st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Na območju železnodobnega grobišča na Mostu na Soči je bil raziskan žgan rimski grob, verjetno s 
konca 3. stol. n. št., lahko pa je tudi mlajši. Odkritja posameznih rimskih grobov na prostoru železno-
dobnega grobišča kažejo na trdoživo tradicijo pokopavanja na levem bregu Idrijce. Železnodobna pre-
žitka sta tudi način pokopa in izdelava grobne konstrukcije.
Ključne besede: Posočje, Most na Soči, rimska grobišča, žgan grob, svinčeno zrcalce
At Most na Soči within the Iron Age necropolis on the left bank of Idrijca river a roman cremation 
grave was uncovered. It‘s dated back to the 3rd century, but could be even younger.
The discoveries of the individual roman graves within the area of the Iron Age cemetery show the tra-
dition of burying at the left bank of the Idrijca river; a part of tradition are also the type of  burying and 
the form of a grave construction.
Keywords: Posočje, Most na Soči, roman necropolis, cremation grave, lead mirror
Rimski grob z zrcalcem z Lipičarjevega vrta na Mostu na Soči
Miha Mlinar, Tolminski muzej
Lipičarjevim z Mosta na Soči, iz Nove Gorice, Radencev in Beograda
37
Most na Soči je izjemno arheološko naj-dišče z odkritimi sledovi poselitve iz bronaste dobe, železne dobe, rim-
skega in poznoantičnega časa ter z najdbami iz 
zgodnjega srednjega veka in mlajših arheoloških 
obdobij.1 Tolminski muzej je na parc. št. 949, 
1 O arheologiji Mosta na Soči glej: Carlo Marchesetti, La necro-
poli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884 (Trieste: Tipografia del 
Lloyd Austriaco, 1886); Carlo Marchesetti “Scavi nella necropoli 
di S. Lucia presso Tolmino.” Bollettino della Società Adriatica di Scien-
ze Naturali in Trieste 15, (1893): 3–320; Biba Teržan, Neva Trampuž. 
“Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine,” Arheološki vestnik 
24, (1973): 416–460; Stane Gabrovec, Stane, Drago Svoljšak, Most 
na Soči (S.Lucia) 1. Katalogi in monografije 22 (Ljubljana: Narodni 
muzej Slovenije, 1983); Biba Teržan, Fulvia Lo Schiavo, Neva Tram-
puž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 1. Katalogi in monografije 23/1 
(Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1984); Biba Teržan, Fulvia Lo 
Schiavo, Neva Trampuž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 2. Katalogi in 
monografije 23/2 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1985); Mitja 
Guštin, Posočje v mlajši železni dobi = Posočje in der jüngeren Eisenzeit. 
Katalogi in monografije 27 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 
1991); Drago Svoljšak, “Posočje v bronasti dobi. ” Arheološki vestnik 
39/40 (1988/89): 367– 386; “Zametki urbanizma v železnodobni na-
selbini na Mostu na Soči.” Arheološki vestnik 52 (2001): 131–138; 
Miha Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na 
943/1 in 940/2 k. o. Most na Soči 5. 4. in 11. 4. 
2016 izvajal arheološko dokumentiranje ob iz-
kopu treh jam za temelje betonskih drogov niz-
konapetostnega omrežja.2 Med izkopom prve 
jame (TS 1) je bil na parc. št. 949, k.o. Most na 
Soči na t.i. Lipičarjevem vrtu raziskan žgan rim-
skodoben grob, izkopa druge in tretje jame (TS 
2, 3) sta bila arheološko negativna.
Območje izkopov se nahaja na prostoru 
prostranega železnodobnega grobišča3 na levem 
Mostu na Soči 2000 do 2001 (Tolmin: Tolminski muzej, 2002); Miha 
Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs. “Zaščitne arheološke razis-
kave na Mostu na Soči leta 2001. Najdišča Maregova guna, Štulčev 
kuk in Plac.” Arheološki vestnik 59 (2008): 189–208. 
2 Naročnik del je bila Elektro Primorska d.d. Arheološke raziskave 
je izvedla ekipa Tolminskega muzeja (Miha Mlinar) pod nadzorom 
ZVKDS OE Nova Gorica (Patricija Bratina). Kovinski predmeti 
so bili konservirani v delavnicah Goriškega muzeja v Solkanu (Jana 
Šubic Prislan, Andrej Ferletic), najdbe je izrisala Nataša Grum in jih 
hrani Tolminski muzej. 
