I Sl lit Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American-Slovenians = i fV \ Ameri ■Ameriška .0t« B, "*E SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vol. 102 No. 6 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17, 2000 iSSN Number Oie/J-eaX 60C Slovenians Should Have Credit Union By Stane Kuhar The Croatians have one. So do the Lithuanians. And, the Italian, Polish, and Ukrainian nationalities have multiple ones. American Slovenians, however, do not have one. Not at a parish level. Nor at a fraternal benefit society or other organizational level even though this entity has been a part of Slovenian history in Slovenia for more than a century; and for minority Slovenian populations in countries such as Argentina, Austria, Canada, and Italy anywhere from 50-to-75 years. What is this missing link that does not exist within our respective American Slovenian communities? A credit union. Or as it is more commonly known in the Slovenian language as hranilica in posojilica (savings and loan credit union.) In its most pure form a credit union is a cooperative, not-for-profit financial institution organized to promote savings and provide credit to its members. A credit union in the United States may be either federally or state chartered. (Note: Since American Slovenian communities are in numerous states, most of this article will deal with a federal credit union). Overview of Credit Union A federal credit union (FCU) in the United States of America is an entity that is to provide safe and convenient place(s) to save and borrow for its members at reasonable rates. FCU is also a corporation that is chartered, supervised, and insured through the National Credit Union Administration (NCUA) and National Credit Union Share Insurance Fund (NCUSIF). In general terms accounts are insured up to $100,000. The primary reason a FCU may have somewhat higher savings rates and slightly lower lending rates than a for-profit commercial bank or savings and loan is due to its not-for-profit status: the FCU is to work on behalf of the interest and benefit of its members; and not for investors or profit seekers. Another difference of a FCU is that it is member-owned and controlled through the election of board of directors drawn from its membership. In this manner a FCU is similar to many (Catholic) parish pastoral councils, board of directors for fraternal societies or other related organiza- normally includes a manager tions/clubs. Board of directors are not paid a salary and serve on a volunteer basis. The real day-to-day operations are, however, run by paid personnel. The staff and staff of full and/or part-time employees. Establishing a FCU basically requires two ingredients: persistent and dedicated work and clear purpose to serve members who have a common interest or sense of community. Strict requirements and standards do exist to establish a FCU. There are three major criteria to establish a FCU: 1) charter is created to conform to the FCU Act (1934) that mandates a common bond” must exist for the new FCU, - 2.) general character, integrity, and fitness of subscribers for the proposed .FCU, and - 3) determine the economic feasibility of establishing a proposed charter and FCU. Most new FCUs are required to eventually have a minimum l,000-to-2,000 prospective members. The primary reason for this is to ensure that a FCU will not dissolve within a few years due to lack of members. As of .1995 there were over 7,000 FCUs with a total membership base of 42i2 million people, over $170 billion in member savings (Continued on page 8) THREE POLKATEERS: Among the many entertainers aboard the Kollander Mexican Tolka Cruise from Jan. 16-23, are, left to right, Walter Ostanek from St. Catherines, Ontario, Joey Tomsick, Euclid, and Kathy Pavlenich, a member of Mahoning Valley (PA) Button Box Club. (Article on page 4). Zarija, the Dawn I wake up earlier now - just past 6:00 a.m. I am careful not to awaken Frank and I tiptoe out the door to the family room - where I stand at the Palladian window that looks west to the gulf - where the beautiful statue of St. Michael the Archangel watches and waits. It is the time of the grand silence and all is yet dark in the horizon. Most mornings, though, I see the tiny dot of light - the early morning plane arriving with visitors for their brief time in the sun. But for me, it is a time of prayer - before, Zarija, the dawn arrives. And, when it does, it becomes a time of thanksgiving for the new day. The cares of yesterday are swept away by the light of dawn and the breeze off the Gulf of Mexico and concerns can often be seen with a different perspective. It is a time to bless family and friends and to remember those who have gone before us. I hear footsteps... it is now time for breakfast. -Anna-Marie (Jurečič) Mozzicato What Gives Sky Its Color? On a bright, sunny day, you may wonder why the sky appears blue rather than other colors. The secret is the size of the air molecules. They are the perfect size for scattering blue light out of the incoming sunlight. The sun appears yellow because the other colors of the incoming sunlight usually pass through the air uninhibited. If you were to look at the sun in outer space, it would appear white. Other particles in the atmosphere such as dust and cloud droplets can team up to create beautiful sunrises and sunsets. -USA Today AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17, 2000 2 So, Long, Frank IOO WORDS MORE OR LESS By JOHN MERCINA The following was received via e-mail from one of the readers. Author is unknown. “College Style Holy Scripture” “The Holy Scripture may have had a different bent if written by college students: ^ The last Supper would have been eaten the next morning - cold, with stale Coke. ^ The Ten Commandments would actually be only five - double-spaced, with wide margins, written in a large font. O A new edition would be published every two years in order to limit reselling. O Forbidden fruit would have been eaten because it wasn’t cafeteria food. ^ Paul’s letter to the Romans would become Paul’s e-mail to: abuse@romans.gov "=> Reason Cain killed Able: They were roommates. O Reason why Moses and followers walked in the desert for 40 years: They didn’t want to ask for directions and look like freshmen. ^ Instead of God creating the world in six days and resting on the seventh, he would have put it off until the night before it was due and then pulled an all-nighter.” The Ding-a-Ling Therapy Jim’s Journal By Jim Debevec There is an old cowboy song whose words are, “And never is heard a discouraging word.” That can also be applied to Frank Zupančič. He was the eternal optimist. Frank Zupančič, 74, passed away on Feb. 9 peacefully in his sleep at home. That was typical of the way Frank did things, unobtrusively. At the Mass of the Resurrection in his lifetime parish church of St. Vitus, pastor Rev. Joseph Božnar remarked, “There won’t be an article about him in the Plain Dealer because Frank did not cause major headlines. He simply went about his business in the best way he knew” True enough, but why were there so many people at his Mass of the Resurrection, and at the wake at the Dan Cosic Lake Shore funeral parlor on Sunday? The weather was cold, it began snowing and never stopped, yet many people braved the severe elements to pay their final respects to the lifetime Bonna Avenue resident. Frank had a knack of looking at the brighter side of things. If you felt lousy, he said something to cheer you up. No matter what your problem, Frank could see the bright light at the end of the tunnel. He had an uncanny ability to make you feel better. He worked twice a week in the mornings at the American Home newspaper. Someone might call to report a change of address, or wish to place an advertisement. In about five minutes Frank would be talking to the customer as if they were old friends from way back when. Mr. Zupančič had a love for history. He liked to write about what happened in the early St. Clair neighborhood. He had all sorts of reference material, including early 1900s maps. When he heard a building was about to be torn down, he would walk over there and take a picture of it before it was gone forever. He never drove a car. He relied on friends to take him places. And yet I can’t remember an event at a St. Vitus related social where he was not present. Friends A1 Orehek, Joe Hočevar, Mario Kavcic, his brother Hank, were his ready chauffeurs. He liked to write about the old-times for the American Home. A favorite story of his was about the “toeheaded” kid who fell in love with a toy Chrysler car he saw in Smrekar’s Hardware Store window one Christmas. He related how delighted the lad was when he opened a present under the Christmas tree and discovered the much-desired car. For him it wasn’t just a story; it was a reminiscence of his childhood. He was the toe-headed (fair-haired) kid. He urged us to run it every Christmas, saying, “There are new readers every year who haven’t read it yet.” -Well, maybe one of these years we’ll repeat it for Frank’s sake. Frank loved the holidays. He would start talking about Christmas in September. He counted the days. He looked forward ever year to seeing the St. Vitus church holiday decorations. But best of all he loved being with his wonderful family during Christmas season because all his relatives are talented cooks and pastry chefs. He really treasured the sumptuous meals complete with lots of interesting conversation. He enjoyed radio much more than TV. Frank often lamented the fact Jack Benny and Fred Allen were no longer broadcasting live. So he did the next best thing, he purchased a short wave radio and “fished,” - that is turned the radio dial until he found a rebroadcast of an old-time radio program in some distant city. Then he marked it on a paper so he could tune it in every week. He didn’t care for the mysteries, like The Shadow, but mostly favored comedies and westerns. That was Frank, always looking at the humorous and righteous side of things. I had collected hundreds of old-time radio programs and Frank borrowed quite a few. A couple of weeks ago he brought them all back. He said, “I really enjoyed these, but 1 won’t be needing them anymore.” He sensed his life was going in the same direction as Laurel and Hardy and Abbot and Costello, Roy Rodgers, Gene Autry, and The Lone Ranger, and The Cisco Kid where never was heard a discouraging word. Now Frank has his heavenly AM dial set for the same time, same station, for eternity. Adios, Amigo, Your pal, —Jim Comments to Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, fax to (216) 361-4088, or e-mail at ah@buckeyeweb.com Don’t let what you can’t do interfere with what you can do. —John Wooden He who loses a friend, loses much he who loses faith, loses all. The greatest ability in business is to get along with others and influence their actions. -John Hancock By Rudy Flis Monday, Jan. 31st was a milestone for me. It was my first day back to work, and I survived. What really prepared me for this first day of work was my therapy program. You see, the doctors, nurses, technicians and many others did a great job on me at the Heart Center of Parma Hospital. Remember I mentioned to you about the day I came home from the hospital? I called it “The good life.” You know, the lounge chair and a lot of pampering by my wife, Therese, who even gave me a bell so I could just ring when something was needed, so as not to strain my voice. I had much fun with the bell, plus it was therapy for me. I feel my color improved - Therese doesn’t agree with me on the color part. I know I slept better, knowing the bell was at my side, and sleep and rest were important for a complete recovery. One day I looked for the bell - “Thereeeese, where is the bell?” “Oh, I put it away,” she said. I was devastated. I really liked that bell, and told everybody about it. Even you readers knew about it, didn’t you? It’s never the same, when the bell of the ball leaves. “The Good Life,” became just “Plain Old Life.” I looked around and figured in a few short weeks I might wear out my welcome. Therese and I have been married a while and I didn’t want to jeopardize this marriage. So I put on my walking shoes, rose from the lounge chair, went into the basement, got on the treadmill, and started walking. Been walking ever since, each day increasing my strength. Take my word, Therapy and exercise are a must for full recovery, and my recovery began the day the bell left my side. You could call it, “The Ding-a-Ling” Therapy and I highly recommend it. None of the above could happen without prayer. Thank you. Why do this? When you can do this plus save money! Sale of All Sails Book Now! Sale ends March 31, 2000 Any Norwegian Cruise Line ship All ltineraries--AII Year Long •Receive a two category upgrade. •Second person half-off or better. A division of Euclid Travel 22078 Lakeshore Blvd, Eudid, Oh. 44123 1-216-261-1050, cnjise@cruisegiants.com 1 NORWEGIAN CRUISE LINE Dr. Zenon A. Klos E. 185"'Area ^ 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair rOMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) TO yoUB HEALTH AND LONGEVITY (Continued) By Frederick E. Križman, L.L.D. UNDERSTANDING ELDER CARE When visiting your parents or relatives in a health care facility, you may begin to notice changes in the resident’s physical, medical and mental status. Especially persons over the age of 65 may present unique challenges to their caretakers regarding the loss of memory and experience depression during your visits. Some of these changes may come as a result of the institutional environment, and in cases even in home care. For the average lay person, you may find their changes difficult to understand. Medications and treatments are now becoming available for the resident and the family to have an understanding of what the elder person’s problem may actually be. In some cases, assisted living may be the answer. It is of utmost importance to keep the lines of communication open, especially with . the physician and the caretakers. Aging in itself may not be the reason for the changes, especially in relation with a resident that has other medical disorders, self-medication, or use of drugs prescribed by the physician and over the counter type of drugs. As an elderly person, after the death of the wife, ex- periencing feelings of sadness or hopelessness, difficulty in sleeping, lack of the ability to concentrate, and loss of energy, are all symptoms of depression in the elderly. One of the most common mistakes made by married couples, is for one, especially the wife in most cases, not being able to drive a car. The time to learn to drive, is when the husband is still living and gives his wife the chance to drive. Each spouse should have complete knowledge of where all legal documents are kept. The term “Elder Care” dates back to the Biblical days and can be found in the Old and New Testament. Vladislav Kralj, co-hosted Milwaukee Slovenian radio show Vladislav Kralj, who wrote, produced and cohosted the “Slovenian Cultural Radio Hour” in Milwaukee for 38 years, died of natural causes Wednesday, January 5, 2000 at St. Luke’s Medical Center. He was 91. Kralj grew up in the Austrian-Hungarian Empire and worked in a Nazi forced-labor camp during World War II. He was freed before the war’s end and later escaped from what became Communist Yugoslavia. In Milwaukee he was artistic director of a Slovenian language theater company that performed in Cleveland, New York City, Washington, D.C., and Chicago. Kralj’s last show was heard Jan. 1 over WYMS. His death was announced on radio in Slovenia and in Trieste, Italy, according to his daughter, Isabelle Kralj. Kralj was born Sept. 4, 1908 in Trieste, then a part of Austria-Hungary. His