so dale povod vrhovnemu sodišču, da je razveljavilo bivši NRA zakon.
-o-
KRITIZIRAL MONARHI-STIČNO OBLIKO VLADE
London, Anglija. — Kar vroče je postajalo konservativnim poslancem, ko je pretekli torek v nižji zbornici neki radikalni poslanec kritiziral brez vsakega olepševanja monarhistično obliko vlade. Ožigosal je ta vladni sistem kot starinski in ničvreden in nadaljeval, da bi se težko komu posrečilo prepričati množico izobraženih ljudi, da se more ta sistem na kak inteligenten način upravičiti
-o-
PET ITALIJANSKIH LETALCEV UJETIH
Gibraltar. — Kakor se poroča iz Španije, je preteklo soboto padlo v roke vladnih čet pet italijanskih letalcev, kateri so bili namenjeni k na-cijonalistom. Načelnik nacionalistične armade v južni .Sporni; je zagrozil, da bo razdejal tisto mesto, ki bi kaj ža-lega storilo ujetim Italijanom, češ, da so to člani nacijonali-,-tične tu;ezemske legije in niso v zvezi z redno italijansko armado.
-o-
OBUPANKO REŠILI IZ VALOV
Chicago, 111. — Z Madison st. mostu je v torek zvečer skočila v reko neka ženska, katero so pozneje identificirali kot 73 letno Mrs. Claro Peterson, 2930 Shakespeare ave., toda neki Melb. T. Davis, ki je stal v bližini, je takoj skočil za njo in jo držal nad vodo, dokler ni čuvaj mostu prišel do nju s čolnom. Pri ženski so lašli list z besedami: "Tu ne gre za blaznost, marveč je problem potrte matere."
-o-
Katoliški Slovenci v Ameriki — zganimo se! Skrbimo, da tekom te kampanje ojačimo svoj dnevnik "Am. Slovenec"!
Iz Jugoslavije
Strašna nesreča 22 letne uslužbenke, kateri se je pri delu vnela obleka da je vsa v plamenih prihitela na ulico.— Razburljiv dogodek na Blejskem jezeru. — Smrtna kosa. — Številne druge vesti.
Živa bakla sredi irissta
Maribor, 12. j an. — Ko so pasantje danes zjutraj okoli pol devetih stopali po Slomškovem trgu, so bili priča prizoru, ki je bil tako grozen in strašen, da jim je zastala kri v žilah. Iz predtiskarije in trgovine M. Temerlove na Slomškovem trgu je namreč prikri-čala na Slomškov trg mlajša ženska, ki je pretresljivo klicala na pomoč. Klic: "Pomagajte, pomagajte!" se je razlegal po Slomškovem trgu, da so vreli ljudje od vseh strani skupaj.
Pred seboj so videli gorečo žensko, ki je bila vsa v pla-
menih. Ravno v tem trenotku je stal pred vhodom v bližini nahajajoče se Kelčeve krojr.č-nice krojaški vajenec, ki je v duhaprisotnosti takoj stekel po vodo in z njo polil gorečo ^ žensko, ki je obupno vpila.
Nesreča se je pripetila po i usodnem naključju, katerega j žrtev je postala 2° letna M?>-1 rija Kuraltova, doma iz Studencev, ki je bila uslužbena že nekaj časa v trgovini predtiskarije M. Temerlove na Slomškovem trgu 6. Kuraltova je prispela zjutraj v trgovino ter pričela z delom. Bila. je zaposlena z izbiranjem šablon za predtiskarijo, ki so ležale na mizi prav blizu peči. Nenadno je bušnil iz peči plamen. ki je zajel njeno obleko. Mahoma je bila Kuraltova v plamenih. Njena delodajalka Temerlova je v pravem trenutku od groze osupnila, kmalu pa se je zavedla in je takoj skočila po neko blago, s katerim je ovila Kuraltovo okoli telesa, da bi na ta način ogenj pogasila in obvarovala pomočnico katastrofe.
-o-
Nezgoda na jezeru
Bled, 11. jan. — Številni obiskovalci Blejskega jezera so bili popoldne priča sila razburljivemu dogodku, ki pa k sreči ni zahteval človeških žrtev. Že od nekdaj je menda navada, da se po zmrzlem jezeru deca drsa s sankami na ta način, da se poganjajo s palicami, ki imajo na enem koncu ostre žeblje, ki se zadirajo v led. Na ta način dosežejo včasih otroci precejišnje brzine. Tako sta se sredi popoldneva vozila čez zamrzlo jezero okrog štiriletna deklica ter njen jedva leto starejši bratec. Ko sta drsela v smeri proti Kazini in sta se približala že čisto blizu, kjer pa je led znatno tanjši in tam sploh ne drži, se jima je čisto pri kraju naenkrat vdrlo. Na mah sta bila oba pod vodo, a sta se v naslednjem trenutku že pojavila zopet na vrhu: fantek je z eno roko držal deklico, z drugo roko in nogama
pa je otepal okrog sebe tei se na ta način držal na vrhu.
V	naslednjem trenutku so že priskočili ljudje ter potegnili oba iz vode. V vodi so ostale le sanke..
--o-
Zaradi poti
Med posestnikoma Jožetom N uči čem in Francetom Otorep-cem v Sodni vasi v celjski okolici je že dalje časa vladalo sovraštvo zaradi neke poti preko Otorepčevega travnika. Nu-čič je trdil, da je pot že pri-• osestvoval, ker jo uživa že toliko let, Otorepec je pa trdil nasprotno. Že večkrat je prišlo radi tega med obema do spopada, toda usoden je bil spopad meseca sept. lanskega leta, ko je Nučič napadel Oto-repca in mu zadal smrtnone-varno rano blizu srca in mu prerezal žile. Le nagli pomoči se ima Otorepac zahvaliti, da je še pri življenju. Zarad' tega je bil 11. jan. Nučič obsojen na 6 mesecev strogega zapora in visoko denarno kazen.
--o-
Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Albina Bohm, učiteljica v pokoju.
—	V Mariboru je umrl Simon Imenšek, mizar star 65 let. —
V	Račni je umrla Marija Zaje, po domače Lazarjeva mama.
—	V Ljubljani je umrla Jožefa Mrvar, vdova po obrtniku stara 87 let. — Na Pobrežju v Mariboru je umrla Antonija Klampfer. delavka stara 25 let.
-o-
Nesreča priletnega železničarja
Ko se je že vlak začel pomikati naprej je hotel stopiti vanj železničar Josip Tesar, uslužben na postaji Mišulino-vac pri Bjelovaru. Mož je pa bil zaradi svoje starosti že neokreten in je .pri tem padel pod kolesa, ki so mu šla čez obe nogi. Morali so mu potem v bolnišnici odrezati obe nogi.
KJE naj dobim novega naročnika? — Stopi med svoje znance, prijatelje in sosede. Povej jim, da je "Am. Slovenec" zanimiv list, opozori jih na zanimivo povest in drugo koristno vsebino, ki jo prinaša rst in dobil boš novega naročnika. Uprava pa ti bo poslala za vsak dolar, ki ga boš poslal za nove naročnine po 4 kampanjske kupone in zraven katalog kampanjskih nagrad, iz katerega si boš izbral bogate nagrade po svojem okusu in želji. Požuri se, da čim-preje dobiš katalog kampanjskih nagrad!
