LETO VII/1968 # ŠTEVILKA 4
JUNIJ
CENA 50 S DIN
Seja občinske konference ZK Kamnik
Družbeni položaj mladine in Zveza komunistov
V torek, 14. maja 1968, se je v Kamniku sestala občinska konferenca ZK. Udeležili so se je tudi člani aktiva mladih komunistov. Osrednje vprašanje je bilo družbeni položaj mladine in s tem naloge Zveze komunistov. Živahna razprava udeležencev in sprejeti zaključki potrjujejo, kako zelo pomembno je to področje delovanja komunistov. Razpravljali so o več vprašanjih, pomembnih za večjo aktivnost komunistov na tem področju, zlasti pa o potrebi po večjem idejno-političnem vplivu pedagoškega kadra na mladino, po ustrezni usposobitvi tega kadra in po hitrejšem razvoju samoupravnih odnosov na šolah, zlasti na gimnaziji. Samoupravne institucije v občini in v prosvet-
nih in ostalih delovnih organizacijah naj bodo mesto za konkretno akcijo komunistov pri krepitvi družbenega položaja mladih.
Občinska konferenca ZKS meni, da bodo v prihodnjem obdobju pred komunisti in mladino ter vsemi drugimi družbenopolitičnimi činitelji zlasti naslednje naloge:
1. Izhodišče delovanja komunistov pri vključevanju mladih v družbenopolitično in samoupravno življenje mora biti vsakdanji bo.i za nadaljnje razvijanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Mlado generacijo moramo zainteresirati za to, da v večji meri sodeluje pri oblikovanju našega nadaljnjega socialističnega razvoja in ji hkrati odpirati več-
je možnosti, da aktivno sodeluje pri uresničevanju socialističnih samoupravnih odnosov. Zato je potrebno mladino v večji meri vključiti v samoupravne organe, v aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in društev.
NE FORMALNE STRUKTURE. PAC PA VEČJI VPLIV MLADIH V SAMOUPRAVLJANJU
2. Pomembno vlogo pri vključevanju mladine v samoupravne odnose mora imeti mladinska organizacija, zato bo treba v njej razviti take oblike, metode in vsebino dela, ki bo lahko zagotavljala množičnejšo in samostojnejšo afirmacijo    progresivnih teženj
iz Amerike, toplo pozdravljeni v Kamniku!
V ponedeljek, 24. junija letos, bomo v Kamniku pozdravili mladinski pevski zbor krožka št. 2 Slovenske narodne podporne jed-note, ki prihaja pod vodstvom svoje pevovodkinje Cilke Valen-čičeve v Slovenijo na obisk in gostovanje. Ta zbor deluje v Cleve-landu že 30 let. V nedeljo, 28. aprila, so mladi pevci v slovenskem društvenem domu v Cleve-landu zapeli na svojem jubilejnem koncertu. To je bil pomemben kulturni odgodek za našo naselbino v Clevelandu. Dne 14. aprila pa je zbor nastopil tudi na televeziji, na posebni praznični oddaji v okviru "Polka Varieles Show«. Oddajo, ki je bila v barvah, je pripravil ameriški »kralj Polk» naš rojak Frank Jankovič.
Koliko mladih grl, ki so danes že zreli ljudje, je prepevalo v mladinskem zboru v tridesetih letih od ustanovitve v aprilu 1938, ko je vodstvo in pouk mladih Pevcev prva prevzela agilna društvena delavka in odlična pevka Tončka Simčeva. Z leti so mladi Pevci prihajali in odhajali, prelivali so se kakor živa iskriva reka. To je bila naša druga, tretjo., četrta generacija. V Ameriki rojeni, v ameriških šolah vzgojeni so oblečeni v narodne noše peli naše pesmi...
V desetletjih se je moral krožek večkrat spoprijeti s težavami. Včasih ni bilo lahko. Leta 1948 je °elo za nekaj časa nehal delovali. Nov vzpon je doživel v letu 1954, ko je prevzel pouk petja Anton Subelj. Zbor je takrat naštudiral celo več operet, krajših igric s
petjem. Nastopal je s petjem in plesom. Gostoval je na prireditvah in prirejal samostojne koncertne nastope. Število članov se je povečalo. S smrtjo Aniona Sublja v letu 1965 je zbor izgubil svojega učitelja in živi vir pesmi bi spet usahnil, da ni prevzela vodstva mlada in spretna Cilka Valenčičeva. Zdaj mladinski zbor krožka št. 2 SNPJ spet prepeva in uspešno nastopa. V njem poje 65 mladih pevcev. Zbor uživa vso
pomoč pri federaciji društev SNPJ ter je v veliko podporo slovenskim izseljencem v Clevelandu.
Tudi Kamničani smo ponosni in veseli, da bodo mladi potomci naših ameriških izseljencev — člani mladinskega pevskega zbora iz Clevelanda letos it svojem jubilejnem letu zapeli tudi v domovini svojih rojakov — med nami v Sloveniji.
-1.1
mladih. Pri tem ji mora biti v največjo oporo Zveza komunistov, socialistična zveza, sindikat in druge družbene organizacije, zlasti vsi samoupravni činitelji.
Mladinska organizacija se bo morala kot politična organizacija mladih samostojneje vključiti v vse bistvene družbenoekonomske, politično samoupravne in idejne procese ter se še posebno zavzeti za to, da bi reševala vse tiste probleme, za katere je mladina še posebej zainteresirana. Od ZK, SZDL, sindikata, samoupravnih in vseh drugih činiteljev je v veliki meri odvisno povezovanje prizadevanj mladih v progresivno akcijo in dejavnost v posameznih delovnih organizacijah, krajevnih skupnosti in komuni.
Mladinska organizacija bo morala tudi v svoji lastni organizaciji razvijati samoupravne odnose in pri mladini razvijati potrebo po aktivnosti in afirmaciji na samoupravnih osnovah. Pri taki usmeritvi morajo prednjačiti znotraj mladinske organizacije mladi člani ZK.
Dolžni smo podpreti vse tiste oblike dela Zveze mladine, v katerih se mladi združujejo z željo po globljem spoznavanju sodobnih procesov družbenega razvoja. (Razni seminarji, klubi, OZN, marksistični krožki itd.)
Vso pozornost moramo posvetiti vključevanju in aktivnosti mladi-
(Nadaljcvanje na 2. str.)
Mladinski pevski zbor 2. Krožka Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) Cleveland, Ohio, USA.
Zbor vodi: Miss Cilka Valenčič
7
7
Družbeni položaj mladine in Zveza
komunistov
(Nadaljevanje s 1. str.)
ne v tako imenovane specializirane organizacije in društva, ki so pomembna za fizično, kulturno, tehnično in splošno družbeno vzgojo mladine. Pri tem moramo podpreti pobude mladih in vzbuditi k sodelovanju vse zainteresirane činitelje, ki lahko prispevajo k programski in vsebinski obogatitvi teh dejavnosti. Zavzeti se moramo za pravilno družbeno vrednotenje teh aktivnosti in za ustvarjanje kadrovskih in materialnih pogojev za bogatejše udej-stvovanje mladine.
Pogosto se srečujemo ob pojavih in porastu mladinskega pre-stopništva z neodgovornim posploševanjem in kritiko na račun vse mladine. Porastu prestopniš-tva se lahko uspešneje zoperstavi-mo prav z razvijanjem športnih, kulturnih, zabavnih, tehničnih in drugih kreativnih in rekreacijskih dejavnosti mladine. Komunisti v športnih, kulturnih in v vseh društvenih organizacijah se morajo s svojo aktivnostjo obrniti predvsem k mladini in jim v teh organizacijah v kadrovskem in vsebinskem pogledu dati več prostora.