father was police chief there and then in Maribor, where the family later moved. Kralj operated a puppet theater in Maribor and had worked at a bank before German soldiers picked him off the street as he was riding a bicycle. Taken to Germany, he was used as a translator because he spoke French, German, Serbian, Italian, and Slovenian. After being freed, he was working in an office near Ljubljana when he met Isabella Von Volkensperg. He decided he did not want to live under a Communist dictatorship, so a friend helped smuggle him in an ambulance to his native city of Trieste. There he got a job as director, actor and producer of radio shows for Slovenian listeners. After the war, Isabella also escaped from Yugoslavia with the help of the same friend, and the couple were reunited. They married, and both acted in a drama company he directed. In 1951 his best friend emigrated from Trieste to New York City and sent back word for the Kraljs to join him in the land of opportunity. They lived in New York for a couple of years, surviving on factory jobs. Vladislav, by then in his middle 40s, and Isabella worked in Slovenian community theater, but he could not break into American theater since, despite his language prowess he was still learning English. They came to Milwaukee in 1953 and spent most of the rest of their lives as volunteers in Slovenian community theater, Isabella as an actress and he as a director, actor, makeup man and set designer. They organized the dramas through the Triglav Society, named after the highest mountain in Slovenia. Until his retirement in about 1973, Kralj made his living as an inspector for Continental Can Co., but his heart was with the Slovenian culture. In 1962 the couple and a friend, Marion Zovic, started the “Slovenian Cultural Radio Hour.” When Zovic died six years later, the Kraljs continued the show on various radio stations. They had been broadcasting from WYMS for nearly two decades. Each weekly show had a theme and often included a skit performed by the Kraljs, their daughter said. Vladislav never missed a show, she said, although the final New Year’s Day show was taped so Kralj could be home over the holidays. Isabella died in 1997. Their daughter, who is the founder and artistic director of the Milwaukee Dance Theater, said she will be taking over the show, at least for now. It airs from 9 to 10 a.m. each Saturday. Kralj, one of 12 children, has one surviving sister in Ljubljana. He also is survived by his daughter, of Glendale. Visitation was at St. Mary Help of Christians Catholic Church from noon to 1 p.m. on Saturday, Jan. 8. A memorial service followed. Slovenian School Dinner St. Vitus Slovenian Language School extends a warm invitation to attend its annual dinner on Sunday, Feb. 20th in the St. Vitus Auditorium, 6019 Glass Ave., Cleveland. Meal served between 11 a.m. and 1 p.m. Takeouts available from 10:30 a.m. Tickets are $10 for adults and $5 for children. All who attend will enjoy a delicious meal of pork roast or chicken served with soup and side dishes. -Ann Bratkovič JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes no Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (2nd * d* week x) America’s First Prayer to Our Lady What was the first prayer to Our Lady ever said in our land?. It was the prayer of a Christian Norseman, perhaps Leif Ericson who came to Vinland in 1002. The most popular hymn to Our Lady at that time was the “Ave Maris Stella” (Hail Star of the Sea.). It is probable that the sailors frequently sang this hymn to Our Lady especially during storms. By the 14th century the Hail Mary, such as we now say it, was known through- out Western Europe. It was brought by later Norsemen who pushed as far west as the forests of Minnesota, and then by Columbus and all the Catholic explorers and missionaries. These first prayers to Our Lady on the soil that was to become the United States, were the seed from which the deep love of American Catholics have for the Mother of God. -Cecilia Lubey Parma Hts., Ohio )l One horsepower is the work required to lift 550 pounds one foot in one second. The potential water power of the world is about three million horsepower. § n 2 c/ Mirror, Mirror An old man and his wife lived deep in the hills and seldom saw many people. One day a peddler came by to sell his goods and asked the man if he or his wife needed anything. “Well, my wife ain’t home; she’s gone down to the crick to wash clothes; but lemme see what you got,” he said. The peddler showed him pots and pans, tools and gadgets, but the old man wasn’t interested. Then he spotted a mirror and said, “What’s that?” Before the peddler could tell him it was a mirror, the old man picked it up and said, “Gosh, how’d you get a picture of my pappy?” The old man was so happy he traded his wife’s best pan for it. The peddler left. But the old man was worried his wife would be mad at him for trading her best pan, so he hid the mirror in the bam. He would go out there 2 or 3 times a day to look at the “picture” but eventually the wife became suspicious. One day after he retired, she went out to the barn. She found the mirror, picked it up, looked into it, and said, “So this is the hussy he’s been foolin’ around with.” —Bill Edwards Phoenix LAVRISHA Construction & Repair BUILDING IMPROVEMENT SERVICES 6507 St. Clair Avenue - Cleveland, Ohio 44103 ________216/391-0035______ HELP WANTED - DIE CASTING EXPANDING, PROGRESSIVE DIE CASTER in the process of building a new facility has these IMMEDIATE LONG-TERM OPENINGS for experienced, hardworking people: Die Cast Operators - Production Workers Set-Up - Maintenance - Tool room Quality - Engineering - Managers General Office Positions We offer training and apprenticeship programs. TOP PAY & FULL BENEFITS based on skill level & experience NOW HIRING ALL SHIFTS Please Send resume to: Die Castings P.O. Box 560211 Macedonia OH 44056-0211 EOE non? ‘/i luwnuaaj ‘v/MiAniAinn o o o CM |C >- er < 3 cc 00 LU U. < 2 > O 2 o Q Š CO CC LU 2 < 533 Fans Enliven Mexican Polka Cruise By Tony Petkovšek Kollander World Travel had a true “world” experience aboard the Carnival Cruise Line ship Elation. The sailing was from Los Angeles to the three Mexican destinations of Puerto Vallarta, Mazatlan, and Cabo San Lucas, from January 16 to the 23rd. If you consider the over 50 nationalities of the capable crew together with the total 2000 passengers including our over 500 polka cruisers, it was truly an international experience. The quality of the continental cuisine was complimented by strolling accordionists who also served as overall key hosts on the historic “Polka Cruise 2000.” California’s Gary Seibert, whose contingency was comprised of over 250 passengers, compared the experience to a “family reunion -one big polka family indeed.” Youngstown’s Joe Fedorchak was in fine form too, summarizing that the Elation ship was fantastic, Mexican ports great, and the polka people on board were “wacky” for polka dancing, day and night, with many impromptu jamming parties and a polka disco session, all in addition to the dances. The two outstanding Grammy nominees, Eddie Blazonczyk and Walter Ostanek, who will be vying for the coveted polka grammy on February 23 in Los Angeles, both agreed it was great seeing the Slovenian, Polish, and German style people dancing away, representing 25 different states, Canada, and even 2 European countries - Croatia as well as Germany. Eddie B. said everything was “happy snappy” and Walter O. commended the Kollander staff including Mike Benz, President, as well as Joanne Shikitino and Judy Koblentz, for all their work. There were organized parties daily in the main Mikado lounge; the outdoor huge Lido deck, plus the strolling musicians in the imagination dining room nightly. Joey Tomsick, recent Hall of Fame winner for his playing, was on the ship originally in October of 1998 with over 100 people and his band. He coordinated the polka activities between the musicians and the ship’s crew. The impromptu playing could be seen in the beautiful atrium area as well as in the other lounges situated on the ship. Each year, Kollander Travel, with its polka tour headquarters in Cleveland, has at least two or three polka cruises to different destinations. One of the scheduled springtime events is Youngstown’s Bob Matasy’s Costa Caribbean cruise this April. Back in 1983 our all star polka cruise attracted a similar number of over 500 people on the former Veracruz ship. Adria Airlines Official Agency * Quality Rental Cars Hotel Reservations/Recommendations • Custom Group Tours We are proud to be celebrating our 77th year with a complete range of escorted tours and independent vacations to SLOVENIA. Kollander World Travel (800) 800-5981 (216) 692-1000 www.kollander-travel.com Alpine Europe & Slovenia with Joe & Nancy Novak Munich, Germany; Salzburg, Graz, Austria; Maribor, Postojna, Portorož, Lake Bled, Ljubljana, Slovenia June 21 - July 3,2000 Bled, Ljubljana, Maribor, Ruj, Štajersko region, Portorož June 29-July 17,2000 Concert Tour of Slovenia USPEH Slovene Chorus & Greek Isle Cruise Bavaria, Slovenia, Austria, ' Switzerland Hosted by: Merle Kumik and Joe Fedorchak October 1 - 13,2000 Oktoberfest 2000 with Fr. Frank Godic Rome, Orvieto, Assisi, Bologna, Padova, Venice; Portorož, Postojna, Lipica, Lake Bohinj, Brezje, Ljubljana, Novo Mesto October 1 -14,2000 Italy & Slovenia It’s eoot Al Koporc, Jr. To Be Piano Technician SLOVENIAN! (216) 481-1104 WELW Marks 35 Years One of the last of the truly independent Greater Cleveland radio stations, 1330/WELW based in Lake County, will commemorate 35 years of community service on Sunday, March 5 at the Manor Party Center in Euclid, Ohio. The station is owned by Ray Somich (also General Manager) and Tony Petkovšek (Vice President) and offers a fine variety of music including Polka Radio every afternoon from 2 until 6 p.m. In addition, Ted Alexander plays the oldies from 6 until 10 a.m., and then WELW intersperses informative medical and community talk programs along with meaningful religious programming, too. There is also seasonal coverage of local high school sports. Weekends bring even more polka and nationality shows. WELW can now be accessed world-wide on the Internet .com and the response has been a steady one ever since it was launched. This is in addition to its regular AM 1330 frequency and the audio service on Media One cable. Individual tickets are available at the WELW studios at 36913 Stevens Boulevard or Polka Hall of Fame in Euclid at 291 E. 222 Street, or Kollander World Travel at 971 E. 185 Street in Cleveland. They are $35 each featuring a sit-down prime rib dinner and an open bar and, of course, entertainment throughout the afternoon by the all-star WELW staff plus many others. These annual events bring together a great cross-section of listeners who gather to show their support for the unique programming, lables of 8 or 10 are also available at the Manor, 24111 Tungsten Road in Euclid. Reservations must be made in advance. Vdtmdn ‘foUfa -SINCE 1961- WELW - 1330 AM Simulcasting Daily 3-5 pm / Sat. 12 - 2 (KOLLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44119 TONY PETKOVŠEK • COHOST-JOEY TOMSICK * Featuring-ALICE KUHAR DUKE MARSIC PATTY SLUGA (216) 481-TONY (8669) or KOLLANDER (2JJB) 692-1000 “Be involved, be on the move, and do not give up until the _____________end of your life.” - Leon Štukelj “Frequent Flyers Should Stay on the Move,” Women's Health Advisor, 4/99 Growing Up in Collinwood Kids Games By Joe Glinšek (Continued from last week) Every little boy owned a jack-knife, whether his mother knew it or not. Compared to some of the things We did, this game was relatively tame, but I certainly don’t recommend it to children today. We didn’t play mumbly-peg” in our neighborhood, but this knife game Was quite common. Two kids with small folding knives (or the occasional Eoy Scout model), and a Patch of reasonably dry dirt Were all that was required. A circle about the size of a bicycle wheel was scratched in the dirt, and straddling it, the first player threw the knife down into the circle. To be an “official stick”, the knife jhad to be upright enough to (get a thumb under the blade, jor you lost your turn. If it Was a good “stick,” the blade was drawn in both directions to the edge of the ring, without twisting the blade. The other player aimed at either (section and did the same, drawing the blade both ways (until it hit an intersecting lne' Eventually the circle Would look like a crazy pie cut into odd-size wedges, smaller and smaller. When the largest wedge was no wider than your heel, the Erst to successfully stick the.r knife in this small target was declared the winner, t took a long time, espe-ulaHy s*nce we averaged an official stick” rate of only about one in three. Of course, we also played regular games like 12-inch softball. We never played “hardball” (regulation baseball) because our corner field had houses with many windows within range. None of us could hit a softball far enough to break windows, and you didn’t really need a glove to play - very few kids owned a glove. We seldom had a ball with its original leather cover, ours were always wrapped in layers of black friction tape. We played “touch tackle” football in the cooler months. Since we had no grassy field nor equipment other than a ball, “rough tackle” was only occasionally played on someone’s grass or in the tall weeds of a vacant lot after rains had softened the ground. We also had our “clubhouse” on one of these vacant lots, at least that’s what we called the cave we dug into the clay. Subject to the weather, it was only semi-permanent. When dry, it became anything we imagined, or just a place to hang out. In the winter, it was the fort for snowball fights or a site for “secret meetings.” Imagination was the main ingredient of our “kid games” and we enjoyed them all. Glinšek “grew up Slovenian” in Collinwood, and now lives in Sarasota, Fla. This article is excerpted from a book he hopes to have published. Makethe gas company wonder if you’ve moved. Our Freedom 90 gas furnace is one of the most efficient you can buy. Over 90% efficient-compared to around 65% for most older furnaces. You can shrink your monthly gas bill to a fracUon of its former self. And enjoy greater peace of mind, thanks to the FVeedom 90 s lifetime limited warranty. So see your American-Standard dealer about the Freedom 90. and give your neighborhood meter reader something to wonder about. Buill To A Higher Standard GORJANC 944-9444 * 30170 Blvd- HEATING A Namr For All Seasons' Wickliffe, Oh. 44092 Vour ^/nto ^ Home Equity Credit Line 4.99 % APR INTRODUCTORY RATE FIRST SIX MONTHS 8.50 % APR No closing costs, No application fee, No title cost, No points, No appraisal cost, No annual fee for the first year, Interest may be tax deductible* THEN 1/4% BELOW PRIME RATE LIFE OF THE LINE $10,000+* Let e Cet Started! CALLTOLL FREE 1-877-TOP-RATE OR ONLINE charterone.com CHARTER ONE9 BANK »»rest may be tax deductible (ask your tax advisor) Introductory specials apply to first six months after loan closing. Fully indexed APR (annual percentage rate) applies to your account n ,he seventh month. For the 4.99% introductory rate option, up to 85% of the appraised value, less any outstanding indebtedness, that have a minimum $10,000 draw or balance ansfer at time of funding activation, the APR will be 1/4% below the highest Wall Street Journal Prime for the life of the line, currently 8.50% APR. For the 100% option (up to 100% ol a appraised value, less any outstanding indebtedness) introductory rate of 6.99% APR for the first six months. Starting in the seventh month, rates can vary based on the highest Wall b,reet Journal Prime plus a margin, currently 10.50% APR Rales can increase or decrease, but