1fvan 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 5. februarja 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerrr.ak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ___________________________________$5-00
Za pol leta ------------------------- 2.50
Za četrt leta
______ 1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .....................
For half a year
..$5.00 _ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________________________$6.00
Za pol leta-------------------------- 3.00
Za četrt leta__________________________________ 1-75
Posamezna številka ---------------- 3c__
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
For three months ....„.................... 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______________________$6.00
For half a year ---------------------- 3.00
For three months ______________________ 1-75
Single copy __________________________________ 3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
J. M. Trunk:
Fabrika laži
Taka fabrika laži je menda v Rimu, in še celo jezuitska fabrika laži je tam, in laži so španske, in že radi tega prave španske vasi. Tako trdi in se repenči urednik in vsak dopisnik v Prosveti. (Napad—look out!) O jezuitih trdijo njih nasprotniki, da ni dobro z njimi češnje zobati, in o papeškem Rimu ve ves svet, da tam niso ravno na glavo padli. Jezuiti in Rim pa bi morali postati naravnost salamensko trepasti, ako bi namenoma fabricirali laži o dogodkih v Španiji vsaj glede preganjanj in nasilnosti nasproti katoličanom, saj vsaka taka "laž" pikne rdeče in komunistične peteline, da jim gre "žolč črez", kakor pravimo, in morajo potem na dolgo in široko pisati o teh grdih jezuitih in tem nečednem Rimu, ki skupaj fabricirajo te španske laži, in laži o španski — demokraciji. Srd zoper cerkev je postala naravnost satanska, in Rim, katoliška cerkev sama s prebrisanimi jezuiti vred, bi nekako tudi "fabricirala" to srd, ker fabricira laži o madridskih demokratih. Rim sam bi fabriciral srd. Ali so tam res
na glavo padli?
No _ niso in ne bodo nikoli. Namenoma se ni sfabrici-rala nobena laž, to stoji, kaka pomota se pa lahko vrine pri hudih zmedah, kakor se je pripetila pomota nekoč v Ljubljani, ko so 1. 1919 natMvli, da sem bil jaz ustreljen na Koroškem. Pomota ni laž.
Vsa resnica in popolna resnica se bo težko kdaj dognala. To velja za obe strani, saj n. pr. William P. Carney trdi v N. Y. Times, da so se pošiljale na amerikanske časnike laži radi cenzure v Madridu, in nasprotniki bodo kaj takega trdili tudi o nacionalistih.
Stvar je prišla tudi pred francoski parlament. V kakem parlamentu se ne govori tja v en dan. Poslanec M. Frederic Dupont je nacionalist, in če je izjavil, da "je vlada v Madridu preveč nečloveška, da bi se mogla smatrati za civilizirano", bo kdo take ostre besede lahko zapisal na rovaš nacionalističnega mišljenja tega poslanca. Ampak prav kakor prej omenjeni dopisnik W. P. Carney v N. Y. Times, je navedel tudi poslanec v parlamentu število u-morjenih duhovnikov in nun do 15.000 in število eksekuti-ranih lajikov do 25.000 "executed, even barbarously tortured to death by these fanatical anti-clerics", (Dupont) ali "hundred of luckless Spaniards who held the most liberal views have been murdered in Spain because they were denounced by former servants who were discharged for incompetence", kakor piše W. P. Carney.
Francoski parlament ima večino, ki je vsa za vlado v Madridu. Ko so slišali očitke poslanca Duponta, so morali škripati z zobmi. Morda so rjuli: "Laž, laži.. jezuitska fabrika laži, laži iz Rima . .?" Ne vem, če so. Poročilo pa pravi: "He (Dupont) confirmed his assertions with photographs taken from scenes he had enumerated, and placed these together with the written testimony at the disposition of the Minister of Foreign Affaires, "so that," he asserted, "no one may accuse me of exageration"."
Tudi v angleškem parlamentu so prišle "fabricirancj laži" iz Španije na dnevni red. Laborit John McGovern' je bil kot katolik užaljen in je šel v Barcelono stvar pre-' iskat. Od tod je pisal svoji ženi: "Rezultati mojih preiskav še niso zaključeni, ampak sam Bog ve, da so dosti prepričljivi (conclusive enough) in odurni (very revolting) v dokazu za antagonism (nasprotstvo) zoper katoliški kler. Večina katoliških cerkva je bila požgana, duhovniki in nune postreljene."
Fabrika laži — hm — ko bi bile — laži, pa bodo krvave resnice.
NAROČNICA IZ WEST V1R-GINIJE PIŠE
Charleston, West Va.
Kot sami vidite po časopisnih poročilih, so po več državah velike povodnji. Tudi tukaj vlada velik strah vsled naraščajočih voda, ki so napravile že veliko škodo. Hvala Bogu, k nam ni prišla povo-denj, ker smo precej visoko na hribu. Drugače imamo pa jako lepo vreme in toplo je. Mraza še nismo imeli in sam Eog ve, kaj bo s tega. Vse lepo raste; breskve cvetejo, trava zeleni, rožice cveto, da izgleda narava kot v mesecu maju. Kljub tej lepoti in oživljajoči naravi smo Pa v skrbeh, kaj še vse bo do poletja. Bog nas obvaruj vsega hudega in vseh nesreč.
Bolj žalostno je postalo tukaj, ko smo sedaj tu v Char-lestcnu sami še Slovenci. Nekdaj je bilo tu silno živahno. Majne so obratovale in je bilo tu na okolu veliko ljudi, zlasti naših rojakov. Ne vem iz kakšnih vzrokov so prenehali z deli v jamah in tako so se ljudje razšli v druge kraje za zaslužkom. Toliko je bilo tu ljudstva, zlasti hrvaškega, da je bil tukaj celo hrvatski konzulat. Seveda, je bilo to že pred 20. leti. Sedaj se je pa vse razšlo, nekateri po 20, 30, 60 in še več milj daleč. Pa še bolj žalostno je to, da se mnogi skrivajo in več ne pripoznajo svoje katoliške vere. Poznam nekega Hrvata, ki ni posebno daleč od tukaj, kateri je pokopal že tri svoje žene. S prvo in drugo se je poročil katoliško in ima tudi na tukajšnjem pokopališču svojo loto, s tretjo se je poročil pa civilno. Čudno se mi zdi to od tega človeka. Ko je bil mlad je še živel po katoliško, sedaj na starost pa vse narobe, kot da ni več katoli-
čan. Kako je to čudno, cla človek tako za j de s prave poti. Katoličani bi morali biti luč svetu, pa se jih toliko spozabi in so potem slabji kot page ni. Moj sin Peter mi je enkrat pripovedoval, da je slišal, ko sta se dva Angleža pogovarjala ccl nas katoličanov ;'n sta omenila, da če bi katoličani znali bolj ceniti svoio vero, bi veliko bolj napredovali, pa tudi z drugimi bi se bolj razumeli. — Katoličani •moramo bojevati hud boj z brezverci, zato lahko rečemo, da je katoliška vera ena sama velika vojska, ki se na tem ; vetu bojuje proti zmotam brezven tva in nasprotnikom naših katoliških resnic. Ta naš boj bo trajal vse do poslednjega diha in če bomo stanovitni in zmagoviti, tedaj je nam obljubljeno neminljivo plačilo.
Ne morem si kaj, da bi ne omenila v svojem dopisu naše-
ga velikega apostola Barage, saj se o njem toliko piše in govori povsod, katerega je Bog poslal pred nami v to tujo zemljo, da nam je takore-koč pripravljal pot. Moder je bil, ki je učil Indijance večnih resnic; svetnik, lahko rečemo je bil, ker je toliko duš pridobil za Kristusa in jih toliko otel večne pogube. Sedaj že nekaj let se dela na to, da bi bil ta naš veliki apostol Baraga dvignjen na oltar, bil prištet med svetnike božje. Tudi to bomo dosegli z vztrajnostjo, če ne bomo nehali za to Boga prositi. To bi bilo častno za naš veren slovenski narod, kateri gotovo ni brez svetnikov, samo s to razliko, da niso priznani in to zato, ker se sami premalo za to brigamo. Pobrigajmo se sedaj, da dobimo priznanje za Barago, priporočajmo se mu, naj nam p omaga s svojo pri prošnjo v naših potrebah. Če se vsi poprimemo resno, prav gotovo bomo tudi dosegli da bomo imeli svojega slovenskega svetnika.
Še nekaj naj omenim, namreč to, da moj sin Peter boleha že celih 18 mesecev. Ni niti bolan, niti zdrav. Za težko delo pa ni; pa vseeno ni brez posla. — Pozdrav vsem naročnikom in bralcem tega lista.
