TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice TRAVNA SILAÆA – Zaradi zgodnjepomladanskega pomanjkanja padavin so kmetje pohiteli s prvim odkosom trave in zeleno maso pospravili kot travno silaæo. Na travnikih videvamo vse veœ okroglih, v plastiko ovitih bal. Vagnerjevi iz Sebeborec, Ervin in sin Drago, imata sodobno opremo in polne roke dela, vsako leto izdelata veœ tisoœ bal. (G. G.) V 64. øtevilki Lipnice posebej opozarjam na razpis za obœinska priznanja in nagrado na 3. strani in na skrajni rok za vloæitev predlogov: 31. julij 2007. Najveœ pozornosti namenjamo øolam ob koncu øolskega leta. O tem bomo pisali tudi v avgustovski øtevilki. Tokrat nas prof. Suzana Deutsch, ravnateljica OØ Fokovci, spomni na svojevrstno intimo sodobne osnovne øole – hrama sodobne omike. Zabeleæiti skuøamo tudi poveœan utrip druøtvenih dejavnosti in mnoga druæabna sreœanja. Tekmovalci ekipnih øportov so sklenili tekmovanja v ligaøkih in pokalnih tekmovanjih. Kako uspeøno? Zavidljivo dobro, zlasti œe upoøtevamo, da se celo nosilci najviøjih naslovov (nogometaøi, hokejisti ...) ubadajo s kroniœnim pomanjkanjem sredstev. Ko to piøem, je æetev v polnem raz- Dobrote slovenskih kmetij GEZI ŒAHUKU ZNAK KAKOVOSTI Na 18. dræavnem ocenjevanju kmeœkih dobrot na Ptuju so se med veœ kot tisoœ izdelki s 600 slovenskih kmetij uspeøno predstavile tudi kmetije iz naøe obœine. Najviøje priznanje – znak kakovosti, ki se podeljuje za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za doloœeni izdelek – je letos kot edini iz Pomurja dobil vinogradnik Geza Œahuk iz Ivanovec za vino chardonnay. Med dobitniki srebrnih odliœij iz naøe obœine so: kmetija Kranjec iz Martjanec za buœno olje, Franc Kuœan iz Teøanovec za meøano æganje, Zoran Petroviœ iz Ivanec za jabolœno æganje in Marija Cigüt iz Nor øinec za suhe salame. FOTO: Ludvik SOČIČ Ræeni kruh Gizele Koloøa iz Andre jec, æganje iz sliv Gite Cifer s Suhega Vr ha in suhe salame kmetije Cigüt iz Nor øinec so si prisluæili bronasta priznanja. mahu. Od kupovalci obljubljajo nekaj viø je cene ... In øe viøje bodo ... ko ne bo veœ dovolj domaœega pridelka. Vendar: takrat bodo imeli najveœ koristi uvozniki! MLADI ØTRKI V MARTJANCIH – Sta dva? Ludvik Soœiœ, urednik Geza Grabar Nej, trgej! pravijo sosedje Sepovi. FOTO: Ludvik SOČIČ FOTO: Ludvik SOČIČ FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABARFOTO: Arhiv ØOLE GLASBENI MAJ TUDI V MORAVSKIH TOPLICAH – Pomurski akademski center (PAC) Murska Sobota je konec maja organiziral æe øesti majski festival resne glasbe. V øtirih dneh se je na enajstih prizoriøœih zvrstilo 13 vrhunskih koncertov. V evangeliœanski cerkvi v Moravskih Toplicah je nastopil kvintet trobil Juvavum Brass Quintet iz Salzburga. (G. G.) POMLADNI DAN V EVROPI – 50-letnico Evropske unije so obeleæili tudi na naøih øolah. Uœenci OØ Fokovci so med drugim v dræavnem zboru RS razpravljali o uniji, sodelovali na proslavah in delavnicah, gostili policiste s schengenske meje, vrhunec dogajanja pa je pomenil majski obisk Ljudmile Novak, poslanke Evropskega parlamenta. CESTA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE – PRILOÆNOSTI ZA ØPORTNE OGLED SORTNIH POSKUSOV – Na kmetiji Razvojna agencija Sinergija je v sodelovanju NAVDUØENCE – Prireditelji so nas v Franca Viteza iz Teøanovec, ki je dolgoletni s partnerji – med drugimi Obœina Moravske teh tednih dobesedno zasuli z vabili na Syngentin promotor, je ta semenska hiøa Toplice in LEA – predstavila projekt Cesta øportno-rekreativne prireditve, na tekaøka pripravila zelo zgodnji ogled ozimne pøenice obnovljivih virov energije iz programa tekmovanja, pohode in nordijsko hojo, in jeœmena, ki bodo slovenskim pridelovalcem INTERREG IIIA. Ena od 12 stebrnih oznak kolesarjenje, igranje golfa, tenisa ... na voljo letos jeseni. Po napovedih gre za ceste stoji ob Bistri hiøi v Martjancih. Na sliki: udeleæenci II. Moravskega teka. izjemno perspektivne sorte. GRADNJI NADOMESTNIH OBJEKTOV ZA DRUØTVENE POTREBE FOTO: Ludvik SOČIČ Dinamiœni œas, v katerem æivimo, prinaøa vedno nove potrebe in zamisli: v gozdu ob cesti med spodnjim in gornjim delom naselja Moravske Toplice (slika levo) obœina je nastopilo 12 ekip: 11 iz obœinskega ligaøkega gradi novi lovski dom LD Moravci. Na obmoœju dosedanjega doma namerava tekmovanja in KMN Suhi Vrh. Naslova pokalnega izgraditi øportno-zabaviøœni center. PGD Martjanci je s Sinergijinim prevzemom prvaka obœine za leto 2007 so se veselili nogometaøi nekdanje øole v Martjancih ostalo brez gasilskih garaæ; na nadomestnem objektuv KMN Filovci, ki so bili v finalu z 1:0 boljøi od prizidku nekdanjega zadruænega doma so izvajalci sredi junija zabetonirali ploøœo. KMN Sebeborci. Najboljøi strelec na turnirju je bil Miha Ivaniœ (KMN Filovci) s øestimi zadetki. (G.G.) Besedilo: Ludvik Soœiœ 28. junij 2007 Na podlagi 11. œlena Odloka o priznanjih in nagradi Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2007 I. Obœina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado obœine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, æivljenjsko delo in doseæke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, druøtvom, politiœnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne doseæke na podroœju gospodarskega razvoja ali sploønega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), druæbenih dejavnosti (kulturna, øportna, izobraæevalna itd.), informiranja, gasilstva in reøevanja, pri delu drugih druøtev, reøevanju manjøinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v obœini. II. Priznanja in nagrade Obœine Moravske Toplice: 1. Naziv Œastni obœan 2. Priznanje Obœine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Obœine Moravske Toplice III. Naziv Œastni obœan Obœine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Obœine Moravske Toplice v dræavi ali na mednarodnem podroœju. Priznanje Obœine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in doseæke na podroœjih iz I. toœke tega razpisa, doseæene v zadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Obœine Moravske Toplice se podeljuje za doseæke na podroœjih iz I. toœke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi obœine in njeni specifiœni prepoznavnosti v øirøem slovenskem prostoru. Nagrada Obœine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne doseæke na kateremkoli podroœju delovanja, za sistematiœno in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne øportne in druge doseæke, ki nosilca uvrøœajo v vrh dræavnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih doseækov na podroœju raziskovanja, umetniøkega delovanja ali na drugih podroœjih. Predloge za podelitev priznanj in nagrade lahko podajo posamezniki, skupine obœanov, politiœne stranke, æupan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, druøtva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 31. julija 2007 na naslov: OBŒINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjœeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis – komisija za priznanja in nagrado«. 28. junij 2007 TEMELJ: KOMUNALNA INFRASTRUKTURA V zadnji øtevilki Lipnice sem poskuøal v obliki sheme prikazati prihodnje moænosti razvoja naøega okolja oziroma vlaganj v razliœne oblike komunalne in druæbene infrastrukture ter nadgradnjo temu, kar naj bi dolgoroœno zagotavljalo velik premik v kvaliteti æivljenja, vplivalo na druæbeni standard in zagotavljalo veœ bolje plaœanih delovnih mest. Kaj se skriva za projekti, ki so predlagani v tej shemi, razœlenjujem v prvem od nadaljevanj v tej øtevilki Lipnice. Zapisi bodo sledili v naslednjih øtevilkah naøega lista. Zaœel bom pri temelju, ki ga v naøem Strateøkem razvojnem planu predstavljajo: I. Cestna infrastruktura V obdobju 2007–2013 bo obœina na podroœju cestnega omreæja v prvi vrsti dokonœala asfaltiranje vseh cest do naseljenih hiø – teh je ostalo zelo malo –, saj je to dolg, ki ga moramo œim prej poravnati. Hkrati s tem bo potrebno obnoviti nekatere lokalne ceste, ki so najbolj obremenjene. V prvi vrsti je to cesta Teøa novci – Mlajtinci, ki je v izjemno slabem stanju, po njej pa se odvija vse veœji promet, ob tem, da se hkrati tu dogaja tudi turistiœna in kolesarska peøpot, kar postaja tudi s prometno varnostnega vidika vse bolj nuja in ne samo potreba. Podobno velja za cestni odsek Martjanci – Norøinci, kjer je priœakovati, predvsem po izgradnji avtoceste, precej veœji promet zaradi vkljuœevanja dela goriœkega prebivalstva na novo izgrajeno avtocesto pri Ivancih. Med ceste, ki spadajo v obœinsko pristojnost, je gotovo zelo pomembna tudi povezava spodnjega in zgornjega dela naselja Moravske Toplice, ki æe davno ne izpolnjuje pogojev za ulico, saj nima ploœnikov, javne razsvetljave in tudi ne øirine na doloœenih odsekih, ki bi zagotavljala varen promet vseh ude leæencev v prometu. Posebej œe upoøtevamo, da je na tej relaciji iz dneva v dan veœ peøcev, je vse veœja tudi nevarnost prometnih nesreœ. V tem œasu je predvideno tudi dokonœanje asfaltiranja ceste med Prosenjakovci in Srediøœem, ki je æe dolgo na dnev nem redu oziroma v programih obœine in za katero si skupaj z narodnostnim svetom prizadevamo pridobiti dodatna sredstva za financiranje. K temu je potrebno pripisati, da bo obœina aktivno sodelovala pri pripravi programa vzdræevanja dræavnih cest, ki so vse po vrsti na naøem obmoœju potrebne rekonstrukcij, pri œemer bomo pri rekonstrukciji nekaterih odsekov sodelovali z urejanjem ploœnikov, na primer v Sebeborcih in Fokovcih oziroma Selu. V ta sklop problemov spada tudi izgradnja kriæiøœa na vhodu v Moravske Toplice in kroæiøœa na kriæiøœu cest Murska Sobota – Maœkovci in Sebeborci – Puconci. Velik problem predstavljajo krajevne poti med njivskimi povrøinami in druge vaøke ceste in poti, ki pravzaprav zaradi izpada prihodka krajevnih skupnosti veœ nimajo vira za vzdræevanje. Obœina bo v najkrajøem œasu sprejela odlok, s katerim bo na eni strani zagotovila sredstva za vzdræevanje, hkrati pa od vseh, ki ceste uniœujejo z nepremiøljenimi prevozi, zahtevala spoøtovanje predpisov in povraœilo økod. V cestno infrastrukturo sodijo tudi kolesarske poti, ki jih imamo v obœini relativno malo, œe upoøtevamo, da gre za tipiœno turistiœno obmoœje, kjer tovrstna infrastruktura ni samo zaæelena, ampak je pogoj za hitrejøi razvoj turizma, ki je vse bolj povezan tudi s kolesarstvom. Zaradi tega bomo v srednjeroœnem obdobju morali dokonœati kolesarsko stezo od Teøanovec do Bogojine in naprej do Filovec ter kolesarsko stezo med spodnjim in zgornjim delom Moravskih Toplic, prav tako pa tudi zagotoviti primerno kolesarsko pot do drugih naselij v obœini, predvsem do tistih, kjer se je po klasiœni cesti vse bolj nevarno voziti (Sebeborci, Mlajtinci, Norøinci, Ivanci ...). II. Kanalizacijska omreæja Obœina Moravske Toplice je po teritoriju najveœja obœina v Po murju, kar predvsem pri izgradnji kanalizacijskih sistemov pomeni veliko obremenitev na posamezno enoto, se pravi na posa meznega koristnika kanalizacije, œe upoøtevamo, da je potrebno za en hiøni prikljuœek vœasih izgraditi veœ sto metrov kana lizacijskega voda. En meter kanalizacijskega voda pa danes stane 180 evrov. K temu je potrebno dodati øe izgradnjo œistilnih naprav, saj je povezava med naselji velikokrat draæja kot izgradnja samostojne œistilne naprave. Ob tem, da smo v preteklem obdobju æe uspeli izgraditi pre teæni del kanalizacijskega omreæja s œistilnimi napravami na naj gosteje naseljenem obmoœju v obœini, kjer je ta gradnja tudi edino racionalna, je pred nami v srednjeroœnem obdobju 2007–2013 izgradnja kanalizacije in œistilne naprave v Sebeborcih in Filovcih. Hkrati bomo v projektu Oaza zdravja zaœeli z izgradnjo manj øih œistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov za zaselke na goriœkem delu naøe obœine, kjer bo izkazan interes posameznika, saj se zavedamo, da je za ohranjanje naøe krajine, predvsem pa œistosti okolja, izvedba takønih sistemov ob sleherni naseljeni hiøi potrebna, œe ne æe nujna. Vse veœ kemikalij in drugih sredstev, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, namreœ z nekontroliranimi odvajanji v vodotoke moœno obremenjuje naøe okolje tudi na goriœkem delu, kjer bi vœasih œlovek priœakoval, da je posamezni potoœek popolnoma œist oziroma neonesnaæen, pa velikokrat ni tako. III. Vodovodna omreæja Æe v srednjem veku so se vladarji zavedali, da je ljudem na obmoœju, ki pripada njihovi vladavini, v prvi vrsti potrebno zagotoviti pitno vodo. Zato se velikokrat tudi sam spraøujem, ali je sploh mogoœe v danaønjem œasu, da posamezna naselja v civiliziranem in bogatem zahodnem svetu, kamor vse bolj sodimo tudi mi, øe danes nimajo dostopa do zdrave pitne vode v svoji hiøi. Pri tem lahko zapiøem, da za takøno stanje gotovo, vsaj v naøem primeru, ni kriva lokalna skupnost, ki je v preteklem obdobju ogromno razvojnih sredstev, ki bi bila øe kako potrebna za druæbeno nad gradnjo, vlagala v izgradnjo vodovodne infra strukture, predvsem zaradi tega, ker dræavi ni uspelo najti vira za izgradnjo primarnih vodovodnih napeljav. Tudi v tem œasu se na