3 Glej: Marchesetti, La necropoli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884, 
1886; Marchesetti “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmi-
no.” 1893; Teržan, Trampuž Orel, Lo Schiavo Most na Soči (S. Lucia) 
doi: ht t ps://doi .org/10. 26493/2350-54 43.5(1)37-45
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
38
bregu reke Idrijce, ki je registrirana enota ne-
premične kulturne dediščine Most na Soči – 
Arheološko najdišče Sveta Lucija (EŠD 470) in 
hkrati arheološki spomenik Občine Tolmin. Z 
območja železnodobnega grobišča so znani tudi 
posamezni rimskodobni grobovi, tako žgani4 
kot tudi eden skeleten,5 sicer pa so Rimljani svo-
je pokojne pokopavali na desnem bregu Idrijce, 
vzhodno od naselbinskega prostora.6 
Slika 1: Lega izkopanih jam 1, 2 in 3 (izris: Ana Hawlina, 
podloga: Atlas Okolja Slovenije, ARSO).
1. 1984; Most na Soči (S. Lucia) . 1985; Mlinar, Nove zanke svetolucijske 
uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči 2000 do 2001, 2002.
4 (Marchesetti, “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino,” 
321; Mlinar 2005: 334).
5 Mlinar 2005: 334, Fig. 8.
6 To grobišče z okoli 180 grobovi je še neobjavljeno. Drago Svoljšak, 
Beatriče Žbona Trkman. “Načini pokopa v prazgodovini Posočja,” 
Materiali 20 (1985): 88.
Odkritje groba
Arheološkega dokumentiranje ob gradnji se je 
izvajalo med strojnim odstranjevanjem ruše in 
gornjih zemljenih plasti (SE 1, 2) v testni jami 
1 (TS 1). Arheološka sonda velikosti 130 x 130 
cm je bila izkopana na zahodnem robu Lipičar-
jevega vrta (parc. št. 949, k.o. Most na Soči). 
Med strojnim odstranjevanjem ruše in zeml-
jene plasti se je na globini 85 cm pojavila lapor-
nata plošča, ki je nakazovala možnost obstoja 
žganega groba. Sledil je ročni arheološki izkop, 
s katerim je bil dokumentirano raziskan žgan 
grob s pridatki. Grobna jama je bila vkopana v 
ilovico vse do ravne geološke osnove, ki jo pred-
stavlja apnenčasta plošča na globini 120 cm pod 
današnjo hodno površino. Z zahodne strani so 
jamo obdajale zložene lapornate plošče. V močni 
žganini, debeline 25 cm, ki je bila neposredno 
pod lapornato ploščo, so bili odkriti svinčeni 
okvir ogledalca, več odlomkov keramične ol-
jenke, železna pločevina z dvema luknjicama ter 
steklene jagode, lesno oglje grmade in sežgane 
človeške kosti. Slednje so bile skoncentrirane na 
dnu grobne jame, nekaj koščic je bilo odloženih 
tudi na lapornato nagrobno ploščo. Približno 20 
cm nad njo so bili v severnem profilu odkriti od-
lomki rimskodobnega vrča, kar verjetno pred-
stavlja sled pogrebnega običaja. 
Vsa žganina je bila med izkopom grobne 
jame zbrana in nato mokro presejana v Tolmin-
skem muzeju. Med tem postopkom je bilo od-
kritih več najdb, predvsem drobnih steklenih ja-
god, drobcev oglja in sežganih človeških kosti. 
Človeški kostni ostanki so tehtali 545 g. Glede 
na opravljeno antropološko analizo gre verjetno 
za žensko, staro 20–40 let.7 
Opredelitev grobnih najdb
V žganini raziskanega žganega groba so bili od-
kriti svinčen okvir zrcalca,8 odlomki keramične 
oljenke, podrobneje neopredeljiva železna plošči-
ca z dvema luknjama, steklene jagode ogrlice, v 
7 Analizo je opravila dr. Petra Leben Seljak, neobjavljeno poročilo 
hrani Tolminski muzej. 