Agnes Paulin
-0-
MRZLA ZIMA, REDNO DELO V PREMOGOVNIKIH, SMRTNA KOSA IN DRUGO
Canonslburg, Pa. Vremenski preroki so se
vračunali, ko so lansko zimo prerokovali, ko nas je že itak treslo prehudega mraza, da bo zima v letu 1937 še hujša. Toda dosedaj ko smo že na koncu meseca januarja, zime še nismo občutili. Pravijo pa tudi, da pred večerom ni dobro hvaliti dneva. Torej se tudi lahko zgodi, da dobimo še prav hudo zimo.
Kar se tiče dela, naj omenim, da se dela v premogovnikih jako redno, kakor še nikoli poprej. Ne vem, kam premog spravljajo.
Pred kratkim časom je umrl Anton Smrekar, na Strabane, Pa. Doma je bil iz Metlike r.a Dolenjskem. Po poklicu je bil jkrojač.
V spremstvu Mike Tomšiča, iz Strabane, Pa., zastopnika Amerikanskega Slovenca in Ave Maria, nas je obiskal p. Bernard Ambrožič, O.F.M., urednik nabožnega mesečnika Ave Maria. Njegovega obiska ■mo se zelo razveselili, ker smo ga že spoznali po njegovih vzpodbudljivih člankih v mesečniku Ave Maria in v dnevniku Amerikanski Slovenec. Prav pohvalno se je izrazil, da je dobil precej novih
naročnikov za mesečnik Ave Maria. — Takoj sem odvrgel farmarsko orodje od sebe, pa se jima ponudil za pomoč. V malo časa, komaj eno uro smo šli nekoliko okolu mojih sosedov, pa smo dobili 5 novih naročnikov. Ker je razširjati katoliško časopisje misijonsko delo, zato si moram v čast šteti, da sem bil tudi jaz eno uro misijonar. — Žal, da nam je le prehitro pretekel čas prijaznega obiska. Poslovili smo se in želel sem č. g. misijonarju srečno pot ter obilo uspeha v njihovem misijonskem delu in izrazil željo, da bi se še ke-daj sešli. Jaz sem zopet prijel za svoje farmarsko delo, onadva sta pa, kakor sta povedala, zdrčala k navdušenj za stopnici Mrs. M Useničnik. Kakor bi človek sodil po njenih dopisih, ima na svoji farmi ce le dolge vrste lešnikovih nasadov, kot imajo v Califomiji po maranče. Razpošiljala pa pravi da jih ne bo. Kdor bo pa sam prišel ponje, jih bo lahko naložil kolikor bo mogel nesti. — Pozdrav.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
John Peihan
ZDRAVSTVO
VPRAŠAJTE SVOJEGA ZDRAVNIKA
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York.
Predavanja o zdravstvu preko radia in potom časopisnih člankov postajejo vsak dan bolj pogosta. Veliko število istih je koristnih, ali jih je tudi netočnih, celo nevarnih. Med te poslednje spadajo nedokazana mnenja posameznikov, katera zdravniška znanost ni odobrila Raznih je takih stvari, na primer patentne medicine, razni sistemi o prehrani in druge stvari, od katerih ima korist predavatelj sam. In dostikrat ta ne nudi prav nič vrednega za dragi denar.
Kar je najhujše je to, da po devet od vsakih deset posameznikov bo drago plačalo za svojo lahkovernost, ne le z denarjem, ampak, kar je hujše, s slabšim zdravjem. Čas je, da bi si bil vsakdo na čistem, da medicina, ki baje vse zdravi, navadno ne zdravi ničesar, in vsa oglašena spričevala so navadno navadne prevare.
Kdor tako vara, ni po navadi izbirčen, ali rad posvečuje svojo pažnjo delavcem, ker izmed njih najlažje najti žrtve, in ko je te denarno izmoznil, jih pusti zdravstveno zlomljene.
V vsakem delu te prostrane dežele so časopisi, ki služijo potrebam ljudstva. Mnogi časopisi ponatiskujejo vredne članke, ki jih dobivajo od mestnih, državnih in federalnih zdravstvenih oblasti. Ako jih čitate, ste sigurno našli, da priporočajo, da pokličete zdravnika, ako zbolite. To pa je tudi najpametnejši nasvet. Povsod je nekoliko zdravnikov, ki so sposobni oskrbovati zdravje svojih sosedov. Vprašajte jih za nasvet in izplačalo se Vam bo, da se nanje obrnite.
Pošteni zdravstveni članek vedno naglaša, da si poiščete nasvet svojega domačega zdravni-
Stalna radio ura
Milwaukee, Wis. — Naša naselbina bo od sedaj naprej deležna stalnega jugoslovanskega programa na WEMP radio postaji 1310 kle in sicer vsako nedeljo od pol devete (8:30) pa do devete (9:00) ure. Do te stalne radio ure je prišlo po zaslugi tam-buraškega zbora "Modrj Dunaj." Rojaki bodo gotovo hvaležni za to.
Mncgc snega
Calumet, Mich. — Do 22 januarja je tukaj zapadlo 104 palce snega, kar znaša 5 pal cev več kot ga je zapadlo lansko leto do tega časa. Lansko leto je zapadlo od leta 1906 največ snega, namreč za 171 palcev. Če bomo pa letos tako napredovali kot dosedaj, bomo glede tega še prekosili leto 1906.
Vest iz domovine
Canoncburg, Pa. — Tukajšnji rojak Martin Žagar je dobil iz starega kraja žalostno vest, da mu je v Iški vasi pri Ljubljani umrl oče v visoki starosti 85 let. Pokojnik je bil štiri leta v Ameriki in sicer od leta 1900 do 1904.
Mati in otrok pod trukam
Cleveland, O. — Ko je 21 letna Mrs. Terezija Kocjančič z Union Ave., peljala svojo dveletno hčerko preko ulice, je pridrvel truk nad mater in otroka. Mati se je srečno reši la, otroku je pa truk zdrobil nogo.
Novi uradniki
Calumet, Mich. — Na bližnjem Ahmeku so imeli te dni zborovanje in volitev uradnikov pri požarni brambi. Sledeči naši rojaki so bili izvoljeni v urade: Matt Kratofel načelnik, Gabriel Chopp tajnik, Joseph Kestner blagajnik in John Brozovich pomožni tajnik.
Umrfi so
- V Cleveland, O., je rmrl Franc Pivk, v starosti 49 let. Doma je bil z Zirovskega /rha pri Žireh na Notranjskem in je bival v Ameriki 31 let. Zapuišča sestro in -več vnukinj.
—	Detroitu, Mich., je umrl Joe Mezgec v starosti 53 let. Doma je bil iz Mrša na Krasu.
—	V Gilbertu, Minn., je umrl Blaž Kern, v starosti 52 let. Doma je bil z Vahovca pri Komendi blizu Kamnika na 'Gorenjskem. Zapušča ženo, sina in dv.e hčeri. V Ameriki je živel 28 let.
—	V New Yorku, N. Y., je umrla Miss Roza Svetlin.
—	V Clevelandu, O., je umrla Marija Lenarčič, rojena Marolt, po domače Dežerjeva z Bevk pri Vrhniki, ki je vča-kala.66 let. Zapušča soproga, tri sinove, dve hčeri enega brata v Kansasu in enega brata v starem kraju.
—	V Milwaukee, Wis., je umrla Mrs. Mary Stajer, v starosti 81 let. Doma je bila iz Metlike. V Ameriko je prišla pred 35 leti in je največ živela v Minnesoti, odkar je šele pred pol letom prišla sem k svoji hčeri Mrs. Fani Gerzin. Zapušča soproga ki je v Minnesoti, pet hčera in dva sina.