æalost dogaja, da gredo investicije na tem podroœju, za katera so bila æe odobrena sredstva prek evropskih skladov, veliko prepoœasi v realizacijo, kar postavlja obœino pred nereøljiv problem, ko mora za ta namen zagotavljati lastna sredstva, ki jih je potrebno preprosto vzeti drugim, ki so jim bila sicer namenjena, samo zato, ker dræavni projekti niso pravoœasno pripravljeni, voda pa je vir æivljenja, ki je vse bolj iskana na tistih obmoœjih, kjer je nimajo. In teh je nekaj tudi v naøi obœini. Obœina ima pripravljene oziroma so v fazi priprave projekti za dokonœanje oskrbe z vodo v Selu, Fokovcih, Ivanovcih, Berkovcih, Andrejcih in Vuœji Gomili, ki œakajo na sredstva iz evropskih virov in dræavnega vodnega sklada – svoj del, pribliæno 50 %, bo zagotovila obœina skupaj s krajani-uporabniki vodovoda in ima za to predvidena sredstva v svojih razvojnih naœrtih. Ali bo do realizacije priølo æe v letu 2007 ali 2008 oziroma øele 2009, pa je veliko odvisno od tega, ali bo tudi dræava sposobna pripraviti vse potrebno, da se bodo sredstva lahko nemoteno koristila. V øe nedokonœanem lokacijskem naœrtu, ki ga pri 28. junij 2007 6. REDNA SEJA 12. junij 2007 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 5. redne seje Obœinskega sveta in sklepa dopisne seje (soglasje k imenovanju ravnatelja DOØ Prosenjakovci) 2. Spremembe naœrta razvojnih programov v obdobju 2007–2010 3. Obravnava premoæenjske bilance 4. Predlog za sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistiœno-informativni center Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 5. Predlog za soglasje k a) Statutu Turistiœno-informativnega centra M. Toplice in b) Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v javnem gospodarskem zavodu Turistiœno-informativni center Moravske Toplice 6. Predlog za sprejem sklepa o doloœitvi kulturne dvorane v Selu za javno infrastrukturo na podroœju kulture 7. Predlog dopolnitve letnega programa prodaje stvarnega obœinskega premoæenja za leto 2007 8. Obravnava predloga Vlade RS o obmoœjih pokrajin v Sloveniji in predloga zakonov o pokrajinah 9. Obravnava predloga druæbe Saubermacher-Komunala za soglasje k dvigu cen ravnanja s komunalnimi odpadki 10. Predlogi Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja za imenovanje œlanov svetov javnih zavodov: a) ART center Srediøœe, OØ Bogojina, OØ Fokovci, DOØ Prosenjakovci, Vrtci Obœine Moravske Toplice b) Obmoœne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti c) svet zavoda Pokrajinski muzej 11. Predlogi odbora za gospodarstvo: a) osnovnoøolski prevozi b) priprava prostorskih planov 12. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori a) Pogodba o sofinanciranju Varne hiøe Pomurja b) Pritoæba MNSS zoper sklep Obœinskega sveta z dne 30.03.2007 c) Obravnava proønje za dodelitev denarne pomoœi druæine Kolariœ iz Sela œ) Vloga ØD Filovci – ÆNK Pomurje za sredstva 13. Razno a) poziv za razglasitev obœine za obmoœje brez gensko spremenjenih organizmov pravlja Ministrstvo za okolje in prostor, je namreœ predvideno, da bo iz centralnega vodovodnega sistema v Murski Soboti ena veja vodovoda napajala naselja Norøinci, Mlajtinci, Ivanci, da bo iz Bogojine nadaljevanje cevovoda do Filovec, da se bo glavni vod iz Sebeborec nadaljeval prek Ivanovec in se v zgornjem delu Moravskih Toplic povezal z obstojeœim vodom, in da bo potekala povezovalna vodovodna cev iz zgornjega dela Moravskih Toplic prek Fokovec in Sela do Vuœje Gomile oziroma Bogojine. Ob tem dejansko dræavnem projektu, kjer lokalna skupnost sodeluje v enem delu sofinanciranja, pa potekajo tudi obnove obstojeœih vodovodnih napeljav v posameznih naseljih, kjer so te dotrajane ali pa so bile grajene z materiali, ki so ljudem økodljivi – in te se bodo nadaljevale v srednjeroœnem obdobju v skladu z obœinskimi naœrti. Za izvedbo cestne infrastrukture, kanalizacijskega ter vodovod nega omreæja je v srednjeroœnem obdobju 2007–2010 v ob œin skem naœrtu razvojnih programov predvidenih 11.030.013,00 EUR. Predvideno je, da veliko sredstev, 45 %, pridobimo iz evropskih strukturnih skladov in evropskega kohezijskega sklada, del sredstev pa tudi iz drugih razpisov evropskih sredstev in dræavnih skladov, zato je pri izvedbi in uspeønosti realizacije zastavljenih ciljev na tem podroœju zelo pomembno, da pravoœasno pripravimo vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo ter programe, ki bodo prepriœali razpisovalce sredstev, da so naøi cilji kvalitetno zastavljeni in je smiselno podpreti naøe projekte oziroma zagotoviti sofinanciranje. Zaradi tega je velika odgovornost v prvi vrsti na obœinski upravi, ki mora gradiva strokovno pripraviti, in tudi na nas, obœanih, ki moramo pri tem pokazati veliko mero sodelovanja in solidarnosti, ko gre za pridobivanje razliœnih soglasij, ki so nujni pogoj za pridobitev dovoljenj za gradnjo. Ker smo bili zelo angaæirani pri pripravi obœinskih razvojnih naœrtov in smo skuøali najti programe tudi na podroœju komunal ne infrastrukture, ki dajejo najveœ moænosti za pridobivanje sredstev iz razliœnih virov, sem prepriœan, da ob koncu srednjeroœnega obdobja ne bo ostalo veliko nerealiziranih ciljev na tem podroœju. Franc Cipot, æupan 28. junij 2007 Ravnateljica OØ Fokovci prof. Suzana Deutsch UŒITELJI SMO NEMALOKRAT NADOMESTNI STARØI Suzana Deutsch se je rodila v narodnostno meøani druæini v Prosenjakovcih. Na tamkajønji dvojeziœni øoli je konœala osnovno izobraæevanje, øolanje je nadaljevala na pedagoøki smeri srednje øole v Lendavi in vpisala øtudijska predmeta geografija in zgodovina na mariborski Pedagoøki fakulteti. Krajøi œas je pouœevala na DOØ Prosenjakovci in OØ Bakovci ter se po diplomi leta 1996 zaposlila na OØ Fokovci. Kot ravnateljica vodi øolo od septembra 2004. Za 22. junij napovedujete javno prireditev ob zakljuœku øolskega leta in dnevu dræavnosti. Gre pravzaprav za tradicionalno prireditev øole, kajne? Da. Pravzaprav æe od nekdaj zakljuœujemo øolsko leto na sveœan naœin. Tako starøem in javnosti pokaæemo, kaj smo dosegli, kaj smo naredili skozi celo leto. Uœence, ki so bili na posameznih podroœjih izjemno uspeøni, javno pohvalimo, jim podelimo zasluæena priznanja in tako tudi druge spodbudimo za razmislek in naœrtovanje za prihodnje øolsko leto. Sedaj, ko zakljuœek øolskega leta sovpada z dræavnim praznikom, pa menim, da je obeleæitev tega dne øe bolj pomembna. Eden izmed globalnih ci ljev slovenskega osnovnega øolstva je tudi razvijanje zavesti o dræavni pripadnosti in narodni identiteti ter vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Kot profesorica zgodovine se zavzemam za to, da uœenci do konca osnovnega øolanja zaœutijo, kako pomemben je oder preteklosti za ustvarjanje sedanjosti in vstopanje v prihodnost. Æelim, da uœenci poznajo izvor in identiteto slovenskega naroda, da se zavedo trnove poti, ki jo je slovenski narod, ki je bil razdeljen na razliœne deæele, prehodil do narodne enosti in samostojnosti. Poleg tega æelim, da uœenci obenem spoøtujejo tudi druge narode in v prihodnost stopajo z doloœeno mero narodne samozavesti. Menim, da je praznovanje dræavnih praznikov poleg ostalih aktivnosti v øoli odliœna priloænost za poudarjanje pomembnih zgodovinskih dogodkov. S kakønim sporoœilom ob koncu øolskega leta prihajate pred starøe uœencev in obœane. Kako uspeøna je bila bera tega leta? »V svetu prihodnosti bodo nepismeni tisti, ki se ne bodo nauœili uœiti.« (Alvin Toffler) Kot øola, ki je vkljuœena v UNESCO ASP NET mreæo, æe dolgo poudarjamo, da naøe delo temelji na øtirih Delorsovih stebrih izobraæevanja: Uœiti se, da bi vedeli; uœiti se, da bi znali delati; uœiti se, da bi znali æiveti v skupnosti in eden z drugim; uœiti se biti. Ti stebri predstavljajo tudi temelje izobraæevanja za trajnostni razvoj, o œemer je v zadnjem œasu tudi veliko govora. Zato se vsi delavci na øoli trudimo, da s postopnimi koraki uœence pripeljemo do najpomembnejøega cilja – to je nauœiti se uœiti se. Danes ni pomembno to, da otroku pri pouku ponudimo veliko øtevilo informacij, temveœ, da ga nauœimo, kje in kako naj informacije in potrebna znanja pridobi, ter kako jih naj kritiœno sprejema, selekcionira in povzame tisto, kar je potrebno za njegovo delo in æivljenje. O konkretnem uspehu uœencev øe ne morem govoriti, ker vseh podatkov øe nimamo analiziranih in zbranih, lahko pa zatrdim, da smo naloge, ki smo si jih zadali v Letnem delovnem naœrtu, uspeøno realizirali. Zelo smo zadovoljni s projekti, ki jih æe nekaj œasa izvajamo: v okviru UNESCO øole smo sodelovali v mednarodnem projektu ENO TREE PLANTING – posadili smo drevo ob dnevu miru; izvedli smo zbiranje odpadnega papirja (zbrali smo veœ kot 10 ton), v katerega so se intenzivno vkljuœili tudi starøi, zbirali smo odpadno plastiœno embalaæo, odpadne kartuøe in tonerje. S temi akcijami æelimo vzbuditi zavest o potrebi po reciklaæi odpadkov in tako prispevati k ohranjanju œistega in zdravega okolja. Po-leg tega smo sodelovali na dræavnem UNESCOI kvizu v Mariboru, obeleæevali vse pomembne mednarodne in svetovne dneve, s œimer smo popestrili pouk. Uspeøno smo sodelovalii na prireditvi Evropska vas v Puconcih, kjer smo predstavili Litvo in Latvijo. V okviru tega projekta smo imeli plodno sodelovanje z univerzo v Vilni – oddelkom za slovenøœino, od koder so nam øtudenti poslali veliko gradiva, za kar smo jim zelo hvaleæni. Mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi je na naøi øoli prisoten æe tretje leto. Ob letoønjem praznovanju 50-letnice podpisa Rimske pogodbe smo veliko aktivnosti namenili poznavanju preteklosti EU in æeljam za prihodnost. V okviru tega projekta so uœenci obiskali Dræavni zbor, kjer so razpravljali o EU, k nam je priøla poslanka Evropskega parlamenta go-spa Ljudmila Novak in øe mnogo drugih aktivnosti. Poudarila bi øe sodelovanje s Pedagoøko fakulteto v Ljubljani v projektu Partnerstvo fakultet in øol, v okviru katerega so nekateri naøi uœitelji bili œlani inkluzivnega tima, ki se je ukvarjal z vkljuœevanjem uœencev s posebnimi potrebami v redne osnovne øole. To sodelovanje je bilo za vse dragocena izkuønja, saj smo se veliko nauœili o metodah in oblikah dela z uœenci, ki imajo posebne potrebe. Zelo veliko se tudi posebej ukvarjamo z uœenci, ki so evidentirani kot nadarjeni, saj jim nudimo moænosti, da svoje talente in sposobnosti œim bolj razvijajo. Tudi nacionalno preverjanje znanja smo uspeøno opravili, saj so uœenci pri tretjem predmetu – kemiji presegli dræavno povpreœje kar za 20%, pri matematiki pa so bili v okviru povpreœja. Tako je bil v povpreœju uspeh dejansko nad slovenskim povpreœjem, na kar smo zelo ponosni. Øolsko leto, ki prihaja h koncu, je bilo polno razliœnih aktivnosti, razburljivo, vœasih tudi stresno, pa vendar lepo in z zadovoljstvom ga zakljuœujemo. Se vaøi uœenci lahko pohvalijo tudi z odmevnimi uspehi na regijskih in dræavnih tekmovanjih uœencev osnovnih øol? Naøi uœenci se vsako leto udeleæujejo razliœnih tekmovanj iz znanja in interesnih podroœij. Tudi letos se lahko pohvalimo z vsaj nekaj uspehi. Otroøki pevski zbor je pod vodstvom zborovodkinje Mojce Györek Karas sodeloval na regijskem tekmovanju otroøkih pevskih zborov na Ptuju in dobil odliœno srebrno priznanje z zelo visoko oceno. To je zelo velik uspeh, saj je zbor na to tekmovanje priøel zaradi uspeønega nastopa na reviji pevskih zborov v lanskem øolskem letu. Prav tako je otroøki pevski zbor tudi letos naøo øolo zelo uspeøno predstavljal na reviji. Poleg uspeha pevskega zbora so uœenci dosegli øe precej drugih priznanj: srebrna priznanja na dræavnih tekmovanjih iz znanja biologije, fizike, na dræavnem tekmovanju mladih œebelarjev, na tekmovanju iz znanja Vesele øole, znanja o sladkorni bolezni; imamo veœ zlatih bralcev Bralne znaœke in nemøke bralne znaœke. Kakøne so prostorske razmere in drugi pogoji za delo na øoli. Kolikor vem, øtevilo uœencev upada tudi pri vas. Smemo govoriti æe o kritiœnih øtevilkah? 28. junij 2007 Prostorske razmere in pogoji dela v sami øoli so trenutno odliœni. V zaœetku øolskega leta smo bili priœa odprtju novih dodatnih prostorov za potrebe devetletke – uœilnice za pouk tehnike in tehnologije ter upravnih prostorov in sanitarij. Res pa je tudi, da vedno nekaj potrebujemo in to, kar nas sedaj najbolj »muœi«, je ureditev otroøkega igriøœa za uœence prve in druge triade, ureditev okolice øole, potrebno je prebarvati okna in vrata, œez poœitnice bo potrebno prebarvati hodnike in opraviti øe neka vzdræevalna dela. V bliænji prihodnosti bo potrebno urediti telovadnico – prebarvati parket, zaøœititi stene z oblogami. Sproti nabavljamo øe uœne pripomoœke in uœna sredstva. Tudi pohiøtvo æe kaæe »svoja leta«, v nekaterih uœilnicah bomo morali obnoviti mize in stole. Poleg tega se nam pojavlja problem zastarele opreme za centralno kurjavo in se moramo ozreti za posodobitev le-te. Precej sem naklonjena ideji, da bi tudi pri nas investirali v kotlovnico na biomaso. Ker je biomasa energija prihodnosti in uœence nekako poskuøamo navajati in pouœiti o pomenu varovanja okolja ter økodljivosti raznih emisij v ozraœje, smatram, da moramo tudi sami ravnati v skladu s prepriœanji. Zgledi namreœ vleœejo. Kar se tiœe øtevila uœencev, mislim, da ne moremo øe govoriti o kritiœnih øtevilkah, œeprav je bilo øtevilo æe veœje, kot je trenutno. Letos imamo v øoli 110 uœencev, naslednje øolsko leto jih bo 114. Œe pogledamo podatke zadnjih nekaj let, lahko opazimo dejansko neko stagnacijo. Øtevilke se nekako gibljejo od 109 do 125 v zadnjih 11 letih. Æelimo si seveda veœjega vpisa, vendar je rodnost tudi v naøem øolskem okoliøu nizka, tako kot po vsej Sloveniji. Œeprav statistiœno gledano opaæamo rahel dvig øtevila prebivalstva, pa ugotavljamo, da starøi iz objektivnih razlogov vpisujejo otroke v druge øole. BALONI SO POLETELI V ZRAK IN PONESLI SPOROŒILO »Vsakdo lahko kjerkoli in kadarkoli naredi za œloveka ali naravo pomembno dejanje, pa œeprav je to vzgib roke, ki jo vodi srce ali tihi glas razumne misli.