in no instance exceed 16% APR. Minimum monthly payments of interest only required un,|l maturity. Balloon principal payment at maturity or refinance at lender's option. Annual fee of $50 waived for the first year Property insurance required Lines of Credit available only °n °wner occupied homes (1-4 family) Subject to our underwriting standards, which are available on request, and our properly appraisal Offer good on new of credit relationships only and subject to change without notice Prepayment fee is 1% of the highest outstanding loan balance owed since inception FDIC ^ °f the agreement or $250. whichever is greater, if you cancel the agreement within one year of the date of agreement. APRs effective February 14, 2000. | ^ Lrzr. J Al Markič hosts Big Band Cruise s Al Markič, general manager of radio station WATJ in Chardon, Ohio, is hosting a 7-night Big Band Cruise on Holland America Line’s ship Westerdam, October 28-Nov. 4. This cruise of the Eastern Caribbean will feature the familiar music of Guy Lombardo’s Royal Canadian Orchestra under the direction of Al Pierson. Holland America Line is providing charming gentlemen social hosts for ladies without dance partners. Cabin prices start at $849 per person based on double occupancy. Al Markič has been involved with polka bands and polka music for over 55 years. He was first a banjo and guitar artist, then band leader, and now the radio host of Polka Showcase from 1 to 3 p.m. on Saturdays and Polka Matinee on Sundays from 11 a.m. until 1 p.m. on WATJ in Chardon, Ohio. The Markic-Zagger orchestra played for 13 years not only in the United States, but in Canada, Alaska, Hawaii, Europe, and the Caribbean. The group recorded “Penn-Ohio Unite,” “It’s About Time,” “Hands Across the Border,” and Button Box Special.” In 1984 the group became the Al Markič Band for five years until hand problems caused Markič to retire. Markič is a founding member of the Polkats Social Club and the Cleveland Style Polka Hall of Fame. He was given Man of the Year awards by the Collinwood Slovenian Home, The Fairport Harbor Button Box Club, Dave Wretschko’s Band, Miskulin’s Bar, and the Penn-Ohio Polka Pals. He was given a Lifetime Achiever award by the Cleveland Style Polka Hall of Fame. For a brochure contact Euclid Travel, 22078 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, 1-216-261-1050, 1-800-659-2662 or e-mail at cruise@cruisegiants.com Vicky Vigil is Art Guild Speaker Vicky Vigil, author of the recently published book “Cleveland Cemeteries Stones, Symbols and Stories,” will speak about her writing at the Slovenian National Art Guild’s meeting on Monday, Feb. 21st starting at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, 20713 Recher Avenue in Euclid. Vicky will provide fascinating information about notable gravesites in cemeteries in the Cleveland area, explain how to do gravestone rubbings, and show slides of interesting features. A second volume of her book is in the planning stage and will include St Paul’s Cemetery in Euclid, one of the locations which she will describe in her presentation. Vicky, a Home-School Counselor for the Euclid City Schools, is a genealogist and historian whose work has been featured in many publications. Everyone is welcome and there is no cost. Autographed copies of her book will be available at the meeting. Patricia A. Habat Slovenska Dekle St. Mary ’v Seniors Has an Opening for You St. Mary’s Seniors (Collinwood) are celebrating their 5th Anniversary with Mass on Tuesday, March 7 at 12:30 p.m. in the church. An invitation is extended to people who were or still live in the Collinwood area and vicinity. It is open for membership with no waiting list. It is a way to see and meet neighborhood kids and renew your friendship. Give us a try, the group membership dues are $5 with many benefits. Meetings are held every first Tuesday of the month at 1:30 p.m. in the school cafeteria. —Jennie Schultz _____________________ Vice President L PETER J: KUHAR i | ACCOUNTING SERVICES \ ; INCOME TAX PREPARATION \ ! IN-HOME CONSULTATION I ! PERSONALIZED AND CONVENIENT ! ! (440) 944-1468 ! 29439 Woodway Drive ! Wickliffe, Ohio 44092 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17, 2000 6 t Mlakar’s Walk Down Memory Lane ^ ^ By Ray Mlakar Time out for Ray’s Laff Lines. Overheard at the VFW meeting: I’m so grateful that I still have my health. I don’t think I could stand all those aches and pains if I didn’t. Well, let’s try for number two on the Hit Parade. While out golfing, I hit a bail that sliced into some heavy rough. As I entered the rough area there was a man holding his head. He said, “Your ball hit me. I’m a lawyer and will sue you for $50,000.” I replied, “Didn’t you hear me yell fore?” He said, “I’ll take it.” Well, we are just about through writing about Annunciation School and the Good Sisters. Unfortunately or any way you want to take it, Annunciation School did have two lay women as teachers, Ms. Ann who taught the second grade and th sre •was Ms. Loretta. Wh»t can I say? Ms. Ann was realty nice, easy going, easy to get along with, and she insured that you learned. As for Ms. Loretta, she was just the opposite. I think from day one, way, way, way, back “when” she must have been jilted by a guy and ever since she had a bad outlook on males. She really thought she was the Queen of the Ball. When she got dressed up to go to school, she dressed like she was about to enter some sort of pageant, but I got news for her; she was out-dated in more ways than one. Judging from her face, she spent more time putting on “make-up” than she did putting on her clothes. What can I say to put it in the right perspective? Ms. Loretta, when it came to make-up was a non-professional compared to Tammy Baker. I am sure that there was not a make-up out there that Ms. Loretta did not use (all at the same time). Maybe that is why she never frowned or smiled; she did not want to make an indent in the make-up. One time she said she wanted to see one of my parents; she wanted to talk to one of them about my behavior. “Pa” was the one who went. I don’t know what she told him, but Pa said to me, “She is a wonderful teacher, good looking, too.” What can I say. Pa wore glasses, bifocals at that, and even then his vision was not good. In my estimation, even Phyllis Dillard was better looking than her. Now that I look back on both grade school and high school, it is not a good idea to be taught by a divorced woman or a spinster for you are already one mark down. Somehow I went on from the fourth grade, not that I passed with flying colors, I just think that passing me on was one way she had of getting me out of her sight. Little did she realize it was a blessing for me, too, for how long can one look at someone like Tammy Baker and wish for a good shower with plenty of “Duz” soap. When it came time for graduation, the Sisters had hoped that most of us would go on to a Catholic high school, but unfortunately with two older sisters and myself, it was out of the question with the tuition rates. When one looks back to the rates then and what they are now, it was cheap compared to today. Right here in Parma Hts., Catholic grade school runs two thousand, but then one gets a slight discount. It goes without saying that if I had children, I am afraid I could not afford to send them there, but then one has to take into consideration that none of the schools are being taught by Nuns, but by civilian teachers and they bring down a good hefty salary, but then with today’s generation they have a lot to contend with. Now as I look back, in spite of being the lost lamb on stage, I feel I made a mistake by never thanking the Nuns of St. Joseph who were assigned to Annunciation for all that they taught me, for their patience with me. What can I say? If they are not in God’s promised land, then no one is. Thanks Sisters and you can rest assured that when I enter those Golden Gates, I’m gonna bring an apple for each of you and for Ms. Loretta. I will bring her a book titled, “Everything you wanted to know about males.” I may be late, some 70 years late, but thanks again for the memories. For those of us still around, May the Good Lord Bless and Watch Over all of you.” Good Night, Sister. FOR SALE New Construction in Chesterland; over 5 acres. 4 bedrooms, 4 full baths, 5 car garage, full' walk-out basement, plumbed for bath and kitchen. Call 440-897-HOME (4663). Visit us... Dr. Mirko Vombergar D.D.S. 6551 Wilson Mills Road Mayfield Village, Ohio 44143 Call for your appointment 1-440-473-4746 Office Hours - by appointment only. Saturday and evening hours available. ffv also speak SLOVENIAN! Quickie Banana Cake One box yellow cake mix One cup mashed bananas One cup water One teaspoon baking soda Two whole eggs One quarter cup oil Mix all the above thoroughly together. Grease and flour 13x9 pan. - Bake 30 to 35 minutes depending on oven, at 350 degrees. Cool and frost. X —Emilee Jenko ---------------------------------------------------- Strukle This is an old Slovenian recipe that was usually a! i Lenten meal. The boys all love it, and we girls used to! ! order pizza when Mom made it. Kevin always liked it! ! for his birthday. It’s one of Eddie’s favorites, too. Mom suggests doubling this dough recipe for the! ! filling listed. ! Ingredients: ! Dough: 2 C flour 11 salt 2 T shortening 1 egg 1/3 C + 2 T lukewarm water ! Filling (for a double recipe of dough): Two - 24 oz. cartons of cottage cheese 12 eggs j 15 slices of bread, cubed i 2 T chopped parsley < 1 Vz t salt 1 VzC butter ! Directions: Sift flour and salt. Cut in shortening. Drop egg ini {flour mixture and add water. Mix well. Knead dough! ! until smooth and elastic. Let dough rest about 1 hour,! {covered. Place dough on a floured cloth. Roll and! ! stretch dough until it is about as thin as wax paper. While dough is resting, make filling. Brown the! {bread cubes in butter, add the eggs, and fry until! ! scrambled. Cool, and add to the cottage cheese, parsley! ! and salt. Mix well. Spread filling on 1/3 of dough. Roll jelly-roll! ! fashion. Coil in circle. Drop in salted boiling water.! i Cook covered for 35 minutes. Drain, lift out of pan and! ! serve with buttered bread crumbs. --Kim Ann Kaifesh i I_________ X Our Family Recipes i Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 FLICKINGER TIRE & AUTO COMPLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES & MODELS INCLUDING 4X4’s, LIGHT TRUCKS & MOTOR HOMES COMPUTER ALIGNMENT & BALANCE • SHOCKS • STRUTS C.V. JOINTS ’ RACK & PINION • BRAKES • EXHAUST Mow Frt Tmm-tpm Sal Ttm-Vpm m 731-7100 939 E. SOS St. ^ PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 441Ž3 216 - 732-8077'-Operated by Joe Foster FRANK E. ZUPANČIČ Frank E. Zupančič, 74, of Cleveland, passed away on Wednesday, Feb. 9, 2000. Mr. Zupančič was a member of St. Vitus Lodge No. 25 KSKJ and held the position of Sergeant-at-Arms for many years as well as other offices during his 50+ years of service. He was a regular attendee at Ohio Federation meetings. Mr. Zupančič was also a long-time active member of St. Vitus Holy Name Society and in the 1940s had traveled by train to their national convention in New Orleans. J He was a member of AMLA Lodge Ribnica #12 for 56 years. He belonged to the Catholic Order of Foresters and the St. Clair Pensioners Club. In his youth he worked at Gabriel Shock Absorber Company. Later, he was an office employee of the American Home Publishing Company and often contributed articles for the English section. He frequently wrote under the pen name of Vince Gostilna. He was a life-long member of St. Vitus parish in Cleveland and usually attended the many parish functions. Frank is the son of the ate Mary and Ignatius (Jim); rother of Henry (Mary) and Stan (killed in battle in ^orld War II); uncle of oreen (John) DeSantis, Cheryl (Bob) Balish and C'ndy (Denny) Valencie; a«d great-uncle of seven. Memorial contributions to St. Vitus Church Endowment Fund. Funeral Mass was at 10 a.m. on Monday, Feb. 14 at St. Vitus Church. Interment ln A11 Souls Cemetery. Family received friends at the Dan Cosic Funeral »orne, 17010 Lake Shore "■vd., on Sunday, Feb. 13 from 2-8 p.m. There is no end to everlast-[mg life, - Stephen Majercik In Memory Thanks to Mary C. Jack-son of Willoughby Hills, Ohio who donated $10.00 to the American Home in memory of her wonderful husband John Jackson who passed away on Feb. 26, 1994. MARTIN D. KUMSE Martin D. Kumse, 44, passed away Feb. 5, 2000 in Port Sulphur, LA. Born in Barberton, Ohio, he had lived in the Texas and Louisiana area for the past 20 years, where he worked for Coastal Production Services as a boat captain He attended St. Mary’s Catholic Church in Orange Texas, and was a member of the Mariners Association. Preceded in death by his father, John, he is survived by wife, Penny; step daughter, Rachel; step grandson, Chase; mother, Margaret (nee Slota) of Barberton; brother Rev. John M. Kumse (pastor of St. Mary’s parish in Collinwood); sisters Rebecca Ambrosic of Norton, Ohio, Joyce Kumse of San Diego, and Cindy Zvansky of Barberton. Funeral services were Friday, Feb. 11 at the Hahn-Hostetler Funeral Home in Barberton, Ohio. Mass of Christian Burial at 10 a.m. in Sacred Heart Catholic Church, Barberton, Fr. John M. Kumse, celebrant. Interment in Holy Cross Cemetery. In lieu of flowers, donations to St. Jude society. Eleanor Roosevelt wrote: Many people will walk in and out of your life, but only true friends will leave footprints in your heart. To handle yourself, use your head; to handle others, use your heart. Anger is only one letter short of danger. If someone betrays you once, it is his fault; if he betrays you twice, it is your fault. Great minds discuss ideas; average minds discuss events; small minds discuss people. Thanks to Robin Verbose In Memory Thanks to Anthony Luzar of Cleveland, Ohio who renewed his subscription plus gave an additional $10.00 in memory of his Mom and Dad, Anton and Johanna Luzar. CARST-NAGY 1 Memorials 19425 Waterloo M. 481-2237 “Serving the Slovqpian Community.** Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 V spomin Frank Zupančič 7 The following eulogy was given at the 10 a.m. Mass on Monday, Feb. 14 in St. Vitus Church by Stane Kuhar. “Vera in dediščina.” -Faith and Heritage. These are the words inscribed on the letterheads of St. Vitus Parish stationery. And they are the best words that describe the life and times of Frank Zupančič. To have known Frank was also to have known the Zupančič family members. From mother and father, Mary and Ignatz, to Hank and Stan (his brothers), to Mary (his sister-in-law), and to the current generation of grand nieces, Noreen, Cheryl and Cindy, faith and heritage are and have been the hallmarks of the Zupančič family. Frank’s life can be viewed through his wonderful relatives, to more recent resurgence of Cleveland and closer to home, Frank’s beloved St. Clair neighborhood. In a direct, but beautiful writing style Frank would make you feel and see the one-time farm lands and a lazy creek that passed through the spot where we are sitting. His generation witnessed the change from a small wooden church to the eventual construction of this faith-inspiring brick structure we today call St. Vitus Church. His family, like so many others, made the sacrifices of constructing such a wondrous edifice in the depths of the Depression that rekindled with greater fervor the Catholic faith you and I have been blessed to receive. In our changing times it is our faith that helps us to persevere. The church building is a powerful symbol. But Frank knew it was what that building provided AND enabled us to grow in a spiritual life that was and is even more important. This is what Frank saw as the power of faith. To have it go about our daily lives with a wonderful sense of love, justice, compassion and direction. That is what Frank and his family provided not only to my family, but to other people who were living a desperate life in Displaced Camps at the end of World War II. Frank and his family responded with a sense of charity, justice to (really) strangers with only a strong sense of faith. And in this context if you ask Frank what is love he would tell you: The absence of hate. At times you could also sense his deep sorrow at the loss of his brother, Stan, who gave up his life in the service of his country - the ultimate sacrifice made by so many in distant lands and bodies of water that stretched from Europe to Asia and to the shores of Africa. But he understood that without those sacrifices the fate and future of life as Frank and his family understood it would cease to exist. The horrors that Stan, Hank and many of you here today experienced gave so many others - loved ones and strangers - those most elusive but prize ideals of freedom and liberty - a life of peace and justice. Faith and Heritage. Frank’s love of his Slovenian roots found a special place through his numerous articles in the beloved Ameriška Domovina, especially about the history and development of the St. Clair area. Frank’s faith was more than evident in his active participation of the St. Vitus Holy Name Society, St. Vitus KSKJ Lodge 25, St. Clair Pensioners, and so many other parish and other community events. In his infinite wisdom, God gave us Frank Zupančič as a genuine gesture of His love and hope in mankind. Those who had the opportunity to know Frank have truly been blessed. As we leave the spiritual place Frank often called home at St. Vitus Church, to his final earthly resting site may we commit ourselves to being a people filled with love, compassion, justice and an abundance of faith to one another and our maker. Farewell Frank and may we see one another some day in heaven. Coming Events Anna Strauss Straha Požar Feb. 15, 1905-Nov. 11,1999 Sadly remembering and missing our very long-time neighbor of 43 years on her 95™ birthday. Everyone should know one person as extra exceptional, thoughtful, friendly, happy caring and giving as this beautiful, genuinely proud Slovenian lady. She truly left many loving friends and relatives who will dearly cherish her memory from the old St. Clair, St. Vitus neighborhood to Tracy Avenue in Euclid, and all the way to Ashtabula. Anna made one of the best strudels in the neighborhood. Missing her to the point of tears knowing she is no longer here. Joseph and R. Burya, sons, and all grandchildren whom she treated like her own. Friday, Feb. 18 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland 7:30 -11:30 p.m., featuring AI Nowak. Sunday, Feb. 20 Slovenian School of St. Vitus Benefit Dinner featuring soup, roast pork or roasted chicken from 11 a.m. to 1 p.m. in St. Vitus Auditorium. Adults $10. Friday, Feb. 25 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland 7:30 -11:30 p.m., featuring Bob Kravos. Saturday, Feb. 26 St. Clair Rifle Club hosting dinner dance Lovska Večerja, 6:30 p.m. All welcome. For tickets call 942-4025. Saturday, Feb. 26 Slovenian Sports Club of Chicago hosts Mardi Gras 2000, a Cajun and Zydeco dance party at the Slovenian Cultural Center in Lemont, IL. Doors open 6 p.m. Tickets $12.50 in advance; $15 at door. Further information call Dale Trinko 773/779-1655. Partial benefit for Slovenian Cultural Center. In Memoriam Ludwig Avsec Mary Avsec 12-31-71 2-22-85 In our thoughts and in our prayers today as always; and in our hearts forever. May the Lord bless you and keep you in • His care. Your Loving Families Avsec-Janc-Pestotnik AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17, 2000 8 Credit Union... (Continued from page 1) exist while loans outstanding amount of nearly $120.5 billion. In regards to “common bond” this is generally defined as a group of people sharing some common characteristic or activity with one another, such as employment at the same company, living within a similar geographic area or being associated with one another through a common background. For American Slovenians this could mean being Slovenian by descent or being married to someone who is of Slovenian background. It could also mean having a relative of someone who is of Slovenian background. Or being a member or related to someone who belongs to one or more fraternal benefit societies of Slovenian origin. Or even being a registered parishioner of an American Slovenian parish, etc. (To Be Continued) Many Thanks A big thank you to the Holmes Avenue Pensioners who sent in a check for their roster plus a $70.00 donation to the American Home newspaper. It’s Cool to be Slovenian April 8-15 Slovenian Ski Week at Whistler - Blackcomb, British Columbia, Canada. For details call Ivan Kamin 718 424-2711. Left over Valentine joke Knock, knock. Who’s there? Butcher. Butcher, who? Butcher arms around me. E-mail a better joke to ah@buckeyeweb.com Wanted Live-in aid to help care for elderly gentleman in Slovenian household. Salary, room and board. Beautiful country setting in Char-don, OH. (440)285-3426 Polka Gal Val Brings Heritage Home By Linda Cimperman Cleveland-Style Polka Hall of Fame Award Winner Val “The Polka Gal” Paw-lowski said, “If you want polka music to expand throughout the new millennium, all polka lovers must help to bring their heritage home.” Val’s radio colleague and friend DJ Del Sinchak, President of Youngstown’s Musicians Union and President of Penn-Ohio Polka Pals organization said, “Our polka-loving gal, Val has come home to WKTX 830 AM where her program is heard Saturdays, 7:00 to 11:00 a.m., just preceding my polka show from 11:00 to 1:00 p.m. We invite you to listen to a lot of great music, dedications and Northeastern Ohio and Penn/Ohio news regarding upcoming polka events.” Val’s polka show is appropriately titled, “Bring Your Heritage Home,” because she is striving to inspire all polka loving people to teach their children and grandchildren, at an early age, that polka and waltz music is a respectable part of the culture and tradition of all European nationalities. Just like Val recalls the precious moments with her grandfather who spoke about family traditions of food and great music, as well as his courageous journey to America from his European homeland. Val encourages you to give your family that “special’ gift of heritage. Take responsibility, become polka-involved. Bring your kids to a polka dance. They just might surprise you by wanting to play an instrument and someday maybe win a title of “Best New Polka Band, or maybe “The Polka Grammy.” Remember, young people must be inspired by love, encouraged by support and given the opportunity to know that their voice and contribution can and will make a difference. Only then will the polka musk industry gain sufficient momentum to expand throughout the new millennium. Don’t miss the opportunity to join Val on her bus Saturday, Feb. 26 bound for “The Hall” (located next door to Moose Lodge) a* 272 - 31 St, which is Old Cleveland-Massillon road in Barberton, Ohio, when a “Musical Roast and Polka Dance” for Pa'v" lowski marks the start of her 7th radio year. She gets roasted by Zeke and Charlie and Friends. The Tamburitzan Queen/Libby Fid and The Casuals with music from 7 to 1' p.m. Bus ride, music roast ticket donation and finger foods are $24 per person. For more information about the event, or f°r dedications on Val’s radio show please cad or write Val Pawlowski at (440) 286-1786 of P.O. Box 102 East Claridon, OH 44033. WATJ 1560 AM Home of Veecekp Poems Now You Can Hear Us On Your Computer. Log on to Our Web Page http//www.watj .com W.MAIERwJ1 DOORS UNLIMITED [ Garage door repair and re-J placement. Entrance and [ storm doors. Door openers [ and electrical repairs. ] Call (Slovenian) Walter [ Majer at 216 - 732-7100. [ Emergency pager: 216-I 506-8224. For Rent Modern 3 room apt, next to Slovene Home for Aged, off Neff Rd. - Phone: 216 531-5754 or 440-951-3087. _____________________W House for Sale Euclid - Chardon Hill 1720 E. 230. Brick bungalow. 3 bdrrh, new deck, rec. room, sun room $105,000. (216) 486-7249 Open House Sunday 1-4 Another Albie’s Party On Thursday, Feb. 24 Albie’s Place restaurant is again holding a buffet style dinner featuring Slovenian soup and meats and vegetables plus strudel. February is the month of great men’s birthdays like George Washington Abraham Lincoln, Joe Zelle, and the Koporc’s. But you do not have to be celebrating a birthday or even be Slovenian. Everyone is invited to enjoy a delicious meal at Albie’s Place from 5 to 7 p.m. Location is 26250 Euclid Ave. at the southeast corner of the Euclid medical complex. Reservations are necessary. Call Alberta at (216) 289-0836. Goulash By Marien Kaifesh Originally given to me by my mother as it is made in Slovenia: Ingredients: One lean piece of beef cut in cubes 3-4 med. onions Caraway seeds to taste 2 Tbs. oil Vi can tomato paste 2 Tbs. paprika Pepper to taste 1 Vi cup water other seasonings to taste 2 cloves garlic Directions: Cook onions in oil until done, but not golden. Keep stirring and add paprika and beef until browned. Add 1V2 cup water and rest of the seasonings. Simmer one hour and add tomato paste and simmer one hour longer. —Kim Ann Kaifesh Our Family Recipes Drive in - or Walk In BRONKCYS Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=» We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer NOTICE TO CONTRACTORS "Accessible Entrance Addition" The Slovenian National Home, on St. Clair Avenue in Cleveland, is planning a handicap accessible addition and renovation to the existing auditorium building. The work will include a 380 square foot masonry addition containing a lobby, wheelchair lift and stair. Construction Documents are currently being prepared for bidding and City of Cleveland Plan Review. General Contractors interested in bidding on this project should submit three copies of a “Statement of Contractor Qualifications” to Geraldine Hopkins, Secretary, Slovenian National Home, 6409 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 by 5:00 p.m. on February 25th, previous experience completing similar projects. The statement should also include recent client, trade, bank, and surely references. Yield 180 Days Annuities/IRA/ROTH Received January 1,2000 or Later Minimum Deposit $300 Per Year 7.25% for 1 Year 6.5% for 2 Years Call your local KSKJ representative or 1-800-940-8780 for more information Rates Valid 1-1-2000 until further notice FOR Freedom AND Justice ¥ Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (DSPS 024100) Thursday, February 17, 2000 - Vesti iz Slovenije - Še o združevanju SLS in SKD - Vsaka stranka vztraja pri dosedanjih stališčih Včeraj popoldne se je sestal enajstčlanski izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov in razpravljal še enkrat o nastali situaciji v procesu združevanja SKD s SLS. Ob tem poročanju še ni poročila o izidu tega sestanka, pred njim pa ni kazalo, da bo kaj dosti pozitivnega doseženo. To zato, ker je v torek potekel rok, do katerega naj bi se SLS opredelila do prenehanja koalicijske pogodbe z LDS in svojega izstopa iz vlade ter do koalicije Slovenije, poroča včerajšnji Delo fax (Mateja Babič). Najnovejši razplet se je pričel 28. januar-ja, ko je stranka SKD po seji svojega izvršilnega odbora pozvala SLS, naj se vendarle dokončno opredeli v zvezi z združitvijo obeh strank. Tri dni zatem je sestal glavni odbor SLS. Ta je sklenil, da je za SLS sicer zelo veliko do združitve strank, da pa pred združitvijo ne namerava izstopiti iz vlade, kot razlog pa izjavila, da bi takšno dejanje “destabiliziralo Slovenijo, škodilo državi, pa tudi združeni stranki pred letošnjimi volitvami”. Do torkovega od SKD postavljenega roka za premislek se pri SLS ni nič spremenilo, prav tako ne pri SKD. Slednja stranka ni pripravljena pod nobenim pogojem vstopiti v sedanjo vladno koalicijo - to je pač predlagala ravno SLS - in ta odklon utemeljuje z mnenjem, da je za tak korak časovno, glede na prihajajoče volitve, prepozno. Za SLS je dodatno težavo povzročila sklenitev koalicije med SKD in Socialdemokratsko stranko. Kot zaključuje v svojem včerajšnjem poročilu novinarka Babičeva, “je za SLS zlasti nesprejemljivo stališče SKD, da bi po združitvi prenehala veljati koalicijska pogodba med LDS in SLS, ne pa tudi pogodba, sklenjena med SKD in SDS. Po sporazumu o koaliciji Slovenija naj bi združena stranka, torej tudi SLS, celo samoumnevno postala njena članica”. Glede volitvene “koalicije Slovenija” pa je v pripravi strateški svet, v katerem bodo sodelovali najbolj izstopajoči člani strank SDS in SKD. Kot kaže, bodo člani imenovani in pristojnosti sveta določeni v naslednjem tednu. Nič novega o zdravstvenem stanju mariborskega škofa Krambergerja V zadnjih dneh ni na razpolago nobenih novih poročilu o poteku zdravljenja mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Ernest Petrič in Mihaela Logar ostajata na svojih položajih, ne pa Franco Juri Dimitrij Rupel, novi zunanji minister, je sprejel po protokolu ponujeni odstop državnega sekretarja v svojem ministrstvu Franca Jurija, ne pa odstopov Ernesta Petrič, ki bo aprila nastopil mesto veleposlanika Slovenije pri Združenih narodih, in Mihaele Logar, ki bo ostala državna sekretarka in zadolžene za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V domovino se vrnilo samo 80 družin Po podatkih Slovenske izseljenske matice se je po osamosvojitvi leta 1990 v Slovenijo vrnilo samo 80 družin. Mnenje strokovnjakov je, da ni pričakovati množičnega vračanja Slovencev iz ZDA, Kanade in Avstralije, največ zanimanja je pri tistih, ki živijo v delih bivše Jugoslavije. PODELITEV LETOŠNJIH PREŠERNOVIH NAGRAD - Dne 8. februarja je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesnost, na kateri so bile podeljene letošnje Prešernove nagrade zaslužnim kulturnikom. Glavni nagradi sta prejeli slikar Marko Rupnik za poslikavo v mozaiku kapele Redemptoris mater v Vatikanu, in Svetlana Makarovič za pesniški opus. P. Rupnik je izjemno priznanje dostojno sprejel, Makarovičeva je pa počakala na podelitveno slovesnost, da je mogla nagrado “v celoti” zavrniti. Iz Clevelanda in okolice Kosilo Slovenske šole— To nedeljo vas vabi na svoje letno kosilo Slovenska šola pri sv. Vidu. Kosilo bo v šolskem avditoriju, postrežba bo od 11. dop. do 1. pop. Pred kosilom ste vabljeni tudi na mladinsko sv. mašo, ki se bo pričela ob 10.30. Cena kosilu je $10, za otroke po $5, nakaznice dobite pri vhodu v dvorano. Maša za dr. V. Meršola— To nedeljo dop. ob lOh bo v cerkvi Marije Vnebo-vzete maša v spomin dr. Valentina Meršola. Vabljeni so vsi, posebno tisti, ki so bili kot civilni ljudje v taborišču in na posredovanje dr. Meršola niso bili vrnjeni. Čitalnica ima sejo— Slovenska Čitalnica, ki je v SND na St. Clairju, sporoča, da bo imela letno sejo v nedeljo, 27. febr., ob 2h pop., v svojih prostorih. Člani in prijatelji vabljeni. Novi grobovi Frank E. Zupančič Dne 9. februarja je nenadno na svojem domu na Bonna Avenue v naselbini St. Clair umrl 74 let stari Frank E. Zupančič, do nedavnega uslužbenec v pisar-, ni AD in pisec številnih člankov v angleškem delu, rojen v Clevelandu, sin že pok. Mary in Jamesa Zupančič, brat Henryja in v 2. svetovni vojni ubitega Stanleya, stric Noreen DeSantis, Cheryl Balish in Cindy Valencie, 7-krat pra-stric, član KSKJ št. 25, ADZ in nekaj drugih organizacij, faran pri sv. Vidu od rojstva do smrti. Pogreb je bil 14. februarja v oskrbi Cosicevega zavoda na Lake Shore Blvd. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Priporočeni so darovi v pokojnikov spomin St. Vitus Church Endowment Fund, 6019 Glass Ave., Cleveland, O. 44103. Frank Chesnik V starosti 71 let je umrl Frank Chesnik iz Eastlaka, mož Blanche, roj. Popp, 4-krat stric, 7-krat prastric, brat že pok. Mary Repar, veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot električar pri TRW v Euclidu do svoje upokojitve pred leti. Pogreb je bil privaten, družinski. Edward L. Jarc ml. Dne 11. februarja je umrl Edward L. Jarc ml., (dalje na str. 16) Gradivo ohranjajmo— To soboto dop. ob 10. se bo pričel seminar v prostorih Slov. delavskega doma na Waterloo Rd., na katerem bosta prirediteljici Cecilija Dolgan in Florence Unetich govorili o potrebi za ohranjanje dokumentacije o zgodovini naše skupnosti. Lani sta se namreč udeležili seminarja v Sloveniji, na katerem so slovenski arhivarji pojasnili, kakšno gradivo je treba ohraniti, kako, kje itd. Brez ohranjene dokumentacije ne bo mogoče pisati zgodovine slovenske prisotnosti v Clevelandu in ZDA. Če se zanimate, ste prav lepo vabljeni, da pridete, poslušate, in se tudi udeležite razprave s svojimi vprašanji, mnenjem, itd. Pristavski upokojenci— Klub upokojencev Slovenske pristave ima svoj mesečni sestanek v sredo, 23. februarja, ob 1.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani lepo vabljeni. Seja— Klub upokojencev v Nev-burgu-Maple Hts. ima sejo v sredo, 23. febr., ob 12. uri opoldne, v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. Članstvo lepo vabljeno. V vašo vednost— Tisti, ki bi radi po telefonu govorili z urednikom slov. dela, naj uporabljajo številko v pisarni oz. 216-431-0628, in zanj vprašajo. Redko se namreč nahaja v sobi, v kateri je naš tel. in fax (216-361-4088). Tudi preko e-maila— V angleškem delu AD ponavlja lastnik e-mail naslov lista. Možno je pošiljati po tem naslovu tudi dopise in krajše vesti za slovenski del. Le v angleščini omenite, da je dopis za slovenski del. Naslov je: ah@buckeyeweb.com V tiskovni sklad— Klub upokojencev na Holmes Avenue je poklonil S70 v podporo našemu listu. Po $20 so pa darovali sledeči dobrotniki: g.ga. Rudi Kolarič, Willoughby Hills, O.; Gabrielle Ger-mek, Mentor, O.; Frances Ritz, St. Michael, Pa.; g. Charles Bizilj, Bloomfield, Conn. Hvala vsem za njih naklonjenost. Spominski dar— Ga. Paula Pustotnik, Geneva, Ohio, je darovala $10 v podporo listu, v spomin moža. Hvala lepa. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA In Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 6 Thursday, February 17, 2000 Dr. HUBERT POŽARNIK Psiholog razmišlja Ne tvegajmo brez potrebe Življenje je neizbežno polno tveganj in nevarnosti. Nekateri ljudje pa sami od sebe, pogosto in brez potrebe oziroma koristi za kogarkoli izzivajo usodo. Še več. V tem celo uživajo in jih zato nobena stvar ne izmodri. Poglejmo samo nekatere voznike avtomobilov. Čeprav imajo za seboj že več nesreč, še naprej ne spoštujejo osnovnih prometnih in varnostnih pravil, s čimer resno ogrožajo tudi druge udeležence v prometu. Psihologi so skrbno proučili značaj in motive ljudi, ki so nagnjeni k neprevidnosti. Ugotovili so, da najdemo pri njih zlasti naslednje osebne značilnosti: - Mnogi neprevidni ljudje imajo globoke podzavestne občutke manjvrednosti. Bežati jim skušajo tako, da jih obrnejo v njihovo nasprotje. Lep primer so spet avtomobilisti in motoristi, ki divjajo po cestah in pri tem uživajo v mislih, da so najboljši, najbolj spretni in neskončnega občudovanja vredni vozniki, medtem ko so vsi drugi plašne in nesposobne reve. - Neprevidni ljudje težko prenašajo življenjske obremenitve, prikrajšanost in razočaranje. Zato jih pogosto popade taka notranja napetost in zalije tolikšna agresija, da ju morajo nekako sprostiti. - Neprevidni ljudje se nagibajo k neresnosti in neodgovornosti. Zato nimajo nobenih pravih življenjskih načrtov, ampak živijo na površini, samo danes ali od danes na jutri. Resnici na ljubo je treba povedati, da ne kaže biti niti pretirano previden človek. Za te ljudi je namreč značilno, da so črnogledi, zato vidijo povsod nevarnosti, ki jih povrh še precenjujejo. Posledica je znana: ker živijo v stalnem strahu in vsako stvar previdno in skrbno tehtajo ter načrtujejo, živijo enolično, togo, brez pravega poleta in se le maločesa lotijo. Zato praviloma dosežejo v življenju manj, kot so dejansko sposobni. Kot povsod v življenju je potemtakem tudi na tem področju potrebna prava mera. “Strokovnjaki svetujejo neprevidnim ljudem naslednje: 1. - Vprašajte se, čemu ste neprevidni. 2. - Zavedajte se, da je potreba po tveganju bolj nenaravna kot potreba po varnosti. 3. - Imejte pred očmi, da niste odgovorni le sebi, ampak tudi drugim ljudem. 4. - Otresite se misli, da je previdnost znamenje strahopetnosti ali nesposobnosti. 5. - Pred vsakim resnim tveganjem se spomnite, da ima neprevidno vedenje praviloma mnoge hujše posledice kot previdno. 6. - Trudite se prilagoditi svoje vedenje vsakokratnim okoliščinam. To boste laže dosegli, če boste v sebi uravnovešeni in umirjeni. (dalje na str. 12) Maškare Slovenski kulturni center, Lemont pri Liliji CLEVELAND, O. - Res je, da je letošnji predpust eden najdaljših, še zadnji zimskih praznikov. Pust se pa z naglico približuje. Stara navada je, da društvo Lilija ta praznik dostojno praznuje. Eden izmed namenov Lilije je prav ohranjanje starih navad in prav zato tudi letos pripravlja pustno praznovanje, in to na pustno soboto, ki je letos 4. marca. Kot običajno je praznovanje združeno z “nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Lilijaši nas prav vse prijazno vabijo, da se jim pridružimo in, če se le da, namaskirani, saj imajo maškare prost vstop in najboljše bodo tudi nagrajene. Pa tudi v “civilu” vas bomo gostoljubno sprejeli. Seveda je to večer, ko vsakega, naj bo star ali mlad, srbijo pete in temu se bomo prav lahko odpo-mogli, ko se bomo zavrteli ob zvokih orkestra “Veseli godci”. Lepa priložnost bo ta večer tudi, da bomo s prijatelji in znanci pokramljali o dobrih starih časih. Poskrbljene pa bodo tudi vse dobrote, za lačne in žejne pač, ki so v zvezi s tem praznovanjem nujno prisotne. Če vam še niso ponudili vstopnic za ta prijeten večer - sobota, 4. marca v Slovenskem narodnem domu na Holmes Avenue lahko pokličete Srečka Ga-serja na 216-381-2602 in jih boste dobili. V imenu Lilij ašev prav lepo povabljeni in dobrodošli! France Ancel Letos pomembne obletnice Leta 2000 bodo v Sloveniji tudi obletnice dogodkov, ki so v preteklosti zaznamovali slovenski narod in vplivali na njegov razvoj. Dne 10. oktobra 2000 bo minilo 80 let od plebiscita na Koroškem, prav tako pa bo 12. novembra minilo 80 let od podpisa Rapalske pogodbe, s katero so Goriška, del Notranjske, Trst in Istra pripadli Italiji. Dne 26. novembra bo minilo 200 let od rojstva škofa Antona Martina Slomška. Nadalje bo 8. junija minilo 450 let od izida prvih slovenskih knjig. Abecednika in Katekizma. Praznovana bo 200-letnica rojstva Franceta Prešerna, sicer pa je slovenska vlada leto 2000 razglasila za Prešernovo leto in leto kulture. Novi glas, 20. jan. 2000 Samostojna razstava Gašperja Jemca in Kulturni dan Slovenije V soboto, 5. februarja, je bila v Slovenskem kulturnem centru v Lemontu otvoritev likovne razstave mladega umetnika iz Slovenije Gašperja Jemca. Njegova velika, sodobna dela so zelo učinkovita na naših stenah. Razstava bo trajala vse do 23. marca. Gašper Jemec je študiral na Likovni akademiji v Ljubljani. Pred letom je prišel v ZDA kot štipendist za nadaljevanje študija umetnosti na Indiana Univerzi v Pennsylva-niji in nato v San Franciscu. Trenutno ima trimesečno štipendijo od slovenske vlade za ustvarjanje v ateljeju v New Yorku. V letih 1997, 1998 in 1999 je razstavljal na skupinski razstavi na Japonskem in tam prejel nagrado za svoje delo. Sodeloval je še v skupinskih razstavah v Mestni galeriji v Ljubljani ter še drugje po Sloveniji. Veseli nas, da smo osebno spoznali umetnika in njegova dela. Gotovo ima pred sabo uspešno ustvarjalno kariero. Želimo mu veliko nadaljnjega uspeha! Otvoritev rastave je bila povezana s praznovanjem Kulturnega dne Slovenije v SKC. Priredil ga je g. Tone Gogala, konzul Republike Slovenije v Clevelandu. Hvala! Erika M. Bajuk Slovenski kulturni center v Lemontu, 5. februarja 2000: Med praznovanjem Slovenskega kulturnega dne in odprtje razstave Gašperja Jemca. Na foto od leve: Brian in Tina Ruda, Ana Hozjan, slovenski konzul v Clevelandu Anton Gogala, umetnik Gašper Jemec. Obešanje največje slike v razstavi, “Noetova barka”, 1999. Od leve: Gašper Jemec, Jaka Praprotnik, Tone Bajuk. Prevoz iz New Yorka v Lemont. Izkladapje umetniških del. Na fotografyi umetnik Gašper Jemec. 4. febr. 2000. ARHIVI, ZIDOVI, STREHE Papirji v spopadu z nomadsko usodo, prostorsko stisko in brezbrižnostjo ALENKA POHAR Malo po osamosvojitvi se je sredi Slovenije znašla nenavadna ustanova Studia slovenica. To je velika zbirka, ki ne ustreza predpisanim standardom, saj je tako knjižnica kot arhiv, fotodokumentacija in muzejska zbirka, kolekcija umetniških izdelkov in kuriozi-tet, pa tudi raziskovalni center. Skupni imenovalec je slovenstvo po svetu, motiv za zibranje pa visoka stopnja osveščenosti za kulturno dediščino, združena z izjemno požrtvovalnostjo in delavnostjo. Zbirka je zasebna. Njena streha je začasna, podnajemniški rok se ji izteče čez slabi dve leti. (Ur. AD: V novinarki Alenki Puhar je dr. Janez Arnež odkril osebo, ki je pripravljena ponovno poročati, in to pozitivno, o njegovem delu in Študiji Sloveni-ci. Pričujoči dopis je izšel v tedenski rubriki Dela “Znanost” 2. februarja in je ponatisnjen v celoti skupaj s fotografijo.) Ko govorimo o zbiranju in spravljanju knjig, časopisja in temu podobnih papirjev, govorimo samo navidezno o preprostih, gladko tekočih in utečenih stvareh. Na eni strani imamo sorazmerno jasen sistem: Ustanove, katerih naloga je zbirati papirnato gradivo, do-bivajo ponudbe, potem pa kupujejo, nekatere celo zastonj dobivajo, kar jim gre; gradivo se tudi zamenjuje, podarja in sprejema v dar. A ves potek je bolj * ali manj vezan na zakone in predpise, v skladu s tem tudi financiran in pokrit. Ustanova Studia slovenica, ki je nastala pred dobrimi štiridesetimi leti v New Yorku, pa nima nobenega zakonskega pokrova. Nastala je na zasebno pobudo prgišča ljudi, ki se jim je zdelo “nerazumljivo, da tisti, ki žrtvujejo in ki so žrtvovali svoj čas, delo in del svojih dohodkov za pisanje, tiskanje in razpošiljanje teh v tujini izišlih del, tako malo ali nič ne skrbe, da bi bili sadovi njihovih prizadevanj ohranjeni,” kot se je izrazil dr. Janez Arnež, ki vodi Studia slovenica, v svoji knjigi Slovenski tisk v ZDA in Kanadi 1940-1997. Toda Arnežev očitek se ne ustavi tu: “Prav tako so pa tudi slovenske kulturne ustanove v matični Sloveniji v preteklosti pozabile na svoje poslanstvo in pokazale zaznavno mero brezbrižnosti do teh besednih spomenikov slovenstva v tujini. Konec koncev je slovenska beseda tista identifikacijska oznaka, ki resnično opredeli narodno skupnost. Zato, dokler hočemo še biti Slovenci, moramo biti zvesti svoji besedi, jo braniti in jo tudi v pisni obliki negovati ter jo spoštljivo hraniti.” Zbirali so “navlako” ob selitvah Na podlagi prizadevanj starejših zbiralcev slovenskega tiska, kot so Ivan Molek, Matija Pogorelec in Erazem Gorše, je druga, povojna generacija emigrantov razširila zbirateljsko delo. Razpredli so informacijsko mrežo, ki je ugotavljala, kdo utegne kaj imeti, se trudila., da bi to pridobila, zamenjala, rešila. Predvsem se je obračala na ljudi, ki so izvrševali oporoke, opravljali zapuščine ali pa le pospravljali “navlako” ob selitvah. Kako dramatične so bile včasih te zgodbe, osvetljuje vrsta vinjet, ki jih je v svoji zadnji knjigi, Slovenski tisk v begunskih taboriščih v Avstriji objavil dr. Arnež. Denimo: “Slavist prof. Janez Sever je svoje begunstvo v Avstriji (1945-1949) preživljal v taboriščih Vetrinje, Št. Vid na Glini, Bistrica na Dravi in Spittal ... Uvidel pa je tudi potrebo nekake mini taboriščne nacionalke, knjižnice, ki bi zbirala vse rokopisno in razmnoženo taboriščno gradivo, da bi ga ohranila za bodočnost. Zavedal se je, da je za dosego tega cilja potrebno organizirano in sistematično delo in da sam vsega ne bo mogel izvršiti. Na srečo se je že v vetrinjskem taborišču srečal in seznanil z Zdravkom Novakom. Novak je smisel za zbiranje in hranjenje gradiva prinesel že s seboj iz Slovenije. Tako sta se našla dva, ki sta si bila edina v tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi ohranili slovenske taboriščne publikacije za zgodovino. Vneto sta si prizadevala zbrati s pomočjo občasnih sodelavcev prav vse tiske in jih začasno ali za stalno shraniti nekje v Avstriji. Bila pa sta tudi prepričana, da bi prej ali slej vse to gradivo moralo priti v osrednjo narodno knjižnico v Sloveniji. Na splošno škodo sta našla premalo razumevanje pri beguncih in tudi pri koroških Slovencih, da bi njun načrt mogel priti do uspešnega in zadovoljivega konca.” Najbolj vestni ljudje so iz begunskih taborišč odnesli svoje papirnato bogastvo, to je uborne in prav zato toliko bolj dragocene ciklostirane liste. A vse to je bilo tudi poslej v večni te težave,” piše Arnež. “Župnik Roman Malavašič je shranil ves slovenski arhiv taborišča Liechtenstein pri Judenburgu, vključno kartoteko in dva lepo izrezljana kipa (Sv. Jožef in Mati božja), v zaboj in odnesel v župnišče v Trofai-ach. Tamošnji župnik je bil zelo prijazen in Slovencem naklonjen. Zato je tudi ustregel njegovi prošnji in arhiv shranil. Ko pa je prišel nov župnik je ves ta arhiv zavrgel. K sreči je župnik Malavašič svoj izvod dnevnega časopisa Dom ob Muri, ki ga je v taborišču Liechtenstein urejeval in izdajal, vzel s seboj, ko je odšel v ZDA. Na dan njegovega pogreba (1978) ga je v župnišču v Jolietu rešil - ko so ze odnašali pokojnikove zasebne stvari - pater Fortuna! Zorman in ga spravil pri sebi v frančiškanskem samostanu v Lemontu. Pozneje ga je podaril inštitutu Studia slovenica.” Tovrstno gradivo ni smelo v SFRJ Vendar slovenskih zbirk ni uničevala samo nebriž-nost, združena z lenobo, ki se poloti ljudi, kadar česa ne razumejo in kadar bi radi čim prej in s čim manj truda prišli do prostora. Ko gre za papirje, ki so bili delo emigrantov - v nasprotju z izseljenci -je pač treba dodati, da jim je stregla po življenju tudi zlovolja matičnih Slovencev, oziroma tistih, ki so v imenu režima krojili “naš“ odnos do emigracije. “Tovrstno gradivo,” piše Arnež, “ni smelo v SFRJ, če pa se je jugoslovanski meji opogumilo približati, je bilo zaplenjeno in verjetno uničeno. Dokaz nam nudi sledeč primer, ki pa seveda ni bil osamljen. Ko se je prof. dr. Kajetan Gantar st. januarja 1947 vrnil iz Spittala v FLRJ in je s seboj nosil taboriščne tiske, ki jih je skrbno zbiral v prejšnjih dveh letih, mu je UDBA/OZNA vse to gradivo takoj zaplenila, še predno je prišel na svoj dom v Ljubljano.” Toda emigranti niso samo ustvarjali gradiva in se trudili, da bi ga ohranili. Ker so takoj po begu iz domovine vzpostavili šole in ker jim je za pouk manjkalo učbenikov in učnih pripomočkov, so z veliko prizadevnostjo iskali vse, kar bi jim lahko prišlo prav. Marsikaj so našli v Avstriji, med kupi knjig, ki so jih pred tem zaplenili nacisti, pa v župniščih ali na domovih koroških Slovencev. Sem in tja so se našli fantje, ki so se odpravili čez Karavanke, da bi poiskali kaj nujnega, v taboriščih za razseljene osebe nedosegljivega. S tem so občasno opravili izjemno pomembno delo. Takoj po vojni so namreč v Jugoslaviji množično uničevali knjige, tudi učbenike iz prejšnjega režima. V taboriščih v Avstriji in Italiji, ter kasneje v zbirkah tistih ljudi, ki so se zavedali pomena zdelanih, na pogled docela neuglednih del -denimo starih zemljepisnih atlasov ali latinskih prepa-racij - se je ohranilo nekaj del, za katerimi bi se sicer zgubila sled. Dr. Janez Arnež je z leti zbral približno 60 ton gradiva - knjig, časopisov, revij, rokopisov, not, skic, korespondenc, dnevnikov, spominskih albumov ipd. -ter jih leta 1991, ko se mu je zazdelo, da se Slo- (dalje na sir. 14) nevarnosti. “Naj en primer ponazori Marija in Janez Arnež med svojimi knjigami in dokumenti Iz knjige dr. Matjaža Klemenčiča “Jurij Trunk in Združenimi državami Amerike” Jurij M. Trunk in koroški plebiscit Pripravil Janko Kulmesch (Trunkovi citati (v kurzivu) so iz njegove knjige “Spomini", ki je leta 1950 izšla pri celjski Mohorjevi.) - II. del - Trunk je Borovlje zapustil 26. okrobra 1920. (...) Odšel (je) na dom v Bače, kjer je nameraval ... pomagati župniku Ogrisu iz Loč in oskrbovati župnijo Peč-nica. ... Vendar pa je imel tu težave z nemškutarji, ki so se ga želeli znebiti. ... Ko pa je nekega dne šel skupaj z bratom v Šteben na obisk k dr. Lučovniku, so ga ... obtožili organizacije političnih shodov. Zaradi tega ga je že čez nekaj dni v Bačah obiskal sam okrajni glavar Fabrizzi iz Beljaka, 10. decembra pa je nato dobil občinski odlok, v katerem je, kot se spominja Trunk, pisalo: Na predlog domovinskega sveta v Latschach ste po paragrafu .. 