—	V Larmi, Wyo., je umrl rojak Louis Štraj, ki je bil rojen v Metlanah pri Blokah na Notranjskem.
ka in da se čuvate kakih čudo-tvornih lekov, ki so baje dobri za vse. Cilj poštenega članka je, da vam pokaže, kako naj čuvate zdravje s pomočjo svežega zraka, solnčenja, dobrega reda, o-sebne snage, perij odičnega zdravnikovega pregleda, telovadbe in gibanja, počitka, spanja in pravilne prehrane. Pokazuje vam tudi važnost svežega in kuhanega sadja, sadnega soka, mleka in mlečnih produktov za vsakodnevno prehrano. Ali pošteni zdravstveni članek ne daje nikoli receptov, nikdar ne določa diagnoze, vedno poudarja, da ide-te k zdravniku, ko ste bolni, in priporoča stalnega zdravnika za vašo družino. Pisatelj zdravstvenih člankov ali radio-predava-telj, ki vam drugače nasvetu je, ni interesiran za vaše zdravje. On misli pred vsem na svoj žep. Čuvajte se ga.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom v Sheboyganu, Wis., in tamošnji okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za naš list "Am. Slovenec", znana in ugledna Mrs. Johana Mohar, katera ! - pooblaščena sprejemati naročnino za naš list, oglase, knjige, plošče in za vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Naročnikom in vsem drugim v ugledni shebo.vganski naselbini jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober tisk.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
V LETOŠNJI kampanji je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za kampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimprej e naš kampanjski katalog.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem naiidm naročnikom v Universal in Bessemer, Penn-sylvanija, ter tamošnji okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naš list Mr. Frank Kokal, kateri jfe, pooblaščen pobirati naročnino, za list "Amer. Slovenec," oglase, prodajati naše knjige in vse kar je v zvezi z naših podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in da mu pomagajo širiti dober tisk.
Uprava. Amer. Slovenec.
Ali ste v vaši naselbini/že postavili kandidata za kampanjo "Amer. Slovenca"? — Ako še niste, storite to čim-preje. Vsaka naselbina naj stopi na plan in se pokaže pri delu za razširjenje katoliškega tiska. Pridobivajte nove naročnike. Agitirajte vsak dan in vsak čas, le na ta način si bote zasigurali zmago.
Katoličan brez katoliškega časopisa,' je kakor vojak brez puške. Katoliški časopis je najuspešnejše orožje ža katoličane. Širimo katoliško časopisje!
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Se bolj grd in divje jc izgUdal čarovnik lntamo v tej uri, tako se je vsaj zdelo dečkoma in ko je z divjim glasom zaklical naj pridejo ven iz te luknje, sta po pravici mislila, da je prišla njuna zadnja ura. Ni jima drugega kazalo. kot da sta, v strahu sicer, drug za drugim zlezla na prosto.
Komaj sta prilezla na prosto, sta videla, da je poteg čarovnika prišel tudi poglavar Gala Gala in črnec Pabu. kateri se je ves tresel strahu, ker kakor se je bil izrazil Doc, je v njegovi glavi bil začarani nožič. S pomočjo jetnika Bulale, ki je bil za tolmača, je začel poglavar z Docom razgovor:
"lntamo pravi, da jc tvoja čarovnija goljufiva in da zdravilo ni v glavi Pabu." "Seveda je tam," reče Doc. "Mar nisi sam videl, da sem dejal zdravilo sam tje?" "Bomo pogledali," reče zopet poglavar. "Kako boste to storili?" odvrne Dick, takoj nato pa prestrašeni) pristavi: "Pa menda ja ne mislite —'".
"Kako pa vendar pogledaš kaj je v lešniku?" reče poglavar. "Razbiješ ga, kaj ne?" "Toda s tem ga boste ubili." krikne Doc. Čarovnik se mu je smijal in dostavil: "Če ne najdemo velikega zdravila v glavi Pabu, bomo potem še tvojo razbili!" — Dick in Doc sta so pri teh besedah prestrašena spogledala.
Petek, 5. februarja 1937
AMERIKANSKI SLOVENEC
Strah 3
Prišel je čas, da se zopet priporočamo za letne prispevke v namen Baragove Zveze. Darovi se naj pošiljajo na ta-le naslov: Rev. M. J. Hiti, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. — Letos praznujemo precej pomembno stoletni--> v Baragovem življenju: Baraga je to leto začel svoje bogato književno delo v Chippawa jeziku, ki je kmalu doseglo svoj višek s tem, ker jim je oskrbel tudi gramatiko s slovarjem. Baraga je tako stopil v vrsto znamenitih apostolov raznih večjih narodov, ki so obenem tudi ustanovitelji književnosti dotičnega naroda, katerega so spreobrnili
h krščanski veri.
* * *
Poleg katekizma in abecednika bi sedanji čas morali upeljati tudi nekako Socialno čitanko, kakor jo je n. pr. izdala Goriška Mohorjeva družba že pred desetimi leti. To je potrebno, da bomo vedeli, da tudi krščanstvo razumeva socialna vprašanja že od vsega početka. Da, tako zelo je uplivalo le-to krščanstvo kar nehote že s svojim nastopom na razne socialne preosnove, da so nekateri brezverci trdili, češ, da je krščanstvo nastalo kot reakcija proti absolutizmu in socialnim krivicam mogočne rimske di*žave. Prve čase je res imelo krščanstvo čudovit upliv na vse tiste, ki so se ga oklenili. Ne samo, da so popolnoma spremenili svoje mišljenje ter iz posvetnih in strastem udanih ljudi postali pravi otroci božji ampak so bili tudi tako zelo prevzeti od krščanskega nauka o bratstvu vseh ljudi, da so prostovoljno prinašali izkupičke za svoje premoženje ter jih devali v skupno blagajno. Razume se, da pod pritiskom tega nauka suženjstvo ni moglo dolgo obveljati kot suženjstvo; če .lepa še_6sfaTo"po imenu, ni bilo več v resnici. Se naprej je imel skozi krščanska stoletja Kristusov nauk tako mogočen upliv, da se najplemenitejši med kristjani, ki so bili kar najbolj prevzeti od krščanskega duha, prostovoljno dali slovo svetu ter svoje premoženje razdelili u-bogim. To se še vedno vrši, ko se krščanski mladenič ali krščansko dekle odločita za samostan-. sko življenje ter odtrgata svoje srce za zmirom od vsega posvetnega in se na dan svojih redov-niških obljub zavežeta za prostovoljno uboštvo. Če bi pravi krščanski duh, ki najlepše odseva iz redovništva, prevzel človeško družbo, bi moral med staro šaro profitarski in egoistični duh, ki vodi sedanji svet.
ZAPAD ZAMETAN S SNEGOM
bolj špekulacija, je nastopila pozitivna eksaktna veda z empirično metodo. Le-ta je rodila sicer mnogo dobrega, po pravici se lahko ponaša z raznovrstnimi koristnimi iznajdbami, dvignila je materialno kulturo do silne višine, kljub temu jo mnogi njeni nasprotniki po krivici postavljajo v nasprotje z vero, kakor da bi mogla resnica resnici nasprotovati, ko sta vendar obe od Boga. Veri nasproten je samo posvetni duh, ki preveva marši katere zastopnike moderne eksaktne vede.
Humanizem pa je izvršil velikanski preobrat nele na polju vede, temveč tudi morale; intelektualna kultura je uplivala na praktično življenje. S pogansko literaturo in umetnostjo se je začel širiti EPIKUREJSKI E-VANGELIJ O UŽIVANJU in oboževanju narave. Odtod boj humanističnih reformatorjev in vseh modernih sovražnikov krščanstva zlasti zoper cerkvene redove (druga signatura nove dobe), katerih poklic je, oznanje-vati svetu z živim zgledom krščansko zatajevanje in ponižnost, zlasti pa, pokvarjeni naravi tako nasprotno, deviško čistost. — V umetnosti je zavladalo načelo, da je umetnost sama sebi namen. Tukaj je treba distingvirati, zakaj v nekem pomenu velja to načelo. Ni namreč rečeno, da bi morala vsaka u-metnost biti tendenciozna. Nikakor pa ni umetnost sama sebi namen v tem pomenu, da se ji ne bi trebalo ravnati po predpisih krščanske ali vsaj občečlo-veške morale. Moderen umetnik bi moral biti posebno velik asket, da bi tako v svoji notranjosti, očiščeni in izpopolnjeni, gledal prave umetniške vzore in jih skušal v materiji realizirati.
velistično načelo, da nimata vera in morala s politiko nič opraviti.