« (Metulj miru, 1995) 22. april – SVETOVNI DAN ZEMLJE smo tudi na OØ Fokovci obeleæili z mnogimi aktivnostmi. V okviru obœinske oœiøœevalne akcije so se naøi uœenci pridruæili krajanom in pomagali pri œiøœenju in urejanju okolja. V øoli smo imeli delovno akcijo in smo pobrali smeti, prekopali gredice ter s hiønikovo pomoœjo urejali zelenico pred øolsko stavbo. Opravili smo tudi zbiralno akcijo odpadnega papirja. Zbiralne akcije so se uœenci lotili zelo resno, in razredi tekmujejo med sabo. Zbrali smo okoli 10000 kg razliœnih vrst papirja. Najlepøe doæivetje pa je bilo v petek, 20. aprila, ob 13.00 uri. Takrat smo v zrak spustili niœ manj kot 110 – toliko je uœencev na naøi øoli – raznobarvnih balonov. Na vrvice smo privezali listke z dobrimi in prijaznimi mislimi, namenjenimi naravi. Upamo in æelimo, da bodo vsi tisti, ki so sporoœila dobili, tudi sami naredili nekaj dobrega in s tem ohranjali naravo œisto in urejeno, pa œeprav bodo samo pobrali balon in ga vrgli v koø. Suzana Deutsch, prof. Iz kakønih socialnih okolij prihajajo vaøi uœenci? Svoje œase so uœence podeæelskih øol starøi obremenjevali s poljskim delom. Tega verjetno zdaj ni veœ, tako da imajo uœenci real-ne moænosti za zunajøolsko udejstvovanje. Katere oblike imate razvite na øoli in kakøna je odzivnost uœencev? Uœenci prihajajo iz preteæno delavskih in kmeœkih druæin. Socialna slika prebivalcev na obmoœju naøega øolskega okoliøa ni ravno najlepøa, saj so mnogi delavci, ki so bili v preteklosti zaposleni v sosednjih Prosenjakovcih, izgubili sluæbo; tudi ljudje, zaposleni v drugih podjetjih, ki so propadla, so ostali brez rednih meseœnih prihodkov in ta svoj primanjkljaj poskuøajo nadoknaditi z delom na majhnih in velikokrat neekonomiœnih kmetijah. Zaradi tega so mnogokrat kakøne æelje neuresniœljive in otrokom ne moremo nuditi vsega, kar si zasluæijo. Koliko so uœenci obremenjeni z delom na domaœih kmetijah, ne bi mogla ravno oceniti, iz lastnih izkuøenj pa lahko reœem, da otrok doma pomaga toliko, kolikor zmore. Prepriœana sem, da noben starø ne priganja otrok k teækemu delu na raœun uœenja ali drugih aktivnosti. V øoli seveda ponujamo celo paleto interesnih dejavnosti s podroœja øporta, naravoslovnih ved, umetniøkih znanj in druæboslovnih ved. Otroci si lahko po lastnem interesu izberejo dejavnost, katero æelijo. Vse dejavnosti poskuøamo optimalno uvrstiti v œas pouka, ker je velika veœina naøih uœencev vezana na prevoz z avtobusom oziroma s kombijem. Ker je urnik zadnje triade resniœno prenatrpan, velikokrat kdo pomisli, da pri nas paœ otroci nimajo moænosti sodelovati v interesnih dejavnostih. Œe bi bila moænost, da otroci ostanejo po pouku v øoli in delajo v kroækih, bi lahko ponudili øe veœ aktivnosti, vendar bi to pomenilo dodatno obveznost za star øe, da bi prihajali po otroka v øolo. Osnovna øola na Slovenskem je v nenehnem spreminjanju, reformiranju. Kot praktika Vas spraøujem: Kakøne spremembe na boljøe potrebuje naøa osnovna øola? So sedanja prizadevanja ministrstva in drugih dejavnikov usmerjena k tem ciljem? Ministrstvo si prizadeva spremeniti marsikaj. Kaj bodo te formal-ne spremembe prinesle, bomo videli œez œas. V øoli ugotavljamo, da se spremembe vrstijo z blazno naglico. Imam obœutek, da ene spremembe øe nismo popolnoma osvojili in preverili, æe se dogaja druga in tako leto za letom. Tako kot mnoge øole se tudi naøa øe vedno ubada z uvajanjem devetletnega programa, øe vedno imamo tudi osemletni program. Æe sama devetletka je prinesla veliko sprememb, ki jih moramo sprejeti, zaæiveti z njimi, preizkusiti na vsaj eni celi generaciji od 1. do 9. razreda. Smo pa dejansko v toku sprememb na spremembe, kar nam oteæuje de-lo. Imam obœutek, da smo kot poskusni zajœki, ki se lahko v vsakem trenutku prilagodimo in polno zaæivimo z neko novostjo, pa œeprav je majhna. Tako otroci, starøi in tudi uœitelji bi morali imeti œas, da stvari preizkusimo, analiziramo, ugotovimo prednosti, slabosti in tako predlagamo spremembe. Osnovna øola po mojem mnenju potrebuje predvsem moænost, da ritem dela upoœasni, da se uœitelji posvetimo otrokom, ki jih imamo v razredu. Sodobni œas od nas nemalokrat zahteva, da smo nadomestni starøi. Ko otrok v razredu dela nemir, iøœe pozornost, æeli biti sliøan, velikokrat æeli pogovor, ki mu ga ne moremo nameniti zaradi obilice uœne snovi. Æelim, da bi se uœni naœrti, ki se ravnokar posodabljajo, pripravili tako, da bi sledili øtirim Delorsovim stebrom. Uœitelji naj bi imeli moænost obravnavati tisto uœno snov, za katero menijo, da bi bila otrokom res koristna v nadaljnjem izobraæevanju in æivljenju. Øola namreœ tudi vzgaja in ugotavljam, da vedno bolj prevzemamo vlogo vzgojiteljev, ker se spopadamo z razliœnimi problemi mladostnikov. Pouk, ki je organiziran in naravnan na golo pridobivanje uœne snovi, æal ne ponuja moænosti razgovora, ki si ga uœenci zelo æelijo. Zelo mi je vøeœ misel, ki sem jo nekje prebrala: »Vsako izobraæevanje, kakrøno koli æe je, bi moralo œloveka oblikovati v enkratnega posameznika, nekonformista; moralo bi spodbuditi njegov izvirni duh, da bi se lahko z njegovo pomoœjo spopadel z velikimi izzivi; moralo bi mu omogoœiti odkrivanje vrednot, ki ga bodo spremljale vse æivljenje; moralo bi ga duhovno obogatiti, da bi ljubil, kar koli poœne, kar koli je in s komer koli je; moralo bi ga uœiti, kaj je v æivljenju pomembno, kako naj æivi in umre.« John Taylor Gatto Pripravil: Ludvik Soœiœ 28. junij 2007 Ob koncu øolskega leta bi radi tudi bralcem Lipnice pribliæali prizadevanja tistih, ki oblikujejo podobo sodobne osnovne øole pri nas. Prek pogovorov z ravnatelji v tej in prejønji øtevilki odpiramo vrata v hrame, kjer se izobraæuje in vzgaja mladi rod. V avgustovski øtevilki glasila bomo podrobneje v slovenskem jeziku predstavili øe uœna prizadevanja Dvojeziœne osnovne øole Prosenjakovci, prav tako pa tudi uœence, ki so z odliko sklenili øolanje na vseh treh osnovnih øolah v naøi obœini. Uspeøna udeleæba uœencev naøih øol na najrazliœnejøih regijski in dræavnih tekmovanjih po svoje dokazuje uspeønost izobraæevalnega procesa. Ta teænja po je uveljavljanju zunaj øolskih okvirov je edina realna pot za sedanje osnovnoøolce, ki æe zdaj iøœejo svoje mesto v druæbi prihodnosti – druæbi znanja. Tokrat objavljamo pregled doseækov uœencev OØ Bogojina. Priznam, da me je obseænost seznama nagrajencev prijetno presenetila. Œestitamo obojim, uœencem in njihovim mentorjem! Urednik Osnovna øola Bogojina IMENITNI DOSEÆKI BOGOJINSKIH UŒENCEV • Na dræavnem tekmovanju iz znanja kemije v marcu 2007 je uœenka Sara Brunec iz 8.a razreda osemletke osvojila Zlato Preglovo priznanje (mentorica: Nataøa Vrtariœ). • Na dræavnem tekmovanju iz znanja biologije (december 2006) je Sara Brunec (8.a) osvojila Srebrno Proteusovo priznanje (mentorica: Nataøa Vrtariœ). • Na dræavnem tekmovanju iz znanja nemøœine februarja 2007 v Turniøœu sta Anna Rosemarie Erniøa in Gregor Nemec osvojila zlato priznanje, Dominik Lajnøœek, Boøtjan Berden, Alan Benko in Natalija Sever so osvojili srebrno, Primoæ Œernela pa bronasto priznanje (mentorica: Melita Nemec). • Maja Casar (5.a osemletke) je decembra 2006 prejela nagrado na literarnem nateœaju Znanje je cool za odliœen literarnoraziskovalni prispevek, s katerim se je uvrstila med deset najboljøih. Janja Cör (5.a osemletke) je prejela priznanje in knjiæno nagrado. • Uœenke Sara Brunec (8.a), Urøka Casar (8.a), Marina Benkoviœ (7.a), Anetta Smej (8.b) in Melanie Kodila (8.b) so za literarne prispevke na temo Domoljubje prejele majice Slovenske vojske, øola pa knjigi o Rudolfu Maistru (mentorica: Marjetka Erdelji). • Maja Casar, uœenka 5.r. osemletke, je na regijskem literarnem nateœaju Naravne in druge nesreœe (POPLAVA) v III. kategoriji (uœenci 2. triletja devetletke, uœenci 4. in 5.r. osemletke) osvojila 3. mesto s spisom Domiøljija ne pozna meja. Jana Œernela, uœenka 8.b, pa je v IV. kategoriji (uœenci 3. triletja devetletke) osvojila 4. mesto s spisom Ko se april prevesi v maj, oba nagrajena spisa sta se uvrstila na dræavno tekmovanje (mentorica: Marjetka Erdelji). • Uœenka 8.a Sara Brunec je na vseslovenskem tekmovanju iz znanja slovenøœine za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje osvojila zlato Cankarjevo priznanje. V regijskem merilu (Pomurje) je med 102 tekmovalci bila najboljøa, zbrala je namreœ 90,5 toœk, v dræavnem merilu pa je dosegla 3. najboljøi rezultat (prvi je 91 toœk). Larisa Lara Kolariå (9.a) je osvojila srebrno Cankarjevo priznanje (mentorica: Marjetka Erdelji). • Uœenci 7.a (Marina Benkoviœ, Øpela Casar, Sandra Feher, Blaæ Horvat, Nuøa Kardoø, Jasna Vegi, Tjaøa Vuk in Ines Zavec) so v okviru gledaliøkega kluba napisali skeœ na tematiko o kajenju in osvojili prvo mesto na regijskem literarnem nateœaju Diøiø mi po pomladi. S skeœem so se predstavili tudi na regionalni prireditvi v Gornji Radgoni, na kateri so prejeli knjiæne in praktiœne nagrade ter priznanje (mentorica: Marjetka Erdelji). • Na tekmovanju v znanju Vesele øole so uœenci Dorotea Gaøpar (5.a devetletke), Æiga Barbariœ (5.a osemletke) in Sara Brunec (8.a) osvojili srebrna priznanja, zlata priznanja in naslov dræavnih prvakov (mentorica: Erika Koca). • Uœenka Natalija Sever (9.b) je osvojila srebrno Vegovo priznanje. S Saro Brunec (8.a) sta se udeleæili dræavnega tekmovanja, kjer je Sara dosegla zelo dobro uvrstitev (mentorici: Lea Øtevanec, Erika Koca). • Uœenec Nino Cmor (7.a) je osvojil srebrno priznanje na tekmovanju iz logike (mentorica: Lea Øtevanec). • 87 uœencev od 5. do 9. razreda je tekmovalo iz nemøke bralne znaœke Epi Lesepreis. Zlato priznanje je osvojilo 30 uœencev – 7 uœencev iz 5./9, 7 uœencev iz 5./8, 3 iz 7. razreda, 8 uœencev iz 8. razreda in 5 uœencev iz 9. razreda (mentorica: Melita Nemec). • 41 uœencev iz zadnje triade je tekmovalo za nemøko bralno znaœko Bücherwurm (Knjiæni molj). Vsi so osvojili priznanja (mentorica: Melita Nemec). • Uœenci iz 4. in 5. razreda devetletke ter uœenci iz 5. razreda osemletke so sodelovali na nateœaju Ich erzähle dir eine Geschichte. Avtorji poslanih izdelkov so dobili priznanja in praktiœno nagrado (mentorica: Melita Nemec). • Uœenci Dominik Lanjøœek, Tilen Matjaøec, Gregor Nemec in Natalija Sever so se udeleæili nateœaja Unsere Sprachen, ki ga je ob evropskem dnevu jezikov razpisala zaloæba Obzorja. Navduøili so obœinstvo s kratkim filmom in osvojili prvo nagrado obœinstva ter si prisluæili enodnevni izlet v Celovec (mentorica: Melita Nemec). • Na dræavnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni (november 2006) so Sara Brunec (8.a), Gregor Nemec (9.b) in Natalija Sever (9.b) osvojili srebrno priznanje (mentorica: Nataøa Vrtariœ). • Na dræavnem tekmovanju Zdrav dih za navdih (marec 2007) so uœenke osmega razreda tekmovale na temo Rastline, ki nas obkroæajo in alergije. Sara Brunec (8.a) in Urøka Casar (8.a) sta osvojili zlato Trstiko, Sara Gjura (8.b) je osvojila srebrno Trstiko, Jana Œernela (8.a) in Karmen Oølaj (8.a) sta osvojili bronasto Trstiko (mentorica: Nataøa Vrtariœ). • Na tekmovanjih iz znanja fizike za Stefanovo priznanje se je najbolje odrezala Sara Brunec (8.a), ki je bila najboljøa na regijskem tekmovanju in na dræavnem tekmovanju osvojila zlato Stefanovo priznanje. Srebrno priznanje sta osvojila Gregor Nemec (9.b) in Dominik Lanjøœek (9.b). Bronasto priznanje je osvojilo 9 tekmovalcev (mentor: Duøan Nemec). • Na tekmovanjih Kaj veø o prometu je ekipa OØ Bogojina (Tilen Matjaøec, Gregor Nemec, Aleø Horvat, Matej Rogaœ in Patrik Vogrinœiœ) osvojila prvo mesto na obœinskem in medobœinskem tekmovanju. V kategoriji posameznikov so si na obœinskem tekmovanju øtirje tekmovalci iz naøe øole delili prvo mesto (Tilen Matjaøec, Gregor Nemec, Aleø Horvat in Matej Rogaœ), prav tako odliœni so bili na medobœinskem tekmovanju (Tilen in Matej sta si delila drugo mesto, Gregor je bil peti). Na dræavnem tekmovanju je bil Tilen Matjaøec tretji (mentor: Duøan Nemec). • Uœenci, ki obiskujejo izbirni predmet obdelava gradiv – les, so sodelovali na nateœaju druæbe Hidria Perles in znamke elektriœnega roœnega orodja Iskra ERO. Na nateœaj je prispelo 387 izjemnih hiøic (tako so zapisali