5 tem spodeni iz občine, ker imate politične shode po hišah ... in v treh dneh morate ta kraj zapustiti. Johann Wiellitsch, župan. Čeprav se je Trunk zoper omenjeni odlok pritožil, je moral zapustiti Bače, Med razmišljanjem, kam naj se odpravi, je dobil škofovo pismo. Tako je odšel v Celovec, zaradi česar so ga nekateri označili kot izdajalca. Ker je bil Trunk član plebiscitne komisije, ga s Koroške niso mogli kar tako pregnati, hkrati pa ni mogel dobiti službe, čeprav veliko župnij ni imelo svojega župnika, ker jih je veliko zapustilo Koroško. Zato mu je škof predlagal, naj se upokoji. Trunk in njegov nasvet upošteval in ... bil v 51. letu starosti oz. 26 let po posvetitvi v duhovnika tudi upokojen. (...) O dogajanjih na Koroškem v času svoje upokojitve je Trunk zapisal: ... Na političnem področju se po glasovanju med Slovenci nihče ni zganil. Saj so bile razmere tudi obupne. Ali naj vse pustimo? Naj gremo med žive mrtvece? Nemški krščanski socialisti so bili v strahu. Nisem se imel za pristojno osebnost, a nekdo se mora zganiti. Krščanske socialiste sem dobro poznal. Njih glasilo “Karnt-ner Tageblatt” je pisalo med plebiscitom odurneje od “Freie Stimmen”. Ker je pretila nevarnost, so skušali pridobiti še zveste Slovence. (...) Šlo jim je za drugi mandat v “National-rat". ... Poudarjali so ... , da morejo Slovenci le v o-kviru krščansko socialnega programa kaj doseči, ker oni bodo naše “pravične" zahteve podpirali. Ako nastopimo sami, bodo stranke padle po nas. Pisal sem nekaterim duhovnikom, da vsaj spati ne smemo. Stvar je dobila drugo lice. H krščanskim socialistom so začeli prihajati kmetje iz okolice, iz Radiš, z Otoka s prošnjo, naj pričnejo s političnim delom. Imeli so tudi shode in začeli so organizirati svojo nemško stranko. Zapazil sem pa veliko nevarnost. Voditelji na slovenski strani so prej ali slej le duhovniki. Proti “krščanski" stranki ne bodo mogli nastopiti, torej pridemo lahko iz dežja pod kap. Tu bo treba ... takoj pričeti, posebno ker so krščanski socialisti že iskali urednika in nameravali izdajati slovenski list, ki bi se pač ne razlikoval od “Koroške Domovine", samo da bi bil “krščanski", morda nam v marsičem še bolj nevaren. Kaj naj storim? Kam naj se obrnem? (...) Ostane le ena oseba: Monsignor Podgorci ... Usedeva (se) (s Podgorcem - op. MJatjaž Klemenčič), ko nama preti nova nevarnost od nemške socialne strani in pregledava položaj. V glavnem se zediniva, sestaviva nekak načrt. Krščanski sociaci, škof, nas silijo, naj pokažemo barvo. Imamo skupno sejo. Nemci povejo svoje mnenje. “Zdaj povejta vidva!" Prosim Podgorca, naj on najprej govori, ker sem bil sam radovoljen glede njegovetga stališča. ... Kako se začudim, ko po nekaj “Entgleisungen”, kakor pravi Nemec, postavi kot glavno, temeljno točko: Slovenci morajo nastopiti samostojno, kot lastna stranka, o taktičnem postopku se pa lahko skupaj zmenimo! Tega niti jaz nisem pričakoval, še manj seve krščanski Nemci! Nismo se mogli zediiniti, ker so nas hoteli “vpreči", kakor so pokazali dogodki prihodnjih dni. Umevno, da je bil predvsem škof za to, da se naslonimo na krščanske socialiste, še več da se z njimi spojimo. Večkrat sem mu dokazoval, da ne gre, da nikakor ne kaže in bi to ne bilo v prid krščanskih Nemcev samih. Ni se hotel prepričati, a vsaj toliko sem dosegel, da niso začeli z lastnim listom. Pa je sledil hud nastop. Krščanski socialisti so se začeli na slovenski strani organizirati. Svaril sem škofa, ker bi to moglo mnogo sedanjih Slovencev odbiti, ki bi potem niti v taktičnem ravnanju ne hoteli iti z njimi. Ni mi verjel, doker se pozneje 'sam ni prepričal, da sem prav sodil. Na Radišah so ustanovili “Christlich Bauernbund” in pristopilo je 146 članov. To je Nemcem zmešalo glave. Škof me pokliče. Pri njem je bil vodja krščanske socialne stranke, dr. Reinprecht, drugače dober človek. “To je naša najmočnejša skupina! Nikjer nimamo v enem kraju toliko članov kakor v Radišah!" Sklepali so namreč tako: Slovenski udje bi bili za našo blagajno krepka pomoč. Škof me vpraša, če hočemo z njimi (Nemci) iti, se fuzirati (sic!) z njimi. Odločno pravim, da pod nobenim pogojem! Škof se silno razburi, prav tako dr. Reinprecht, ki končno izjavi, da pojdejo preko nas, da bodo torej nadalje organizirali. “Izvolite,” pravim, “a bojim se, da ne bo stalnega uspeha. Odvrnili si boste Sloven- V BLA G SPOMIN Obletnica smrti naših staršev ROSE VATOVEC JOHN VATOVEC 5. marec 1986 (roj. Kozane) 17. februar 1970 Predraga mama in oče, V spominih ljubečih in hvaležnih pri nas ostaneta zdaj in za večno. Cleveland, Ohio sin JOHN z družino hči ROSE Ne tvegajmo brez potrebe (nadaljevanje s str. 10) 7. - Živali imajo bolj razvit varovalni instinkt kot človek. Zato morate, če se le da, že vnaprej razumsko presoditi, katere okoliščine so nevarne, kakšno vedenje zahtevajo in kakšen smisel ima, klicati nase nesrečo. Z drugimi besedami: nikoli se ne zanašajte slepo na srečo in nikar se ne prepričujte, da se vam ne more zgoditi, kar se dogaja drugim. 8. - Bodite bolj samokritični. S tem boste bolje prilagodili svoje ravnanje svojim možnostim in sposobnostim. 9. - Poskusite se dokazovati na druge, bolj ustvarjalne načine. 10. - Naučite se ceniti svoje zdravje in življenje. NAŠA DRUŽINA Mesečna priloga tednika Družina Februar 2000 ce še tam, kjer bi kazalo, da bi z vami nastopali." Dogodki pričajo, da sem pravilno sodil. Organizacija je popolnoma odrekla. Na Radišah so dobili TRI glasove, nekaj več na Otoku. Fiasko je bil na vseh koncih in krajih in škof ... mi je pozneje sam priznal: "Nikdar bi si ne mislil, da bo tako šlo”. Slovenci so pa pisali, da sem postal nemškutar, drugi Feinigg, ... da “sem Koroške Slovence škofu prodal” in ne vem kaj še vse. Škof sam bi me bil pa kmalu vrgel iz palače.... Po teh dogodkih sta Valentin Podgorc in Jurij Trunk v začetku leta 1921 pričela z izdajanjem lista Glas pravice. Le-ta je po mnenju pokojnega slovenskega zgodovinarja dr. Toneta Zorna pomenil prvi poskus obnove slovenske politične organiziranosti na Koroškem po plebiscitu. (...) Svetovnonazorsko je bil Glas pravice blizu krščan- V BLAG SPOMIN ob sedmi obletnici smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica PAVEL ŽAKELJ Umrl je 17. februarja 1993 V miru božjem Ti počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj v ljubezni božji vekomaj. Žalujoči: Marija - žena Otroci - Ani Žitko, Pavle, Stanko, Tone, Janko in Vinko z družinami ter ostalo sorodstvo sko-socialni stranki, vendarle ne tako, da bi popustil njenim prizadevanjem ter vodstvu krške škofije po utopitvi Slovencev v to avstrijsko meščansko stranko. Več kot očitno je, da sta se Podgorc in Trunk zavedala potrebe samostojnega slovenskega nastopanja za ohranitev narodne zavesti, predvsem tistega dela slovenske skupnosti, na katerega sta se naslanjala: na malega in srednjega kmečkega človeka. Z listom sta hotela predvsem opozarjati na krivice, ki so jih Slovenci takrat doživljali na Koroškem, zato se je tudi imenoval Glas pravice. (...) Zaradi nemškonacional-nega označevanja narodno trdnih Slovencev za iredentiste, nasprotne “svobodni in neodvisni Koroški”, je list poudarjal, da je bilo politično in narodno delovanje med koroškimi Slovenci že ves čas bolj ali manj * samostojno in da “popolnoma odpade vsakate-ri vpliv iz Ljubljane in vedeti moramo sami, česa treba”. (...) Predvsem pa je bil list registrator krivic, ki jih je doživljala slovenska manjšina. Kot je bilo zapisano v prvi številki, mora: ... na dan vsaka krivica, ki se godi našim ljudem! ... Zato naši ljudje, če se jim godi krivica, naj ... sporoče resnico uredništvu. Tako se bomo branili najuspešneje in ustvarili mir in red v slovenskem delu Koroške... ... (Glas pravice) je še ugotovil, da slovenska organizacija tedaj še ni uspela zajeti delavstva, ter opozoril na možnost, da ... jo bodo prehiteli drugi - socialna demokracija. Prav tako ni slovenska stran uspela združiti “ženstva”, kot so to storili nemški socialni demokrati in krščanski socialisti. List je ob tej priložnosti zapisal, da je to za koroško slovenstvo ... huda izguba, katere se ne da opravičiti le s tem, da se duhovniki niso mogli ta čas (po plebiscitu - op. M. K.) ganiti... Vemo, da duhovnikova dolžnost v prvi vrsti ni politika, marveč du- (dalje na str. 16) v v k J' v k s 1< n n g .1 J1 : “ č i r t c t p ž Dobra vila, ki iz nekaj celic naredi novo kožo Piše: Dragica Bošnjak Postopke vzgoje nove kože v laboratoriju skrbno nadzorjujejo, in sicer tako, da proces delitve celic in rasti novih kožnih nadomestkov močno pospešijo. Kar se drugače dogaja v dnevih, tednih ali še dlje v steklenih posodah nastaja v urah. To je skoraj tako, kot če bi filmski posnetek namesto v običajni, zavrteli v pospešeni hitrosti. Ko se nekega dne na vsem lepem nekatere drobne, v vsakdanjiku samoumevne stvari, občutek varnosti in domačanost v hiši na obrobju predmestja, šola, pogled na bližnje hribovito zeleno pribežališče in mnoge najstniške skrivnosti z domače ulice spremenijo v preteklost, pričnemo nanje gledati in jih vrednotiti drugače. Ne nujno, nikakor me - z obžalovanjem. Raje ... je, z malo oto-pžnosti. Že zato, ker se je, desetletja pozneje, v nekem drugem času in okolju, z idrugimi ljudmi, preprosto prijetno zazibati v mladostna sanjarjenja. Vse več je stvari, ki se ne morejo več upirati kopreni časa. V spominu se le ob nekaterih posebnih priložonstih izkri-Jstalizirajo drobci ... Februar ■1964. Maribor otrpel v I oklepu zime, naslednji dan Mpa že tropska vročina. Za nevajene zadušljivo soparno i ~ poletje pod južnimi zve-| zdami. Spominski utrinki Jožice Ledinek-Paddle. Uradno, na vratih njenega laboratorija v bolnišnici Alfred Hospi-HMl, ki sodi v sklop presti-;fne univerze Monash v : središču Melbourna, in v strokovnih publikacijah je -Joanne. J ista znana ka’ ki se je prva južni celini usposol Vzgajanje umetne 1 laboratoriju in zašlo' svetu. Sicer pa je b Pei *n je še vedno z :!8e slovenske prijat znance po vsej šir straliji preprosto Jo: mestu, kjer živi, je moumevno vsakom slovenskih skupnosti god, v Sydneyju, Bi (K oddaljenem Perthu a laidi, bo vsak vedel, 8a gre, ko bo kdo’ Jožico iz Melbourna. Ne šteje več, kolikokrat Je že morala ponoviti svojo 2godbo o tem, kako se je ^ spletu okoliščin znašla tu dol”, v večmilijonskem človeškem mravljišču, ki pa ima tudi toliko očarljivih Posebnosti, da bi ga bilo tcžko kdaj zares zapustiti. ce nič drugega, bi se izpopolnila v angleščini. Skratka, tako je naneslo, a sta jo, še gimnazijsko ^otješolko, stric in teta iz i Vstralije, ki sta bila tam 2e od zgodnjih povojnih let, povabila na obisk. Dekle bi se, če nič drugega, izpopolnilo v angleščini. “Da,” je bila pripravljena popustiti njena mama, “naj bo, ampak šele po maturi.” Želja se je zdela skoraj uresničljiva, cilj tako rekoč na dosegu roke, pa hkrati neskončno daleč. Zadrego so rešili tako, da je ravnatelj nazadnje dovolil, ne brez skepse, to je treba reči, naj torej poskusi - v pospešenem drncu med poletjem, ko se nekateri dijaki mučijo s popravnimi izpiti, končati četrti letnik in maturo. Bila je še precej mlajša, kot sta danes njena otroka, vsestransko nadarjena študenta, Paul in Alenka, ko se je bilo treba, sicer ob razumevajoči domači podpori, a vendar popolnoma samostojno soočiti z življenjskimi izzivi. Novo živ-Ijenjsko in delovno okolje z drugačnimi navadami in slogom, so, vsaj v začetku, izziv že sami. V stroki se je podajala na “nezorana polja”. Vsaj tam, kjer se sama samcata pričenjala s specifičnim raziskovalnim delom, zgolj po pogovorih z zdravniki kirurgi, sicer pa le s pomočjo strokovne literature in nekaj malega drugih posvetov, je bila “čista ledina”. Dragocene ameriške izkušnje Potem je imela veliko srečo, nikoli ne pozabi o-meniti, “da je bila v pravem času na pravem mestu”. V ameriškem Harvar-du se je seznanila s profesorjem Howardom Greenom, strokovnjakom za laboratorijsko gojenje kože. Še danes, ko ima za seboj ogromno izkušenj in že dolgo svoje bogato znanje posreduje tudi drugim, se enako navdušujoče spominja, kako jo je prevzel z njegovo novo metodo. Treba je pač upoštevati, da so imeli v Ameriki že tedaj, na prelomu poznih osemdesetih let in v zgod- MALI OGLASI KMETIJA NAPRODAJ Srednja velika; bila gostilna Pri cerkvi Struge na Dolenjskem Slovenija tel. 416-255-6225 (Kanada) (6,7) njih devetdesetih, kar veliko izkušenj z vzgajanjem in presajanjem kože. V najzgodnejšem obdobju, ko se je, sicer vedno v sodelovanju s kirurgi in drugimi sodelavci, na ožjem področju biokemije pa vendar sama, še večkrat soočala z rezultati, ki niso zadovoljili potreb in pričakovanj, so v Ameriki že razrešili nekaj ključnih problemov. Tako je lahko kmalu po vrnitvi iz Amerike, to je bilo leta 1990, ustanovila svoj laboratorij in pričela metodo vzgajanja kože samostojno razvijati. Tako je danes ta v bistvu še vedno impresiven način pridobivanja nove kože iz komaj za znamko velikega ali pa tudi še manjšega kvadratka epidermisa, vrhnjega dela kožnih celic, že polno desetletje rutina. Obseg dela se ves čas povečuje. To je v medicini razumljivo in pričakovano. Ko se nove metode zdravljenja pokažejo kot uspešne, se o tem piše v strokovni literaturi, za to se zanima vse več medicinskih središč in stvar postane zanimiva tudi v širši javnosti. Kar je seveda dobro, saj pomaga k boljiši osveščenosti. Najprej je v epruveti zgolj brezobličen drobec Toda kljub več kot očitni prezaposlenosti si gospa Jožica Ledinek-Paddle vzame čas in prijazno povabi na ogled laboratorija ter še nekaj sosednjih pripadajočih prostorov, kjer poteka ta edinstveni postopek. Treba je sicer priznati, da “tisto nekaj brezobličnega tkiva v barvasti tekočini v epruveti” seveda nevajenim očem ne pove kaj dosti. Zastavlja pa se seveda kopica vprašanj. Kaj naredijo s tistimi drobci? Zakaj jih pozneje še bolj sesekljajo, dokler jih nazadnje praktično ne razkrojijo vse do posameznih celic, ki plavajo v posebni tekočini? Tuja koža se ne prime... Nekako logično se zdi, da je treba za ves ta proces zagotoviti sterilne pogoje. Toda kako pa je s temperaturo, vlago? S čim, kako hranijo celice? Predvsem pa, kako ravno pravi čas “vedo”, da so se dovolj namnožile v globino in po površini? V kakšnih “kosih” se na novo vzgojena koža presaja na, običajno zaradi opeklin, poškodovani del telesa? Kadar so opeklinske rane zelo globoke in obsežne, je seveda življenjsko pomembno, da bolniku zagotovijo novo kožo kar najhitreje. Pri tem pa je zanimivo, da ob vseh mogočih organih oziroma Jožica Ledinek-Paddle, svetu znana biokemičarka, ki v laboratoriju zelo uspešno vzgaja kožne nadomestke za zdravljenje najtežjih opeklin, je rojena Mariborčanka in zdaj že več kot tri desetletja in pol avstralska Slovenka. Neposredno po zaključeni znani mariborski drugi gimnaziji je nadaljevala študij biokemije v Melbournu in z istega področja, biokemije, tudi magistrirala. Po krajšem strokovnem izpopolnjevanju v ZDA, je že pred desetimi leti v Monash Medical centru, Alfred Hospital v Melbournu, ustanovila lasten laboratorij za vzgojo kožnih nadomestkov. Za pomembne prispevke k humanosti