8 Med postopkom spiranja žganine so bili odkriti tudi drobni delci 
stekla ogledala.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i g
ro
b 
z 
z
rc
a
lc
em
 z
 l
ip
ič
a
r
je
v
eg
a
 v
rt
a
 n
a
 m
o
st
u
 n
a
 s
o
č
i
39
Slika 2: Prerez rimskodobnega groba iz testne jame 1 - SE 1: ruša in vrhnja zemljena plast, SE 2: zemljena plast, SE 3: 
lapornate plošče, SE 4, 5: grobna jama s polnilom, SE 6: ilovnata plast, SE 7: kamnita geološka osnova (risba: Ana 
Hawlina).
Slika 3: Pogled na grobno jamo pod lapornatimi ploščami (foto: Miha Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
40
profilu jame so bili nad lapornato ploščo odkriti 
še odlomki enoročajnega vrča. 
Ogledalo je ženski simbol, ki je s svojo odsev-
ajočo površino podloga študiju simbolike znan-
ja, spoznanja in modrosti.9 Prenosna ogledalca 
(zrcalca) predstavljajo nepogrešljiv del ženske-
ga toaletnega pribora in so bila v antiki izdelana 
predvsem iz srebra ali brona, veliko manj je bilo 
svinčenih. Majhna zrcala s trakastim svinčenim 
okvirjem in notranjosti iz stekla so znana že od 
zgodnje cesarske dobe dalje. Okvirji so bili po 
navadi dodatno okrašeni, lahko tudi z napisi, 
kar verjetno kaže tudi na njihovo apotropejsko 
funkcijo. Tudi edinstveni primerek z Mosta na 
Soči (kat. št. 1) je po zunanji površini okrašen z 
geometrijskim okrasom.
Slika 4: Svinčen okvir zrcalca iz žganine groba (foto: M. 
Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja).
Svinčeni okvirji zrcalc so značilni predvsem 
za drugo polovico 3. in 4. stoletje n. št. in so veza-
ni na široko območje med Malo Azijo, srednjo 
Evropo in Mediteranom, veliko jih je bilo od-
kritih tudi na balkansko-panonskem prostoru.10 
Glede na analizo grobnih pridatkov je jasno, da 
so bila svinčena zrcalca značilen pridatek znotraj 
ženskih grobov,11 hkrati pa so to lahko tudi na-
9 Jean Chevalier, Alain Gheerbrant. Slovar simbolov. Miti, sanje, liki, 
običaji, barve, števila (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993), 401–402.
10 Primerjaj Dragana Spasić, “Antička olovna ogledala iz Narodnog 
muzeja u Požarevcu = Antique Lead Mirrors from the National 
Museum in Požarevac.” Viminacium 10, (1995), 29–68.
11 Tudi glede na opravljeno antropološko analizo gre verjetno za žens-
ki pokop. 
jdbe iz kultnih zakopov, ki so bili v povezavi z 
ženskimi božanstvi, Hero, Venero ali Nimfo.12 
Glede na razprostranjenost in časovno umestitev 
se domneva, da je izvor svinčenih zrcalc potre-
bno iskati na podonavsko-balkanskem prostoru, 
od koder so se razširjali proti Nemčiji na eno in 
proti Krimu na drugo stran. Zrcalca okrogle ob-
like, kot je primerek z Mosta na Soči, so značil-
na predvsem za 3. in 4. stol. n. št. in so vezana na 
bližnja italska območja, saj jih je največ bilo od-
kritih prav v Ogleju.13 V Sloveniji je takih najdb 
malo. Svinčenemu okvirju mostarskega zrcalca 
je po velikosti in okrasu povsem primerljiv okro-
gel okvir iz posavskega Nevioduna.14 Glede na 
primerjave okrasne motivike zunanje površine je 
mogoče, da so te najdbe tudi na akvilejski pros-
tor prišle iz Panonije, morda že v zadnjih de-
setletjih 2. stoletja.15 Na širokem severoitalskem 
prostoru med Milanom, Padom in Trentom pa 
so bili okrogli svinčeni okvirji zrcalc sicer odkri-
ti predvsem v grobovih 4. ali celo zgodnjega 5. 
stoletja n. št.16 
Oljne svetilke ali oljenke so bile osnovno 
svetilo za osvetlitev bivališč za časa Rimljanov. 