(Dalje sledi.)
Nenavadno veliko tnnožino snega so prejele zadnje dni zapadne države.^ Gornja slika je bila vzeta v Norfolk, N ebr., in kaže, kako so morali izkopati tunel pod snegom.	_
RAZNE ZANIMIVOSTI
nekaj ur pozneje izvedelo, je njegov cilj E;gipt, ki je oddaljen cd tukaj nekaj nad 2200 milj. Med potjo re je letalska dvojica ustavila v Rimu. Kaj je namen potovanja, se ne ve; kakor se je Lindbergh pred cdhcdcm izrazil, bosta napravila le "mali izlet." — Lina-be^ghovji družina stanuje v Angliji okrog leto dni; urnak-li i ta se je tja iz Amerike, da se izogne publiciteti, kateri je bila izpostavljena ob času sodne obravnave zaradi ugrabitve njih otroka.
-o-
DAVČNE OBLASTI RAZOČARANE
Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek zvečer je potekel čas za poravnavo drugega obroka davkov na zemljišča za lete 1935 in okrajne davčne obla ti so razočarane nad izidom. Pravijo namreč, da je sedanja kolekta najslabša tekom zadnjih treh let. Cd 139 milijonov dolarjev, ki bi se morali plačati, je prišlo v blagajno v resnici le okrog 78 milijonov, kar je komaj 56 odstotkov. Za isti obrok se je v 1935 plačalo 58 odstotkov dolžne s vote, v letu 1934 pa celo 66 odstotkov.
-o-
ČAJ: STRUP IN OMAMILO
.Maš glas
ZOPET EN "NAPAD" NA "PROSVETO"
And. Tomec
Tako-bodo tudi te vrstice sma- so jih pa še nečloveško mučili, trane za napad na "Prosveto", žive žgali in rezali — to pa ni če še ne morda celo za napad na krvavo delo! Požgati in porušiti
TREZNOST NA NORVEŠKEM
V skandinavskih deželah ljudje zelo cenijo dobro jed in pijačo. Toda v zadnjih letih se je na Norveškem zelo razširilo protialkoholno gibanje, tako da se ž njim bavi sedaj tudi vlada.
Pred kratkim je imenovt ?edem svetovalcev treznosti, ki bodo imeli nalogo, da zajezijo zlorabo alkohola. Na razpolago jim je dala lepo vsoto milijona norveških kron za pro-
V- politiki-j« obveljalo macchia- -utewutfe adkohulnega. proble-
IZURJEN IN DRZEN ROPAR
Chicago, 111. — Med tem, ko so bile množice ljudstva v Sears Roebuck trgovini, State in Van Buren, se je pretekli ponedeljek nekemu banditu posrečilo, da je uspešno izvršil rop, ne da bi vzbudil količkaj suma. Stopil je k blagajničar-ki v oddelku za žjivila in jo s samokresom v roki prisilil, da mu je izročila $65 v gotovini, na kar je izginil.
mo in za propagandno delo.
Boj proti alkoholizmu se bo začel na široko pred vsem po šolah in med mladino. Starejši Norvežani namreč, ki še vedno cenijo dobro kapljico, so sprejeli imenovanje tre-znostnih svetovalcev bolj s humoristične strani in so cclo že osnovali društvo, ki si je nadelo nalogo, da prepriča borce antialkoholizma o prednostih zauživanja alkoholnih pijač.
.-o-
IZ FILMSKEGA IGRALCA
SKUŠA IZSILITI DENAR
Los Angeles, Cal. — Proti |neki Mrs. Norton, ki živi v iLos Angeles, je filmski igralec'
Clark Gable vložil tožbo pri federalnem sodišču:, češ, da skuša ženska z izmišljenimi obdc-lžbami izsiliti denar od njega. Igralec pravi da mu je ženska pisala že teč pisem, v katerih trdi, da jefga je pred 13. leti poznala v nekem mestu v Angliji, ter je tedaj no-a sil ime Frank Billinis in da je oče njene 13 letne hčerke. Gable pravi, da mupe uganka, kako je prišla ženska do te stori je, ker on še svoj živ dan ni bil v Angliji. Tuli federal ni agenti so uvedli«£Sfeiskava. o njegovem življenju in pri tem ugotovili, da je Gable ob času. ko ženska trdi, da ga je poznala v Angliji, živel ob pa-cifični obali, kjer se je preživljal z raznimi opravili kakor trgovski uslužbenec, gozdarski delavec, in drugim. -o-
SMUČARSKA TEKMA
Ta moderni posvetni duh je svoje kremplje zasadil v človeška srca tedaj, ko se je pred nastopom novega veka pojavil ta-kozvani HUMANIZEM. Pojavil se je najprej kot krščanska re-nesanca, tako da so ga sami papeži vneto podpirali, Nikolaj V. pa se je v 15. stoletju postavi! celo na čelu humanističnemu gibanju. Hotel je renesanco naravnati v krščansko smer ter pokazati, da krščanstvo nikakor ni nasprotno vedi in umetnosti, ampak da jo ljubi kot nebeško hčer, ki je odsev večne resnice in lepote. Toda proti krščanski rene-sanci je kmalu prevladala poganska, ki se je navduševala nele za lepo obliko klasičnih del, ampak SE NAVZELA TUDI POGANSKEGA DUHA ter ga načelno in namenoma širila, kar dobro povdarja znameniti historik Dr. Ludvik von Pastor. Prezirala je predvsem skolastiko (in to je prva signature nove dobe), spočetka radi neumetniške oblike in njenega neuglajenega jezika ali vsaj pod to pretvezo. Toda kma lu je začela imenovana poganska renesanca očiten boj proti vsebini ali nauku skolastične filozofije in teologije, boj proti sko-lastiki prav zato, ker je bila tako močna umstvena opora razo-dete resnice. Namesto skolasti ke v srednjem veku, ki je bila
ADVOKATI PROTI REAKCI JONARCEM
New York, N. Y. — Advokati širom Zed. držav so prejeli povabilo od nove zveze progresivnih advokatov, naj se ji pridružijo v svrho pospeševanja progresivnega duha med člani te profesije. Namen nove zveze bo, da se v ustavo in v vlado spravj novi moderni
duh in se iz nje izloči stari konservatizem in reakcij onar-stvo.
•-o--
LINDBERGH ODPOTOVAL V EGIPT
London, Anglija. — Z vso tajnostjo, kakor je že njegova navada, se je znani ameriški letalec Lindbergh pretekli ponedeljek odpravil s svojo ženo na daljši polet in, kakor se je
Čeprav imajo v Egiptu izredno stroge odredbe zoper trgovino z mamili, kot z opijem, kokainom, vendar poroča policijski načelnik iz Kaire, Russe Paša, da so vse odredbe in prepovedi ko bob ob steno.
Vsa tista množica Egipčanov, ki je vdana uživanja opija in hašiša in jo je ta strast zasužnjila do poslednjega vlakenca njih duha in telesa, ni dolgo žalovala radi prepovedi opija. Vsi ti sužnji svoji strasti so se zatekli k drugemu mamilu, ki so ga kmalu odkrili. Njih navadni, domači čaj vpliva namreč, če je prav j zgoščen, prav tako kakor opij. Večjo množino čajevega prahu prekuhavajo še in še, dokler ni pijača tako močna, da človeka prav tako omamlja kakor opij in hašiš.