in razvoju medicinske znanosti je med drugim lani prejela prestižno priznanje Order of Australia. Pred dvema letoma je sodelovala v Sloveniji na prvi konferenci zdravnikov slovenskega porekla iz vsega sveta, pogosto pa jo vabijo tudi na različna druga strokovna srečanja s področja medicine, biokemije in drugih specialističnih ved. Ob vsem drugem je vrsto let poučevala slovenščino v sobotnih tečajih za otroke; zelo uspešno pa ji je uspelo ohraniti živ slovenski jezik tudi v lastni družini. Paul in Alenka sta po očetu, univerzitetnemu profesorju Brianu Pad-dleu, Avstralca, ki še lahko tudi tekoče sporazumevata v slovenščini. Le kakšna narečna beseda bo izdala, da je bila njuna omica iz Maribora. d.B. tkivih, ki jih je danes že mogoče presajati, to pravilo prav pri koži ne velja. Tuja se ne prime. ... ima pa nekaj prednosti pred drugimi tkivi. Koža ima v primerjavi z drugimi organi oziroma tkivi določeno prednost, ker je manj občutlijva na čas. Odzvete vzorce zdrave kože, ki jih je treba poslati v laboratorij v posebni raztopini in sterilni embalaži, se lahko hrani v laboratoriju po pet dni. A to dejstvo je koristno le v skrajnih primerih. Razgradnje tkiva in presajanja kožnih celic se je vedno dobro lotiti čim prej, če je le mogoče v prvih štiriindvajsetih urah. Potem bo veliko večja verjetnost, da bodo v posebno izoblikovanih stekleničkah s kulturno podla- go nastajale po vsej površini enakomerne plasti nove kože. V začetku so to komaj opazni zametki, ki pa se ob primernih hranilnih dodatkih primerno povečujejo. Jožica Ledinek-Paddle kot strokovnjakinja za novo kožo, to kot pergament nežno in občutljivo stvar, ki je v laboratorijskih posodah sicer po vseh kriterijih že dozorela in primerna za presaditev, pozna tudi zahteve in možnosti kirurškega dela. Koža kot pergament Nova koža iz laboratorija je torej izredno nežna in občutljiva, na človeškem telesu pa je tudi treba upoštevati bolj ali manj naravne površine. Zaradi tega vzgajajo raje večje število (dalje na sir. 15) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 huclid A ve. 481-5277 Between Chardon & K. 222nd St. - Kuclid, ()hi„ Janez Arnež in njegovo delo (nadaljevanje s str. 11) Dimitrij Rupel na poslovilnem obisku v ZDA veniji obetajo novi časi, preselil v domovino. Zbirka je našla 210 kvadratnih metrov prostora v Škofijski gimnaziji v Šentvidu. Z minimalno tuje pomoči, v glavnem na lastne stroške, je Arnež štiri sobe v bolj ali manj opustošenem poslopju (ki ga je pred tem zasedala JLA) opremil v funkcionalno knjižnico in skladišče. Tudi najemnino, ki znaša 1050 mark na mesec, plačuje sam. Podnajemniško razmerje Od samega začetka pa je jasno, da gre za začasno, podnajemniško razmerje, zato Studia slovenica išče nov, trajen dom. Za zdaj je bilo vse iskanje brezplačno. Nova zbirka se je v Sloveniji znašla v času, ko vse ustanove, ki hranijo papirje, pokajo po šivih — a iskreno tečeno, kdaj pa čas ni bil tak, da bi vsem knjižnicam in arhivom ne grenila življenja prostorska stiska?! V ilustracijo bi lahko navedli zgodbo o NUK, ali o CTK, pa zgodbo o Mesticem arhiivu ali AGRFTV in njeni knjižnici. Tiste javne knjižnice, ki to smejo, »e rešujejo z izločanjem manj jpotiebuega, tiste, ki tega ne morejo in ne smejo, iščejo vsa mogoča in tudi nemogoča zasilna skladišča in depoje. Studia slovenica ima, v nasprotju s preostalimi podobnimi zavodi, še to smolo, da pač ne stoji v vrsti že dvajset ali trideset let, da ne nastopa v vseh mogočih planih in osnutkih. Za nameček ne sodi v noben standardiziran predal: Ne sedi dobro ne na znanstvenem, ne na kulturnem, ne na izobraževalnem stolu, temveč nekje vmes. Studia slovenica je v Slovenijo dobesedno padla z neba. Vsi, ki so jo videli od znotraj in imajo odnos do kulturne dediščine, so očarani, a ponavadi tudi zgubljeni: Kam dati da neprofitni, privatni čudež? Nekaj možnosti se ponuja s staro. Roško vojašnico, ki je po odhodu vojske in beguncev v fazi (pooooča-snega) prenavljanja. Dogovorjeno je, da bo razdeljena na tretjino, ki bo pripadla Restavratorskemu centru (ta obnavlja predmetno dediščino) in dve tretjini, ki bosta pripadli Arhivu R Slovenije. Arhiv, ki ga tare neznanska prostorska stiska, bo tja preselil veliko skladišče (računajo na 20 km polic), predvsem gradivo državnih organov po letu 1945, filmsko gradivo in oddelek za konservacijo papirjev. Tam bo tudi čitalnica in filmska dvorana. Tja se želi preseliti tudi del Zgodovinskega arhiva Ljubljane. Računajo na 8.000 kv m uporabne površine. Ta projekt se financira iz proračuna, ker je Arhiv R Slovenije državni organ, preostala tretjino prostorov za Restavratorski center, ki je javni zavod, pa se financira iz ministrstva za kulturo. Vsega skupaj pa poslopja na Poljanski in Roški cesti v Ljubljani obetajo 11 tisoč kvadratnih metrov površine. Arhiv upa, da bo letos dobil sredstva za obnovo, ker so rezervirana v proračunu za leto 2000. Če jim bo sreča manj mila, leto zatem. Skratka: z obnovo bodo nadaljevali letos ali drugo leto. Na srečo imajo vsaj gradbeno dovoljenje. V Arhivu imajo za Ar-neževo zbirko še največ razumevanja, v pomoč so mu dali tudi arhivarko, ki ureja gradivo. A tudi tu nastopi kot ovira “vmesnost”, nestandardiziranost te izjemne kolekcije: “Koliko arhivskega gradiva ima? Kakšnih 15 tekočih metrov, a ne ... No to bi lahko kam stisnili.” Toda Arnež ima Na štu-li tudi velikansko knjižnico. Ima bogato zbirko Goršeto-vih kipov. Ima religiozne predmete, osnutke za gledališke kulise ... Kaj pa s tem?! Vendar ne gre samo za vprašanje, kaj storiti z Ar-neževo mogočno, unikatno zbirko. Po svetu so njemu (dalje na sir. 15) V BLAG SPOMIN 3. obletnice smrti naše drage žene, mame in stare mame ZALKA ZUPAN (roj. RAČIČ) ki je umrla 19. febr. 1997. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam; v nebesih večno srečo uživaj, do snidenja na vekomaj. Žalujoči: Jernej (mož) Sinova Jerry in Ivan z družinama Hčerki Marija in Rose z družinama in ostalo sorodstvo v ZDA, Kanadi in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 17. febr. 2000. Washington (Delo fax, 16. febr.) - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v torek v ameriški prestolnici srečal z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright. Rupel, ki se poslavlja od Washingtona, kjer je bil do nenadnega napredovanja v ministra veleposlanik, je še pred pogovori napovedal, da bo beseda tekla o slovenskih možnostih za vstop v NATO, razvoju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, zadregah z novo avstrijsko vlado in perspektivah jugovzhodne Evrope. Albrightova in Rupel se srečujeta v trenutku, ko je pozornost Združenih držav bolj kot k Sloveniji usmerjena k njenim sosedam. Ameriška državna sekretarka potuje na obisk v Zagreb, kjer se bo udeležila inavguracije novega predsednika Stipeta Mešiča. V Združenih državah so z velikim zanimanjem spremljali zaton Tudmanove vladavine in si od novih hrvaških oblasti obetajo odločilen prispevek k regionalni stabilnosti. Hkrati so za spoznanje ohladili diplomatske stike z Avstrijo, kjer “pozorno spremljajo razvoj dogodkov”. Slovenski politiki, ki obiskujejo Washington, so vajeni, da Američani po prvih vljudnostnih pozdravih pogovor takoj usmerijo na Srbijo in Kosovo, Rupel pa je to pot pred začetkom obiska pričakoval, da bo glavnina pogovorov posvečena drugim temam. “Državno sekretarko bom prosil za podporo pri rešitvi naših problemov na vzhodu in severu Slovenije. Ameriški strani bomo iz prve roke razložili, kako mi vidimo probleme med Slovenijo in Hrvaško in kje so tiste točke, kjer bi bila ameriška spodbudna beseda dobrodošla,” je Rupel po- ^ vedal v pogovoru za Delo. “Želimo si nekoliko ra- | zumevanja in pomoči pri urejanju odnosov z Avstrijo in tudi s Hrvaško. Nobena skrivnost ni, da nam je se- 1 danja hrvaška vlada pri sr-J cu. Obstajajo možnosti, da se odnosi med državama dobro razvijejo. Združene države bi lahko odigrale bistveno vlogo pri dopolnitvi naših nekoliko predolgotrajnih srečevanj z Zagrebom.” Rupel je Albrightovo tu- i di obvestil o pričakovanem odprtju slovenskega kultur-no-trgovinskega predstavništva v Črni gori; od nje je želel slišati tudi ameriško analizo tamkajšnjih razmer. Osrednji del pogovora se je namenil posvetiti vprašanju vstopa Slovenije v NATO. Kot veleposlanik v ZDA je večkrat javno kritiziral slovensko zanemarjanje odnosov z Združenimi državami in jim dajal pred-nost pred Evropo. Kot zunanji minister je nekoliko znižal ton in se drži odločitev slovenskega parlamenta, ki je dal razvoju odnosov z NATO-m in Evropsko unijo enako težo. Še vedno pa misli, da v Slo-veniji obstajajo “nepotrebne ovire za razvoj odnosov Z ZDA”, ki jih bo kot minister poskušal odstraniti. “Med nedavnim posvetovanjem diplomatov na Brdu sem dobil vtis, da je v Sloveniji še vedno aktualna dilema: ali NATO ali Evropska unija. To je popoln nesmisel. Procesa se dopolnjujeta, ne pa izključujeta. Albrightovi bom povedal, da potrebujemo jasen spodbudni signal. Če pri NATU ne bo napredka, bomo Slovenci počasi začeli izgubljati zanimanje zanj. Isto velja za Evropsko unijo. Zanima me, kako Američani zdaj razumejo obe integraciji. Po Helsinkih je vrsta čakajočih za Evropsko unijo daljša, pri zvezi NATO pa je nenadoma nastala še širša skupina kandidatk.” Rupel meni, da se je o NATU treba dogovarjati predvsem z Američani in izpeljati odločitve, ki sta jih vlada in parlament že sprejela. “Če kdo misli, da o NATU odločajo kje drugje kot v Washingtonu, je naiven.” Za ameriški razmislek pa razvoj gospodarskih odosov in ohranjanje ravni političnih stikov ne bo dovolj. Razviti bo treba vojaško sodelovanje, kar pa bo po Ruplovem mnenju zahtevalo temeljite spremembe v slovenski obrambni strategiji. Ervin Hladnik Milharčič Po obisku visokega predstavnika State Departmenta Na Balkanu naj zavlada pravo Mi razlogov, da bi morala Slovenija izbirati med ZDA in EG - Odločilno vlogo pri krepitvi civilne družbe na Balkanu morajo odigrati nevladne organizacije Ljubljana (Delo, 2.2.00) - Državni podsekretar za politične zadeve v ameriškem State Departmentu Thomas R. Pickering se je drugi dan obiska v Sloveniji srečal z odhajajočim slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem. Po srečanju je Pickering povedal, da sta bila za njegov tokratni obisk v Sloveniji - kamor se je vrnil po več kot tridesetih letih - predvsem dva razloga. Najprej se je želel slovenski vladi in njenemu zunanjemu ministrstvu v imenu ZDA* zahvaliti za odlično sodelovanje med državama v varnostnem svetu OZN v obdobju 1998-99. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo s slovensko vlogo pri reševanju problemov v jugovzhodni Evropi. Po Picker-ingovih besedah ZDA v Sloveniji vidijo most med zahodno in srednjo Evropo na eni ter jugovzhodno Evropo na drugi strani; slovensko poznavanje razmer na Balkanu naj bi bilo za ZDA zelo koristno. Pickering, ki se je ob koncu obiska srečal tudi s predsednikom Milanom Kučanom, je Slovenijo obiskal v okviru turneje po državah srednje in jugovzhodne Evrope. Po Albaniji, odkoder je pripotoval v Slovenijo, je odpotoval v Grčijo, obiskal pa bo še Makedonijo, Romunijo, Slovaško, Češko in Španijo. Namen njegove tokratne turneje je okrepiti politične stike z državami v regiji in se z njimi pogovoriti o reševanju problemov v jugovzhodni Evropi. Po gostovem mnenju ni nikakršne potrebe, da bi se morale države, kakršna je Slovenija, odločati, ali bodo v svoji zunanji politiki dajale prednost ZDA ali Evropski uniji, saj lahko odlično sodelujejo z obema sodobnima centroma moči. Pomembno pa se mu zdi, da ne Američani ne Unija držav, kakršna je Slovenija, ne postavljajo v kočljiv položaj, da bi morale na kakršen koli način izbirati med ZDA in EU. Tudi na okrogli mizi v prostorih Društva slovenskih pisateljev, ki se je je Pickering udeležil po srečanju s Frlecem in kjer se je pogovarjal s predstavniki slovenskega javnega življenja, je dejal, da v primeru ZDA in EU ne gre za konkurenta, temveč za partnerja. Poudaril je, da si ZDA prizadevajo za povečanje mednarodnega sodelovanja na vseh področjih in za krepitev moči med mednarodnih organizacij. Do konfliktov na Balkanu je po njegovem mnenju prišlo zaradi steka številnih okoliščin; pomembno pa se mu zdi, da regija čim prej sprejme evropske vrednote skupaj z vladavino prava. Posebej je še poudaril čedalje pomembnejšo vlogo nevladnih organizacij v sodobnem svetu. Po njegovem mnenju bi lahko veliko vlogo pri krepitvi civilne družbe v državah jugovzhodne Evrope odigrale prav nevladne organizacije. Goraz Bohte M ■ Avstralska Slovenka Jožica Paddle-Ledinek (nadaljevanje s str. 13) manjših, za dlan velikih koščkov, kot da bi imela na voljo le nekaj velikih zaplat. Poleg tega želijo zdravniki z mikrokirurškimi posegi z novo kožo doseči tudi kar najbolj ugoden estetski učinek. Tako je treba, kot razlaga sogovornica, za zdravljenje kakšne obsežnejše opekline pri posameznem bolniku vzgojiti tudi do dvesto koščkov bolnikove nove kože. To poteka postopno, po dogovoru s kirurgi, ki s presadki pokrivajo prizadete dele telesa. Pri tem si morajo včasih pomagati tudi z začasnimi presadki, kombinirajo zdravljenje s presajanjem kože z enega dela telesa na drugega in podobno. V novejšem času pa si tudi po svetu prizadevajo razviti poleg že znanih metod dodatne nadomestke, ki bi se čez čas, ko bi opravili svojo vlogo, to je v najbolj kritičnem obdobju predvsem zaščititi- človekovo telo pred zunanjimi okužbami in izgubo tekočin, postopno sami razgradili. S kakšno hitrostjo, kako postopoma, koliko steklenic s hranilno raztopino bodo napolnili v prvi fazi, koliko kože bodo vzgojili v laboratoriju v naslednjih fazah, vedno preudarno načrtujejo s kirurgi za vsakega bolnika posebej, razlaga sproti med obhodom, nekatere posebnosti tega postopka pa še izčrpno in slikovito pojasni v njeni delovni sobi. Kot je to zelo pogosto pri strokovnjakih, ki se hkrati ukvarjajo s praktičnim strokovnim raziskovalnim in pedagoškim delom, poleg tega pa navadno veliko potujejo, je tudi njena pisarna prepolna vsega; gradiva s kongresov in druge literature, raziskovalnih projektov v različnih fazah, modelov in različnih pripomočkov, ki kažejo na to, da so se medtem pričeli ukvarjati tudi z raziskovalnim delom na drugih področjih, kot je denimo labo- ratorijsko vzgajanje hrustančnih celic in drugega. Ponosna mati In vendar to nadvse uspešno strokovno delo nikakor ni njeno edino življenjsko poslanstvo. Jožica Joanne Ledinek-Paddle je tudi ponosna in ljubeča mama v družini, “kamor pripada” še Brian, univerzitetni profesor, ki ga je spoznala po magisteriju. Na (pred)poročno potovanje sta prišla v Slovenijo, saj so njuno pravo ohcet, tako, ki je številnim svatom in njima ostala še dolgo v lepem spominu, pripravili doma, se pravi pri nas, na Štajerskem. Potovanje od doma domov Za te stvari - “pri nas” in “doma” - se namreč v pogovoru z ljudmi, ki se čez čas ukoreninijo v tujem okolju zabriše ločnica, kdaj je zanje “doma res doma”, na sončni strani Alp in kdaj ima sogovornik med pripovedjo o tem ali onem v mislih svoj dom daleč med evkalipti. Ali kje v krajih, od koder izvira tango in so doma gauči. Seveda pa je lahko enako tudi že s tretjim in četrtim rodovom s slovenskimi koreninami, generacijami, ki so pognale korenine po Ameriki. Čeprav je ta relativno precej bliže je skoraj vedno tako, da se človek na svojih popotovanjih prek oceanov od doma vrača domov. Naravno, nezmotljivo, brez kakih globokih samo-spraševanj, kar se včasih dogaja starejšim izseljencem, natančno vesta, da sta “seveda doma v Avstraliji” njuna, zdaj že napol odrasla otroka. Paul in Alenka namreč nista uspešna le pri študiju, številne uspehe žanjega kot glasbenika, oba na več instrumentih, pri baletu, plesu, v športu, če je le mogoče, pa sodelujeta tudi pri kulturnih in družabnih aktiv- Z AMERIŠKO DOMOV US O S i E VEDNO [SA TEKOČEM nostih, ki jih pripravljajo slovenska društva, klubi o-ziroma skupnosti. Na enem takih srečanj, ko so