na spletni strani Hidrie Perlesa). Æirija je imela zares teæko delo, pri ocenjevanju pa je upoøtevala naslednje kriterije: obliko, funkcionalnost ter kreativni pristop. Naø izdelek je æirija uvrstila med 50 najlepøih, za kar nas je nagradila s praktiœno nagrado (mentor: Duøan Nemec). Vir: internetni naslov øole in vodstvo OØ Bogojina 28. junij 2007 KÁI PÁRTOSFALVA A 2006/07-ES TANÉVBEN NYOLCVANNYOLC TANULÓ HUSZONKILENC ELISMERÉS Ha a tanulók számával osztjuk mindazon jeles érmeket, elismeréseket, amelyeket a Pártosfalvi KétnyelvΔ Általános iskolások nyertek az idei tanévben, akkor minden harmadik tanúlóra jut egy. Joæefa Herman igazgatón√ szavai szerint ez az iskola 36 foglalkoztatottjának az eredménye is. A KÁI-ban az I. nevel√i-oktatói id√szakban az »egy személy egy nyelv«, a környezeti nyelv használatának jegyében folyt az oktatást és a 88 tanuló közΔl harmincnál az els√ nyelv szlovén, többinél pedig a magyar. – A kilencéves kétnyelvΔ iskolának nagy a körzete, azonban a gyerekek száma évr√l évre csökken. – Hogy másut is van, nem lehet vigasz a számunkra, hiszen a már úgy is gyér népességΔ goriœkoi falvakban ez még érezhet√bb. A 2006/07-es tanévet 88 gyermek látogatta, és az utóbbi tíz évben nincs lényegesebb eltérés. A tiz végz√s közΔl 4 az egészségΔgyi, 3 az elektrotechnika-számítógépes szakot, 2 gimnáziumot választotta, egy pedig bolti eladónak készΔl. IskolakörzetΔnk kiterjed Pártosfalvára, Szerdahelyre, Szentlászlóra, Kisfalura, Csekefára, Domonkosfára, Kapornakra, Hodosra, Berkovcira és Ivanjøevcire. A központi iskola kilenc osztályát 76, a kirendelt hodosi tagozat els√ és második osztályát 10 és a domonkosfait 14 tanúló látogatja. – A különböz√ országos és helyi versenyek eredményeit egy más alkalommal soroljuk fel, de néhány igen jeles. Melyikek ezek? – Tanulóink els√sorban a matematikai, szlovén és magyar nyelvΔ, kémiai, biológiai, fizikai és történelmi versenyeken voltak arany és ezΔst érmesek. Országos bajnokunk és még két ezΔst érmesΔnk van az idei Pil-Vesela øola és Pil PLUS versenyen. Nyolc arany elismerést nyertΔnk a »Matematika játszva« c. versenyen és egy arany éremmel tértΔnk haza a PIKA-POKA táncversenyr√l. Ha jól számolom, akkor tanulóink 29 arany, ezΔst és bronz éremmel gazdagították az iskolánk hírét. – De ne feledkezzΔnk meg a különböz√ projektmunkákról sem... – A Pátrtosfalvi vízi tanösvény keretében a régi iskola melletti, 1936-ban ásott kútat 900 ezer tollár pályázaton nyert pénzen felújítottuk és a vízi tanösvény részévé tettΔk. Iskolánk a projektel a Környeztevédelmi minisztérium és a Helios alap 1000 EURós nagydíját is elnyerte. Iskolánk részt vett a Vöter egyesület kutatásaiban az irodalmi nyelv használatáról a kétnyelvΔ terΔleten. Aztán itt van még a maribori egyetem Comenius kétnylevΔ projektuma, a nekΔnk itélt öközászló és még sorolhatnám, hiszen nagy gondot fordítottunk a környezevédelmi akciókra is, részt vettünk az iskolakörzet kultúrális eseményein is.. – A határ tövében lév√ kétnyelvΔ oktatási intézmény azon kivΔl, hogy tanulói Hodostól Csekefáig szerepelnek a különböz√ helyi mΔvel√dési programokban, hogyan kapcsolódik be a szélesebb környezetbe? – A Moravske Toplice Községen bel√l szakmai és szervezési kapcsolatink vannak a bogojinai és a fokovci általános iskolákkal, hiszen a közössen oldunk meg bizonyos káder- és szervezési, oktatási kérdést. Tanulóink évente találkoznak versenyek és sportrendezvények keretében. Közössen szervezzΔk meg színházés más zenés rendezvények megtekintését. Kapcsolataink kiter- jednek a határon túlra is, hiszen nagyon jól együttmΔködΔnk a csesztregi és fels√szölnöki általános iskolákkal. A szentgyörgyvölgyi iskola tanulói pedig részt vettek a sportnapunkon és szép élmény volt számunkra az iskolánkon megismerkedni a forgalmi el√írásokkal valamint a kerékpár használatával. Az oktatási intézmények mindhárom helyen megfelelnek a kilencéves oktatás követelményeinek, az anyagi feltételeik megvannak, de sajnos marad a probléma – a tanulók létszámának csökkenése. Ha Joæefa Herman szavait ídézzΔk, hogy minden iskolán vannak eredmények és problémák is, de figyelembe vesszΔk a tanúlmányi, a vetélked√k, versenyeken elért eredményeket, a szΔkebb és szélesebb környezetben kifejtete tevékenységet, akkor a 2006/07-es tanévet síkeresnek mondhatjuk. A pártosfalviak 1865-ben felvetették az iskolaépítés gondolatát és1868-ban a berkeháziakkal agyagból felhúzták az iskola falait és cserép zsindelyel befödték, de nem nyították meg, mert a falusiak sokalták a fenntartási költségeket és az iskolamester fizetését, ezért a födélzetét eladták, a falakat pedig lebontották. Néhány pártosfalvi gyerek 1868-tól a seloi iskolát látogatta. 1890-ben Vértes Sándor fokovci tanító, valamint néhány pártosfalvi evangélikus újra felvetették az új iskola építése gondolatát és 1897-ben Pártosfalván létre jött az állami népiskola Csekefa, Kisfalu és Berkeháza körzettel. Az oktatást 1898. február 2-án kezdték magánháznál és csak 1909. január 2-án költöztek át az új iskolába. Els√ tanítójuk Lippai Vendel volt és amikor az I.világháború alatt bevonult, Kató Kása Mária helyettesítette. Lippai visszatérve egészen 1932-ig vezette az iskolát, √t Jozef Erniøa (1932–1934) és Vilko Frahm (1934–1941) követték. 1919. oktober 1-én kezd√dött az oktatás és szlovén nyelven folyt, a magyart pedig tantárgyként tanították. 1920-ban magyar párhuzam mΔködött 111 gyerekkel. Az 1932-ben a helyi tanΔgyi bizottság óhajára megszΔntették a magyar tagozatot és helyette két szlovént vezettek be, amit f√leg a kisfalusiak elleneztek, de hiába, mert az oktatási törvény szerint csak több mind 30 tanuló létszáma tette lehet√vé a nemzetiségi tagozat felállítását, ekkor pedig az iskola magyar tagozatát 24 magyar gyerek látogatta. A II. világháború alatt Vilko Frahm 1941-ig, Takács Ilona pedig az 1942/43-ban töltötte be az állást. 1944 √szén az iskolába magyar katonákat szállásoltak, tavasszal pedig a szovjet hadsereg kórházát költöztették be. A háború után Pálfi Elza volt a tanitó. Továbbá itt tanított még Molnár István is. Az iskolák összevonásával 1957-ben a pártosfalvi, kisfalusi és részben a szentlászlói fels√bb osztályos gyerekeket átiskoláztatták Fokovcira. Az 1959/60 -as tanévben bevezették a kétnyelvΔ oktatást és a két nyelv használata egyenranguvá vált. Élés víta és surlódás után 1981-ben Hodostól Szentlászlóig összevonták a kétnyelvΔ iskolákat és Pártosfalván központi oktatási intézmény épΔlt. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 28. junij 2007 SZERDAHELY-MAGYARSZOMBATFA MAJÁLIS A MÁJUSFÁNÁL Azóta már ki is táncolták a szerdahelyimagyarszombatfai határon díszl√ májusfát, de a szívélyes április 30-ki találkozó a krónikás tollára kívánkozik. A két szomszédos falu markos férfiúi hamar felállították a sudár, felpántlikázott fát a határon, ahol még hetven évvel eze l√tt, azokban a megboldogult békebeli id√k ben, szekérút kötötte össze a két görön csérek lakta falut. Aztán volt olyan világ, amikor még a madarak is félve röpködtek Ez az igazi majális. erre felé, a vasfΔggönyt pedig nem csak nyúlat, √zet, hanem minden épeszΔ embert elriasztó aknák tartották szilárdon ... – emlékeztettek Cipot Franc moravci, Laczó László magyarszombatfai polgármesterek és Vörös Tibor, a magyar közösség közégi elnöke. Azonban már csak úgy van, hogy az ember a szépre emlékezi. Az els√ adandó alkalomkor megszervezték a találkozót a határ tövében, s immár harmadik éve májusfát állítanak és majálist tartnak. Ha az √si szokásnak példaerejΔ szimboluma van, akkor az egykori lányos háznál való zöldfaág-állitás itt most új formában, de régi tartalommal kelt életre. Valamikor a legény annál a lányos háznál állított díszes májusfát, akivel bizonyos szándékai, hogy ne mondjam, szerelmi céljai voltak. Szerdahely és Magyarszombatfa a sok évtízedes elkülönítés után sokban szeretné összekötni a célkitΔzéseit a közös Európában. – Mindkett√nkre rá is fér a fejlesztés, hiszen Magyarszombatfa a magyar, Szerdahely a szlovén határ tövében sorvadozott és mára mindkét falu elöregedett, nálunk még a régi fazekasipar is felszámlálódott. A mez√gazdaságnak sem ott, sem itt nincs jöv√je ... – mondja Vörös Tibor, és szavai fullánkját a két polgármesternek szegezi, de hát az √ kezΔk is kötve van, mert ismerik azt a mondást, hogy pénz beszél, kutya ugat. Magyar oldalon még virágzik a fazekasmesterség, kenyeret biztosítva néhány családnak. Szerdahely emberemlékezet óta kis település, s látott már boldogabb napokat is. – Talán majd Európában ... – reménykedik Laczó László. – Három évvel ezel√tt, amikor beléptΔnk az Unióba és itt is ünnepélyt tartottunk, nem is mertΔk elképzelni, hogy egyik oldalról a másikra sétálhatunk át hatósági engedély nélkΔl. Jöv√re pedig már nem is kell Pártos falvára menni, hanem itt, toronyirányt, a szekérúton lehet egyik vagy másik faluba átjárni. A határvonalat jelz√ tábla csak emlék marad. – Igy Franc Cipot, s a beszélgetésbe bekapcsolódó szerda helyi asszonyok nevetve jegyzik meg, hogy végre nem kell kerül√vel menni a szombatfai fodrászhoz. Még egy »tΔzoltófénykép« a májusfa tövében, mondják kés√bb nem illik megbontani a majálist. A két falu apraja és nagyja alig fér rá képerny√re. Bizony, megadják a formát és a tiszteletet a közös ünnepnek. A vendéglátó szerdahelyiek, a helyi mΔ vel√ dési egyesΔlet sültmalaccal tráktálja a mintegy száz egybegyΔltet, a fehérnép is kitett magáért: volt pogácsa, sΔtemény, bor, sör elég. És ennek megfelel√en alakult a hangulat. Még a két polgármster is, bár tisztjΔkhöz ill√ kell√ méltósággal, de bekapcsolódott a nótázásba. Feri, a harmonikás, civilben fazekasmester, tornásztatta a billenyΔket, Cipot polgármester szlovén létére a legkedvesebb dalát fújta: »Esztike, tike, -tike Esztike lány, estére legyél a babám ...«. A magyarszombatfai önkormányzati hivatal teljes számba, kórusban kisérte, de a szerdahelyiek sem engedték, hogy a polgármesterΔk kifogyjon a dalból. Ez aztán a példás együttmΔködés. Együtt kalauzolták a g√z√st a hepe-hupás réten. A vegyes koló hosszan kigyózott az asztalok között Délután a nap hétágra sütött, úgy gyönyörködött a tarka vendégségben, de aztán lassan lelankadt, akárcsak a táncos, dalos jókedv és a menet, elindult a pártosfalvimagyarszombatfai határátkel√re, ahol újabb májusfa állítása következett. Itt a bort már a pártosfalvi menyecskék kinálták Ezen a napon, az esti szürkületben örömtΔzet gyújtottak a pártosfalvi májusfánál is. Talán május elseje és a májusfa már a proletár jellegét elvesztette, de megmaradt az √si örömünnep lényege – ez pedig a tavaszvárásról, az egymásra utaló √si ösztönr√l szól. Találkozás a határon a májusfa tövében. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 28. junij 2007 PGD Vuœja Gomila PREVZELI AVTOCISTERNO V dobrih 80 letih delovanja PGD Vuœja Gomila je zadnji mejnik – nakup gasilske avtocisterne – zagotovo eden najpomembnejøih, saj druøtvo s øtevilnim rodom mladih gasilcev doslej s tovrstnim vozilom ni razpolagalo. Rabljeno, a dobro ohranjeno avtocisterno znamke Mercedes 1213 z zmogljivostjo 4.000 litrov vode so gasilci Vuœje Gomile konec lanskega leta kupili pri PGD Ljubljana-Brdo. Ob slav nostnem prevzemu novega vozila so v Vuœji Gomili pripravili pravcati krajevni praznik, ki ga je zaznamoval obisk øtevilnih domaœinov, gasilcev iz sektorja Bogojina in okoliøkih druøtev, øtevilnih gostov ter gasilskih prijateljev iz druøtva Ljubljana-Brdo. Kot je povedal tajnik druøtva Darko Perø, ki je nadomestil zadræanega predsednika, so bili gasilci æe v œasu ustanovitve druøtva ob nesreœah in poæarih, ki pa jih tedaj ni bilo malo, veliki prijatelji ljudem. Ker so æe takrat spoznali, da je poæarna varnost uœinkovita le v organizirani obliki, so se organizirali na podroœju prostovoljnega delovanja. Kljub dejstvu, da ima gasilstvo tudi v naøi regiji dolgo in bogato tradicijo, pa gasilsko delo in trud v druæbi po Perøu zadnje œase nimata veœ enake veljave kot nekoœ. Na vseh instancah, od lokalne skupnosti do dræave, je namreœ za proønje in materialno pomoœ gasilcev vse premalo posluha in denarja, po drugi strani pa na ramena gasilcev pada vse veœ zahtev in odgovornosti. Z æeljo, da bi se vozilo œim manjkrat uporabljalo za intervencije na poæariøœih ali za prevoz vode, paœ pa predvsem v promocijske in druge sveœane namene, so domaœim gasilcem za novo pridobitev œestitali æupan Franc Cipot, predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar in obœinski svetnik iz Vuœje Gomile Øtefan Ferencek. Poudarili so, da je gasilstvo v naøi obœini s kar 27 druøtvi svojevrsten fenomen, saj je omenjeno vozilo æe 58. gasilsko vozilo v obœini. V potrditev dobrega sodelovanja so gostje iz PGD Ljubljana-Brdo domaœinom izroœili kipec Florijana, gostitelji pa Ljubljanœanom œisto pravi leseni sod. Domaœi gasilci so se za pomoœ pri nakupu avtocisterne oziroma zagotovitvi potrebnih finanœnih sredstev zahvaliti krajanom in Obœini Moravske Toplice. Kljuœe novega vozila je domaœemu poveljniku Francu Kocetu izroœil predsednik PGD Ljubljana-Brdo Matevæ Sedej, program slovesnosti pa