Kuha te omamne pijače je pa jako draga zadeva. Strastni pivci čaja izdajo namreč ves svoj zaslužek zanj in so se že tako zasužnjili čaju, da brez čajevega ekstrata sploh ne morejo prestajati. Ta čajev izvleček pa ugonablja in slabi zdravje'ljudi tako, da poroča neki vaški starešina iz Nilove doline, da je treba za delo, ki so ga prej opravili štirje možje, kar po osem mož; tako so namreč oslabljeni radi tega novega mamila.
SNPJ. Samo napadi so jim v mislih, ker bi sami najraje samo napadali.
Seveda ni pa noben napad to, s čimur se je "Prosveta" z dne 30. dec. 1936 št. 256 proslavila z naravnost surovim dopisom znanega večkratnega dopisnika, ki med drugim piše tudi: "In ta katoliški general se je sam izrazil, ko pride v Madrid, da bo najprej šel v cerkev zahvalit se Bogu. Zahvalit se Bogu zato, ker je papež v Rimu blagoslovil njegovo krvavo delo, tisti papež, ki je namestnik Krista, pa blagoslavlja Francovo barbarsko delo! Ali je Krist tako učil? Odgovorite na to slovenski kutarji v Lemontu, ki pomagate, da se Petrova skala ruši! Toda čimprej se zruši, toliko prej bo ljudstvo spregledalo — in vas je strah!" Berite ljudje božji, berite te vrstice, pa premislite in pretehtaj e jih, poglejte kaj povedo, kaj izražajo.
Kaj je vojna, to vsakdo ve, da se v vojni ubija in pustoši, je vsakomur znano. In če se španski uporniki, na čelu jim general Franco, vojskujejo proti komunistični vladi, je naravno, da se tudi komunistična vlada vojskuje proti njim z ubijanjem in pu-itošenjem. V drugačnem smislu si vojne ne moremo misliti. Po pisanju nasprotnih listov pa bi bilo posneti, kot da bi se komunistična španska vlada vojskovala brez ubijanja in pustošenja ali pa da se ubijanje in pustoše-nje v vojni v zlo šteje samo u-pornikom, samo onim, ki so šele potem prijeli za orožje, ko so jih komunisti s svojim divjaštvom in zverinskim početjem k temu prisilili.
Komunisti v Španiji in njih j
toliko cerkva,samostanov in drugih katoliških naprav, toliko zgodovinskih in dragocenih spominskih stavb vničiti, pa ni barbarsko delo! —
"Ali je Krist tako učil?" Višek hinavščine naših nasprotnikov je v teh beesdah. S tem vprašanjem se hoče nam katoličanom, celo papežu očitati, da se ne ravnamo po Kristusovih naukih.
Torej je Kristus vendarle prav učil! So torej Kristusovi nauki vendarle pravi in smo mi katoličani vendarle na pravem, ko se držimo Kristusove vere. Torej je naša vera vendarle prava in resnična — hinavci! Zakaj pa ste potem proti temu Kristu, zakaj ste proti njegovemu nauku zakaj napadate njegovo vero, zakaj nas katoličane radi vere videti ne morete? Ali je Krist tako učil? Ali je Krist, o katerem pravite, da je bil prvi socialist, učil duhovnike preganjati in moriti, cerkve, njegove hiše božje, skruniti, onečaščati, požigati in rušiti, ali je Krist učil njegove tabernakle izropati, njega samega v najsvetejšem zakramentu ven metati, sv. hostije po tleh stresati in teptati, kot so to delali vaši bratci socialisti in komunisti v Španiji? Ali je Krist učil streljati na znamenit narodni spomenik njegovega presv. Srca pri Madridu in ga vničiti?
Hinavci! Če je Krist za nas, je tudi za vas. Vedno kričijo: Proč z vero! Vera je laž, humbug, sleparija, zmota, prevara, obenem nam pa očitajo, da se ne ravnamo po tej lažiT pa temu humbugu, po tej slepariji, po tej zmoti in prevari ter nas hinavsko vprašujejo: Ali je Krist tako učil?"
Zmeda skozi in skozi v glavah
bratci po svetu, med njimi tudi naših nasprotnikov!
GOSTILNA NA PRODAJ
Imam lepo urejeni "Beer Garden" (z likerji.) katerega želim prodati po prav nizki ceni. Prodam tudi posestvo. Vzrok prodajo je bckzen in visoka starost. Pc'eg tega imam še več drugih stanovanjskih hiš, ki so vse na prodaj. Jcs. Gačnik, £31 No. Kstcham, Indiana-Tjciis, Ind.



V Fox River Grove, 111., sc je nedavno vršil s.Tiučarski kontest, katerega se je udeležilo 56 tekmovalcev, gledalcev pa je bilo nad 20,000. Zaradi letošnjega milega zimskega vremena so morali za to priliko privoziti sneg iz drugih krajev.

Za $ Za $ 5.00....
Za $ 7.20.....
Za $ 9.50.....
Za $11.70.,.,. Za $23.00.....
Dinarji:
2.55..................
DARILA ZA VELIKONOC
ki jih bote poslali svojim domačim ali znancem v stari kraj za praznike, bomo odpravili točno in zanesljivo na svoje mesto. Denar se dostavlja prejemnikom brez vsakega odbitka v dinarjih ali ameriških dolarjih, kakor pošiljatelji želijo. Včeraj so bile naše cene:
Za izplačila v dolarjih:
. 10!) Dill Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
.. 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 •
. 300 Din ...Za $15.00 pošljite..........$16.00
. 400 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10
.. 500 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25
.1000 Diiv Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za .$ 3.50 ............................... 50 lir
Za $ 6.40...............................100 lir
/:i $29.00.............................500 lir
Ker se kurz" večkrat menja, so cene podvržene spremembi.
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni "Amer. Slovenca")
1819 West Cermak Road, Cfwago, Illinois

E3&J
naši slovenski, so pač mislili, da se ne bo nihče ganil proti njim in da bodo imeli lahko delo dokler ne bodo požgali zadnje cerkve in ubili zadnjega duhovnika, iz sveta spravili zadnjega redovnika in redovnico, dokler ne bodo zatrli zadnjega katoličana in zbrisali zadnjo sled, ki spominja na Boga — pa so se strahovito vračunali. — Zdaj pa tako vpitje in pritoževanje — še naši rdeči sodrugi milo jokajo in točijo grenke solzice — pa — kar so iskali, to so staknili. —
In tako je zdaj "ubijanje nedolžnih otrok, žen in neoborože-;nega prebivalstva, rušenje in požiganje vasi, trgov in mest," samo na eni strani — na strani u-pornikov, fašistov in katoličanov, ki so le slučajno skupaj združeni proti skupnemu sovražniku.
Na drugi strani, na strani komunistov, pa ni nobenega ubijanja in pustošenja — kako to, da jih uporniki že davno niso premagali ?
Ne, komunisti ne ubijajo, ne požigajo, ne rušijo — oni samo mrtve, katerim uporniki vpihne-jo življenje, oživljajo, oni zopet pozidavajo požgane in porušene vasi, trge in mesta in sproti popravljajo škodo, ki jo napravlja-jo uporniki — morda bodo komunisti še celo cerkve pozidali, ki so se menda same požgale in
■•ušile — katoličani sami jih gotovo niso — komunisti pa tega zmožni niso. — Vsaj tako bi bilo sklepati iz pisanja nasprotnih listov.
". . . ker je papež v Rimu blagoslovil njegovo krvavo delo, tisti papež, ki je namestnik Krista ,pa blagoslavlja Francovo barbarsko delo!"
Delo komunistov, s katerim so pomorili na tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic, nedolžnih otrok, žensk, tudi sirot in bolnikov, ki so bili v oskrbi dobrodelnih zavodov, pred smrtjo j-£
Dalje: "Odgovorite na to slovenski kutarji v Lemontu, ki pomagate, da se Petrova skala ruši ! Toda čimprej se zruši, toliko prej bo ljudstvo spregledalo - in vas je strah!"