Prav pogoste so v grobovih, kjer so pokojnemu 
razsvetljevale večno temo. Veliko jih je bilo od-
kritih tudi na Mostu na Soči, tako znotraj nasel-
bine kot tudi grobišča.17 Uporaba poznih pečat-
12 Giulia Baratta, “Ars plumbaria Sardiniae? Gli specchietti in piom-
bo del Museo Archeologico G.A. Sanna di Sassari: appunti preli-
minari per un catalogo generale,” V L‘Africa romana, I luoghi e le forme 
dei mestieri e della produzione nelle province africane, Atti del XVIII Con-
vegno di Studio, ur. Marco Milanese, Paola Ruggeri, Cinzia Vismara, 
(Roma: Carocci 2010), 1155; Uboldi, Marina. “Specchietti simbolici 
in vetro e piombo dalle necropoli milanesi dell ‘Università Cattoli-
ca e di via Madre Cabrini.” V Archeologia classica e post-classica tra Ita-
lia e Mediterraneo. Scritti in ricordo di Maria Pia Rossignani. Contribu-
ti di archeologia 8, ur. Silvia Lusuardi Siena et al., 97–106 (Milano: 
Vita e Pensiero, 2016).
13 Maurizio Buora, Magnani, Stefano. “Cornici in piombo per spec-
chi da Aquileia e dal suo territorio.” Instrumentum 41, (2015), 17.
14 Sonja Petru, Peter Petru. Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Katalogi 
in monografije 15 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1978), 67, T. 
22: 19.
15 Buora, Magnani, “Cornici in piombo per specchi da Aquileia e dal 
suo territorio,” 17.
16 Corti, Carla 2016. “Cornici in piombo per specchi: nuovi ritrova-
menti dall ’Aemilia.” Quaderni Friulani di Archeologia 25, (2015), 192.
17 Miha Mlinar, Verena Perko, Beatrice Žbona Trkman 2015: 
“Rimskodobne oljenke z Mosta na Soči: naselbina, grobišče II, naj-
dišče Repelc.” Goriški letnik 37–38 (2013–2014): 115–123. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i g
ro
b 
z 
z
rc
a
lc
em
 z
 l
ip
ič
a
r
je
v
eg
a
 v
rt
a
 n
a
 m
o
st
u
 n
a
 s
o
č
i
41
nih oljenk z odprtim kanalom vrste Loeschcke 
X oz. Buchi X, kakršna je bila fragmentarno od-
krita znotraj žganega groba z Lipičarjevega vrta 
na Mosta na Soči (kat. št. 3), gre lahko v 3. in 4. 
stoletje.18 To nakazuje npr. oljenka iz groba 8 z 
grobišča Javor pri Dolnjem Zemonu19 kot tudi 
primerljive najdbe z rimskodobnega grobišča na 
desnem bregu Idrijce na Mostu na Soči.20 
Steklene jagode so značilen pridatek žen-
skih grobov, a so datacijsko precej neobčutljive.21 
Primerljive dvo in veččlenaste sodčaste jagode 
ter modre bikonične jagode, kakršne so bile od-
krite v grobu z Lipičarjevega vrta (kat. št. 5), se 
lahko namreč pojavijo že v grobovih iz 2. polov-
ice 2. stoletja,22 lahko jih dobimo v poznorim-
skih grobovih, kot kažejo npr. najdbe z grobišča 
Pristava na Bledu,23 ali celo v zgodnjesrednje-
veških kontekstih.24
Zaradi nekaterih grobnih pridatkov, ki so 
lahko bili v skoraj nespremenjenih oblikah v up-
orabi daljše časovno obdobje (steklene jagode, 
oljenka), je časovna opredelitev te grobne celote 
lahko problematična. Predvsem glede na najd-
bo svinčenega okvirja zrcalca pa jo verjetno lah-
ko umestimo na konec 3. ali v 4. stoletje. Na os-
18 Primerjaj: Janka Istenič, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celo-
te iz Deželnega muzeja Joaneuma v Gradcu = Poetovio, the western ceme-
teries I. Grave-Groups in the Landesmuseum Joaneum, Graz. Katalogi 
in monografije 32 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1999), 153, 
157; Verena Vidrih Perko, Aleksandra Nestorović, Ivan Žižek. Ex 
Oriente Lux: Roman lamps from Slovenia. 4th International Congress of 
ILA on Lamps ( Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 2012).
19 Jana Horvat, Beatrice Žbona Trkman. “The 3rd century military 
equipment in south-western Slovenia.” V: ur. Jana, Horvat. The Ro-
man army between the Alps and the Adriatic. Opera Instituti Archaeo-
logici Sloveniae 31 (Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, 
Založba ZRC, 2016), 114.