so s svojimi nastopi popestrili uœenci OØ Fokovci in pevski zbor KUD Avgust Gaøpariœ. PGD Prosenjakovci RAZVILI NOVI GASILSKI PRAPOR Le malo gasilskih druøtev je v manj kot desetletju postavilo toliko pomembnih mejnikov, kot so jih v obmejnih Prosenjakovcih. Leta 1999 so namenu predali novi vaøko-gasilski dom, pred dvema letoma so sveœano prevzeli novo avtocisterno GVC 16/24, lani so poœastili 110-letnico druøtva, letos pa so razvili novi druøtveni prapor. Tudi gostje, ki so nagovorili øtevilne zbrane gasilce, krajane in druge obiskovalce ob tem pomembnem dogodku, so se spraøevali, kaj bo v Prosenjakovcih po zaslugi gasilcev novega prihodnje leto. Novi druøtveni prapor, ki je znamenje povezovanja gasilcev in simbolizira tudi nesebiœno pomoœ potrebnim pomoœi, ima rekordnih 31 trakov ter 57 zlatih in 18 srebrnih æebljiœkov. Kot glavni pokrovitelj ga je razvil Tibor Vöröø, predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti Obœine Moravske Toplice. Pre-dal ga je predsedniku in poveljniku Zvonku Øpilaku in Øtefanu Kovaœu, ta pa praporøœaku Aleksandru Øpilaku. Predsednik druøtva Zvonko Øpilak je tudi na tej prireditvi izrekel priznanje vsem sedanjim œlanom in predhodnikom, saj so si prav vsi po vrsti prizadevali narediti kar najveœ za organizacijsko stabilnost in operativno pripravljenost druøtva. Œasi gasilstvu niso bili nikoli naklonjeni, ne v preteklosti ne danes. Dodajamo, da sedanje vodstvo z do-brim delom in prizadevnostjo prav vseh œlanov niza uspeh za uspehom. Zadovoljstvo nad novim uspehom prosenjakovskih gasilcev v priœakovnju nadaljnje enotnosti gasilcev in sloænosti med vsemi ljudmi so javno izrekli in jim œestitali: predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry, podæupan obœine Moravske Toplice Geza Dæuban, boter prapora Tibor Vöröø, podpredsednik OGZ Moravske Toplice Stanislav Gorœan in László Laczó, æupan sosednje obœine Magyarszombatfa na Madæarskem. Predsednika Eöryja, ki je po sluæbeni dolænosti veliko let preæivel v tem kraju, veseli, da je gasilstvo na Slovenskem kljub øtevilnim politiœnim spremembam in menjavam kar petih dræav ostalo nepolitiœna organizacija, zvesta svojemu osnovnemu naœelu – pomagati ljudem v nesreœah. Prapor je blagoslovil katoliøki æupnik pater Miha, v kulturnem programu pa so nastopile pevske KTD Ady Endre Prosenjakovci in uœenci tamkajønje dvojeziœne osnovne øole. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 28. junij 2007 KTD Ady Endre Prosenjakovci VINOGRADNIØKA SEKCIJA V okviru Kulturno-turistiœnega druøtva (KTD) Ady Endre Prosenjakovci so sredi marca ustanovili sekcijo vinogradnikov. Naloge predsednika so zaupali Rajku Janjiåu, ki je za Lipnico razgrnil pester program dela. Za njimi je æe predavanje o boleznih vinske trte ter zasaditev druøtvenega vinograda, ki so jo opravili 1. maja. Vsak od blizu 20 œlanov je v vinogradu v Bels√ hegy (Zgornji breg) zasadil eno trto. Za njimi pa je tudi prvo ocenjevanje vzorcev vin, na katero so povabili tudi prijatelje iz sosednje Madæarske. Komisija pod vodstvom enologa Ernesta Novaka (KGZ Murska Sobota) je ocenila 49 vzorcev, od katerih jih je 12 izpolnjevalo pogoje za podelitev zlate, 22 srebrne in 11 bronaste medalje. Le øtirje vzorci so ostali brez odliœij. Med najbolj trofejnimi domaœimi vinogradniki na ocenjevanju velja izpostaviti Ladislava Györeka, Franca Joøarja, Ladislava Sabotina in Gezo Kocana. Vinogradniøki piknik in sodelovanje z vinogradniki iz Madæarske sta nalogi, ki sta øe pred njimi, ter seveda avgustovska postavitev klopotca in martinovanje v novembru. Geza Grabar natanko 74 let, odkar se je poroœila. Fana se je rodila in je odrasla v øtevilni kmeœki druæini kot najstarejøi otrok. Otroøtvo in mladost je preæivljala v krogu bra-tov in sester na domaœi kmetiji. Danes sta od øtevilnih otrok æiva le øe ona in mlajøi brat. Æe kot otrok je morala poprijeti za LD Bogojina BOGATE SLEDI 60 LET Œlani zelene bratovøœine iz Bogojine, ki v øtirih revirjih – Bogojina, Bukovnica, Filovci in Vuœja Gomila – upravljajo z 2.324 ha lovne povrøine, so v zaœetku junija zaznamovali svojih 60 let s slovesnostjo pri lovskem domu v gozdu med Bogojino in Bukovnico. Stanko Œernela, stareøina druøtva z 32 aktivnimi œlani, je poudaril, da so æe daljnega leta 1946 njihovi predhodniki œutili, da »... rabijo tudi naøi gozdovi in naøa divjad ravnovesje, pomoœ pri ohranitvi æivalskih vrst, ki jih sicer ljudje danaønjega œasa ne bi poznali.« S tem poslanstvom druæina, ki ji je bilo v øestih desetletjih iz najrazliœnejøih razlogov odvzeto veliko lovnih povrøin, deluje vse do danes, varovanje naravnega okolja in prostoæiveœih æivali v njem pa bo vodilo druøtva tudi za kasnejøe rodove. »Ko se takole zazrem v preteklost, se mi zvrstijo slike sledi, sledi æivali in sledi ljudi. Koliko poti se je v teh 60 letih kriæalo, koliko sledi ostalo in koliko izbrisalo iz spomina. Ostajajo pa dejanja, ostajajo zapisi, ki priœajo in izkazujejo lovsko dobroto, lovski odnos do narave,« je razmiøljal Œernela. Loviøœe LD Bogojina leæi na stiœiøœu treh prekmurskih pokrajin, Goriœkega, Ravenskega in Dolinskega, in je zelo raznoliko zaradi njiv in travnikov v ravninskem delu in strnjenih gozdov ter vinogradov po griœih. Pestra je tudi zastopanost divjadi v njem. Po statistiœnih podatkih o odstrelu je tudi v njihovem loviøœu konstantno zastopana le velika divjad (srnjad in jelenjad), sodobni naœin kmetovanja pa neusmiljeno redœi malo divjad (zajce, fazane). LD Bogojina se lahko od leta 1978 pohvali z lepo urejenim in v dveh etaæah zgrajenim druøtvenim domom. Kasneje so dogradili tudi spremljajoœe objekte in na novo uredili centralno ogrevanje. Ob Mejiœnem poto- Dobitniki najviøjih priznanj ob jubileju LD Bogojina (od leve): Joæe Horvat, Øtefan Horvat st., stareøina Stanko Œernela, Øtefan Forjan in Franc Gjerek. FOTO: Geza GRABAR DU Moravske Toplice NA OBISKU PRI JUBILANTKI Delegacija Druøtva upokojencev Moravske Toplice je na domu v Ivanovcih obiskala Franœiøko Koloøa, najstarejøo œlanico druøtva. Franœiøka ali po domaœe Fana je 9. marca letos slavila trojni jubilej: praznovala je 96. rojstni dan, imela je god in minilo je kmeœka dela. Po poroki je odøla na moæev dom v Ivanovce, kjer je postala kmeœka gospodinja in kmalu tudi mati. Œeprav nosi na ramenih æe øestindevetdeset let, øe vedno rada pomaga sinu in snahi pri razliœnih delih. Posebej jo veseli delo okrog æivine. Œe jo pogledate, ji nikakor ne bi prisodili toliko let, øe vedno je mladostna in ima dober spomin. Potoæila je le, da ji nekoliko nagaja sluh. Naøega obiska je bila zelo vesela, prav tako skromnih daril, posebej torte. Na njeno æeljo smo jo morali pokusiti skupaj z njo. Fana je naøa najstarejøa œlanica. Ob slo vesu smo ji zaæeleli, da bi doœakala stotko. Olga Gutman ku imajo urejeno streliøœe za glinaste golobe, zaradi zahtevnih pravil EU o prevzemu in oddaji divjaœine pa so lani zgradili øe lastno hladilnico, urejeno po normativih VURS. Œlani druøtva pa na svojem loviøœu v skrbi za divjad in pri ustvarjanju œimbolj naravnih pogojev skrbijo tudi za lovske naprave (krmiøœa za malo in veliko divjad, kaluæe). Ob visokem jubileju je bogojinskim lovcev za delo nenadomestljivega skrbnika narave in æivali v njej œestital æupan Franc Cipot. Predstavnik Zveze lovskih druæin Prekmurja Ludvik Rituper je priznal, da sta v tem œasu lovstvo in lov na politiœnem prepihu, saj novi Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004, øe vedno ni zaæivel. Podobno je me-nil tudi predsednik Obmoœnega zdruæenja upravljavcev loviøœ Prekmurja Janez Øtotl. Z glasbeno-pevskimi nastopi so slovesnost popestrili œlani lovskega pevskega zbora in lovski rogisti ZLD Prekmurja ter domaœi kvartet ljudskih pevcev. Øtefan Forjan, Joæe Horvat in Franc Gjerek so prejeli znak za lovske zasluge LZS; posebno priznanje pa je dobil nekdanji stareøina Øtefan Horvat st., ki je bil pred sedmimi leti tudi pobudnik vsakoletne lovske Hubertove maøe v okviru Koøiœevih dnevov kulture v avgustu pri lovskem domu. Priloænostna darila so izroœili vsem œlanom druæine. Ob visokem jubileju je izøel vsebinsko in s fotografijami bogat zbornik. (G. G.) Vodstvo DU s poverjeniki redno obiskuje svoje najstarejøe œlane; 96-letno Fano sta predsednik in tajnica DU obiskala ob njenem trojnem jubileju. 28. junij 2007 FOTO: Arhiv DRUØTVA Druøtvo upokojencev Moravske Toplice NA PIKNIKU V SELU VEŒ KOT 230 ŒLANOV O tem, da spada Druøtvo upokojencev (DU) Moravske Toplice s 720 œlani med najøtevilœnejøa druøtva v obœini, smo æe pisali. Prav tako o njihovi izjemno dobri organiziranosti, pa tudi delavnosti, saj ne mine mesec, da se ne bi zvrstila katera od druøtvenih prireditev. Maja tradicionalno poteka piknik – vselej na drugi lokaciji, da œim bolje spoznajo naøo obœino. Letos so na tej druæabni prireditvi v Selu naøteli veœ kot 230 udeleæencev. Prireditev je potekala pod øotorom, ki so ga za tekmovanje v koønji postavili œlani domaœega pevskega druøtva in so ga dan prej velikoduøno odstopili upokojencem, kar potrjuje pravilo, da druøtva v obœini dobro sodelujejo in si pomagajo po najboljøih moœeh. V anketi so spregovorili nakljuœno izbrani udeleæenci piknika. Martina Lihtenvalner, Moravske Toplice Sodim v krog mlajøih upokojencev oziroma œlanov, saj sem v druøtvo stopila pred dvema letoma, ko sem tudi prevzela naloge blagajnika. Œeprav je to moj drugi piknik, sem preseneœena, da je vzduøje na njem vselej tako sproøœeno in veselo. Niœ nam ne manjka. To je tisto, kar potrebuje œlovek in kar smo v aktivnem æivljenjskem obdobju zaradi vsakdanjih sluæbenih in drugih obveznosti pogosto zapostavljali. Ignac Gabor, Filovci Ker sem upokojenec uradno postal øele pred letom dni, sem na pikniku prviœ. Nad samim potekom, kakor tudi nad vzduøjem, ki vlada med udeleæenci, sem prijetno preseneœen in dam v znak spoøtovanja organizatorjem prireditve kapo dol. Da je moæno pripraviti in izpeljati takøno prireditev, je najbolj odvisno od vodstva druøtva. In to je veœ kot odliœno. Vesel sem, da se v druøtvu med letom spomnijo tudi onemoglih œlanov, ki se zaradi bolezni ne morejo udeleæiti druøtvenih prireditev. Marija Puhan, Œikeœka vas Kolikor mi œas in zdravje dopuøœata, rada zahajam na naøe druæabne prireditve, ki jih je zares veliko. Piknik je nekaj posebnega, saj ponavadi poteka v narav nem okolju, vselej pa je na nivoju tudi gostinska ponudba. Letos smo bili preseneœeni, ko so nam hrano in pijaœo stregli kar na mize. Poleg izletov in drugih druæabnih prireditev se rada udeleæim tudi sreœanja upokojencev, ki bo letos v Sebeborcih. Kot v veœini primerov za mizo sedimo œlani iz enega kraja. Œeprav se poznamo tudi z drugimi, se paœ med domaœini najbolje poœutimo. Øarika Pauœiœ, Teøanovci Z dopolnjenimi 84 leti sodim med starej øe œlanice druøtva. To pa ni ovira, da s œlani in œlanicami iz naøega kraja ne bi tudi letos priøla na piknik ali se redno udeleæevala tudi drugih prireditev. Ker je na pikniku vselej dobro vzduøje, odliœna sta tudi hrana in pijaœa, pa tudi glasbe ne manjka, zato je med udeleæenci veliko veselih ljudi, sem na takønih in podobnih prireditvah zelo rada. Tudi zato, ker potekajo v naravi. Zato s tega mesta sporoœam, da se bom prireditev naøega upokojenskega druøtva udeleæevala, dokler bom le mogla. Œlanica druøtva sem æe od njegove ustanovitve dalje. Karel Mekicar, Andrejci Upokojenec sem æe 17 let; od leta 1995, ko je bilo ustanovljeno druøtvo Moravske Toplice, pa sem njegov aktivni œlan. Prej sem bil pri soboøkem druøtvu. Ker opravljam tudi naloge podpredsednika, si nisem mogel, da bi priprave potekale mimo mene. Povem naj, da gre za zahteven organizacijski zalogaj, sicer pa kot takega lahko oznaœim sleherno naøo prireditev, saj nas je œlanov zelo veliko in zadostiti okuse vseh ali jim zagotoviti prostor, organizirati prevoze in øe kaj, ne moremo delati z levo roko. Na piknik v Selu smo se pripravljali æe nekaj mesecev, zato je ob pogledu na zadovoljne œlane popolno tudi naøe zadovoljstvo. Koloman Sabotin, Vuœja Gomila Kljub temu, da mi vsi povprek laskajo, saj sem s 95 leti najstarejøi œlan druøtva, noœem biti v srediøœu pozornosti. Hoœem biti enak drugim œlanom in œlanicam. Tako danes kakor vseh dosedanjih in bodoœih prireditvah se udeleæujem z velikim veseljem. Ker poznam veliko ljudi, øe veœ pa jih pozna mene, je vsakokratno sreœanje veœ kot prijetno, pikniki pa so zaradi svoje vsebine øe posebej lepi. Mislim, da sem se udeleæil skoraj vseh dosedanjih tovrstnih prireditev, v upokojenskem druøtvu pa sem vse od njegove ustanovitve. Œe le utegnem, se zelo rad udeleæim tudi drugih druøtvenih prireditev. Ker je hoja moj naœin æivljenja, saj peø hodim na pokopaliøœe, v trgovino in na poøto v Fokovce, sem hotel tudi na piknik iz Vuœje Gomile peø, a me zet ni pustil. Resno razmiøljam, da bi se udeleæil naøega druøtvenega pohoda v Prosenjakovcih, ki bo 23. junija. Olga Gutman, Vuœja Gomila V druøtvu, v katerem sem zadolæena za naloge tajnika, piknik pripravljamo æe osem let. Prizadevamo si, da je vsako leto na drugi lokaciji, saj vsi œlani kljub relativni bliæini doloœenih mest øe ne poznajo. Druøtveno sreœanje, ki bo avgusta v Sebeborcih, bo na drugi strani obœine. Ker je z enega mesta nemogoœe koordinirati delo druøtva, imamo poverjenike v vsaki vasi. Upokojenci oziroma poverjeniki na doloœenem obmoœju se pri organizaciji prireditve na njihovem obmoœju povezujejo in si pomagajo. V tem smislu je obœina razdeljena na øtiri dele. Vesela sem, da smo uspeøno spravili pod streho tudi letoønji piknik. Brez pomoœi æena iz Sela in Fokovec, ki so stregle, krajevnih poverjenikov in œlanov s tega obmoœja prireditev ne bi bila tako uspeøna. Vsi pa smo hvaleæni, da so nam selanski pevci za naøo prireditev odstopili øotor. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 28. junij 2007 Z avtobusom po kolesarski poti skozi dve dolini CARPE DIEM OD MORAVSKIH TOPLIC DO VERICE Na 46 kilometrov dolgo pot »CARPE DIEM – S kolesom skozi dve dolini« smo se podali z avtobusom, saj bi vsaj polovica udeleæencev bolj teæko tlaœila pedale na biciklinaj do Verice, kamor nas je øtirideset radovednih priølekov, veœinoma turistiœnih delavcev iz Obœine Moravske Toplice, prispelo v popoldanskih urah. Strokovna ekskurzija v slovensko Porabje je bila del slovensko-madæarskega projekta, ki ga financira Evropska Unija v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA sosedskega programa Slovenija-Madæarska-Hrvaøka 2004–2006. Ta se izteka v letoønjem letu, namen pa je predvsem poveœati turistiœni potencial, razøiriti spremljajoœe storitve ob meji, kjer æivita madæarska in slovenska manjøina, ki sta pomembna subjekta pri uresniœevanju skupnih ciljev. Celotna vrednost projekta je 42.182 4460 tolarjev na naøi ter 33.767 781 forintov na madæarski strani, sredstva so namenjena v prvi vrsti za vzpostavitev kulturnoturistiœnih interaktivnih centrov v Moravskih Toplicah in na Verici, kjer æe pospeøeno obnavljajo kulturni dom. Na vsaki strani bo nastala nova uœna pot: v Prosenjakovcih »Graøœina Matzenau«, ki je dobila ime po kulturno-zgodovinskem objektu, in v Verici »Travniøka orhideja«, imenovana po œudoviti endemiœni travniøki rastlini. Na teh dveh ter na kolesarski poti skozi dve dolini nameravajo urediti poœivaliøœa, informacijske table in kaæipote. S sredstvi INTERREG-a ali PHARE-a bodo v 94,4 odstotkih krili naloæbo skupno vredno 309.891 EUR. Med potjo je Martina Vink Kranjec, voditeljica projekta v obœini Moravske Toplice, nanizala toliko zanimivih podatkov, da smo med posluøanjem skoraj prezrli prelepi goriœki svet, s katerega je zadnji majski deæ spral prah in je ves sijoœ pomladno zelen blestel. Ta lepota se je bohotila tudi po porabskih vesnicah, vse tja do Monoøtra, kamor smo prispeli, ko je stara ura na baroœnem zvoniku nekdanje opatijske cerkve odbila devet. Æe prej se nam je v Gornjem Seniku pridruæila Andreja Kovaœ iz slovenskega konzulata in pripovedovala o æivljenju porabskih Slovencev, ki se potisnjeni na rob dræave æe skoraj celo stoletje krœevito borijo proti asimilaciji in po vaseh ohranjajo domanjo rieœ, znaœilno arhaiœno govorico, v kateri oddaja svoj program Radio Monoøter in jo lahko prebiramo na straneh meseœnika »Porabje« ... Vse smo si ogledali v æivo, mladi novinar Duøan Mukiœ in snemalec »Slovenski utrinkov« sta sreœanje na Verici ovekoveœila za meseœni narodnostni televizijski magazin. Verica. Konœni cilj naøe poti, kamor smo prispeli po ogledu slovenskega kulturnega centra, veliœastne baroœne cerkve, novega kopaliøœa in trænice v varoøi. Nekoœ dve mogoœni slovenski naselji – Ritkarovci na levi strani v dolini, nasproti Œepinec, ter Verica na poloænem slemenu hriba sta se zlili v eno naselje, kjer zadnje œase tihinci iz Budimpeøte in celo iz Øvice obnavljajo zapuøœene domaœije. Edna fiøkaliøka iz Budapeøta je dolik kupila hram pa se vozi varoøke turiøte. Dosta jeste ji, me informira stara znanka Mariøka Krajcar Ælamparova in pove, da kot prvoøolka ni znale nobene madæarske besede. »Po domanje, slavski smo guœali.« Drobna æenica obuja spomine na æelezno zaveso, najrajøi pove zgodbo o pogrebu, ko so »muæikaøi na cintori igrali, ka so dajli glas œeri v Œepince, ka ji oœo pokapajo.« Æupan András Balázs Doncsecz prizna, da mu slavska reœ ne gre gladko z jezika, œeprav je potomec slovenske Donœécove lonœarske dinastije, znane po okraøeni zeleni posodi. »Naøa obœina je revna, saj znaøa letni proraœun le 15 milijonov forintov in s tem ne bi mogli jamœiti za sredstva INTEREG-a, zato smo k sodelovanju povabili tudi Zvezo Slovencev na Madæarskem in uspe li. Na gozdni uœni poti smo æe postavili informativne table, naøi gostje pa si lahko ogledajo øe s slamo krito brunarico, farmo konjev, dvesto let star leseni zvonik. Pospeøeno obnavljamo kulturni dom in upamo, da se bodo po novi kolesarski poti iz Moravskih Toplic pripeljali k nam turisti, ki bi radi uæivali v œisti naravi, si privoøœili naøe specialitete. Prepriœan sem, da bo to tudi vzpodbuda za naø kraj. Vsi so vabljeni 18. avgusta na slavnostno otvoritev ...« je za Lipnico povedal æupan Verice. Prve lastovke so æe prispele z avtobusom, prehodile so øest kilometrov dolgo uœno pot, poskusile pravi pörkôlt s tarhonjo in na koncu v vaøki krœmi s pivom in øpricarji dolgo izpirale grla, tako da je Boris imel kar precej dela, preden je veselo druøœino spravil na avtobus. Ella Tomøiœ Pivar KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE JULIJ – AVGUST 2007, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta Kratek opis Kraj Datum Organizator INFO prireditve prireditve izvajanja prireditve prireditve Promocija Peœnice Promocija Peœnice Bogojina 28. 7. 2007 TD Bogojina Øtefan Puhan v Bogojini 041 790 022 Poletje 2007 Nastopi folklornih Moravske Toplice julij – avgust TIC TIC Mor. Toplice skupin in ljudskih godcev 2007 Mor. Toplice 02 / 538 15 20 Postavljanje klopotca Simboliœna postavitev Martjanci – 11. 8. 2007 TD Martin Suzana Ø. Kodila s pohodom klopotca, ki se zakljuœi Krotov breg 02 / 548 11 22 s pohodom po Krotovem bregu suzana.kodila@guest.arnes.si 80-letnica gasilstva Kratka proslava Bukovnica – 12. 8. 2006 PGD Bukovnica Tomaæ Nemec v Bukovnici gasilski dom ob 13. uri 02 / 547 11 50 041 327 415 Postavljanje klopotca Postavitev klopotca Prosenjakovci 12. 8. 2007 KTD Rajko Janjiå pri »Lacijovi kleti« Ady Endre 031 838 164 v Prosenjakovcih Prosenjakovci Denis Malaœiœ 051 670 324 Hubertova maøa Hubertova maøa Bogojina – 19. 08. 2007 LD Bogojina Stanko Œernela lovski dom ob 11. uri 031 650 607 Proøœenje v Gaju Proøœenje v Gaju s sejmom Filovske gorice – 26. 8. 2007 Vinogradniøko Joæe Gutman domaœe obrti in dnevom Gaj turistiœno 041 343 675 odprtih vrat zidanic druøtvo Gaj 28. junij 2007 ŒEBELJA POT PELJE V IVANJØEVCE Tako mine slava sveta, pomislim, ko v arhivskih zapiskih zasledim, da je 1366. leta v dolini potoka Velemer deset vasi sestavljalo upravno enoto, med njimi tudi Iwanusouch in dystructu seu valle Velemer. Ozemlje, ki je verjetno bilo naseljeno æe pred prihodom Madæarov v te kraje, je do 12. stoletja pogosto menjavalo lastnike in po nazivu sklepamo, da se je tod s svojo druæino naselil œlovek po imenu Ivan. Ko pa se je gornjelendavsko gospostvo najprej z gospodarjem Vasi Mikloøem, pozneje pa s Szecshyji razøirilo tudi v te kraje in so nemiri ob meji pojenjali, so v Ivanjøevcih in Lonœarovcih, Srediøœu, Domanjøevcih ter v ostalih vaseh ob potoku, ki mu na slovenski strani pravijo Curek, slovenski grnœaji (lonœarji) iz odliœne gline izdelovali kvalitetno, z estetskim œutom oblikovano posodo, s katero so trgovali daleœ naokrog. Danes bi rekli, da je bila to dopolnilna dejavnost, saj se je tukajønji æivelj skozi stoletja, morda njihov tukajønji vek lahko æe raœunamo v tisoœletju, ukvarjal s kmetijstvom in æivinorejo. To poœne øe danes, ko je od osemindvajsetih hiø naseljenih le øe dvanajst in v vasi æi vi vsega dvainøtirideset ljudi. Ko je lani naøe gasilsko druøtvo praznovalo 80. obletnico, sem zbiral podatke in sem med drugim zasledil, da je 1901. leta v Ivanjøevcih æivelo v osemindvajsetih domovih sto øtirideset ljudi. Zdaj nas je le øe dvainøtirideset, in od tega je æe veœ kot polovica starih nad petdeset let. Nekaj mladih je øe v vasi, toda tisti, ki niso vezani na zemljo in kmetijstvo se bodo prej ali slej odselili. V vasi so øtirje øoloobvezni otroci, kar ni najbolj svetla perspektiva. Opozorili smo æupana, da bi morali investirati v vaøki dom ter da je zvonik potreben popravila, pa je odvrnil, da so investicije bolj potrebne tam, kjer se rojevajo otroci. Œe mladim ne bomo zagotovili vsaj minimalnih pogojev, potem se bodo odselili, tako ne bo otrok. Sami ne bomo zmogli presekati tega zaœaranega kroga ... V prvi Jugoslaviji je bila v Œahukovi hiøi gostilna in trgovina, a so jo po vojni nacionalizirali in po tem nikoli veœ nismo imeli nobene javne zgradbe, razen vaøko-gasilskega doma. Pred petdesetimi leti je bilo v naøi vasi kar nekaj œevljarjev, lonœarjev in kovaœev. V samostojni Sloveniji je zaæivelo eno samostojno podjetniøtvo in potem dejansko ni bilo kakønega veœjega premika, pravi Koloman Kozic, ki æe drugi mandat vodi vaøki odbor v Ivanjøevcih. V kraju nikoli ni bilo øole, tukajønje prebivalstvo je v 19. stoletju skupaj s Srediøœani in Lonœarjevœani zgradilo øolo in evangeliœansko cerkev v Domanjøevcih in øe pred desetimi leti, pre-den je priølo do odcepitve, so Ivanjøevci veljali za dvojeziœno obmoœje. Tukajønji ljudje, razen tistih, ki obiskujejo øolo v Fokovcih, obvladajo oba jezika. Kozic, hiønik na dvojeziœni øoli v Prosenjakovcih, poskuøa œim veœ narediti za svoj kraj: uredil si je œebelarski muzej, oœetovo kovaœijo dalje dræi pri æivljenju in æe tretje leto skupaj s Œebelarskim druøtvom Prosenjakovci organizira Pohod po œebeljih poteh, skozi neokrnjeno naravo s postojankami po vaseh, kjer prijazni Goriœanci bolj ponujajo kot prodajajo svoj vinski pridelek. Hvala bogu, œeprav smo letos komaj tretjiœ priredili ta pohod, je bilo, glede na skromno reklamo, zanimanje veliko, saj se je øestkilometrske poti udeleæilo veœ kot stodvajset pohodnikov, od øest let starega Anæeja iz Moravec pa do 78-letnega sokrajana Aleksandra Œahuka. Postajamo zanimivi tudi øirøemu prostoru, saj smo letos imeli goste iz Øtajerske, iz okolice Ptuja, in celo s Primorskega. Za skromno øtartnino smo pohodnikom zagotovili odliœen bograœ, ki ga znajo enkratno skuhati samo naøi lovci, nekaj pijaœe in seveda veliko uæitka v preœudoviti naravi. Dobiœka ni bilo, ampak æe to veliko pomeni, da so ljudje priøli v Ivanjøevce, videli te kraje sredi njiv, gozdov in vinogradov, je nav duøen øe mesec dni po dogodku sogovornik, ki æe naœrtuje, kaj drugo leto pokazati ljudem. Njegov œebelarski muzej in nastajajoœa etnografska zbirka sta vsem na ogled, organiziranim skupinam, øolarjem, ki jih uœitelji pripeljejo sem, da si ogledajo kozjo œredo, golobe, zajce, morske praøiœe in da se lahko na prostranem travniku do mile volje igrajo. Uredil sem sobo s œebelarskimi eksponati in jo kar po prekmursko poimenoval za »rojarovo iæo«, v njej razstavljam vse, kar sem lahko øe zbral v zvezi s œebelarstvom v naøih krajih. Pred leti sem na Krplivniku pri Lukacsu nabavil dvesto let star œebelnjak. Stari gospod mi je dejal, da ga je naredil øe njegov ded. Novega 28. junij 2007 so mi poslikali uœenci OØ III iz Murske Sobote pod mentorstvom likovnega pedagoga Franca Bencaka. Barve sem pridobil na nateœaju Heliosa iz Medvod ... pripoveduje med razkazovanjem svojega œebeljega sveta in øe posebno ponosno pokaæe na stekleni panj, apisarij, kjer se pred naøimi oœmi odvija æivljenje v panju. Œebele in vse, kar je vezano na nje, Kozicevi druæini – soprogi in dvema sinovoma, pa morda tudi snahama, ki sta øe sicer na preizkuønji, dajejo dovolj dela in tudi nekaj priboljøka, saj turistom prodajajo med, medeni liker in izdelke iz voska. V najveœje zadovoljstvo mi je, da iz leta v leto prihaja veœ obiskovalcev, økoda, da naøa »Medena pot«, ki vodi od nas do mediœarke Celecove zaradi tehniœnih teæav ne more oæiveti v taki meri, kot bi lahko. Kozicov oœe je bil kovaœ, morda kateri od prednikov tudi lonœar, a so se vsi ukvarjali s kmetijstvom, saj moraø v teh krajih, œe hoœeø obstati, bolj dostojno æiveti, obdelati tudi zemljo. Oni na petih hektarjih proizvajajo predvsem poljøœine, goveje æivine nimajo, le kozja œreda se veselo pase ob hiøi, kjer je veœ bistrih izvirov, ki nikoli ne presahnejo. Tukajønji ljudje pravijo, œe bi lahko to izvirsko vodo napeljali po ilovnatih griœih, bi æiveli kot v raju. V vasi je najveœja Nemœiœeva kmetija, kjer na veœ kot tridesetih hektarjih pridelujejo poljøœine, govedorejo so opustili æe pred leti. Øtefan Oœek, Elek Albert, Joæe Bohar, Franc Varga in drugi pa øe vztrajajo pri molznicah in prodaji mleka. Toda kako dolgo, se spraøujejo, ker tudi kmetijstvo gre po zlu. Kmet, s katerim se dolgo pogovarjam o navezanosti na ilovnato goriœko zemljo, mi je zabiœal, preden sva se poslovila: Napiøite, da se naø æupan mora zavedati, da ni vse v Moravskih Toplicah. Tudi v takih majhnih vaseh, kamor vodijo ozke poti, hoœemo bolj dostojno æiveti. Naøi predniki in mi smo to krajino skozi