pred koncem lanskega leta avstralski Slovenci in gosti iz Slovenije predstavljali novo strokovno literaturo in ta dogodek o-bogateli s kakovostnim kulturnim programom, je Paul prikorakal na oder z dvema berglama. Če so obljubili, da bo nastopal, občinstva ni želel razočarati. Mama Slovenka, oče Anglež, otroka Avstralca Oba, Paul in Alenka, ki sta bila rojena v Avstraliji, tudi odlično obvladata slovenščino. Tako bi prispevek, ki ga je Paul v angleščini napisal za The Voice of Slovenian Youth, zanesljivo zlahka pripravil tudi v slovenščini. Toda v tem primeru je šlo, kot je mogoče sklepati, za to, da ga je urednica štirinajstdnevnika Glas Slovenije Stanka Gregorič povabila, naj drugim, njegovim vrstnikom in vrstnicam za zgled in pogum, napiše za prilogo Youth Contributors svoj prispevek v angleščini. Realnost je pač taka, da se je treba mladim približati v jeziku, ki ga razumejo. A v Paulovem prispevku je bilo bolj kot jezik pomembno sporočilo, izraženo v naslovu: My mum is Slovenian, my dad is English, Alanka and I are Australian. Resnici na ljubo je treba povedati, da sta s slovenščino odraščala. V najzgodnejšem otroštvu ju je v Melbournu varovala slovenska babica. Omica iz Maribora. In če sta tako včasih čebljala po slovensko, ko sta denimo čakala mamo, kdo od mimoidočih pa je postal radoveden, v kakšnem jeziku govorita, sta mu, se spominja Paul v svojem prispevku, prostodušno in brez zadrege pač pojasnila, “kaj da je to za en jezik”. Tega bi seveda lahko hitro bolj ali manj pozabila, če ga ne bi uporabljala. Priložnosti za utrjevanje sta imela in je nista zanemarila. Tako je slovenski jezik še zdaj po treh desetletjih in pol v njihovi družini še vedno živ. Med drugim ga je tudi njuna mama poučevala na sobotnih tečajih. Zaradi vsega tega je, zagotavlja v svojem časopisnem prispevku Paul, iskreno vesel, da se lahko tudi zdaj, že na pragu odraslosti, oplaja z dvema kulturama. Kmalu bosta, o tem ni dvoma, tudi mlada dva uspešno žela svoje uspehe na različnih strokovnih področjih. V okolju, kjer živijo, se nadarjenim in vztrajnim odpirajo številne možnosti. O tem priča že kar univerzitetno središče Monash. Spodbudno univerzitetno okolje Zavzema obsežno območje v velikosti kar kakšnega manjšega predmestja z urejenimi ulicami, ki jih je mogoče razmeroma hitro obvladati in tu so še številni parki. Veliko zelenja in “kar kar prijazna klima” je sploh ena od privlačnih značilnosti Melbourna. Zgodnjim načrtovalcem mesta tudi ni bilo treba kdo ve koliko skopariti s prostorom. Zaliv, ob katerem se niza moderno novo naselje, povečini nizkih stavb, sicer, ni, če izvzamemo porečje reke Yare, ki se sicer kmalu zlije z morjem, tako fantastično razčlenjen kot sydneyski z znamenito operno hišo, mostovi in v nebo segajočimi stolpnicami - je pa velikanski. Mesto se je hitro razvijalo in z njim njegova univerzitetna središča. V primerjavi z nekaterimi evropskimi so vse fakultete po vrsti bistveno mlajše. Imajo pa, o tem se ni težko prepričati med obiskom, zelo dinamične študijske oziroma raziskovalne programe, predvsem pa še veliko načrtov in razvojnih možnosti. Preskromna za medije Taka je tudi značilnost laboratorija za vzgojo kože, ki sicer funkcionalno sodi h kliničnemu oddelku za kirurgijo. Na to sodelovanje s kirurgi in drugimi sodelavci tudi vedno posebej opozori Jožica Ledinek-Paddle. Meni, da sama v medijih ne zasluži tolikšne pozornosti. Vendar pa je prav, dodaja, da ljudje na splošno vedo za možnosti zdravljenja hudih opeklin s kožnimi nadomestki. Zelo pomembno je namreč, da človek v nesreči, kjer je lahko prizadet zaradi hudih opeklin ali drugih poškodb, ne postane brezglavo zmeden. Če je bolj oborožen z informacijami, je več možnosti, da bo vsaj poskušal ravnati preudarno; se bo znal zavarovati, če pa se že zgodi nesreča, pa se bo morda z več optimizma in poguma skupaj z zdravniki bojeval za čim boljši izid zdravljenja. “Vsak dan si pridobivamo nove izkušnje. V začetku, v prvih letih, sem vedno skrbno pogledala tudi podatek o starosti ponesrečenca,” pripoveduje Jožica Ledinek-Paddle. “Če je šlo za starejšega pacienta, je bila utemeljena skrb, ali nam bo uspelo pridobiti dovolj dobrih nadomestkov iz odvzetih vzorcev. Pozneje, ko so metodo že bolj izpopolnili, starost več ni igrala zelo pomembne vloge. Danes sodi med rutinsko delo vzgajanje nove kože tako za nekaj mesečnega dojenčka kot starejšega pacienta. K temu so prispevali dosežki sodobne biotehnologije, možnost natančnega določanja rastnih hormonov in drugo, kar je pomagalo uveljaviti to metodo zdravljenja.” V prehodnem preglednem prostoru, v bistvu malo prostornejšem hodniku med osrednjim laboratorijem in drugimi sobami, so stene, kot je praksa povsod po svetu, skoraj od vrha do tal, zapolnjene z zanimivim informativnim gradivom za obiskovalce iz strokovnih krogov in za študente. Med tem gradivom je serija fotografij s prikazom stopenjskega zdravljenja. Hudo prizadeta telesa otrok in odraslih neposredno po nesreči, ob vmesnih pregledih in po končanem zdravljenju. V nekaterih primerih šele zelo natančen pogled od blizu daje slutiti, kje sta se naravna, prava koža, s katero se je človek rodil, in laboratorijski presadek zlila v eno. JANEZ ARNEŽ (nadaljevanje s str. 14) podobni ljudje ustvarili še marsikaj podobnega, vseh dimenzij. Tako je televizijska ekipa, ki jo je vodil Slavko Hren, v Avstraliji lani odkrila cel niz biserov podobne vrste. Nekateri emigranti, kot denimo Ivan Kobal, so v pravkar predvajani oddaji Slovenci v Avstraliji nastopili pred ozadjem skrbno in ljubeče urejenih fasciklov. Ob pogledu nanje je zaigralo srce vseh, ki se zavedajo pomena starih papirjev, in ki jim je jasno, da jim vrednost neskončno povečuje emocionalni naboj, ustvarjen z upoštevanjem izjemnih okoliščin, v katerih so rasle te zasebne zbirke. Kaj bo z njimi? Na katerem smetišču bodo končale, ko bo lastnikom zmanjkalo moči in življenjskih dni? Nekoč smo se lakho zgo-varjali na brezbrižnost, ki je imela za podlago zakonsko in ideološko kljubovanje vsemu “sovražnemu”. Danes je to samo brezbrižnost. Misijonska srečanja in pomenki 1317. Iskrena zahvala vsem udeležencem kosila Misijonske znamkarske akcije (MZA) preteklo nedeljo. Dan je bil lep, malo hladen, a brez padavin. Ko si stopil v šolsko dvorano pri sv. Vidu, si bil dobro razpoložen, saj so bile mize okrašene s svežim cvetjem, da je bil lep pogled. Hvala vsem, ki ste v kuhinji nosili težo dneva v pripravi in skrbi za okusno hrano, pa tudi za vso pospravo. Hvala vsem za veliko prinesenega domačega peciva, za rezance, in tudi vsem, ki ste to pokupili. Pa tudi za vse prinesene rožice, za ročna dela - predpasnike, rute, afgha-ne, za darila za mačka v Žaklju, vsem, ki ste prodajale in pokupili, prav iskrena hvala! Hvala vsem mladim, ki ste s kavo razveseljevale goste, in na koncu tudi vsem, ki ste počistili dvorano. Hvala vsem za vse darove za naše misijonarje. Naj vsem dobri Bog povrne s svojim blagoslovom! Hvala cvetličarju Jimmyju Slapniku za darovano cvetje, in Ameriški Domovini za vse objavljeno v zvezi s kosilom. Hvala Radijski družini za vsa vabila po zračnih valovih. Bilo je veliko pomočnic in pomočnikov, preveč bi bilo imen, zato naj za vse velja naš iskren: BOG POVRNI! Hvala pa tudi nebeškemu Očetu za lep dan in vse milosti, ki smo jih prejeli po Njegovi dobroti! ♦ Pretekli petek zvečer je bil med nami pri Mariji Vne-bovzeti misijonar g. Danilo Lisjak, ki deluje v Burundiju, Afrika. Je skupina treh misijonarjev salezijancev in brat mizar, ki opravljajo župnijo z 42.000 župljani. Veliko imajo mladine, saj imajo vsak mesec skoro 100 krstov, tako, da se župnija na leto poveča za 2000 župljanov. Trenutno gradijo novo cerkev v čast Mariji Pomočnici, za katero so sami naredili vso opeko. Misijonar Lisjak je zelo praktičen človek in tako uči in navaja tudi ljudi k delu za zboljšanje njihovega življenja. Hvala, g. misijonar, za podano življenje na Vašem misijonu! ♦ Iz Kopra je prispelo pismo koprskega škofa msgr. Metoda Piriha, ki piše: “Spoštovani člani Misijonske znamkarske akcije! Danes sem prejel Vaše božično voščilo z mnogimi podpisi. Iskrena hvala za izražene besede in dobre želje. Izražam vam svojo veliko zahvalo za vse, kar dobrega naredite za nas, zlasti za škofijsko gimnazijo in dijaški dom v Vipavi. Naj vas pri vašem nadaljnjem delu spremlja Božji blagoslov in Marijino varstvo. Hvaležno vse pozdravljam, Metod Pirih.” Oglasila se je tudi s. Cecilija Rode iz Pariza in piše: “Draga! S. Cecilija Prebil mi je izročila dar za uboge $200. Najlepša hvala! Poslala bom ta dar na Kosovo. V maju bom imela priložnost po živi pošti. Kajti do danes še nimajo nič urejenega, ne banke, ne pošte, ne telefona, nič ne dela! Imamo šest postojank, kjer delajo naše sestre usmiljenke, vse do doma iz Kosova, a znajo slovensko; jih je 46. Zelo lepo delajo med ubogimi, posebno so se pokazale pogumne v času vojnihi napadov, izseljevanja ljudi, lanskega leta od marca do junija. Misijonska Znamkarska Akcija - Catholic Mission Aid je registrirana v Columbusu, Ohio, ZDA. Je javna, nepridobitna misijonska dobrodelna organizacija, ki jo je ustanovil g. Charles A. Wolbang, C.M. Zbira darove za pomoč slovenskim misijonarjem, ki delujejo po svetu. Prosimo, da nam bodo prijatelji misijonov darovali še vnaprej finančno pomoč, ter se spominjali misijonskih potreb v svojih oporokah. Za vsak dar Vam bomo hvaležni, kakor tudi misijonarji in ubogi, ki bodo vaših darov deležni. Za vse prejete darove izdamo potrdila za “Income Tax.” Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland NOVA GRADNJA HIŠ IN ADAPTACIJE NAPRODAJ: Dvojček na odlični lokaciiji v Radomljah pri Ljubljani! Vsaka enota ima 124 kv m in svoj vrt, 2-3 spalnice, I'A kopalnice, odprti prostor, arhitektura z maksimalno svetlobno razporeditvijo. V okolici do Vi km so: trgovina, šola, pošta, avtobusno postajališče. Za dodatne informacije pokličite: Vrhovec—Gregorc arhit. atelje Lj.-Slovenija Tel: 011386611274528 Fax: 01138661322353 (3-6) Imamo tudi tri hiše v Albaniji. Ta dežela, malo večja kot Slovenija, je pa najbolj revna, nazadnjaška v Evropi. V mesecih deportacije ljudi iz Kosova, so sestre zelo veliko pomagale ljudem, kajti Albanija je sprejela čez dvesto tisoč beguncev. Obiskala sem jih v Albaniji in v Makedoniji, kjer imamo tudi sestre v Skopju. Smo še na začetku leta — jubilejnega! Želim Vam vsega dobrega, posebno zdravja! Naj Vas spremlja Marija v vsakdanjem življenju. Bog blagoslavljaj še vnaprej vaše plemenito družino. Zelo hvaležna s. Cecilija Rode.” Z Madagaskarja se je oglasil misijonar g. Rok Gajšek tudi v imenu g. Pedra Opeka in piše: Spoštovana! Dovolite, da Vam tokrat napišem kar jaz v Pedrotovem in svojem imenu. Tukaj boste našli potrdila naju obeh o prejemu daru MZA, ki ste ga poslali koncem decembra. Oba s Pedrotom vam izrekava prav iskreno zahvalo za vaš dragoceni dar. Prav lepa hvala tudi vsem ostalim članom, ki so prispevali svoj delež. Vsak dar je razlog veselja za nas, ker na ta način omogočite, da se v svetu olajša kakšna stiska ali trpljenje. Vse naše misijonsko delo še naprej priporočava v vaše molitve in ga polagava na srce vsem vam, ki imate posluh za človeka v stiski. Vse dobro Vam želiva in Vas prav lepo pozdravljava, Rok in Pedro. P S- - Pedro zagotavlja, da bo opravil mašo za +Loj-eta Jarem in se posebej zahvaljuje ge. Mary Križman za dodatnih $200.” Kot berete, se veselo oglašajo misijonarji za vse prejete denarne dobrote, katere so bile poslane okrog božičnega praznika. Hvala pa tudi vsem vsem, ki ste omogočili to pošiljanje, ko ste vse leto počasi dodajali, da se je nabralo dovolj gotovine, da smo lahko izpeljali razpošiljanje. Bog vas vse ohrani pri zdravju in vas vse obdari s svojim blagoslovom, to želi Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd., Cleveland, OH 44119 Jurij Trunk in koroški plebiscit (nadaljevanje s str. 12) šno pastirstvo, ali brez duhovščine je katoliška politika nemogoča. Le-ta se mora pozivati, ako začnemo s kakim narodnim socijalizmom, se nas bo v par letih strlo. To morajo uvidevati tudi tisti, ki v politiki vidijo le nekako narodno gibanje ... Izid (deželnozborskih op J./anko K./ulmesch) volitev, na katerih je uspelo Političnemu in gospodarskemu društvu dobiti dva mandata, kljub temu, da je “tretjina ljudstva v deželi vendar slovenska”, je Glas pravice vrednotil dokaj optimistično in ob tem zapisal: ... Zdaj temu (volilnemu izidu - op. M. K.) ni več kriv kak postavni nered, kakor svojčas, ko so nas Nemci zavzeli s svojo volilno geometrijo. Zdaj nam je pot do postavnega zastopstva odprta, samo delati je treba Posebno mesto je Glas pravice namenil tudi ekonomski diskriminaciji Slovencev, predvsem odpuščanju tistih najemnikov na veleposesti grofa Helldorfa, ki so podpisali zakupne pogodbe v času jugoslovanske uprave plebiscitne cone A oktobra 1919. Šle je za skoraj 30 družin, predvsem iz območja Rude in Št. Petra na Vašinjah. Odpust naj bi bila sankcija, ker so bile zakupne pogodbe podpisane v nasprotju z navodili nemške korpške strani. Govorili so tudi, da bodo na posesti odpuščenih najemnikov prišli Sudetski Nemci. Poleg tega se je Glas pravice ukvarjal tudi z ostalimi primeri diskriminacije slovenske manjšine. Tako na primer izvemo nekaj o napadu na dva Slovenca na celovškem kolodvoru 17. decembra 1920. Značilno je, da so bili ponekod ob takih napadih, predvsem na vidnejše Slovence, nemalokrat navzoči tudi . posamezni orožniki (na primer 4. decembra 1920 v Pliberku). Dragocenost omenjenih poročil o diskriminaciji slovenske manjšine v mesecih po plebiscitu je neprecenljive vrednosti, saj je ostala dokumentacija o teh dogodkih skoraj neohranjena, ali pa še nedostopna. Čeprav je bil Trunk poleg Podgorca “duša” lista Glas pravice, pa se, kot je zapisal v knjigi Spomini, z vsebino ni povsem strinjal, zato je sčasoma stopil v ozadje. Marca 1921 je prišlo na Trunkovo pobudo še do obnovitve slovenskega političnega društva, vendar pa kot je Trunk izjavil: “Prav vesel sem bil, da so me razmere potisnile v ozadje in končno popolnoma izločile. Postal sem nerabljena šara.” PrijatePs Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVI.A ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCTPTIONS Trunk, ki se je skoraj povsem umaknil iz političnega življenja, je bil sam pri sebi zadovoljen že s tem, da so se nekateri koroški Slovenci vsaj malo politično zganili in pričeli izdajati časopis Koroški Slovenec. NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) bivši mož Jean, oče Deborah Tooley, Aliena, Briana, Jamesa in Thomasa, 4-krat stari oče, brat Joyce Le-wanski, Eileen Gubane in Duane-a. Pogreb je bil 14. februarja s sv. mašo v cerkvi Sv. Križa in pokopom na Vernih duš pokopališču. Darovi v pokojnikov spomin Our Lady of Lourdes Shrine bodo s hvaležnostjo sprejeti. Vida Kerner Umrla je 98 let stara Vida Kerner iz Clevelanda, rojena Žitko, vdova P° Franku, mati Mollie Ober-star, 4-krat stara mati, 4-krat prastara mati. Pogreb je bil 12. februarja s sv. mašo v cerkvi Divine Word v Kirtlandu s pokopom na Knollwood pokopališču. Henry A. Trepal Umrl je 76 let stari Henry A. Trepal iz Willo- 1 wicka, prej živeč v collin-woodski naselbini, mož Dorothy, roj. Markovich, oče Phyllis Mihalik, Beverly Christopher, Barbare Kramer in Dennisa, 2-krat stari oče, brat Tine Urh, Fannie Milner, Tonyja ter že pok. Mary Milner, Antonije Alič in Franka, veteran 2. svetovne vojne. P°' greb je bil 12. februarja s sv. mašo v cerkvi sv. Marije Magdalene v Willowicku in pokopom na Vernih dm> pokopališču. John Kocjan Dne 8. februarja je umu 86 let stari John Kocjan, mož Sylvije, roj. Medved, oče Johna, Jamesa in mesa Miller, 7-krat stari oče, 12-krat prastari oče, brat Frances Barbie, dva brata in tri sestre so Pa že pok. Pogreb je bil 12-februarja s pokopom 113 Vernih duš pokopališču. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod* Ambulanca na razpolag® podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI!