ifcsSl


• ' VO Z ”

Snopič 69-72.

\/


Cena 72 kr.

\/




Slovanska CjiaiutHCKaa m

knihovna. Zjv BafijiioTeKa

iovanska knjižnica.

Urejuje in izdaja A. Gabršček.

V PETROGRAD

Potopisne črtice.

Sestavil Ljudevit Stiasny.

+

V GORICI.

Tisk. in zal. ,,Goriška tiskarna 11  A. Gabršček.

-S


M

V Gorici, IB. VJV aprila 1898.


Snopič 69—72. V Gorici, 15. marca 1898. ^ Cena  72 kr.

Cena naročnikom celoletno

1 gld. 80 kr.,

ali snopičem za naročnike 15 kr., nenaročnike IS kr.

»SLOVANSKA KNJIŽNICA"

Slovanska knihovna. — C.iaBflHCKaa BučmoTeica

Urejuje in izdaja

ANDREJ GABRŠČEK.

y°f.'

Izhaja vsaki 15. dan v mesecu.

POTOPISNE ČETICE.

Po svojem opazovanju in po raznih virih

sestavil

LJUDEVIT STIASNY

1

V GORICI.

Tisk. in zal. ,.Goriška tiskarna" A. Gabršček.

1898 /

Predgovor.

«Dve sto let je preteklo«, piše niški znalec Herman
Roskoschnv, «odkar je otvorjeno narodom Rusije evropsko
kulturno življenje, toda naše znanje o njih se ni razširilo v tej
meri, kakor je v tem času napredoval ruski narod na poti
civilizacije, katero mu je predpisal njegov veliki reformator
Peter I. Pač so nas obsuli osobito v zadnjem desetletju spisi
angleških, francoskih in nemških popotnikov z obilico odkritij
iz Rusije, toda vsi ti spisi so se bavili največ s senčnimi
stranmi ruskega življenja, ne da bi na jednak način odkrili
hvalevredne lastnosti ruskega narodnega značaja ter se bavili
tudi z ljudskim življenjem, katero ima v sebi mnogo zanimi¬
vega, izvirnega. Zadoščevalo se je največ občinstvu, ki ljubi
senzacijonalne prigodbe, zato je nova knjiga o Rusiji in so
odkritja o razvadah in napakah neločljive reči, — toda ljudstvo
in njegovo bistvo, ki ni identiško z naredbami prvih razredov 7 ,
nam je ostalo ptuje».

Tudi Slovenci poznamo Ruse in Rusijo premalo. To me je
napotilo, da sem natančneje opisal svoje potovanje v Petrograd,
in sicer po svojem opazovanju ter po najboljših virih, katere
mi je bilo možno dobiti. Vem, da je to zelo težavna naloga
ter da se mi marsikaj vseskozi ni sponeslo. Oprosti naj se mi to,
saj sem imel najboljšo voljo. Važnejše vire sem navedel, drugih
nisem zaznamoval.

Poleg raznih spisov inskih klasikov in drugih zemlje¬
pisnih in zgodovinskih del sem rabil najbolj sledeče vire:
EaxTepoBt: BniniKOJHoe o6pa30BaHie Hapo#a; Biiho-
rpa/fOBt: yjMK)CTpoBaHtrfi nyTeBO^HTejtn no HLid|jieMy-
HoBropo#y n apMapKh; BHnmeBCKift: HcTopiineciaH
nyTeBOflHTejin no MockbR; Boanept: PyccKaa piuB;
BcepocciftcKan BLiCTaBKa 1896 bt. HtDKHeMt HoBro-
pofli; dr. Celestin: Russland seit der Aufhebung der Leib-
eigensohaft; Die osterreichisch-ungarische Monarchie in kVort
undBild: Ungam; HmaTOBi: Br> Hmjkhbih Ha BtiCTaBKy;
HrHaTOBB: MocKBa h en OKpecHOCTH; Rennan: Sibirien;
Lankenau v. und L. v. Oelsnitz: Das heutige Russland; Mayer
v. kMaldeck: Einrichtungen, Sitten und Gebrauche in Russland;
Mockbhtb: IIyTeBOflHTejn> KpBiMa; dr. Murko: V pro-
vinoiji na Ruskem; Novak: Ročenka. Rozhledy po školstvi a
pisemnictvi paedagogickem; IleipoBB: IIyTeBO,ziiiTe,in>