20 Mlinar, Perko, Žbona Trkman, “Rimskodobne oljenke z Mosta na 
Soči: naselbina, grobišče II, najdišče Repelc,” 118–120, kat. št. 12, 15, 
17.
21 Primerjaj Vladimira Bertoncelj Kučar, “Nakit iz stekla in jantarja.” 
Arheološki vestnik 30, (1979), 257.
22 Claudia Casagrande, “L’età Romana.” V: Belluno. Storia di una pro-
vincia dolomiticha. Dalla preistoria all ’epoca Romana 1, ur. Paolo Con-
te, 217–322 (Udine: Forum, 2013), 274, sl. 57.
23 Timotej Knific, “Pridatki iz ženskega groba.” V: Od Rimljanov do Slo-
vanov. Predmeti, ur. Polona Bitenc, Timotej Knific (Ljubljana: Naro-
dni muzej Slovenije, 2001), kat. št. 124.
24 Polona Bitenc, “Ogrlice.” V: Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, ur. 
Polona Bitenc, Timotej Knific, (Ljubljana: Narodni muzej Sloveni-
je, 2001), kat. št. 277.
novi dejstva, da je bil pokop žgan in izveden še 
povsem v železnodobni tradiciji,25 je verjetnejša 
datacija konec 3. stoletja. V 4. stoletju so nam-
reč že pričeli postopno opuščati obred sežiganja 
pokojnih na grmadi in s tem pokop sežganih ko-
sti, kar je bilo z uvedbo krščanstva ob koncu 4. 
stoletja dokončno prepovedano. 
Slika 5: Poskus rekonstrukcije ogrlice iz steklenih jagod 
(foto: M. Mlinar, fototeka Tolminskega muzeja).
Zaključek 
Na parc. št. 949, k.o. Most na Soči na Mostu na 
Soči (Lipičarjev vrt) je bil med arheološkim do-
kumentiranjem ob izkopu za temelj betonske-
ga droga raziskan rimskodoben žgan grob, ki ga 
glede na pridatke (svinčen okrogel okvir zrcala, 
fragmentarno ohranjena lončena pečatna oljen-
ka, odlomki vrča, steklene jagode ogrlice) lahko 
opredelimo verjetno na konec 3. ali v 4. stoletja 
n. št.
Prvi znani podatek o arheoloških najd-
bah z Lipičarjevega vrta je iz leta 1960, ko so 
pri urejanju obcestnega jarka nasproti Žagar-
jeve hiše (Most na Soči 78) odkrili delno un-
ičen žgan grob.26 Tradicija pokopavanja na tem 
25 Grobna jama je bila pokrita z lapornatimi ploščami, tako kot velika 
večina starejšeželeznodobnih grobov z Mosta na Soči. Žganina je 
bila posuta na dno grobne jame, žare ni bilo.
26 Marija Rutar, Most na Soči. Varstvo spomenikov 8 (1960/1961), 229; 
Drago Svoljšak, “Kronologija raziskovanj s topografskimi podat-
ki.” V: Gabrovec, Stane, Drago, Svoljšak. Most na Soči (S.Lucia) 1. 
Katalogi in monografije 22 (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 
1983), 34.V poročilu je Marija Rutar (1960–1961: 229) zapisala, da je 
to parcelo že prekopal tržaški raziskovalec Carlo Marchesetti, na 
topografski karti (Drago Svoljšak, “Kronologija raziskovanj s to-
pografskimi podatki,” Sl. 18) pa je prostor označeno kot neraziskan. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
42
prostoru je železnodobna, saj se območje nahaja 
znotraj areala prostranega železnodobnega gro-
bišča. Rimljani so že v času romanizacije osno-
vali svoje pokopališče na desnem bregu Idrijce, 
zunaj naselbine.27 S tem so poskusili izkoreniniti 
tradicijo pokopavanja na levem bregu Idrijce, kar 
jim je očitno le delno uspelo, ker je lokalno preb-
ivalstvo tam še vedno posamično pokopavalo 
svoje pokojne.28 Na to kaže tudi odkritje groba z 
Lipičarjevega vrta.29 Čeprav je bil pokop izveden 
že stoletja po romanizaciji širšega prostora, je po-
trebno poudariti, da je iz obredja razvidno izrazi-
to upoštevanje lokalnih, globoko zakoreninjenih 
posoških kulturnih vzorcev, ki so morda še odsev 
železnodobnih navad. Pokop je bil žgan, žganina 
je bila položena neposredno na dno grobne jame, 
brez uporabe žare, grob pa je bil prekrit in delno 
obdan z lapornatimi ploščami. 
Odkritje rimskodobnega groba z Lipičarje-
vega vrta kaže, da je ta prostor na levem bregu 
Idrijce na Mostu na Soči verjetno arheološko 
še povsem nepregledan in je, kot lahko domne-
vamo glede na veliko globino vkopa za grobno 
jamo, ostal tudi nepoškodovan. V bližini odkrit-
ja obravnavanega groba je velika možnost obsto-
ja neraziskanih železnodobnih in rimskodob-
nih grobov; predvsem slednji bi bili so za študij 
razumevanja prepleta lokalne in rimske kulture 
še kako zanimivi. 
Katalog najdb
1. V kalup odlit svinčen okvir zrcala okrogle 
oblike, ob zunanjem in notranjem 
robu traku sta dve obrobi z motivom 
poševnih črt, zrcalcu pripadajo še drobci 
27 Svoljšak, Žbona Trkman. “Načini pokopa v prazgodovini Po-
sočja.”87–89. 
28 Marchesetti, “Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino,” 
3–320; Mlinar “Most na soči (S. Lucia di Tolmino): a century after 
Carlo Marchesetti,” 325–338.
29 Glede na lego obravnavanega groba in odkritij ostalih rimskodob-
nih grobov z ledine Repelc (prim. Mlinar, Nove zanke svetolucijske 
uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči 2000 do 2001; Mlinar 
“Most na soči (S. Lucia di Tolmino): a century after Carlo Marche-
setti,” 325–338), lahko glavnino rimskodobnih grobov domneva-
mo na najnižji rečni terasi Idrijce, medtem ko je središčni del sta-
rejšeželeznodobnega grobišča obsegal predvsem drugo idrijsko 
teraso.
konveksnega stekla. Zun. pr. 5,3 cm, notr. 
pr. 3,7 cm, db. 0,1 cm; inv. št. TM 2483. 
2. Železna trakasta pločevina z dvema 
luknjama, morda rezilo noža. Dl. 11,4 cm, 
š. do 3,3 cm; inv. št. TM 2484.
3. Odlomki gornjega dela z delom ročaja in 
dna enoročajnega vrča peščene barve. Rek. 
pr. ustja 5,2 cm, rek. pr. dna 5 cm, inv. št. 
TM 2485.
4. Odlomki gornje ploskve in del dna 
keramične pečatne oljenke opečnate barve, 
verjetno vrste Loeschcke Xc. Ohr. dl. 8 cm, 
v. 3,9 cm; inv. št. TM 2486.
5. Steklene jagode ogrlice. V celoti ohranjenih 
46 jagod iz modre in prozorne steklene 
paste s pozlato, od teh je 7 bikoničnih 
modrih jagod, 1 cevasta modra jagoda, 1 
drobna jagoda kvadraste oblike z modrimi, 
belimi in rdečimi črtami ter pozlačene eno 
in dvočlenaste sodčaste jagode. Pr. jagod od 
0,3 do 0,8 cm; inv. št. TM 2487. 
Povzetek
Na Mostu na Soči so leta 2016 arheologi Tolminske-
ga muzeja na levem bregu Idrijce, na območju železno-
dobnega grobišča, raziskali žgan rimski grob, ki ga na 
osnovi pridatkov (svinčeni okvir zrcalca, odlomki kera-
mične oljenke, steklene jagode, odlomki enoročajnega 
vrča) lahko opredelimo na konec 3. stol. n. št., lahko pa je 
tudi mlajši. Grob je eden redkih rimskih grobov, ki je bil 
odkrit na prostoru železnodobnega grobišča, saj so si Ri-
mljani organizirali svoje pokopališče na desnem bregu 
Idrijce. Lokalno prebivalstvo očitno ni povsem prekini-
lo s tradicijo pokopavanja na tem prostoru, prav tako je 
zakoreninjenost železnodobne tradicije razvidna tudi v 
načinu pokopa in grobne konstrukcije.