3. V delovnih organizacijah moramo mladino vključiti v mladinske organizacije, tem pa omogočiti sodelovanje v upravljanju delovne organizacije v različnih oblikah, kot so: neposredno sodelovanje mladih v organih samoupravljanja, na proizvodnih mladinskih in drugih konferencah, v delovnih enotah in v družbeno političnih organizacijah. Tako bi postali mladi bolj zainteresirani in angažirani za vprašanja, ki zadevajo perspektivo in razvoj delovne organizacije, za uveljavljanje samoupravnih odnosov v nagrajevanju po delu, v kadrovski politiki, v izobraževanju in usposabljanju pri vseh drugih delovnih in samoupravnih aktivnosti v delovnih organizacijah.
mo za družbeno angažirano šolo, kjer temelji pouk na znanstvenih, to je marksističnih osnovah in kjer je lahko prostor le za socialistično vzgojo. V šolah ne moremo dopuščati kakršnihkoli religioznih in drugih naši stvarnosti tujih vplivov. Zavzemamo se za polno spoštovanje osebnosti in prepričanja, pa naj si gre za mladino na šolah ali pa pedagoški kader. Le-ta pa mora biti družbeno odgovoren faktor pri uresničevanju družbenih, socialističnih smotrov šole.
Posebno skrb moramo skupaj z vsemi drugimi činitelji posvetiti idejnopolitičnemu in strokovno pedagoškemu usposabljanju pedagoškega kadra na šolah, da bi lahko uspešneje uresničevali vzgojne naloge šole. Za to so odgovorne predvsem pedagoška vodstva šol, temeljna izobraževalna skupnost in druge izobraževalne institucije in organizacije, zlasti pa komunisti iz vrst družbenopolitičnih in pedagoških delavcev s tega področja.
Aktive ZK prosvetnih delavcev čakajo na tem področju izredno zahtevne naloge, ki jih morajo proučiti in konkretizirati.
Izoblikovati moramo tudi ustrezno kadrovsko in štipendijsko politiko vključevanja mladine v pedagoške poklice, v katere moramo usmerjati sposobnejšo in svetovno nazorsko napredno opredeljeno mladino.
5. Družina ima in bo imela tudi v naših razmerah izredno pomembno vzgojno funkcijo. To funkcijo moramo krepiti tako, da jo povezujemo s širšo družbeno vzgojo. Krepiti moramo vse institucije (šole, službe, otroško varstvo itd.), da v času, ki zahteva vedno bolj vsestransko delovno in drugo aktivnost staršev, sodelujejo pri izoblikovanju osebnosti otroka in mladega človeka. V ta namen je potrebno razširiti otroško varstvo, ki zajema še ved-
no le manjši del otrok, potrebnih varstva in vzgoje v teh institucijah. Vedno bolj važno je vprašanje celodnevnega varstva in vzgojnih aktivnosti mladine. V povezovanju družinske in družbene vzgoje je treba vključiti poleg šole in varstvenih ustanov tudi vse druge možnosti organiziranja vzgojnih aktivnosti za otroke in mladino. Reševanje vseh teh problemov pa ni odvisno le od materialnih možnosti, ampak tudi od pravilnega vrednotenja vzgojnoiz-obraževalnega dela.
ZA NAČRTNOST V IZOBRAŽEVANJU IN ZAPOSLOVANJU MLADINE
6. Kljub razmeroma slabi strokovni in kadrovski strukturi zaposlenih v gospodarstvu in na nekaterih drugih področjih družbenega dela še vedno nismo pristopili k načrtnejšemu prizadevanju po izvenšolskem strokovnem in družbenopolitičnem usposabljanju in izpopolnjevanju mladine na delovnem mestu, ki bo v skladu s perspektivami razvoja. Za to so odgovorna predvsem vodstva in samoupravni organi delovnih organizacij ter družbenopolitične organizacije. V ta namen moramo tudi bolj podpreti in kadrovsko izpolniti in usposobiti delavsko univerzo. Komunisti pa moramo pri tem neposredno v občini, delovnih organizacijah in drugod posvetiti več skrbi celovitejšemu usposabljanju in idejnopolitični vzgoji mladine, kar bo prispevalo k uspešnejšemu delu in samoupravnemu delovanju in k aktivnosti mladine.
Se posebno je zanemarjeno izobraževanje in usposabljanje mladine, ki po končanem osnovnošolskem obveznem šolanju ostane doma na kmečkem gospodarstvu. Za to mladino ne organiziramo niti šol za življenje, niti drugih
oblik dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja, ki bi lahko prispevale k boljšim življenjskim perspektivam mladih. Tu se odpirajo ustrezne naloge šolam, delavski univerzi in drugim izobraževalnim dejavnikom ter naši celotni družbenopolitični skupnosti.
7. Stalno naraščanje števila nezaposlenih (med njimi največ mladine) nas opozarja na izoblikovanje politike zaposlovanja v razmerah reforme. V pogojih uresničevanja ciljev gospodarske reforme bo vedno težje zaposliti zlasti mladino, ki ni končala osemletke. Odstotek teh je presenetljivo visok. Tej mladini je zaprta pot v strokovne, poklicne in druge šole. To so velikokrat prav otroci iz delavskih družin. Mislimo, da bi morali tej mladini poleg uveljavljanja drugih ukrepov pomagati predvsem s pravočasnim nudenjem dodatne pedagoške in druge pomoči v šoli in v otroško varstvenih ustanovah.
Zavzeti se moramo za večjo načrtnost delovnih organizacij za dvig strokovne strukture zaposlenih, ki naj bi bila dejanski odraz perspektivnejših programov razvoja delovnih organizacij, v katere se bo lahko vključilo več mladine s strokovno izobrazbo, oziroma s poklicno šolo.
V občini in v vsaki delovni organizaciji moramo priti do konkretnega kratkoročnega in dolgoročnega programa in politike zaposlenosti in zaposlovanja, ki bo vključen v širše razvojne koncepte delovnih organizacij in občine.
Zavzeti se moramo tudi za izoblikovanje enotnejše štipendijske politike in s štipendijami omogočiti šolanje tisti mladini, ki se kljub vsem pogojem (nadarjenost, marljivost itd.) brez štipendij ne bi mogla šolati.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Z < o m O
t—t
M
<
VEČJA POZORNOST VZGOJNEMU VPLIVU SOLE IN DRUŽINE
4. Mladino moramo že v osmih razredih osnovnih šol in gimnaziji vključevati v samoupravne odnose v šolskih skupnostih, kar mora biti sestavni del vzgojnih prizadevanj pedagoških kolektivov, samoupravnih organov s področja izobraževanja in vzgoje mladinskih aktivov in pionirskih organizacij. To moramo dosegati z neposrednim vključevanjem mladine v samoupravne odnose in z učnovzgojnimi in izobraževalnimi prizadevanji, ki morajo rasti iz naše družbeno-socialistične stvarnosti. Izredno pomembno je z vzgojnimi procesi v šolah vzpostavljati take odnose, v katerih se bo mlad človek uveljavljal tudi kot subjekt vzgoje.
Zboljšanje materialnega in kadrovskega položaja šolstva in razvijanje samoupravnih odnosov ustvarja pogoje za večje angažiranje pedagoškega kadra na šolah pri uresničevanju njihove družbene funkcije, socialistične vzgoje in izobraževanja. K temu lahko prispeva tudi bolj razvita samoupravna aktivnost in angažiranost naših šolskih kolektivov.
Ko danes načenjamo mnoga vprašanja v zvezi s položajem vloge in funkcije šole, moramo jasno povedati, da se komunisti in vse druge progresivne sile pri nas v skladu s perspektivami našega socialističnega razvoja bori-
med republiško in občinskimi skupščinami
Dosedanje izkušnje kažejo, da bo treba več sodelovanja med republiško in občinskimi skupščinami.
Ce pobliže pogledamo dosedanjo prakso na področju takega sodelovanja, potem vidimo, da se je le-to omejilo pretežno na pripombe h gradivu, ki ga republiška skupščina pošilja občinskim skupščinam. Pripombe k ostnut-kom zakonov in predpisov ter drugih aktov dajejo večinoma predsedniki občinskih skupščin in načelniki posameznih strokovnih služb v občinskih upravah, manj pa to problematiko obravnavajo sveti pri občinskih skupščinah. Se redkejši pa so primeri, da bi o načelnih vprašanjih ob konkretnem zakonskem predpisu razpravljala občinska skupščina. Torej vsi odborniki. S tem seveda ni rečeno, da bi morala o vsakem gradivu razpravljati občinska skupščina na svoji seji pa čeprav je šla doslej mimo skupščin vrsta pomembnih zakonov, o katerih je bilo kasneje ob sprejetju s strani odbornikov slišati kritike in pripombe. S tem pripombami bi se morali poslanci republiške skupščine seznaniti pred sprejetjem zakona.
Bolj bo treba razvijati prakso, da poslanci, ki so izvoljeni v eni
občini, delujejo kot delegacija v drugi občini. Pri razvijanju takega načina dela smo šele na začetku, kar kažejo včasih zelo različna in celo nasprotujoča si stališča poslancev posameznih zborov iz iste občine. Nikakor ne gre zato, da bi morali biti vsi poslanci enakega mnenja in osvojiti isto stališče. Vsekakor pa bi bilo zelo pozitivno če bi poslanci svoja stališča o načelnih vprašanjih uskladili med seboj v občini, ne pa da se zaradi tega zavlačujejo seje na zborih republiške skupščine.
V naši občini skušamo te stvari reševati preko sekcije republiških poslancev pri občinski konferenci Socialistične zveze. Ta sekcija organizira skupne pogovore poslancev o problemih, ki so na dnevnem regu v skupščini, pomaga uresničevati kontakte med poslanci in delovnimi organizacijami ter volivci itd.
Občinske skupščine se tudi premalo poslužujejo možnosti, ki jim ga dajejo ustava, poslovnik in drugi akti, da bi od časa do časa od svojih poslancev zahtevala vsaj informacije o njihovem delu in problemih. Odbornike občinskih skupščin bi morali od časa do časa informirati o tem, kako poteka uresničevanje progra-
ma republiške skupščine, o čem trenutno razpravljajo v posameznih zborih, kakšna so stališča njihovih poslancev do posameznih vprašanj itd. Take informacije bi morale najti svoje mesto vsaj enkrat ali dvakrat letno na sejah občinskih skupščin. Za te namene bi bilo treba uporabiti tudi druge oblike, kot je klub odbornikov, sekcije Socialistične zveze delovnega ljudstva, javne tribune itd.
Sekcija republiških poslancev pri občinski konferenci SZDL Kamnik razmišlja tudi o ustanovitvi poslanske pisarne, prek katere bi lahko volivci in tudi delovne organizacije enkrat ali dvakrat tedensko vzpostavile stike z republiškimi poslanci. Predvsem naj bi prek te pisarne zbirali pripombe, predloge, mnenja, stališča občanov in delovnih organizacij do posameznih aktualnih vprašanj, o katerih trenutno razpravlja rep. skupščina. Na ta način bi bilo poslancem omogočeno, da lažje pridejo do odločitve na sejah republiške skupščine. Seveda pa se ta pisarna ne bi smela spremeniti v urad za prošnje in pritožbe. Za te namene imamo pri občinski skupščini posebno komisijo.
F. S.
7E^B
Takoj je treba začeti uresničevati delovne programe
Predsedniki krajevnih skupnosti kamniške občine so na zadnjem posvetovanju obravnavali vprašanja v zvezi z uresničevanjem delovnega programa krajevnih skupnosti, z gradnjo šol ter s cesto skozi Tuhinjsko dolino.
Predsedniki so zelo pozitivno ocenili rezultate nedavnega referenduma, na katerem se je 55 % vseh volilcev izreklo za reševanje perečih komunalnih in drugih problemov v krajevni skupnostih s samoprispevkom. V primerjavi ■ tem, da je pred tremi leti odločalo v razpisu krajevnega samoprispevka le okoli 5 % volivcev na zborih, je izid letošnjega glasovanja o samoprispevku pokazal izredno visoko zavest občanov, da s skupnimi močmi pomagajo reševati pereče
probleme v šolstvu, na področju urejanja cest, vodovodov in drugih komunalnih naprav, s čimer lahko pripomorejo k hitrejšemu razvoju celotne občine. Predsedniki krajevnih skupnosti so bili menja, da je treba programe dela krajevnih skupnosti čimpreje uresničiti ter o posameznih delih, ozir. o prioriteti posameznih del, ki bodo opravljena na podlagi triletnih programov, sproti obveščati občane prek Kamniškega občana ali drugih oblik obveščanja. Prav tako menijo, da je potrebno občanom podati temeljito poročilo o opravljenih delih v preteklih treh letih in o porabi s krajevnim samoprispevkom zbranih sredstev.
Prav tako so se predsedniki dogovorili, da se bodo, kot vsa pretekla leta doslej, tudi v pri-
Družbenl položaj mladine in ZK
(Nadaljevanje z 2. str.)
MLADIM SE BOLJ ODPRETI VRATA V ZVEZO KOMUNISTOV
8. Pomlajevanje ZK je ena stalnih nalog ZK. Vključevanje mladine v ZK moramo povezovati z idojnopolitičnim usposabljanjem mladine ter s samoupravnim delovanjem mladine na vseh področjih družbenega dola in življenja. Hkrati ko ZK uresničuje družbeno interese mladine, uveljavlja tudi svojo lastno kadrovsko preobrazbo, ki lahko v veliki meri prispeva k nenehnemu uresničevanju njene avantgardne vloge.
Pomlajevanje ZK ne moremo jemati kot enkratno kampanjsko akcijo in nalogo, ampak kot trajno prizadevanje za večjo družbenopolitično in samoupravno angažiranost mladine.
Vzporedno s temi prizadevanji mora teči akcija za idojnopolitič-no usposabljanje mladih, za prevzemanje in uveljavljanje samoupravnih pravic in dolžnosti mladih. Mladi želijo biti predvsem kreativni in v družbeni akciji konkretni. Kolikor bolj se bo ZK s svojo neposredno aktivnostjo uspešnejše vključevala v razreševanje najpomembnejših problemov na samoupravnih osnovah, toliko bolj bo bližja tudi mladini. V konkretnih sredinah, zlasti pa v delovnih oreranizaci jah, je želja mladine za vstop v ZK odvisna predvsem od nivoja samoupravnih odnosov v tisti delovni organizaciji in od aktivnosti komunistov v njej.
Znebiti se moramo vseh na pol ilegalnih oblik sprejemanja v ZK • tem, da javno govorimo o kriterijih za članstvo v ZK, ki so pred-
vsem: sprejemamo programa in politike ZK. pripravljenost posameznika za aktivno borbo pri uveljavljanju programskih načel in politike ZK poleg vseh tistih človeških in moralno političnih kvalitet, ki omogočajo človeku aktivnost, vpliv in ugled v sredinah, kjer deluje. Na osnovi takih kriterijev naj se mladina javno opredeljuje za vstop v ZK v mladinskih, delovnih in v vseh drugih organizacijah, kjer je aktivna. Organizacija ZK. aktivi in vodstva ZK morajo organizirati o svojem delu, o nalogah ZK in o vključevanju mladine v ZK odprte razgovore z mladino in ji odpirati možnosti za njihovo družbenopolitično in samoupravno aktivnost.
V občini, krajevni skupnosti in v delovnih organizacijah moramo načrtno organizirati stalno idejno-politično usposabljanje mladih družbenopolitičnih delavcev — samoupravljalcev. Potem bo tudi vključevanje mladine v ZK stalno in kvalitetno.
Za vključevanje mladine v ZK so odgovorne vse organizacije in aktivi ZK in vsa vodstva ZK.
9. Po deseti seji CK ZK, ki je razpravljal o mladini v samoupravnih odnosih in nalogah komunistov, je bilo o tem objavljeno obsežno gradivo. Naša konferenca nalaga organizacijam in vodstvom ZK. zlasti pa komunistom, ki so aktivni na področjih dela, v katere jo vključena mladina, in komunistom v vseh tistih vzgojnih institucijah, organih in organizacijah, ki se ukvarjajo s problemi, ki se nanašajo na mladino, da obravnavajo in sprejmejo sklepe današnje konference in gradivo desete seje CK ZK kot trajnejšo podlago za svojo aktivnost v odnosu do mladine.
Obračun dela Zveze prijateljev mladine
Zveza prilateljev mladine Kamnik, ki vključuje 4 društva, je imela občni zbor v sejni dvorani občinske skupščine.
Predsednica zveze Rot Marija .le podala podrobno poročilo o delu. Po daljši razpravi je bil postavljen okvirni program dela zveze za prihodnje obdobje, ki obsega predvsem otroško varstvo, letovanje mladine, podrobno delo in akcije s pionirji, anketiranje zaposlenih žena itd.
Za poglobitev in olajšanje dela je novoizvoljeni upravni odbor postavil tri komisije in sicer: *a otroško varstvo, za delo s pionirji in za letovanje.
Po zaključku prve seje je bila svečana proslava, na kateri so izročili odlikovanja dolgoletnim družbenim delavcem s pionirji. Odlikovanja so bila podeljena na soji predsedstva Republiške zveze prijateljev mladine ob koncu leta praznovanja 25-lctnicc Zveze pionirjev Jugoslavije.
Zlato značko sta prejeli učiteljici Mihclič Bogica iz Kamnika in Mrčun Stana iz Nevelj, pismeno priznanje z diplomo pa učiteljice: Grutschreiber Pavla iz Motnika, Robida Marija z Uok, in Veršnik Frančiška s Sel.
Odlikovanim iskreno čestitamo! M. B.
hodnje posamezne krajevne skupnosti medsebojno pomagale pri izvajanju svojih programov s posojanjem sredstev ipd. Na ta način je bilo tudi v preteklem obdobju možno opraviti precej del preje, kot če bi krajevna skupnost čakala, kdaj bo zbrala dovolj potrebnih sredstev.
Administrativno finančno poslovanje za vseh 20 krajevnih skupnosti bo tudi v prihodnje
vodila skupna administratorka, ki jo bodo krajevne skupnosti financirale iz dotacij občinskega proračuna in ne več iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Ce bodo v posameznih krajevnih skupnostih izvajali delovni program tako, kot so se dogovorili na posvetovanju, bo s 440 milijoni, kolikor jih bodo zbrali v naslednjih treh letih iz krajevnega samoprispevka, spet napravljen ogromen korak naprej v komunalni ureditvi posameznih krajev kamniške občine.
Štipendijska politika v občinah Kamnik in Domžale v šolskem letu 1968/69
Zadnje čase vedno pogosteje opažamo, da se vpisuje v šole druge stopnje vedno manj učencev iz podeželja in iz delavskih družin. Med njimi pa smo pri sistematičnem poklicnem usmerjanju opazili tudi zelo nadarjene, ki dokazujejo svojo prizadevnost z lepim šolskim uspehom. Zahtevnost njihove poklicne odločitve je mnogo nižja od želja in sposobnosti, kar sami utemeljujejo s tem. da jih starši ne bodo mogli vzdrževati v času šolanja. Hkrati pa ugotavljamo, da se v šole II. stopnje vpisuje vedno več učencev, ki za tako šolanje niso zmožni, a izhajajo iz družin, ki žive v materialno v ugodnejših pogojih.
Ce predstavljajo bolj nadarjeni učenci naš družbeni in-telektivni potencial, potem je naša dolžnost, da to neskladje uravnamo s perspektivno štipendijsko politiko, ki naj bi Iz-boljšavala kadrovsko strukturo zaposlenih, hkrati pa naj bi bila odraz kadrovskih potreb po posameznih profilih v gospodarstvu in družbenih službah. S tem bi preprečili hiper-produkcijo kadrov določenih profilov in vplivali na zmanjšanje števila nezaposlenih.
Izhajajoč iz teh predpostavk smo v zadnjih dveh letih že začeli s sistematičnim odbiranjem kandidatov, ki zaključujejo osnovno šolanje, nimajo pa urejenih materialnih prilik za nadaljnje šolanje. Naš postopek se je odvijal približno takole:
Iz »Ankete o izbiri poklica-«, s katero anketiramo vse učence, ki letno zaključujejo šolanje, smo izbrali vse tiste učence, ki kažejo v šoli lepe uspehe, istočasno pa izhajajo iz družin, katerih materialni pogoji so tako minimalni, da nikakor ne bi mogli učence vključiti v šole II. stopnje.
Vsem tem smo poslali vprašalnike »VN-1«, iz katerih smo dobili podatke o zaposlitvi staršev, njihovih dohodkov in premoženjskem stanju, številu članov družinske skupnosti, številu nepreskrbljenih otrok v družini in pregled nad željami učencev v zvezi z nadaljnjim šolanjem. Nadaljnji korak za odkrivanje res talentiranih mladincev smo napravili s tem, da smo med zimskimi počitnicami testirali vse kandidate s petimi testi inteligentnosti. Kandidati, ki so tudi to preizkušnjo dobro opravili, so morali svoje navedbe v vprašalniku »VN-1« dokumentirati še z uradnimi potrdili. Vsem tem podatkom smo končno priključili še mnenje šole o upravičenosti do štipendije.
Ker je število kandidatov za štipendije tolikšno, da vsem Zavod za zaposlovanje ne more ustreči, smo se o tem informirali predstavnike družbenih skupnosti iz občin Domžale in Kamnik. Na posvetu, dne 21. 8. 1968. smo se želeli tudi dogovoriti, kako poenotiti kriterije za podeljevanje štipendij.
1. Zaradi enotne štipendijske politike v občini naj bi te imele čimprej enoten štipendijski sklad, kamor naj bi vse delovne organizacije vlagale namenska sredstva. Tu bi tudi naročale potrebne kadre. Pri tem pa bi imele delovne organizacije še vedno možnost samostojne izbire kandidata, vendar takega, ki ima pogoje, da bo uspešen strokovnjak v delovni organizaciji.
V ta namen je najprej potrebno poenotiti kriterije vseh štipendistov za dodelievanje štipendij: socialni status, gospodarske potrebe, šolski uspeh, inteligentnost, poklicna želja, itd. Občini bosta na osnovi tega pregledali svoje pravilnike o štipendiranju in kriterije uskladile. Pri selekciji naj bi sodelovala tudi skupina za poklicno usmerjanje pri zavodu za zaposlovanje.
2. Razpis štipendij naj bi bil objavljen v aprilu in od-nrt do juniia. Med tem časom bi bilo potrebno izvršiti selekcijo kandidatov, da se ueotove pogoji za štipendijo pri posamezniku. Občinski skupščini bosta dali priporočilo vsem delovnim organizacijam, naj tudi one dajo razpise štipendij čimbolj zgodaj.
Ta zgoden raznis naj bi omogočil socialno ogroženim učencem vnis na šole. za katere so najbolj «oosobni in kažejo tudi največ zanimanja, ne pa. da se zaradi slabega materialnega stanja odločajo za nje popolnoma neustrezne, premalo zahtevne šole.