stoletja obdræali pri æivljenju, na koncu pa bomo morali dati tujerodnim priølekom, kot se to æe dogaja marsikje ... Ostajam sama pod zvonikom. Neskonœno tiøino obœasno zmoti le marljiva œebela, ki – obloæena s cvetnim prahom – prileti mimo v poslikani panj odlagat svoj sladki tovor. Ella Tomøiœ Pivar FOTO: Ella TOMØIŒ PIVAR Moravske Toplice ØPORTNI VIKEND S TEKOM, POHODOM IN KOLESARJENJEM Obœinska øportna zveza Moravske Toplice je bila drugi junijski vikend organizatorica t. i. aktivnega øportnega vikenda pred Termami 3000 v Moravskih Toplicah. Œe je bilo tudi letos skromna udeleæba med tekaœi, pa je bila rekordna med kolesarji. Sobotni dan je bil namenjen sreœanju imetnikov olimpijske kartice, pohodu in vrhuncu celodnevnega dogajanja – Olimpijskemu teku. Œeprav je øtevilo udeleæencev æe nekaj let na enaki ravni, so bili organizatorji s prireditvijo zadovoljni, saj se je na sreœanju imetnikov olimpijskih kartic na dræavni ravni (poskusili so se v hokeju na travi, golfu, igrah z æogo, nordijski hoji in testirali merilce srœnega utripa) zbralo 39 udeleæencev, pohodnikov je bilo 15, 67 tekaœev pa se je pomerilo na dveh razliœnih progah – na 10,5 in 3,5 km. Med tekaœi je bila najmlajøa 7-letna Æiva Markiœ iz Milj pri Visokem na Go- Hokej na travi ŒLANICE MORAVSKIH TOPLIC PODPRVAKINJE Malo je tekmovanj, kjer imajo æenska tekmovanja daljøo tradicijo kot moøka. Interliga v hokeju na travi je ena takih. Tokrat smo namreœ gledali æe øesto izvedbo tekmovanja œlanic in peto za œlane. Letoønje tekmovanje je bilo najuspeønejøe za moravski hokej doslej, saj so se na zakljuœnem turnirju, ki je drugi majski vikend potekal v idealnih pogojih v øportnem parku Terme 3000, domaœe igralke po zmagi nad prvo uvrøœeno ekipo rednega dela, slovaøko Raœo, uvrstile v finale. Tu jih je œakalo moøtvo Zrinjevca iz Zagreba, s katerim imajo naøe prvakinje tradicionalno slabe izkuønje. Dobra igra prejønjega dne je tokrat vlivala upe po maøœevanju, a se je pozneje pokazalo, da so Hrvatice, ki igrajo v evropski B skupini klubskega hokeja, tudi letos pretrd oreh. A kljub temu ne moremo obiti dejstva, da moravski hokej iz leta v leto napreduje. Moøki kolegi so v istem tekmovanju osvojili øesto mesto. (jœ) FOTO: Geza GRABAR FOTO: Arhiv HK MT renjskem, najstarejøa pa zakonca Lampe iz Ljubljane, 66-letna Roæica in 70-letni Uroø. Med najhitrejøimi na daljøi progi je bila v æenski konkurenci Simona Gomboc iz Ivanovec. Pred øtartom Olimpijskega teka je predsednik OØZ Moravske Toplice Branko Recek prebral poslanico predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja. Na nedeljskem kolesarskem maratonu Ajda je na øtirih razliœnih progah – na 82,3 km, 50,4, 22 in 10 km za druæinski maraton – po uradnih podatkih pedale koles poganjalo rekordnih 425 kolesarjev in kolesark. Po neuradnih podatkih je bilo kolesarjev veœ kot 500. Pot jih je vodila po veœjem delu razgibanega in slikovitega Goriœkega. Znaœilnost letoønjega kolesarskega maratona je bila prava poletna pripeka, kar je razmere na progi øe dodatno oteæilo. Organizirano kolesarjenje bo v naøi obœini ponovno na sporedu v œasu obœinskega praznika v septembru, ko bo na sporedu tradicionalni Kolesarski maraton Terme 3000. (G. G.) II. Moravski tek TEKLO JE VEŒ KOT 200 TEKAŒEV V dobri organizaciji OØZ Moravske Toplice, Term Sonœni park Vivat ter øe nekaterih øportnih klubov je s øtartom in ciljem pred hotelom Vivat v Moravskih Toplicah potekal 2. Moravski tek. Tekaøka øportno-rekreativna prireditev je kljub deæevnemu vremenu privabila natanko 203 tekaœe, ki so tekli na razliœno dolgih progah: najmlajøi od 200 m pa do 2,3 km, na osrednjem œlanskem teku so æenske tekmovale na 7 km, moøki pa na 10,5 km. Poleg tretje tekme za Pomurski pokal 2007 je II. Moravski tek veljal tudi za mednarodni tek treh deæel Slovenija–Avstrija–Madæarska (CEER–CUP), zato je bila udeleæba mednarodna. Med tekaœi iz naøe obœine se je tudi tokrat najbolj odlikovala Simona Gomboc iz Ivanovec, ki je bila v osrednjem æenskem œlanskem teku druga. V œlanski konkurenci se æe nekaj œasa pogumno poskuøa tudi Rok Øebök iz Sela. V teku deœkov A na 200 m je zmagal Niko Car, Franc Lukaœ (oba OØ Fokovci) pa je bil tretji. V teku obœanov je sodeloval tudi æupan Franc Cipot. V okviru tekaøke prireditve je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravil test hoje na 2 km. (G. G.) HOKEJSKI KAMP Hokejski klub Moravske Toplice te vabi, da se nam pridruæiø v hokejskem kampu, ki bo v œasu poœitnic · od 9. do 14. julija 2007 in · od 20. do 25. avgusta 2007 (tudi ob sobotah) Kje? Na igriøœu z umetno travo, ob hokejski palici velikanki in v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Za koga? Za dekleta in fante v starosti med 8 in 14 let. Kaj bomo poœeli? Med 8.00 in 9.00 – zbiranje in druæabne igre, med 9.00 in 10.30 – igranje hokeja, med 10.30 in 12.00 kopanje, med 12.00 in 13.00 – kosilo, med 13.00 in 14.30 – kopanje, med 14.30 in 15.30 – hokej in med 15.30 in 16.00 igre in odhod domov. Cena? 10 EUR dnevno, a v to je vkljuœeno treniranje z uporabo igriøœa, vstop, kopanje in kosilo v Termah 3000 ter spominska majica. Kdo bo vodil kamp? Œlani HK Moravske Toplice. PRIDRUÆI SE NAM. HOKEJ JE LAHKO ZELO ZANIMIV. Dodatne informacije na 040 332 836 (Martina) ali 041 610 745 (Joæe). Obiøœi naøo spletno stran www.hkmtoplice.si. 28. junij 2007 Obœinska øportna zveza Moravske Toplice Martjanci DRUGO DRUÆENJE Z NORDIJSKO HOJO V OSPREDJU NOGOMET IN HOKEJ NA TRAVI Na letni skupøœini Obœinske øportne zveze (OØZ) Moravske Toplice je predsednik Branko Recek ugodno ocenil delo zveze v minulem letu, saj je bil praktiœno realiziran ves program dela. Zveza, v katero so vkljuœeni vsi øportni klubi oziroma druøtva v obœini – nekaj veœ kot 20, pomaga tako tekmovalnemu kakor rekreativnemu in øolskemu øportu v obœini. Je organizatorica øtevilnih prireditev øirøega znaœaja – od tekaøkih in kolesarskih do golfskih in øahovskih. Skupaj s svojimi komisijami pa vsako leto pripravlja tudi obœinska turnirja v velikem in malem nogometu, skupaj s øolami in vrtci v obœini pa izvaja øportne programe, kot so Zlati sonœek, Krpan, Nauœimo se plavati Tudi prisotni predsedniki komisij – za veliki nogomet Koloman Pintariœ, za mali nogomet Øtefan Ferencek, za atletiko Geza Grabar – so ocenili delo in tekmovalne uspehe v minulem letu kot uspeøne. Pri velikem nogometu med moøkimi ekipami po tekmovalnih uspehih izstopa zlasti NK Œarda, ki tekmuje v Pomurski nogometni ligi in je æe nekaj let v samem vrhu. NK Bogojina je œlan I., NK Selo in NK Motvarjevci pa II. Medobœinske nogometne lige Murska Sobota. V nogometu je daleœ najuspeønej øa æenska ekipa ÆNK Pomurje Filovci, ki na dræavni ravni kreira sam vrh slovenskega æenskega nogometa in je daleœ pred vsemi tudi organizacijsko. Klub in njegove uspehe – letos raœunajo na pokalno zmago in vsaj drugo mesto v ligaøkem tekmovanju, lani pa je bilo ravno obratno – je na skupøœini predstavil œlan izvrønega odbora OØZ in predstavnik ÆNK Filovci Ignac Gabor. V obœinsko ligo malega nogometa je vkljuœenih 12 ekip, øtiri ekipe veteranov pa tekmujejo v regijski veteranski ligi. KMN Suhi Vrh nastopa v Pomurski ligi malega nogometa, kjer prav tako sodi v sam vrh. Lani sta bili v obœini dve tekaøki prireditvi: I. Moravski tek in olimpijski tek. Na slednjem udeleæba ni bila zadovoljiva. Œlan izvrønega odbora in predstavnik HK Moravske Toplice pa je razgrnil tekmovalne uspehe kar petih selekcij ekip hokeja na travi – poleg œlanskih øe øtirih mlajøih. Ob relativno nizkih prihodkih iz obœinskega proraœuna za opravljanje svoje dejavnosti – prejela je le nekaj veœ kot 1,9 milijona tolarjev – je Obœinska øportna zveza skoraj tri milijone ustvarila z izvajanjem svojih aktivnosti – organizacijo øportnih prireditev in iz sponzorstva. Tako so skupni prihodki OØZ Moravske Toplice v letu 2006 znaøali 4,850 milijona tolarjev. Po burni razpravi o tekmovanju v obœinski ligi malega nogometa – na minimum bi bilo potrebno omejiti, da isti igralci igrajo veliki in mali nogomet, ali celo prepovedati nastopanje istih igralcev v dveh ligaøkih tekmovanjih – je po vsebinski plati izstopalo zlasti razmiøljanje Franca Kuœana, da je uspeønost øporta v obœini naloga in interes nas vseh, zato morajo vsi œlani pomagati pri izvedbi razliœnih øportnih prireditev, ne le tisti, ki so zadolæeni za delo v posameznih klubih. V letu 2007 bo za delovanje OØZ iz proraœuna za 8 % manj sredstev. Ker øportna zveza ne deluje samo panoæno, ampak tudi globalno (øole, rekreacija), bo za izvajanje dejavnosti iz proraœuna namenjenih 40.323 €. To pa po mnenju Branka Recka ne bo dovolj, zato bo zveza poskuøala pridobiti tudi sredstva s sponzorstvi, prek razpisov in z drugimi lastnimi prihodki. Veœ sredstev bo namenjenih tudi za investicije in amortizacijo øportnih objektov. Za dejavnost, investicije in amortizacijo bo letos na razpolago 61.321 €. Center za nordijsko hojo Pomurja in Turistiœno druøtvo Martin iz Martjanec sta pripravila tradicionalno prireditev za ljubitelje nordijske hoje. Lansko nedeljsko so letos zamenjali s Sobotnim druæenjem z nordijsko hojo, prijetno popoldansko dogajanje – hoja z aktivno uporabo palic – pa se je tudi letos zaœelo in sklenilo v martjanskem øportno-rekreacijskem centru. Okrog sto udeleæencev je hojo na treh razliœnih poteh, 3,5, 5,5 in 9 km, priœelo s skupinskim ogrevanjem v obliki aktivne delavnice Ogrevanje in ohlajanje s palicami in Vaje za moœ miøic pod vodstvom vodnice Metke Vlaj. Œlani TD Martin so tudi letos postavili stojnice s sladkimi domaœimi dobrotami in osveæilnimi napitki, ki so po prehojeni poti zelo teknili. Prijetno in koristno tradicionalno druæenje so ljubitelji nordijske hoje izkoristili tudi za izmenjavo izkuøenj, ki so jih nabrali v zadnjem letu. Øportno modelarstvo TEKMA ZA SLOVENSKI IN EVROPSKI POKAL Na vzletiøœu za motorne zmaje Mariœ med Moravskimi Toplicami in Martjanci je Modelarski klub (MK) Ftiœ iz Mlajtinec v aprilu in maju pripravil dvoje odmevnih tekmovanj radijsko vodenih jadralnih modelov za elektromotorni pogon (F5J). Konec aprila je potekala modelarska tekma za 2. pokal Keme Puconci, ki se je toœkovala tudi za slovenski pokal. Med 18 tekmovalci (17 slovenskimi in enim hrvaøkim) je bil v kategoriji F5J ECO najboljøi Luka Talian iz Mlajtinec, med mladimi tekmovalci je bil v isti disciplini prvi Metod Meolic, v skupini F5J 75 junior pa Gregor Pivar. Oba sta tekmovalca MK Ftiœ Mlajtinci. V sodelovanju z OØZ Moravske Toplice pa je MK Ftiœ na istem tekmovaliøœu konec maja gostil øe dvodnevno modelarsko tekmovanja za evropski pokal (Euro Cup), kar je bilo najveœje tekmovanje v njihovi organizaciji doslej. Zbralo se je 37 tekmovalcev iz Slovaøke, Madæarske, Hrvaøke in Slovenije. Velik uspeh je dosegel 15-letni David Kavaø iz domaœega kluba, ki je v kategoriji F5J-400 dosegel svoj najveœji uspeh, saj je zmagal med mladinci, v absolutni kategoriji pa je med 14 tekmovalci zasedel 3. mesto. Tretji je bil tudi Tadej Miholiœ v kategoriji F5J-junior, prav tako œlan domaœega kluba. Œlani MK Ftiœ na tekmi za slovenski pokal (od leve): Feliks Mesariœ, Tadej Miholiœ, Gregor Pivar, Joæef Øuklar, David Kavaø, Borut Talian, Luka Talian in Metod Meolic. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 28. junij 2007 Mali nogomet TEØANOVCI – PRVAK OBŒINSKE LIGE KMN Rezultati zadnjega, 22. kola: MOTVARJEVCI : MOR. TOPLICE 1 : 7 VUŒJA GOMILA : TEØANOVCI 5 : 8 MLAJTINCI : NORØINCI 6 : 3 ŒARDA : TRNJE 3 : 3 PROSENJAKOVCI : IVANCI 2 : 13 FILOVCI : SEBEBORCI 6 : 2 KONŒNA LESTVICA SEZONE 2006/07 1. TEØANOVCI 22 17 2 3 118 : 60 53 2. TRNJE 22162 4136 : 5350 3. MLAJTINCI 22 15 2 5 111 : 58 47 4. MOR. TOPLICE 22 15 2 5 102 : 65 47 5. ŒARDA 2211 4 7 96 : 77 37 6. IVANCI 22113 8100 : 7836 7. NORØINCI 22 9211 66 : 8829 8. VUŒJA GOMILA 22 8311 74 : 8627 9. FILOVCI 22 4414 60 : 9716 10. SEBEBORCI 22 3 5 14 61 : 94 14 11. PROSENJAKOVCI 22 4 2 16 50 :133 14 12. MOTVARJEVCI 22 2 3 17 45 :130 9 KMN SUHI VRH kot edina ekipa iz naøe obœine æe vrsto let nastopa v Pomurski ligi KMN. Z zbranimi 45 toœkami so za dve zaostali za Krajno in osvojili konœno 2. mesto. Nogomet – ligaøka tekmovanja ÆNK POMURJE DRUGO, PRAV TAKO NK ŒARDA Konœala so se ligaøka tekmovanja sezone 2006/07 v nogometnih ligah. Œlanice ÆNK POMURJE FILOVCI so z velikim uspehom nastopile v dræavni ligi. Veliki met jim kljub vsemu ni uspel: v odloœilnem sreœanju s Krko v Novem mestu so iztræile »le« neodloœen izid 3 : 3 in z zaostankom dveh toœk pristale na 2. mestu prvenstvene razpredelnice. Njihova œlanica Mateja Zver je bila s kar 61 za- PROMETNA VZGOJA ØOLSKE MLADINE V NAØI OBŒINI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obœine Moravske Toplice æe veœ kot deset let daje poseben poudarek prometni vzgoji øolske mladine. Vsako leto organizira obœinsko tekmovanje »Kaj veø o prometu« za uœence osnovnih øol v obœini. Namen tega tekmovanja je, da uœenci kolesarji vsako leto ponavljajo znanje v spretnostni voænji in pravilih cestno prometnih predpisov. Smo edina obœina, ki to tako masovno izvaja. Posebej moram pohvaliti mentorje prometne vzgoje na øolah in njihovi ravnateljici ter ravnatelja, ki jim dajejo podporo pri tej pomembni dejavnosti s ciljem, da bi se njihovi uœenci œim bolj varno obnaøali v cestnem prometu. Rezultati teh prizadevanj so se pokazali na medobœinskem in dræavnem tekmovanju »Kaj veø o prometu«. Najboljøi na medob œinskem tekmovanju so bili uœenci z obœinskega tekmovanja naøe Obœine Moravske Toplice in Obœine Puconci, na dræavnem tekmovanju v Kranju je bil uœenec OØ Bogojina tretji. Bogojina NASTAJA BOTANIŒNI VRT V zadnjem œasu so si v Turistiœnem druøtvu Bogojina zadali vrsto zanimivih projektov, povezanih z etnologijo. Te tudi uspeøno uresniœujejo. Æe lani so postavili peœnico za suøenje lanu, letos pa so zaœeli urejati botaniœni vrt. Na vaøkem zemljiøœu za pokopaliøœem so na polovici okrog hektarja velike parcele æe spomladi zasadili blizu 20 starih sort jablan, drugo polovico pa bodo namenili zeliøœem, grmovnicam in okrasnemu rastlinju. Ekipo veœ kot petnajstih prizadevnih œlanov in drugih krajanov smo zmotili pri sajenju oziroma setvi zdravilnih zeliøœ in drugega rastlinja. Leopold Koœar nam je povedal, da so ali pa bodo v teh dneh na pripravljenem zemljiøœu zasadili æajbelj, meliso, meto, øetraj, baziliko, sivko, hermeliko in druga zeliøœa, med grmovnicami pa puøpan, glog, skorø, pantovec, hibiskus, forzicijo ... Dodali naj bi tudi cvetliœne gredice. V druøtvu si prizadevajo, da bi na tem mestu z leti nastal za øirøo okolico zanimiv in zlasti za mlade pouœen botaniœni vrt s starimi rastlinskimi vrstami. Med njimi naj bi trasirali potke, v naœrtu pa imajo tudi izdelavo brajd s starimi sortami vinske trte, predvsem samorodnice. Bogojinski botaniœni vrt bo dobil zaokroæeno podobo, ko bodo postavili øe klopi in izkopali vodnjak. Raœunajo tudi na strokovno pomoœ do maœega vrtnarja Antona Loperta. FOTO: Arhiv SPV detki najboljøa strelka prvenstva. Na koncu vrta je ekipa, ki jo je vodila Silva Ivaniœ, sejala lan. Po ljudskem kole- V finalni tekmi pokala – tekma je bila v Murski Soboti – so igralke ÆNK Pomurje premagale Slovenj Gradec z visokim rezultatom 8 : 2 in osvojile naslov pokalnega prvaka Slovenije (strelke: Zver 4, Nikl, Tibaut, Æunkoviœ in Nagy po enega). Tudi o zmagovalcu Pomurske nogometne lige so odloœali izidi zadnjega kola. Œlanska ekipa NK ŒARDA MARTJANCI se je v borbi za prvo mesto nevarnega zasledovalca Tromejnik Blisk otresla æe v predzadnjem kolu z visoko zmago 3 : 0. O zmagovalcu je odloœala tekma zadnjega kola, ko so jim v Vanœa vasi kot domaœini stali nasproti igralci Rome. Roma je zmagala z rezultatom 1 : 0 in postala prvak lige, Œarda je osvojila 2. mesto v PNL. NK BOGOJINA kot edini predstavnik iz naøe obœine nastopa v 1. Medobœinski nogometni ligi Murska Sobota in je z 28 osvojenimi toœkami zasedla 7. mesto. Ekipi NK ROTUNDA SELO in NK MOTVARJEVCI sta nastopili v 2. MNL Murska Sobota. Rotunda je na koncu pristala na 5. mestu s 27 toœkami, Motvarjevci so zasedli zadnje, 8. mesto s 5 osvojenimi toœkami. (ls) Kaj veø o prometu, Bogojina, maj 2007. Vsaka øola v Obœini Moravske Toplice ima tudi varnostni naœrt prihoda in odhoda uœencev v øolo in iz øole. Zelo pomembno je tudi, da vsako leto uœenci 4. ali 5. razreda opravljajo izpite za kolesarje, da bi pridobili osnovna navodila za samostojno voænjo s kolesi v cestnem prometu. Naøa æelja je, dragi starøi, da tudi Vi pomagate pri naøih prizadevanjih za œim bolj varno voænjo v prometu. Prosimo Vas, da sodelujete in jih vzpodbujate, da se v œim veœjem øtevilu udeleæijo teh prometnih akcij. Tudi Vam verjetno veliko pomeni, œe je vaøa hœerkica ali vaø sinek zelo dobro seznanjen s pravili varne voænje. Upam, da bo prometna vzgoja na naøih øolah ostala øe naprej tako dobra, ker nam varnost naøih otrok v prometu pomeni veliko zadovoljstvo in sreœo. Sreœno voænjo! Franc Œarni, predsednik SPV OMT darju naj bi ga pulili in za konœni izdelek – blago, pripravljali po stotih dneh, torej ravno v œasu Koøiœevih dnevov kulture, ki v Bogojini in njeni okolici vsako leto potekajo konec avgusta. Na njih naj bi letos prikazali vse faze priprave lanu in po predenju iz lanenih niti tudi tkali blago. Geza Grabar Kolesarski izpiti œetrtoøolcev v Fokovcih, junij 2007. FOTO: Ludvik SOČIČ 28. junij 2007 Druøtvo Dimek Beltinci Bograœiada 2007 STARODOBNI KOLESARJI TUDI SKOZI NAØO OBŒINO Nekateri so prepriœani, da je kolo kot pripomoœek okrogle oblike najveœja iznajdba œloveøke civilizacije. Kakorkoli æe – ljubitelji starih koles Druøtva Dimek iz Beltinec, kraja z dolgo in bogato kolesarsko tradicijo, znajo œastiti kolesa! Æe pred petimi leti so ustanovili druøtvo, v katerega so se lahko vœlanili lastniki starih koles in drugi podporniki. Nastopajo doma in v tujini skozi celo leto. Zanimivi pa niso zgolj zaradi starih koles, katerih starost marsikdaj krepko prekaøa leta voznikov, paœ pa tudi zaradi starinske oprave. Najveœ takønih koles in kolesarjev – kar blizu 200 – smo lahko obœudovali na letoønjem æe 5. reliju koles-starodobnikov. Blizu 30 km dolga pot je letos potekala tudi skozi naøo obœino. Kolesarji – med njimi so bili tudi udeleæenci iz naøe obœine – so v Bogojino, kjer so se ustavili pri Pleœnikovi cerkvi v Bogojini, priøli iz smeri Ganœan. Pot so nadaljevali skozi Teøanovce in se v Moravskih Toplicah za kratek œas ustavili v Termah 3000. Razlog za daljøi postanek so imeli v Norøincih; pred novim gasilskim domom so jim domaœini pripravili prijetno dobrodoølico. Poleg bogato obloæenih miz z domaœimi dobrotami je na geometrijskem srediøœu Pomurja potekala krajøa slovesnost. Na njej je vsestransko aktiven Øtefan Janœariœ, prav tako ljubitelj starodobnikov, Avgustu Farkaøu, predsedniku Druøtva Dimek, in predsedniku podobnega druøtva iz hrvaøke Koprivnice Kreøimirju Mulvaju izroœil manjøi maketi koles. Kolesarje – med njimi so bili æupani øtirih obœin (Beltinci, Odranci, Turniøœe in Velika Polana) je priøel pozdravit tudi naø æupan, Franc Cipot. ZLATO POTOŒARJU IN LUKAŒEVI Na tradicionalni turistiœno-etnoloøki kulinariœni prireditvi, ki jo vsako leto pripravljajo pod kostanji pred restavracijo Zvezda v Murski Soboti, smo imeli tudi letos uspeøne predstavnike iz naøe obœine. V tekmovanju v kuhanju bograœa v loncu na odprtem ognju se je tudi letos odliœno odrezal Andrej Potoœar iz Norøinec. Z Miranom Ajlecom sta za ekipo Prijatelji za vedno skuhala bograœ, ki si je po mnenju ocenjevalne komisije med rekordnimi 42 sodelujoœimi prisluæil zlato medaljo in ju je uvrstil na izvrstno œetrto mesto. Med tekmovalci iz naøe obœine je bila tudi ekipa Naravnega parka Terme 3000 iz Moravskih Toplic s kuharjema Markom Gumilarjem in Brankom Horvatom, ki je pristala na 23. mestu, ekipa Term Sonœni park Vivat iz Moravskih Toplic, za katero sta kuhalnici vrtela Branko Gumilar in Geza Øanca, je pristala na 31. mestu. Ocenjevalna komisija (od leve: Karel Œernjaviœ, Janez Gjergjek, Zdenka Tompa in Ida Mir) je skuøala svoje delo opraviti œim bolj korektno. V okviru bograœiade so tudi letos ocenjevali prekmursko gibanico. Med 26 slaøœicami si je absolutno najviøjo oceno in s tem zlato medaljo prisluæila gibanica, ki jo je pripravila Gabriela-Marija Lukaœ s Turistiœne kmetije Flisar v Moravskih Toplicah. Peto najviøjo oceno je prejela gibanica Ane Ratko iz Naravnega parka Terme 3000 (srebrna medalja), srebro pa je za 9. mesto pripadlo tudi Heleni Vaø iz Ivanovec. Bronasta medalja je bila podeljena Alenki Zver, Terme Son œni park Vivat. Druøtvo Abraham: podvig za knjigo rekordov PREVOZILI SO SLOVENIJO Druøtvo ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Abraham s sedeæem v Peskovcih na Goriœkem øteje veœ kot sto œlanov. Veliko jih prihaja tudi iz naøe obœine in so med najaktivnejøimi in najuspeønejøimi. Spomnimo se uspeha Branka Kianca iz Sela, ki je na lanskem dræavnem sreœanju stare kmetijske tehnike v Jablah pri Mengøu osvojil prvo nagrado in naziv øampiona za restavriranje traktorja znamke Fendt Dieselross 1945, 12 KM v kategoriji 1946–1960. Vendar se tu uspeh ljubiteljev starodobnikov iz naøe obœine ne kon œa. Dva izmed njih, Ernest Horvat iz Fokovec s traktorjem Fendt Fix 2 z letnico izdelave 1960 in Milivoje Milosavljeviå iz Sela, ki je vozil traktor znamke Warchalovski WT20, letnik 1961, sta bila med devetimi œlani druøtva, ki so v œasu med 6. in 11. junijem s starodobniki prevozili Slovenijo od Hodoøa do morja. V etapah, dolgih okrog 80 km, so prevozili blizu 380 km. Med potjo – zaœeli so jo na mednarodnem mejnem prehodu na Hodoøu – so se ustavili tudi na 10. dræavnem sreœanju v Jablah, na Obali pa so se s trajektom popeljali tudi na italijansko stran. Povsod, kjer so Med udeleæenci nenavadnega rallyja starih traktorjev po Sloveniji se pojavili, so poæeli veliko navduøenja in zanimanja javnosti. sta bila tudi Milivoje Milosavljeviå in Ernest Horvat. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 28. junij 2007 Prekmursko prvenstvo v roœni koønji trave v Selu KOLOMAN KOZIC IN GIZELA CIFER Selo, razloæena goriœka vasica, je øirøi javnosti najbolj poznana po romanski rotundi iz 13. stoletja. Po zaslugi druøtva pevcev pa se v kraju dogaja tudi veliko druæabnih in etnoloøkih prireditev. Ena takih je tekmovanje v roœni koønji trave, ki je bilo letos æe tretje po vrsti. Ker se je podjetni predsednik druøtva Oskar Makari povezal z Zvezo koscev in kosic Slovenije, je bilo omenjeno tekmovanje prviœ tudi izbirno za dræavno, ki bo prve dni julija v okolici Naklega na Gorenjskem. Prav to je bil razlog, da letos niso kosili tudi nekateri najboljøi prleøki kosci, œeprav so se pojavili na prizoriøœu pri nogometnem igriøœu. V pravi dopoldanski pripeki je z roœno sklepanimi kosami na lesenih kosiøœih veselo kosilo osem æensk in enkrat toliko koscev. Œe k temu priøtejemo øe »demonstracijski« nastop treh veteranov in »ekshibicijski« nastop Kolomana Sabotina iz sosednje Vuœje Gomile s spoøtljivimi 95 leti, ki je zarezal prvi red, je øtevilka veœ kot obetavna. Sodniki iz vrst kmetijskih svetovalcev Nekateri niso imeli lahkega dela: poleg hitrosti koø-kosci so nje na izærebani parceli je bila pomembna tekmovanje tudi kakovost opravljenega dela. Odloœeno vzeli hudo je bilo, da bodo Prekmurje na slovenskem zares, prvenstvu med moøkimi zastopali zmago saj je bila valec selanske tekme Koloman Kozic iz razlika med Ivanjøevec, drugouvrøœeni Oskar Makari iz njimi oœitna. Sela in Janez Koren iz Bratonec, ki je bil tretji; med æenskami pa Gizela Cifer in Eri-Bogatemu kulturnemu programu na zaznamovala kopica avtentiœno obnovljenih ka Novak, obe iz Sela, in mlada Valentina druæabno-zabavni prireditvi pod øotorom, starih traktorjev – œlanov druøtva Abra-Horvat iz Ivanjøevec. ki je sledila tekmovanju, so svoje dodali ham. Marsikaterega obiskovalca pa je pri- Polne roke dela pri gaøenju æeje tekmo-tudi gostje iz Porabja na Madæarskem, ki tegnila tudi predstavitev japonskih traktorvalcev sta imela tudi »vert« Koloman Malaœiœ so tudi kosili, vendar zunaj konkurence. jev Kugota in italijanskih mulœerjev Orsi in »vertinja« Dragica Kianec, ki to dolænost Dobro obiskano in v Prekmurju edino to-zastopnika komunalne tehnologije Komteh opravljata æe vse od zaœetka prireditev. vrstno prireditev pa je z razstavo in voænjo iz Gornje Radgone. Teøanovci PIKNIK OB NOVEM ASFALTU Pravzaprav sploh ni pomembno, zakaj se je za skupino krajanov zgornjega dela Teøanovec zgodilo druæabno popoldne, imenovano piknik: bodisi zaradi predaje namenu novega odseka asfaltne ceste v zaselku Domonkoøovi ali zaradi naselitve druæine Ficko iz Murske Sobote v novo zgrajeni hiøi ali zaradi œesa tretjega. Pobudniki sreœanja so bili œlani mlade druæine Ficko, ki bi se na ta naœin radi »notriküpili«. Vsi krajani zgornjega dela vasi so se njihovemu vabilu velikoduøno odzvali. S tem so nedvomno zaœeli novo obliko druæenja in druæini Stanojeviå, ki je kot nova v tem delu tipiœne panonske vasi prevzela obveznost gostitelja za prihodnje leto, naloæili veliko breme organizatorja, da bo piknik prihodnje leto vsaj tako odziven kot letos. Œe se je blizu 50 »Zgornjih«, kot domaœini radi pravimo prebivalcem tistega dela vasi, zbralo ob nekaj sto metrov novozgrajeni obœinski asfaltni cesti, je nemara æe res, da je bila tudi asfaltna cesta povod za druæenje. Poleg æupana Franca Cipota, ki prav tako pripada tej skupini Teøanovœarov, Simone in Bojana Ficka v imenu gostiteljev, je zbrane v sproøœenem in øaljivem nagovoru pozdravila tudi Bojanova teta Vera Domonkoø, ki je odraøœala ravno v tem zaselku. Potem ko je z mislimi preletela œas svojega otroøtva in znaœilnosti takratnega æivljenja, je izrazila æeljo, naj se ta ulica imenuje po malon Øandori, œe bo v Teøanovcih priølo do poimenovanja ulic. Aladar Kardoø, stareøina sreœanja, pa je vesel, da so »Zgornji« tako enotni. »Œe bi bilo povsod v vasi tako, potem nobene zadane naloge ne bi bilo teæko izpeljati.« Sreœanje se je zakljuœilo z druæabnim delom ob pogostitvi in øaljivih øportnih igrah. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – junij 2007 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 28. junij 2007