Kaj naj vendar kutarji na to odgovorijo, ko pa po besedah dopisnika samega sami pomagajo rušiti Petrovo skalo in tako s tem pomagajo pri delu socialistov in komunistov, za kar bi jih socialisti morali spoštovati in jim biti hvaležni in jih šteti za svoje somišljenke, ne pa jih surovo napadati in zmerjati.
Dopisnik najprej pobožno zavija oči, zajoka in hinavsko potoži nad kutarji, češ, kakšni duhovniki in redovniki so ti kutarji, ko sami pomagajo rušiti Petrovo skalo, namesto, da bi jo branili. Takoj na to pa izraža veselje, ko piše: "Toda čimprej se zruši, toliko prej bo ljudstvo spregledalo —" in dostavlja: "in vas je strah!"
Torej bodo kutarji pripomogli, da bo ljudstvo prej spregledalo — čemu potem se nad kutarji jeziti in zakaj bi naj jih bilo strah? Morda strah sadu in vspehov njihovega lastnega dela? Zakaj pa? Raje bi pa ne pomagali pri rušenju Petrove skale, oz. pri spregledan ju ljudstva.
Širite in priprrccaj'.e 'Amerikruisk iSloversc"!
list
PRIDNA GOSPCDINJA
Poš'ena, pridna in čista srednjelctna s^rn-ka žen ka ki zna dobro samostojno kuhati in j>e vajena hišnega dela, dobi službo v župnižču v večjem mestu necfaieč od Chicaga. Plača po dogovoru. Piši na naslov "Amtri-kanskega Slovenca" pod imenom: "Pridna Gospodinja."
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Pet.ek, 5. februarja 1937
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
8.
Pavel se je zdaj vrgel v gospodarstvo. Kar je bil prisegel na dan birme, tisto jutro, je zvesto držal-
Delal je kakor zadnji njegovih hlapcev, in če ga je mati prosila, naj si malo prizanaša, ji je poljubil roko in dejal:
"Veste, je treba mnogo popraviti!"
Zvečer, ko se je služinčad že spravila k počitku in sta se dvojčki nadivjali do spanca, sta mati in sin ure in ure posedala skupaj in kovala načrte in računala; če je v njiju dozorel kak sklep in se jima je iz oči nasmejal soj upanja, se je pogosto zgodilo, da sta se zdrznila in v strahu povesila glave — a nobeden ni izgovoril tistega, kar jima je bremenilo srce.
Tiste čase se je mati Elsbeth začela močno starati. Dolge, ozke brazde so se ji potegnile čez lica, brada je ostro izstopala in lasje so dobivali srebrn lesket. Le iz temnih globin njenih otožnih oči je mogel človek še razbrati, kako lepa je nekoč bila.
"Da, vidiš, zdaj sem pa že starka," je -ekla nekega jutra sinu, ko se je pred zrcalom česala, "in sreče še vedno ni."
"Tiho, mati, čemu sem pa jaz tu?" ji je odvrnil, čeprav mu ni bilo prav nič veselo pri srcu.
Žalostno se je nasmehljala, pobožala ga po licih in po čelu in dejala: "Da, prav tak se mi zdiš, kakor da si srečo ujel za pe-roti... ampak ne maram tako govoriti," je nadaljevala, "kaj bi neki začela, če bi tebe ne imela?"
Tak hip prekipevajoče ljubezni je moral držati za dolgo, zakaj pogosto so pre-tkli meseci, ne da bi si mati in sin upala povedati kaj nežnega, taka potrtost jima je stiskala srce. —
Dvojčki sta med tem rasli v dvoje besnih, obloličnih divjakov, ki jima ni bilo nobeno drevo previsoko in noben jarek preglobok. Kodrasti rjavi lasje so se jima v tisoč upornih kodrih povešali čez senca; izpod las sta kukali dve dvojici oči tako polni šegavosti, tako blesteči v sramežljivosti in drznosti hkratu, ko da bi se smejali izgubljeni solnčni žarki iz globoke gozdne noči.
Dvojčkama je bilo vse nič. Naj je bilo sonce ali senca v hiši, sta imeli v glavi vedno polno norčij, in ko se je oče nekoč tako razhudil, da se jima je zdelo edino pametno, da se zavlečeta za peč, sta se za to odškodovali na ta način, da sta ga na skrivaj ščipali v bedra.
Do Pavla sta gojili brezmejno ljubezen, kar ju pa ni prav nič oviralo, da sta najboljše grižljaje z njegovega krožnika, najbolj bele rezine papirja iz njegovega ovoja in najlepše gumbe z njegovih hlač proglašali za svojo lastnino, zakaj kradli sta ko srake.
Imel je velike skrbi z njima, ker se je bal, da bosta vedno bolj podivjani posebno, ker je mati postajala bolj trudna in brez poguma in puščala vsaki stvari svojo pot.
A s svojimi vzgajalnimi poskusi je pričel na napačnem koncu. Njegovi opomini niso obrodili; nekoč ko je bil sredi lepe bazenske pridige, se je zgodilo, da mu je
Zdaj je čas, da si naročite
Mohorjeve knjige
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen in sicer naslednje knjige:
1.	KOLEDAR za leto 1938.
2.	VEČERNICE, povest "Izgnani menihi".
3.	DRUŽINSKI MOLITVENIK.
1 ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 12 snopič.
4.	BAJTARJI, lepa povest.
Naročnino na Mohorjeve knjige sprejemamo samo DO 6. MARCA 1937. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor ima namen in želi si naročiti Mohorjeve knjige za leto 1938. naj to stori takoj.
KNJIGE STANEJO $1.25
Naročila za Mohorjeve knjige za Ameriko sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
ena nenadno planila v naročje, ga prijela za nos in zaklicala sestri:
"Ti — brki mu poganjajo!"	(
Druga je nato splezala za njo in obe sta ga potem hoteli vleči pod nosom ko za stavo. Ko se je zato resno razsrdil, sta začeli kuhati rilec in sta menili: "Fej — ne govoriva več s teboj!"
Elsbeth ni od birme nič več videl, čeprav je med tem preteklo že leto.
Govorili so, da so jo poslali v mesto, da se nauči "družabne izobrazbe". Ta beseda ga je presunila skozi srce, saj je komaj dobro vedel, kaj to znači in čutil je temno, da se Elsbeth zdaj vedno bolj in bolj oddaljuje od njega.
Neki dan okrog velike noči se je pa zgodilo, da je šel orat njivo, ki je ležala daleč doli ob robu gozda, odškrnjena od drugega polja. — Sejal je, hlapec pa je za njim branal z dvojico konj.
Okrog pleč si je bil privezal veliko, belo rjuho, iz katere je sejal. S tihim zadovoljstvom je opazoval, kako so se semena pogrezala v zemljo in se iskrila ko zlat vrelec. Tedaj se mu je zazdelo, ko da vidi, kako se med temnimi debli v gozdu ziblje nekaj blestečega gor in dol. — kakor zibel, ki plava v zraku. Vendar si je komaj odtrgal časa, da je pogledoval tja, zakaj setev je delo, ki zahteva pažnje.
Približal se je odmor za zajtrk. Hlapec je sedel na vrečo z zrnjem, sam pa je šel v gozd, da bi imel senco, ker ga je bilo ugre-lo.
Vrgel je bežen pogled na visečo zibel in mislil: "To je najbrž gugalnica," a za tistega, ki je v njej ležal, se ni brigal.
"Pavel, Pavel!" Zvenelo je ljubo in zaupno in s svetlim, mehkim glasom, ki se mu je zdel dobro znan.
Prestrašen se je ozrl.
"Pavel, pridi vendar sem!" je poklical glas še enkrat. Vroče in mrzlo ga je preletelo čez tilnik, kajti zdaj je vedel, kdo je tam.
Sramežljivi pogled mu je zdrsnil čez delovno obleko; spravil se je na vozel pri rjuhi, da bi ga odvezal, a je sunil glavo preveč nazaj, tako da ga ni mogel doseči.