3. V aprilu bi bilo potrebno sklicati širši posvet o vključevanju mladine, ki zaključuje šolanle. na katerega bi vabili poleg predstavnikov družbenonolitičnih organizacij in občinske skupščine tudi predstavnike delovnih organizacij. Tako bi bilo mogočo korigirati in morda preusmeriti učence v poklice, ki jih naše gospodarstvo potrebuje.
s seje občinske skupščine: Gibanje gospodarstva, štipendiranje, program skupščine
< o pa o
t—t
m <
Občinska skupščina je na svoji seji 25. aprila 1968 obravnavala v lvtu 1967 na podlagi podatkov poročilo o gibanju gospodarstva zaključnih računov gospodarskih organizacij in informacij o rezultatih gospodarjenja v prvem četrtletju letos. Posebno točko dnevnega reda je posvetila tudi problemu štipendiranja v občini in programu občinske skupščine v letošnjem letu.
O  rezultatih  gospodarjenja v
prvem četrtletju letošnjega leta smo poročali že v zadnji štev. našega lista, kjer smo opozorili predvsem na zaostajanje proizvodnje za lanskoletno v istem obdobju, hkrati pa tudi na dosežene uspehe na področju izvoza. Občinska skupščina je temeljito pretresala podatke o gospodarjenju, zlasti pa se je ustavila ob nekaterih problemih, s katerimi se srečujejo posamezne gospodarske organizacije, posebno tovarria kovanega orodja. Odborniki so bili mnenja, da to podjetje lahko premosti sedanje težave, če se be> kolektiv enotno dogovoril za nekatere ukrepe, zlasti v pogledu organizacije dela, zmanjšanja režijskih stroškov in preusmeritve proizvodnje ter če bo dal večii poudarek integraciji in proizvodnemu sodelovanju. Občinska skuoščina je sklenila, da bo na naslednji seii na zboru delovnih skupnosti temeljito obravnavala analizo gospodarjenja v tej tn-vartii. Do tega časa je treba pripraviti program, po katerem so bodo sanirale sedanje težave v tem podjetju.
Poleg tega je bila občinska skupščina mnenja, da je treba vložiti s strani gospodarskih organizacij več sredstev v delovne priprave, da je treba realno oceniti zaloge blaga. Občinska skupščina se je zavzela tudi za to, naj bi se setencijske kvote, to je udeležba gospodarskih organizacij pri delitvi ustvarjenih deviznih sredstev, povečale. Dalje je potrebno opozoriti sekretariat za gospodarstvo na zaščitne ukrepe za nekatere izdelke, ki so na mednarodnem trgu deiansko kon-kurečni. Med te vsekakor sodi proizvodnja kaolina.
Občinska skupščina je v nadaljevanju seje obravnavala aktualna vprašanja štipendiranja v občini. O teh problemih poročamo v nosebnem sestavku.
V občini ie trenutno 144 štipendistov. Od tega iih .34 šfpen-dira občinska skupščina iz svojega proračuna. 110 pa delovne organizacije. Iz sredstev prbračuna se štipendirajo učenci in dijaki iz socialno šibkih družin, ki dosegajo dobre učne zelutate. Pri tem pa komisija za štipendije upošteva predvsem otroke članov Zveze borcev, ki iih je od vseh štipendistov 15. Odborniki občinske skupščine so menili, da bi bilo potrebno poenotiti kriterije za štipendiranje in s štipen-diraniem vplivati na izboljšanje strukture zaposlenega kadra. Delovne organizacije nai bi tesneie sodelovale med seboj tudi na tem področju. Odborniki so tudi opozorili na problem zanoslovania štipendistov, ki postaia vedno bolj pereč, kar kaže na premajhno načrtnost pri štipendiranju, dalie na to. da je štipendije pravočasno razpisati, da je treba kandidate za štipendije predhodno testirati, ozir. preizkusiti, koliko odgovarjajo za stroko, za katero naj bi jih delovne organizacije štipendirale in podobno.
Občinska skupščina je razpravljala in sprejela tudi program svojega dela v letošnjem letu, hkrati pa obravnavala tudi delovne naloge občinske uprave ob izvajanju tega programa. V programu je rečeno, da si bo skupščina v celoti prizadevala za krepitev in razvoj samoupravljanja v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Prizadeval si bo, da bodo pred sprejemom priporočil, sklepov in odlokov ofga-nizirane široke javne razprave med občani, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi.
Prav tako je pomembna ugotovitev, da se bo skupščina dosledno zavzela prek svojih organov za izvajanje priporočil, sklepov in odlokov. Posebno pozornost bo posvetila aktivnost nekaterih svojih organov, kot so sveti pri občinski skupščini komisije, delu kluba odbornikov, zlasti pa še tesnejši povezavi z Republiškimi poslanci. Se večji poudarek bo občinska skupščina dala v prihodnje delu posameznih zborov, zlasti bo še okrepila aktivnost zbora delovnih skupnosti, ki je že v preteklem obdobju namenil precejšen del svoje aktivnosti prou-
čevanju problemov na področju gospodarstva v posameznih gospodarskih organizacijah.
Seveda bo občinska skupščina redno spremljala tudi splošno gibanje gospodarjenja in družbeni razvoj komune. Poleg tekočih zadev, o katerih bo morala občinska skupščina razpravljati in sklepati, saj vemo, da je preko 80 % vseh zadev, ki jih skupščina obravnava, vezanih na izvajanje raznih zakonov in predpisov, ki so sprejeti v republiki in federaciji, bo v letošnjem letu posvetila posebno pozornost politiki gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Kot preteklo leto bo skupščina tudi letos posvetila kar največjo skrb urbanističnemu urejanju naše občine. Posebna razprava bo tekla o razvoju trgovine in gostinstva v občini, dalje o problemih zaposlovanja, o programih posameznih republiških skladov, zlasti vodnega sklada, o investicijah v gospodarstvu, o programu razvoja varstvenih ustanov v prihodnjih treh letih ter o Rekreacijski in športni dejavnosti občanov.
Poleg tega bo na dnevnem redu vrsta tekočih aktualnih pro-
blemov, kot je razprava o gospodarjenju na železniški progi Ljubljana—Kamnik, o rekonstrukciji ceste skozi Tuhinjsko dolino, o izvajanju programov dela krajevnih skupnosti itd.
Ko so odborniki razpravljali o delovnih nalogah upravnih in drugih javnih služb v občini, so imeli precej pripomb na dosedanjo dejavnost posameznih služb. Predvsem menijo, da je učinkovitost inšpekcijskih služb, ozir. služb, katerih naloga je nadzor nad izvajanjem posameznih del pri urejanju mesta in naselij, premajhna. Prav tako so imeli pripombe na račun podružnice ljubljanskega urbanističnega zavoda v Kamniku. Menijo, da samo golih informacij, ki jih predstavniki tega zavoda dajejo občanom, ne bi smeli zaračunavati. Odborniki so sklenili, naj pri občinski skupščini organizirajo brezplačno pravno pomoč za pravne nasvete občanom. Prav tako je treba v prihodnje posvetiti večjo skrb nadzoru nad izvajanjem javnih komunalnih in drugih del v občini in racionalnejšemu gospodarjenju s sredstvi na tem področju.
S.
Kurirčkova pošta 1968
Letos naši pionirji že šesto leto sodelujejo v kurirčkovi pošti. Na poti zbirajo v kurirskih torbah svoje čestitke in dobre želje tovarišu Titu za rojstni dan.
V Sloveniji je bilo letos izbranih pet prog, da bi tako lahko pri prenašanju sodelovala večina pionirjev.
leti delal in vzbujal revolucionarno zavest delavcev. V neposredni bližini pa je spomenik, postavljen v počastitev dveh skojev-cev, ki sta dala prva v kamniški občini življenje za našo zmago.