OaeccBi; Roskoschny: Russland Land und Leute; Roskoschny:
kVolga und ihre Zufliisse; dr. Simončič: Najdražja kupica vode
na svetu; Sienkiewicz: Z ognjem in mečem; JKyay 4 CKiii:
06o3peme C. IIeTep6ypra.

Omeniti moram še, da nisem opisal popotovanja v Bel-
grad, ker je že tako mnogim znano.

PISATELJ.

I.

Jz  J3elgrada v ^Turri - 5everin.

sJ.

am, kjer se izteka Sava v Donavo, je stolica srb-
skega kraljestva in sedež metropolita srbske cerkve

— Belgrad. Došel sem tje iz Zemuna dne 5. avgusta
zjutraj z vlakom, ki drdra po zelo dolgem železnem
mostu čez Savo vsakih 5 minut. A tudi obilo paro-
brodov prevaža potnike v srbsko prestolnico. Ko sem
izstopil v Belgradu, sem iskal po vseh kotih svoje kolo,
katero sem bil oddal kot prtljago. Čez pol ure sem ga
srečno našel v vagonu ter šel k colnemu uradniku,
kateri je bil vendar toliko prijazen, da mi je dovolil

— ne da bi vložil kavcijo zaradi colnine, peljati se
s kolesom v mesto. Prav prijetno vendar ni bilo voziti se
po tej zelo slabi cesti, zato sem si najel prenočišče
vhotelu «Kragujevac» blizu pristanišča ter šel vmesto.

Belgrad ima jako slikovito lego ter je kaj zani¬
mivo mesto. Ker ga je Kretanov že opisal pred leti

v «Narodovem» podlistku, zato ga jaz ne bom opi¬
soval. Omeniti hočem samo, da je »srbski Pariz»
v glavnih ulicah prav moderno mesto. Po glavnih uli¬
cah vozi elektriški tramvaj in je uvedena že elektriška
razsvetljava. Tudi je v višjih krogih francoska noša
narodno nošo popolnoma izpodrinila. Celo premožnejši
Turki so se poprijeli francoske noše, a na glavi
imajo visok fes. Belgrad ima živahno kupčijo,
katera se še jako povzdigne, ker so urejena sedaj
Železna Vrata in je tako omogočeno velikim pomorskim
parobrodom prihajati iz Črnega morja do srbske
prestolnice.

Popoldne sem posetil belgrajske kolesarje v nji¬
hovem domu ter se peljal z njihovim prvakom Savičem
v zgodovinsko prezanimivi grad T o p š i d e r. Ker se je
že mračilo, nisva ostala dolgo v gradu, ampak se
podala v vrt, kjer je svirala srbska ciganska godba.
Vrnivši se v mesto sva srečala mnogo kaznjencev,
ki so se vračali z dela. Rožljanje verig — vsi oni,
ki so obsojeni čez 10 let, so obteženi s težkima veri¬
gama, da težko hodijo — za nas inostrance ni baš
prijetno. Cesta iz Topšidera v mesto je prav slaba,
razven tega so nam otroci nagajali, kar se je dalo.

Krasen je pogled na Belgrad večerom, ako se
blesti tam nebroj elektriških lučij. Zanimiv je tudi
pogled na Donavo, v katere pristanišču je mnogo
vsakovrstnih ladij.