Abstract
In 2016 the Tolmin museum archaeologists excavated ro-
man cremation grave at the place of Iron Age necropolis 
on the left bank of Idrijca river. On the base of the grave 
goods (lead mirror frame, fragments of the oil lamp, glass 
beads, fragments of a jug) it can be dated to the end of 
the 3rd century AD, but it could be also younger. A grave 
is one of the rare roman graves discovered within Iron 
Age cemetery, because the Romans organized their own 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i g
ro
b 
z 
z
rc
a
lc
em
 z
 l
ip
ič
a
r
je
v
eg
a
 v
rt
a
 n
a
 m
o
st
u
 n
a
 s
o
č
i
43
Tabla 1
graveyard on the right bank of Idrijca river. The local pop-
ulation obviously not fully terminated with the tradition 
of burying theirs on the left bank of Idrijca river; the Iron 
Age tradition can be also seen from the type of burying 
and the form of a grave construction.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 5 
(2
01
7)
, š
t
ev
il
k
a
 2
44
Literatura
Baratta, Giulia. “Ars plumbaria Sardiniae? 
Gli specchietti in piombo del Museo 
Archeologico G.A. Sanna di Sassari: 
appunti preliminari per un catalogo 
generale,” V L‘Africa romana, I luoghi e le 
forme dei mestieri e della produzione nelle 
province africane, Atti del XVIII Convegno 
di Studio, ur. Marco Milanese, Paola 
Ruggeri, Cinzia Vismara, 1151–1168. Roma: 
Carocci 2010. 
Bertoncelj Kučar, Vladimira. “Nakit iz stekla 
in jantarja.” Arheološki vestnik 30, (1979): 
254–277. 
Bitenc, Polona. “Ogrlice.” V: Od Rimljanov 
do Slovanov. Predmeti, ur. Polona Bitenc, 
Timotej Knific, 277, Ljubljana: Narodni 
muzej Slovenije, 2001.
Buora, Maurizio. Magnani, Stefano. “Cornici 
in piombo per specchi da Aquileia e dal 
suo territorio.” Instrumentum 41, (2015): 
15–24. 
Casagrande, Claudia. “L’età Romana.” 
V: Belluno. Storia di una provincia 
dolomiticha. Dalla preistoria all’epoca 
Romana 1, ur. Paolo Conte, 217–322. 
Udine: Forum, 2013.
Chevalier, Jean. Alain Gheerbrant. Slovar 
simbolov. Miti, sanje, liki, običaji, barve, 
števila. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Corti, Carla 2016. “Cornici in piombo per 
specchi: nuovi ritrovamenti dall’Aemilia. 
” Quaderni Friulani di Archeologia 25, 
(2015): 189–194. 
Gabrovec, Stane. Drago, Svoljšak. Most na Soči 
(S.Lucia) 1. Katalogi in monografije 22, 
Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1983.
Guštin, Mitja. Posočje v mlajši železni dobi = 
Posočje in der jüngeren Eisenzeit. Katalogi 
in monografije 27, Ljubljana: Narodni 
muzej Slovenije, 1991.
Horvat, Jana., Beatriče Žbona Trkman. “The 
3rd century military equipment in south-
western Slovenia.” V: ur. Jana, Horvat. 
The Roman army between the Alps and the 
Adriatic. Opera Instituti Archaeologici 
Sloveniae 31, 99–120. Ljubljana: ZRC 
SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba 
ZRC, 2016.
Istenič, Janka. Poetovio, zahodna grobišča 
I. Grobne celote iz Deželnega muzeja 
Joaneuma v Gradcu = Poetovio, the 
western cemeteries I. Grave-Groups in the 
Landesmuseum Joaneum, Graz. Katalogi 
in monografije 32, Ljubljana: Narodni 
muzej Slovenije, 1999.
Knific, Timotej. “Pridatki iz ženskega groba.” 
V: Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, ur. 
Polona Bitenc, Timotej Knific, Ljubljana: 
Narodni muzej Slovenije, 2001.
Maggi, Paola. Beatriče Žbona Trkman 2007: 
“Tra Natisone e Isonzo: il territorio in 
età romana.” V: Le valli del Natisone e 
dell‘Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, 
ur. Monica Chiabà, Paola Maggi, Chiara 
Magrini, 59–77. Studi e ricerche sulla 
Gallia Cisalpina 20, S. Pietro al Natisone: 
Quasar, 2007.
Marchesetti, Carlo. La necropoli di S. Lucia 
presso Tolmino, scavi del 1884. Trieste: 
Tipografia del Lloyd Austriaco, 1886.
Marchesetti, Carlo. “Scavi nella necropoli di 
S. Lucia presso Tolmino.” Bollettino della 
Società Adriatica di Scienze Naturali in 
Trieste 15, (1893): 3–320. 