Zbrane pionirje ter predstavnike družbenih in političnih organi-
Proga po Gorenjski je pričela pot v Kamnik. Dne 11. aprila ob 11. uri so se zbrali pionirji kamniških šol na dvorišču tovarne »Titan« pred spomenikom revolucije, od koder je nato krenila kurirčkova pošta. Tovarna Titan je bila namerno izbrana za pri-četek pohoda, v njej je namreč predsednik Tito že pred tolikimi
Mirko Podbevšck-Lado, predsednik obč. odbora ZZB NOV, je pred tovarno Titan izročil mlademu kurirčku torbo s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu
zacij je nagovoril predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec, nato pa še član glavnega odbora zveze združenje borcev NOV Slovenije Ivan Vinkler. Sledila je lepa kulturna prireditev, ki so jo pripravili učenci osnovnih šol Fran Albreht in Tomo Brejc ter gojenci zavoda za estetsko in glasbeno vzgojo.
Predsednik občinskega odbora zveze borcev NOV Mirko Pod-bevšek-Lado je izročil kurirsko torbo prvim nosilcem, pionirjem zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki so številnim navzočim pionirjem in odraslim prebrali voščilno pismo predsedniku Titu za rojstni dan.
Pismo so vložili v torbo in prva ekipa kurirjev je krenila mimo zavoda za usposabljanje invalidne mladine, šole Nevlje in Mekinje ter šole Tomo Brejc, nakar so jo prenesli pionirji Most in Komende na mejo kranjske občine.
Za domovino — s Titom naprej! je zadonelo na prostrani ploščadi v pozdrav in slovo kurirčkovi pošti.
Bila je to lepa množična akcija pionirjev, ki jim je na poseben način približala naš narodnoosvobodilni boj ter tako zaposlila njihove misli in želje ter hotenja.
Dne 13. maja pa so naši pionirji prevzeli kuričkovo torbo, ki je potovala po Koroški. Predaja je bila na Črnivcu, kamor so prinesli torbo pionirji mozirske občine in jo oddali našim iz šole Gozd. Predaji, ki so se je udeležili tudi predstavniki obeh mejnih občin, so počastili zbrani pionirji s petjem in recitacijami. V pozdrav je še dolgo odmevala pionirska himna v pomladno zelenje.
Se isti dan so prevzeli torbo stranjski pionirji ter jo drugi dan oddali pionirjem šole Fran Albreht, ki so jo s čestitkami in pozdravi tovarišu Titu izročili na Homcu pionirjem domžalske občine, ti pa so prevzeli dolžnost, da jo izroče dalje do končnega zbirnega mesta v Ljubljani.
Pionirji vseh šol so ob prihodu kurirčkove pošte priredili lep sprejem in častno opravili svojo nalogo, zato jim gre pohvala, zahvalo pa zaslužijo tudi člani zveze borcev, društva prijateljev mladine in učiteljstvo za pomoč pionirjem pri pripravah.
M. B.
Gorenjski sindikati pred VI. kongresom ZSJ
20. maja so se v Kranju sestali predsedniki občinskih sindikalnih svetov gorenjskega predela, sestanka pa sta se udeležila tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Kamnika ter sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije tov. Marjan Rožič.
Vsi so obravnavali priprave na VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije, ki je predviden v drugi polovici meseca junija. V predkongresnih pripravah so si občinski sindikalni sveti zadali za nalogo, da bodo na volilnih konferencah, ki jih bodo tvorili občinski sindikalni plenumi, razširjeni s predsedniki izvršnih odborov sindikalnih podružnic, obravnavali teme, ki jih že sedaj podrobno proučujejo, na solidnih konferencah pa bodo udeleženci izdelali skupna stališča in predloge za hitrejša in boljša reševanja problematike z določenih področij.
< Občinski sindikalni svet Kamnik se je obvezal, da bo temeljiteje obravnaval temo »Hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj kot pomemben element standarda delovnih ljudi-". O tem vprašanju je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kamnik razpravljalo še meseca oktobra lani, svoja stališča po posredovalo občinski skupščini, ki jih je v glavnem upoštevala. Ker se stanovanjska gradnja hitro razvija, so udeleženci občinske sindikalne volilne konference prejeli gradivo z namenom, da ga dobro prouče in dajo svoje pripombe. Pred samo volilno konferenco pa bi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta podalo še poročilo, kako rešujemo stanovanjska vprašanja v naši občini. Zato bo naloga udeležencev konference tudi ta, da zavzame svoja stališča do te problematike tudi v naši občini. Na posvetu v Kranju so udeleženci govorili in obravnavili tudi vprašanja nezaposlenosti ter ugotovili, da je nekaj gorenjskih občinskih skupščin o tem že govo-
rilo na svojih zasedanjih in sprejelo različna priporočila. Ugotovili so visoko število še nezaposlene mladine, vzporedno s tem pa o precejšnjem delu delovnih mest, ki jih zasedajo upokojenci in honorarni delavci ter o tem, da bi morale občinske skupščine do tega vprašanja zavzeti svoja stališča in dati delovnim organizacijam priporočila.
Glede gibanja osebnih dohodkov v delovnih organizacijah so udeleženci posveta ugotovili, da so ponekod še vedno taki, ki ne ustrezajo proizvodnim rezultatom in da je v posameznih kategorijah še vedno dosti primerov delavcev, ko so življenski stroški višji kot osebni dohodki. Sindikati in samoupravni organi v delovnih organizacijah se bodo mo-
rali zavzeti za rešitev teh vprašanj.
Posebno so poudarjali vlogo sindikata, češ da bi morali izvršni odbori problematiko analizirati in samostojno sprejeti najprimernejša stališča ter opozarjati samoupravne organe in vodstva delovne organizacije na vse pomanjkljivost. Take sindikalne organizacije bodo upoštevane, pa čeprav v statutu o vlogi sindikata ne bo vsega napisanega. Spregovorili so tudi o organiziranosti občinskih sindikalnih svetov, ki naj bi imeli posebne odbore po strokah (industrija, rudarstvo, storitvena, družbena dejavnost itd.). Sekretar centralnega sveta tov. Rožič je poudaril, da bo statut sindikatov glede tega vprašanja zelo prožen
in bo prepustil sindikatom lastno odločitev. Ce pa bodo npr. sindikalne organizacije industrije in rudarstva odločale za svoj lastni odbor, ga bodo imele.
Na posvetu so govorili še o nadaljnjem razvoju samoupravljanja, ki bo imel pomembno mesto tudi v razpravah in resolucijah VI. kongresa.
O vseh vprašanjih v pripravah na VI. kongres ni bilo mogoče spregovoriti na tako kratkem posvetu, pač pa bodo več o tem spregovorile občinske volilne konference.
Ob sedanjem razvoju gospodarske in družbene reforme bo VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije imel izredno važno in pomembno mesto.
V.
Še letos bomo modernizirali 4 km ceste skozi Tuhinjsko dolino
Občani Tuhinjske doline ugibajo ali bo skupščina pričela z modernizacijo Tuhinjske ceste ali ne?
Menim, da je ugibanje imelo osnovo pred glasovanjem o referendumu, nikakor pa ne sedaj, ko so občani sami odločali, da prispevajo sredstva za gradnjo šol, modernizacijo Tuhinjske ceste in za reševanje najvažnejših problemov v krajevnih skupnostih.
V dosedanjih razgovorih, razpravah, člankih in dogovorih je bilo povedano, da bomo sposobni v treh letih iz naslova samoprispevka, prispevka gospodarskih organizacij in prispevka skupščine modernizirati 13 km ceste skozi Tuhinjsko dolino.
Skupščina občine Kamnik in iniciativni odbor za modernizacijo Tuhinjske ceste pripravljata vse potrebno za začetek del. Iniciativni odbor se bo sestal v začetku junija in razpravljal o predlogu, da letos moderniziramo 4 km ceste s pričetkom v Kamniku, nadalje da modernizi-
Razumno gospodarjenje
Cankarjevo cesto v Kamniku so asfaltirali in so dokončna dela tik pred zaključkom, ali pa bodo med tem časom, ko smo tale prispevek dali v tisk za Kamniškega občana, že zaključena. Cesta bo dovolj široka in končno bodo stanovalci po več kritičnih pripombah na zborih volilcev v Mekinjah le zadihali čist zrak. Seveda je želja občanov iz Mekinj, naj bi asfaltni trak potegnili še naprej vse do šole v Mekinjah. Prav bi bilo, da bi se po tem, ko smo izglasovali v občini krajevni samoprispevek za nadaljnja tri leta, njih želja začela uresničevati že to leto.
Tale prispevek pa ni namenjen samo temu vprašanju, pač pa tudi iznajdljivosti in gospodarnosti vaščanov iz Podjelše, Košiča, Vodic, Brezij pa tudi predsedniku mestne krajevne skupnosti tov. Oskarju Grzinči-ču, ki so pravočasno izkoristili priložnost ob modernizaciji Cankarjeve ceste in odvečen gramoz uporabili za zboljšanje poti svojih vasi. Ob pripravi Cankarjeve ceste za asfaltiranje je bilo treba odstraniti s cestišča precej površinskega gramoznega materiala, ki bi ga sicer, če bi bili nespametni in če ne bi bilo iznajdlji-
vih in gospodarnih vaščanov bližnjih vasi, zvozili »za graben--ali v kako opuščeno gramoznico. Tako pa se je po obisku Ožbol-čevega Petra iz Podjelše po vseh vaseh udeležilo prostovoljnih del pri posipanju in drugem urejanju ceste kar 25 vaščanov. Opravili so vsa groba dela, dogovorili pa so se še s komunalnim podjetjem iz Kamnika, oziroma njegovim direktorjem tov. Francem Zoretom, da jim bodo na-vozili na tako pripravljena cestišča še finejši gradbeni material in ga prevaljali.
Te vaške poti in ceste so bile nekatere napravljene pred kratkim, nekatere pa so že starejše a ene kot druge so bile precej dotrajane. Sedaj so spet dobre in sposobne za vsak promet.
Kamničani morda vsi ne vedo, da je gorska vasica Brezje nad Godičem, ki jo vidimo iz Kamnika, izredno lepa izletna točka, od koder se ti ob lepem sončnem vremenu razgrne pogled na vse mesto z okolico in skoraj na vse komniške gore. Na Brezje se lahko vsakdo pripelje z avtomobilom, gostišča sicer v vasi nimajo, a izletnika prijazno sprejmejo vaščani sami.
V. D.
ramo cesto skozi Motnik, ker bo 8. septembra 1968 veliko partizansko slavje ob 25-lctniei ustanovitve Slandrove brigade.
Ali bomo z modernizacijo pričeli v juliju ali v avgustu, je odvisno od tega, če bo podjetje — izvajalec pripravljen modernizirati predvideni odsek s tem, da se financiranje uredi s pogodbo tako, kot bodo pritekala sredstva samoprispevka, prispevkov gospodarskih organizacij in skupščine.
Odveč je bojazen občanov, da letos ne bomo začeli z modernizacijo ceste. Vsem občanom, samoupravnim dejavnikom in družbenopolitičnim organizacijam predlagam, da prično z akcijo zbiranja posebnih prispevkov v Tuhinjski dolini in občini čimprej. Nobene bojazni, da se sredstva ne bodo koristila po programu, ker smo občani, družbenopolitične organizacije in skupščina še posebno zainteresirani za gospodarno porabo teh sredstev. Vsako omalovaževanje sprejetega programa bi bilo nedemokratično, protizakonito in v nasprotju z našimi dosedanjimi prizadevanji. Program modernizacije ceste in programi krajevnih skupnosti se financirajo iz sredstev občanov, gospodarskih organizacij in proračuna skupščine.
Iniciativni odbor se bo kar najbolj prizadeval za uresničitev programa del. Skupščina je ustanovila posebni cestni sklad in dobila pismeno soglasje delavskega sveta »Ljubljana-transporta« o sofinanciranju modernizacije ceste skozi Tuhinjsko dolino. Člani iniciativnega odbora bodo obiskali vse gospodarske organizacije izven občine z namenom, da naša prizadevanja in akcijo finančno podprejo.
Republiški skupščini bomo temeljito pojasnili vso problematiko ter pripravljenost občanov za sofinanciranje modernizacije ceste, pojasnili ter se zavzeli za to, da modernizacija ceste skozi Tuhinjsko dolino pride v naslednji program republiškega cestnega sklada.
Občanom predlagam, da ne ugibamo, temveč da tudi v prihodnje akcijo za zbiranje sredstev v celoti podpiramo. Občani so z zaupanjem podprli predložene programe, naša naloga pa jc, da le-te v celoti izvršimo in o poteku izvrševanja obveščamo javnost.
Vinko Gobec
predsednik skupščine občine KAMNIK
Homški pionirji sprejeli kurirčkovo torbo
V torek, 14. maja 1.1., so pionirji Posebne osnovne šole na Homcu sprejeli kurirčkovo torbo iz rok pionirjev osnovne šole Fran Albreht iz Kamnika. Na ta dan so se homški pionirji že dalj časa vneto pripravljali. Okrasili so spominsko ploščo in sliko maršala Josipa Broza — Tita pred šolo s cvetjem in zastavami. Na dan prihoda kurirčkove torbe se je zbral pred šolo ves pionirski odred POS Homec, ki nosi ime po padli talki Olgi Avbljevi. Ob 11. uri so se pripeljali trije postavni pionirji kamniške šole in izročili kurirčkovo torbo z vso pošto vred homškim pionirjem, ki so ob prevzemu obljubili, da jo bodo varno prenesli v naprej določeno postojanko. Predaji in sprejemu kurirčkove torbe na Homcu so prisostvovali tudi predstavniki DPM Domžale tov. Rak France in tov. Zaje Andrej in urednik Kamniškega občana tov. Svetelj ter tov. Miheličeva. Po končanem kulturnem programu so homški pionirji odnesli torbo
proti radomeljski šoli. Na tej poti so doživeli kar dve zasedi, partizansko in nemško. Bili smo priča hudega spopada med partizani in Nemci. Partizani so obvladali Nemce in kurirčkova torba je varno dospela do radomeljske šole. Tu so nas že čakali radomeljski pionirji pred lepo okrašeno šolo. Ob sprejemu in predaji torbe so prisostvovali vsi pionirji radomeljske šole in ves učiteljski kolektiv. Nato so radomeljski pevci zapeli nekaj partizanskih pesmi pod vodstvom tov. Penka, harmonikarski zbor pod vodstvom tov. Modica pa nam je zaigral nekaj poskočnih. Najbolj pa so nas navdušili mali pionirji in pionirke v narodnih nošah, ki jih je vodila tov. Lipovškova. Zaplesali so nam celo vrsto narodnih plesov tako dovršeno kot odrasli. Tako so homški in radomeljski pionirji dostojno in res lepo sprejeli in predali naprej letošnjo kurirčkovo torbo.
Nace Vodnik
<
m
o
t—I
Z,
<
PRED DOSLEJ NAJVEČJO ŠPORTNO PRIREDITVIJO V KAMNIKU
23. junija: dirka za nagrado Kamnika
2 <
pa O
I—*
M m
is <
(i
Prizadevno kamniško Avto-mo-to društvo, ki je že nekaj let zapored odlično organiziralo državno prvenstvo v cestno hitrostni
vožnji, se je letos lotilo izredno zahtevne naloge: mednarodne idrke za nagrado Kamnika. Ne samo, da bodo te dirke
Rudolf Kunz, Zahodna Nemčija, bo v Kamnik prispel s svojim 50 ccm Kreidlerjem, na katerem je dosegel lani največjo hitrost 226 km na uro.