Jutro 6. avg. je bilo megleno, ko sem se ob
4. zjutraj vkrcal na parobrod «Ferdinand Maks». Vzel
sem listek II. razreda iz Belgrada v Galac, kar
me je stalo 25 frankov v zlatu. Prišedši na paro-

— 9 - —

brod, sem bil neveselo presenečen, kajti II. razred
donavskega parobrodnega društva se z istim v jad¬
ranskem morju, kar se tiče snažnosti in komforta, ne
more niti primerjati. Vendar o tem kaj več pozneje.
Uradniki in matrozi na ladiji so bili skoraj sami
Madjari. Ko sem oddal svoje kolo, sem vprašal hrvaško
in nemško, kam nas dovede ta parobrod, a dobil
sem madjarski odgovor, iz katerega sem razumel samo
besedo «SegeImajster», — in vendar izmed 400 in več
popotnikov na ladiji ni bilo niti 10 °/ 0  Madjarov.

Parobrod je odhajal ob 5. zjutraj, in izven megle
se je še dolgo videla belgrajska trdnjava. Pod Bel-
gradom teče Donava zopet proti vshodu. Desni breg je
obraščen, a levi komaj 1 m visok nad vodno gladino.
Na pašnikih so se videli pastirji z običajno torbo,
oblečeni v široke bele hlače in volneno suknjo, ki so
varovali mnogoštevilno govedo. Zemlja je tu zelo rodoT
vitna, a veletok nareja mnogo otokov. Tu se izliva
parobrodna Temes, zato je Pančevo  središče kupčije
teh pokrajin. Pančevo je pravilno zidano čedno mesto.
Ima mnogo lepih poslopij in več šol, izmed katerih so
državne seveda vse madjarske, akoravno je tu le malo
Madjarov. Pančevo leži 78 m nad morjem ter ima
po zimi ugodno podnebje, a po letu hudo vročino in
obilno prahu. V okolici so zelo obljudena in bogata
selišča, tik cest drevesa.

Rimljani so imenovali mesto Panuca, a Turki
Comva. L. 1521. so prišli Turki prvič čez zamrzlo
Donavo v Pančevo, zažgali mesto ter odpeljali seboj 1.300
kristijanov v sužnjost. Turki so gospodarili tukaj nad
150 let ter so spodrinili kristijane v predmestje.

— 10  —

L. 1717. je bil tu princ Evgen, ko je napadal Bel-
grad, a 1. 1738. so Turki Pančevo zopet premagali
ter razrušili. V letih 1743. in 1744. je razsajala
tu kolera, a 1. 1788. so bili Turki zopet tu 3 tedne.
L. 1789. je Lavdon utrdil predmestje, in od tega časa je
mesto zelo napredovalo, osobito pod generalom Mihaj-
lovičem, ki je uredil veliki in lepi mestni park. Sedaj je
v Pančevem od 20.000 prebivalcev (po madjarski
štetvi) 8000 Srbov, 7000 Nemcev, 2000 Madjarov
(?), drugi pa so Rumuni, Slovaki itd. Srbi stanujejo
v zgornjem, a Nemci v spodnjem mestu. Po veri je
mnogo katoličanov, a tudi protestantov; Srbi in Rumuni
so pravoslavne vere. Slovaki so luteranci, a med
Židi so tudi frenki (španski Židje). Iz tega vidimo,
da je prebivalstvo zelo mešano, največ je vendar Srbov.

Prvi Srbi so prišli na Ogersko po bitki na
Kosovem polju 1. 1391. Naselili so se na otoku Čepel
ter dobili od ogerskih kraljev posebne privilegije.
L. 1459. je prišel od sultana Murada oslepljeni
Stefan Brankovič s številnim srbskim narodom v Sir-
mijo. Kralj Matjaž jim je pustil njihove poglavarje
ter jim dovolil, da se smejo vojskovati pod svojimi
vojskovodji in stotniki. Izročil jim je celo obrambo
južne meje. L. 1465. je prišla nova naselbina pod
Vukom Brankovičem, ki so se naselili v komitatih
Bač, Torontal in Temes, ter se uspešno borili s Turki,
zato so jih 1. 1481. osvobodili od desetine. L. 1525.
je prišlo 10.000 srbskih vojščakov, tudi 1. 1529. pod
vojskovodjo Pavlom Bakičem mnogo Srbov, a naj¬
več jih je prišlo 1. 1690., ko je cesar Leopold nav¬
duševal Srbe na Balkanu, da so se uprli Turkom.