Mlinar, Miha. Nove zanke svetolucijske uganke. 
Arheološke raziskave na Mostu na Soči 2000 
do 2001. Tolmin: Tolminski muzej, 2002.
Mlinar, Miha. “Most na soči (S. Lucia 
di Tolmino): a century after Carlo 
Marchesetti.” V: Carlo Marchesetti e i 
castellieri 1903 – 2003. Atti del Convegno 
Internazionale di Studi. Castello di Duino 
(Trieste), 14-15 novembre, Fonti e studi per 
la Storia della Venezia Giulia, ur. Emanuela 
Montagnari Kokelj, 325–338, Trieste: 
Editreg, 2005.
Mlinar, Miha., Rok Klasinc, Martina Knavs. 
“Zaščitne arheološke raziskave na Mostu 
na Soči leta 2001. Najdišča Maregova guna, 
Štulčev kuk in Plac.” Arheološki vestnik 59 
(2008): 189–208.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
r
im
sk
i g
ro
b 
z 
z
rc
a
lc
em
 z
 l
ip
ič
a
r
je
v
eg
a
 v
rt
a
 n
a
 m
o
st
u
 n
a
 s
o
č
i
45
Mlinar, Miha., Verena Perko., Beatriče Žbona 
Trkman. 2015: “Rimskodobne oljenke 
z Mosta na Soči: naselbina, grobišče II, 
najdišče Repelc.” Goriški letnik 37–38 
(2013–2014): 115–123.
Petru, Sonja., Peter Petru. Neviodunum 
(Drnovo pri Krškem). Katalogi in 
monografije 15. Ljubljana: Narodni muzej 
Slovenije, 1978.
Rutar, Marija. Most na Soči. Varstvo 
spomenikov 8 (1960/1961): 229.
Spasić, Dragana. “Antička olovna ogledala iz 
Narodnog muzeja u Požarevcu = Antique 
Lead Mirrors from the National Museum 
in Požarevac.” Viminacium 10, (1995): 29–
68. 
Svoljšak, Drago. “Kronologija raziskovanj s 
topografskimi podatki.” V: Gabrovec, 
Stane., Drago, Svoljšak. Most na Soči 
(S.Lucia) 1. Katalogi in monografije 22, 
Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1983.
Svoljšak, Drago. “Most na Soči (S. Lucia) I. 
Zgodovina raziskovanj in topografija 
= Storia delle ricerche e topografia.” V: 
Gabrovec, Stane., Drago, Svoljšak. Most na 
Soči (S.Lucia) 1. Katalogi in monografije 
22, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 
1983.
Svoljšak, Drago. “Posočje v bronasti dobi. ” 
Arheološki vestnik 39/40 (1988/89): 367– 
386.
Svoljšak, Drago. “Zametki urbanizma v 
železnodobni naselbini na Mostu na Soči.” 
Arheološki vestnik 52 (2001): 131–138.
Svoljšak, Drago., Beatrice Žbona Trkman. 
“Načini pokopa v prazgodovini Posočja.” 
V: Materiali 20 (1985): 87–89. 
Teržan, Biba., Neva Trampuž. “Prispevek 
h kronologiji svetolucijske skupine.” V: 
Arheološki vestnik 24, (1973): 416–460.
Teržan, Biba., Francesca Lo Schiavo., Neva 
Trampuž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 1. 
Katalogi in monografije 23/1 , Ljubljana: 
Narodni muzej Slovenije, 1984.
Teržan, Biba., Fulvia Lo Schiavo, Neva 
Trampuž Orel. Most na Soči (S. Lucia) 2. 
Katalogi in monografije 23/2, Ljubljana: 
Narodni muzej Slovenije, 1985.
Uboldi, Marina. “Specchietti simbolici in 
vetro e piombo dalle necropoli milanesi 
dell‘Università Cattolica e di via Madre 
Cabrini.” V Archeologia classica e post-
classica tra Italia e Mediterraneo. Scritti 
in ricordo di Maria Pia Rossignani. 
Contributi di archeologia 8, ur. Silvia 
Lusuardi Siena et al., 97–106. Milano: Vita 
e Pensiero, 2016.
Vidrih Perko, Verena. Aleksandra Nestorović, 
Ivan Žižek. Ex Oriente Lux: Roman lamps 
from Slovenia. 4th International Congress 
of ILA on Lamps. Ptuj: Pokrajinski muzej 
Ptuj Ormož, 2012.