"Pridi vendar tak, kakršen si!" je klical glas, in zdaj je tudi videl, kako se je njeno zgornje telo v gugalnici zravnalo, iz rok pa ji je zdrsnila rdeče in zlato vezana knjiga ter padla na tla.
Obotavljaje se je približal in ves čas je skrivaj poskušal, da bi ob mah obrisal škornje, na katerih je lepelo blato z vlažne njive.
Ona je pa v zadnjem hipu opazila, da ji noge v belih nogavicah kukajo izpod obleke in si je brž začela prizadevati, da bi jih skrila pod ruto, s katero se je bila ogrnila čez rame. A ni je mogla privleči pod ramami v naročje, in ker ni vedela druge poti, se je brž stisnila in počenila, tako da je sedela v mreži kakor valeča kokoška, gugalnica pa se je pozibavala močno sem in tja.
Morda je nameravala s svojo trdnostjo in sveže naučeno družabnostjo vzbujati v njem spoštovanje, a usoda je napeljala, da je zdaj morala strmeti vanj nič manj rdeča in v zadregi kakor on.
(Dalje prih. )
.75«
75c
25123-
25127-
Za predpustno sezono
si poskrbite lepih poskočnic, valčkov in koračnic, ki so rekordirane na
COLUMBIA PLOŠČE
V zalogi imamo naslednje plošče:
25109—Je pa davi slanca padla
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic....
iff--10—Ljubca, kod si hodila,
Cez tri sore, petje, A. Subelj m A. Madic............75c
26111—Leži, leži ravno polje,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina 25112—Oh, ura že bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici,
Pridi »veti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115—F—	Jest pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše......75.
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija Dajčman ..................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, Ženski duet ................................75c
25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj,
Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c
Sinoči je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina .......'.................75c
25128—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ..................._...75c
■tirez cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c
25129—Gozdni	valček, Veseli jrodec, polka, igra Hoyer trio........................75c
25130—Velikonočna,	1. in 2. del. duet, moški in ženski gl...75c
25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet .........................75c
25133-F—Prodann nevest«,
Oj dobro jutro junfrca .......................................75c
25135-F—Večerni valček.
Hopsasa polka, II oyer Trio .............................75c
25137—F—Tam	kjer lunica, narodna, Viiar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
25138—Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................-75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu . . duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
75142—Jest pa za eno deklico vem,
Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
iti Josephine Lausfee ..........................................75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................?5c
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c
25145—Štajerska,
Micka, komada na harmoniko .......-...........75c
25146—	Tirolska koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c
25148—Pa	moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c
2.5149—Slovenska narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
25151—Mamica	moja,
Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton ...............75c
25152—Vesela	polka,
Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c
25153—Pozdrav	Gorenjski,
Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ......................75c
25155—Naprej	zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c
25156—En	hribček bom kupil,
Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c
Manj, kakor TRI plošče n«e razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni tneaek. Pri naročilih man, Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnini. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — F'oftiijb mo tudi po C. O. D. {poštnem povzetju), 7.h kar računamo e» itroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati n«
• TUtMl (16
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD..	CHICAGO. ILLINOIS
M^isano polje
J. M. Trunk
Vaprednjaki — konservativci.
Ne bom se pipal radi kakega izraza, ako se govori o naprednih in konservativnih znanstvenikih. Po m >ji gorsko fajmoštrovski pameti je znanstvenik ia znanstvenik, nič več, nič manj, ako je res znanstvenik, in dokler ostane prj znanstvu, eksaktni in realni znanstvenosti. Kako na-prednjaštvo ali okreten ken-servatizem se bo pojavil tedaj, ko poseže iz morda res pravega znanstvenega dognanja na drugo polje, in to po-lie se navadno odpre v filoso-fični špekulaciji. Izak Newton je brezdvomno eden izmed največjih znanstvenikov. Takoj se je pa pojavil — na-prednjak v enem izmed njegovih občudovalcev, češ, zda vemo, ni nem treba nobenega Stvarnika za vsemirje. Newton se mu je le nasmehnil, ostal je — konservativen. Ali je tisti 'naprednjak znanstvu koristil, ko je klaftersko posegel naprej v špekulacijo, in ali je Newton znanstvu škodoval, ko je ostal vrlo konservativen pri špekulaciji?
Amerikanska zveza za pospeševanje znanosti je imela.-v Atlantic Cityu svoje letno zborovanje. Baje je bil junak dr. Wendell M. Stanley, čigar "eksperimentiranje je pomak nilo dozdevno" mejo "med ži vo in neživo materijo daleč doli do miskroskopičr.in edi-nic, ki se imenujejo molekule," kakor razlaga to vsaj g. Molek. Poleg oficielne objave Stanleyevega odkritja ima g. Molek tudi svoj — komentar, in ta komentar dvigne — na-prednjaštvo in se obregne ob konservativizmu, ker meni: "Omeniti je treba, da so v Ameriški zvezi za pospeševanje znanstvenosti ljudje vseh mogočih idej in nazorov; na-prednjaki, ki se res trudijo za pravo znanstvenost, in konservativci, ki napredku vede na enem koncu toliko škodujejo, kolikor mu na drugem koncu koristijo."
Ne podvomim samole, naravnost zanikam tako sklepanje. Resničen znanstvenik ostane znanstvenik in bo vedno le koristil, če pa stopi na polje špekulacije, postane morda naprednjak, in če je špekulacija napačna, škoduje, kakor škoduje lahko tudi konservativec, ako je pri svoji
konservativni špekulaciji na napačnem. Pravi in eksaktni znanstvenosti mora enako slediti tudi eksaktna špekulacija, ako je špekulacija napačna, ostane resnična znanstvenost še znanstvenost na sebi, škoduje ji pa lahko ta špekulaci-ja, in naj bo potem napred-njaška ali konservativna, ako je pač napačna.
Tu je treba velike opreznosti. Stanleyevo odkritje naj presodijo znanstveniki. Vsaj meni se dozdeva, da je dr.
Stanley posegel globokeje v tajne življenja. G. Molek sodi drugače, ko se postavi: "To odkritje je nova potrditev teorije — materialistične teorije, if you please — da na dnu ni nobene razlike med "živo" in "neživo" materijo." To je vrlo napredna špekulacija na novo odkritje znanstvenosti, ampak utegne biti le vrlo — na-prednjaška. težko Pa res — napredna. Materialistično pojmovanje sveta in življenja ostane tudi po tem Stanleyje-vem odkritju le gola — teorija, tajna življenja ima še mnogo tajn. Tudi Stanley je dobil na morskem obrežju lep kamenček, vse širno moi*je Pa je enako tajno v vsem obsegu.
Oglasi v "Amer. Slovencu' ■majo vsikdar uspeh!
SLUŽBA ZA SLOVENKO
Službo za hišna dela dobi dekle ali vdova brez otrok v starosti 26 do 38 let. Biti mora mirna in dobrega značaja. Dobra plača in stanovanje. Sem Slovenec in vdovec srednjih let. Imam malo družino in stalnO delo. Tudi ženitev ni izključena. PLsma naj se pošljejo na upravništvo tega lista.
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Želodčno zdravilo
iskreno priporočano
i — Pišite po brezplaCen vzorec — , Triner's Bitter Wine Co.
544 S. Wells St., Chicago, 111. « Send me a free sample.
1 Name ....................................
I Pri vseli
Address ........................................... drugistih
j^Address.......................................... ^
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne poz-bite, da irrtate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste lagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne delo jamčeno, postrežba solidna. Sr iriDoročaml
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
HOČETE napraviti veselje vašim hčeram in sinovom? Dobro, tedaj poskrbite, da dobite čimpreje katalog kampanjskih nagrad od Uprave "Amer. Slovenca"!
DR, J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
VELIK
Najboljše pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177
BLAZNIKOV
PRATI K
ZA LETO 1937
JE TTJKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, IU.