— 11  —

Po nesrečno dokončani vojni se je naselilo 39.000
srbskih družin na Ogerskem.. Leopold I. jim je dovolil,
obdržati po pravoslavni cerkvi stari koledar ter si prosto
voliti svoje svetne in cerkvene predstojnike. V tej
listini od 20. avg. 1691. sledi dalje. «Tudi je naša
volja, da srbski' narod ostane pod svojo administracijo
in upravo». Naselili so jih v močvirjih, gozdovih in
puščavah, katere so tekom let spremenili v cvetoča
polja in travnike. Madjarom vendar ni ugajalo to nema-
djarsko gospodstvo, razpustili so torej 1. 1871. vojaško
granico ter ji dali novo upravo, katera je bila v škodo
nemadjarskim narodom ter se ni prav nič ozirala na
dane privilegije. Razven tega so dobili madjarske
uradnike in madjarske šole in to celo v krajih, kjer
Madjarov popred ni bilo. Tako tudi v Pančevu. Da bi
v teh pokrajinah madjarski jezik bolj razširili, so usta¬
novili «Društvo v razširjenje madjarskega jezika».
Toda to jim ni veliko pomagalo. Srbi in drugi narodi
so obdržali na veliko jezo Madjarov svoj značaj,
telesna in duševna svojstva, jezik in običaje svojih
prednikov. V madjarske državne šole niso hoteli
pošiljati svojih otrok, temveč ustanovili si na svoje
stroške srbske šole. Tako je v Pančevu razven zaseb¬
nih ljudskih šol srbska višja dekliška šola, a v zad¬
njem času se je bralo, da je krojač Nikolajevič podaril
120.000 gl. za srbsko gimnazijo ter da je pripravljen
zidati poslopje. Madjari so vsled tega 1. 1882. skle¬
nili, privabiti sem 1000 madjarskih delavcev iz Buko¬
vine. Ustanovilo se je posebno društvo, a stroški za
naselitev, kateri so znašali čez 100.000 gl., so se
nabrali potom davkov, katere so morali plačati največ

— n  -

nemadjarski narodi. Mesto 1000 Madjarov jih je prišlo
3.460, kateri so začetkoma morali trpeti največjo
bedo, ker je bila naselitev premalo pripravljena.
Te kolonije bukovinskih sceklerjev so sedaj blizu
Pančeva ter imajo vse državne šole.

V Pančevu nismo dolgo ostali, temveč parobrod
je kmalu odrinil proti srbskemu mestu Smederevu
(Semendrija). Desni breg do Smederevega je gorat
ter večinoma obrasel. Vidijo se prijazna sela, tako
Izardčik, ki je naslonjen na hrib in obkrožen z vino¬
gradi. Že od daleč vidimo velikansko zidovje Smede-
revega, katero je pa sedaj zapuščeno. Mesto izdeluje
orožje, prideluje vino ter se peča s svilorejo. Razven
tega ima živahno kupčijo. Tudi je zgodovinsko zna¬
menit kraj kot bivša stolica Srbije. V Smederevu je
prišlo na parobrod veliko ljudij, in sicer mnogi
v narodni obleki, vmes tudi jedna gospa v prav dra¬
goceni narodni obleki. Oglejmo si malo to ljudstvo.

Srbi so največ rujavi, velike postave in v  krep¬
kega, lepega života, plečnati in zelo utrjeni. Ženske
so tudi sploh krepke z ovalnim obrazom, lepim pro¬
filom, krasnimi črnimi očmi, vitke rasti, malimi nogami
in rokami in bogatimi lasmi. Glede na lepoto vendar
v mnogih krajih zaostajajo za možkim spolom, menda
največ zaradi tega, ker morajo opravljati najtežja
dela, dočim moški dostikrat počivajo. Narod je
sploh zdrav in dosega visoko starost, celo v krajih,
kjer je podnebje tujcem pogubno. Noše so v raznih
krajih različne. Na kmetih se nosijo narodno, a v mestih
večjidel francosko. Pri narodni obleki so splošno
obuvalo »opanke»,  radi nosijo tudi lepo izre-