RAZPIS
Komisija za štipendije skupščine občine Kamnik razpisuje na podlagi pravilnika o štipendijah SOb Kamnik in zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Ur. list S P. S št. 26/67) za šolsko leto 1968 69 naslednje štipendije:
— filozofska fakulteta angl. in fr. jezik
matematika
štipendija 1 1 1 1 1
1 1 1
Posebni pogoji:
Prednost do štipendije imajo občani občine Kamnik, ki dosegajo najboljše študijske uspehe in kažejo nadarjenost za nadaljnji študij, živijo pa v slabih materialnih razmerah in jim je zaradi tega nadaljnji študij otežkočen ali onemogočen.
Pogoje bo komisija ugotovila na podlagi testiranja.
Razpis je odprt do 15. julija.
— fakulteta za naravoslovje
— ekonomska srednja šola
— pedagoška gimnazija
— 4-letna administrativna šola
— srednja vzgojiteljska šola
— pedagoška akademija — oddelek za defektologijo
— višja upravna šola
— ekonomska fakulteta
Po prvem nezaupanju lep uspeh...
Lani smo brali v našem listu, da je nekaj kmetov iz Tunjic sklenilo pogodbe za sodelovanje med njimi in Živilsko industrijo »ETA« iz Kamnika za pridobivanje kumaric. Nekateri so tedaj gledali na vso stvar z nezaupanjem, saj so imeli v preteklosti grenke izkušnje pri sodelovanju s sadno drevesnico in vrtnarijo, ki pri njih ni odkupila večje količine korenčka in črne redkve. Vse to jim je obtičalo v njihovih shrambah in zasipni-cah. Zato je razumljivo, da niso imeli tolikega poguma za sklepanje pogodb tudi z ETO, češ, kaj veš, kako bo.
Prvo leto sodelovanja z »Živilsko-« pa je pokazalo dobre rezultate, saj so odprodali 9 ton kumaric. V »ETO« pravijo, da bi morala biti kvaliteta kumaric sicer boljša, kot je bila; no, bilo je prvo leto sodelovanja, vsako naslednje leto pa bo boljše.
Zanimivo je, da so bili v Tu-njicah posebni sestanki z ETO, ki se jih ni udeležilo najlepše število kmetovalcev, dočim so Tu-njičani letos kar sami povabili
predstavnike živilske industrije na razgovor. Zc na tem sestanku je 13 kmetov sklenilo pogodbeno sodelovanje, posamezniki pa prihajajo v ta namen kar v tovarno. V ETI pravijo, da je prav, da denar za pridelovalce kumaric ostane v domači občini, saj so prav v Tunjicah pa tudi drugje v naši občini najboljši klimatski pogoji za pridobivanje tega sadeža. Za izboljšanje kvalitete bodo poskrbeli z boljšimi agrotehničnimi ukrepi. Zato bo s Tunji-čani in sploh z vsemi okoliškimi pridelovalci kumaric v stalnem stiku agronom iz podjetja. V ETI so še povedali, da imajo v tem letu namen odkupiti za dvakrat več kumaric kot lani, to je skoraj 20 ton.
Res je, da imajo pridelovalci z gojitvijo kumaric veliko drobnega in natančnega dela, uspeh pa je le dober, saj tisti, ki se odloči za to proizvodnjo in sodelovanje, lahko ustvari na en ha do 1,5 milijona bruto dohodka.
Kaj pravite k temu tisti, ki imate enake ali podobne pogoje za kaj takega?
terjale precejšnja finančna sredstva, saj mednarodno priznani dirkači, ki bodo sodelovali, zahtevajo za start tudi po 300 do 400 starih dinarjev, pač pa bodo morali organizatorji vložiti mnogo naporov, da bo ta velika prireditev solidno pripravljena.
Do 15. maja se je prijavilo prireditelju že preko 90 tekmovalcev iz 16 držav Evrope, Severne Amerike in Avstralije. Med prijavljenimi je več državnih prvakov posameznih držav in celo svetovnih rekorderjev. Med njimi velja omeniti znanega tekmovalca Rudolfa Kunza Iz Zahodne Nemčije, ki je leta 1965 v kategoriji 50 ccm dosegel absolutni svetovni rekord. 1 km je z letečim startom prevozil s hitrostjo 210 km na uro. Je tudi zmagovalec lanskih dirk v Skofji Loki in Opatiji.
V Kamniku bomo verjetno videli tudi bivšega svetovnega prvaka Gingerja Molloy-ja iz Nove Zelandije, dalje Walterja Schei-mana — nemškega dirkača, in rekorderja Škofje Loke 1967 avstrijskega prvaka Petra Esser-ja, italijanskega prvaka Giuseppa Visenzia ter številne druge tekmovalce, ki se bodo na kamniški progi pomerili z najboljšimi dirkači Jugoslavije, našimi starimi ^nanci.
Vsi doslej prijavljeni dirkači so prijavili 190 startov v kategorijah 50, 125, 250, 350, 500 ccm in v kategoriji prikolic.
Ljubiteljem avto-moto športa se obeta 23. junija letos izreden športni dogodek, ki ga v Kamniku še ni bilo. Prav je, da v teh dneh storimo vse, da bi se tekmovalci, kakor tudi številni gledalci, ki bodo od blizu in daleč prihiteli na to zanimivo prireditev, v našem mestu čimbolje počutili.
Sprejem štafete mladosti v Kamniku
Štafeta mladosti, ki je na poti po Sloveniji, je v soboto, 18. maja, prispela v Kamnik. V Lahov-čah je kamniška mladina prevzela štafetno palico od kranjske mladine. Hkrati z zvezno štafeto mladosti je pred spomenik revolucije v Kamniku, kjer se je zbrala velika množica mladine in ostalih občanov, priteklo še več lokalnih štafet. Mladi planinci so prinesli pozdrave Titu za rojstni dan z vrha 2558 m visokega Grin-tovca, pionirji in mladinci so pri-
Š A H — M A T
je odmevalo že več mesecev po učilnicah naših šol. Pionirji so se vneto pripravljali na občinsko šahovsko tekmovanje, ki je bilo dne 7. maja v mali dvorani kina Dom v Kamniku.
nesli pozdrave obeh dolin, doline Črne in Tuhinjske doline. Prav tako pa je pred spomenik revolucije prispela tudi štafeta pionirjev z Vranje peči.
Po krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali mladinski pevski zbor, kamniška godba in recitatorji, so dijaki kamniške gimnazije odnesli štafeto na pot proti Domžalam, kjer so jo pred tovarno Induplati v Jaršah predali domžalskim mladincem. S.
4. mesto — šola Moste-Komen-da — 1 točka.
Starejši pionirji: 1. mesto — šola Tomo Brejc — 5 1/2 točk;
Po daljših izbirnih tekmovanjih se je tega tekmovanja udeležilo 8 ekip iz osnovnih šol Fran Albreht, Tomo Brejc iz Most in Spitaliča.
Da bi videli to borbo pri šahovnicah! Nihče ni hotel popustiti. Nervoznost je rastla in rastla, dokler ni zadnji klic »Šah — mat« zaključil borbo. Dobra malica je zopet pobratila zmagovalce in premagance.
Rezultati tekmovanja: Mlajši pionirji:
1. mesto — šola Frana Albrehta — 11 točk;
2. mesto — šola Toma Brejca 7 točk;
3. mesto — šola Spitalič — 5 točk;
2. mesto — šola Frana Albrehta — 4 1/2 točk;
3. mesto — šola Moste-Komen-da — 2 točki.
Starejše pionirke:
1. mesto — šola Moste-Komen-da — brez igre.
Zmagovalci se bodo še v maju borili v Ljubljani v medobčinskem merilu.
»KAMNIŠKI OBČAN« — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svctclj, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). — Tiska tiskarna CZP »Kočevski tisk« v Kočevju.