13  -

zane nogavice «čarape».  Hlače so široke in dolge.
Nad srajco, ki se spušča čez hlače, nosijo rudeč ali
moder oprsnik z velikimi gubami, nad oprsnikom
(prsluk, jelek) modro sukno s kožuhovino obšito.
Glavo pokriva fes, a okrog života se vije navadno
volnen povoj in nad njim usnjat pas (pojas), v kate¬
rem tiči orožje in so shranjene druge reči, katere nosi
Srb navadno seboj. Brez orožja ne gre Srb
nikamor; če nima drugega orožja, tiči mu, ako je
francosko oblečen, v hlačah oster nož.

Od Smederevega se deli Donava v dva dela,
katerih jeden dela 6 km dolg, gozdnat in porasel
otok, ter naredi zopet ovinek proti severovzhodu. Med
potom teče mimo Kubina, pod katerim sprejema pri
Dubovici Moravo, največjo srbsko reko. Čez nekoliko
časa se zopet razdeli v dva dela in nareja blizu 20 km
dolg, 2—2'5 km širok otok. Pri Palanki se združita
zopet oba toka Donave.

Pri Baziji  zapusti Donava «A1 fo 1 d» (ogersko
ravnino) in ne samo desni breg z Ram a-gorovjem,
ampak tudi levi breg z zadnjimi gorami jugovzhodnih
K ar p at je hribovit. Na levem bregu so hribi veči¬
noma tako strmi, da so dobili komaj prostor za izborno
cesto, ki veže Bazijo z Oršavo. V Baziji je živahna
kupčija, kar nam svedoči velika množica raznih ladij.
Od tu se prične spodnja Donava z veliko, vrsto brzic,
ki so delale parobrodstvu veliko ovir, katere so ven¬
dar večinoma odstranili ter Donavo popolnoma ure¬
dili v teh za parobrodstvo nevarnih krajih. 4 km pod
Bazijo se deli veletok zopet v dva dela, in na spod¬
njem delu tega otoka leži srbsko mesto Gradišče,

— 14

z blizu 3000 prebivalci; pod njo se izliva iz Srbije
reka P e k v Donavo. Tu so bile nekdaj rimske kolo¬
nije in za Ptolomeja «Picenses», ki so se pečali z
rudarstvom.

Od tukaj teče Donava v jednakomernem, mir¬
nem teku do Nove Moldave, ki je oddaljena 25 km
od Bazije. Tu jo malo zavira 9 km dolgo skalovje,
ki dela 5 km dolg in 2'5 m širok Moldavski
otok  in množico večjih in manjših skal. Pod Mol¬
davskim otokom je Donava široka 2100 m, a tekom
2 km se zoži na 400 m. Že na zgornjem delu te
ožine je na levem bregu skalovje, med katerim je
6 m visoka Babakajeva  skala kot mejnik nevar¬
nih brzic spodnje Donave.

Tu je ključ spodnje Donave. Zato so že stari
narodi ta kraj utrdili, a te utrdbe so že zdavnaj
v razvalinah. Za turških bojev so sezidali trdnjavo
Golubac,  od katere se vidijo le še ostanki, a blizu
njih je mestece Golubac z 2000 prebivalcev. Na
ogerski strani pa so sezidali Ladislavov grad, pod
katerim se je večkrat bojevalo. Onstran Moldove
je Donava zelo globoka, a pod Alibegom  se
zopet razširi do 1000 m. Bolj spodaj pri 44 km od
Bazije je granitna gora Gornja-Stenka,  ki moli
s strmimi skalami v veletok ter povzročuje prvo brzico
Stenko, ki je otežkočila parobrodstvo, ako je bilo
malo vode, ker so iz nje štrlele skale, katere so pa
vendar že večinoma odstranili.

Za Stenko se razširi Donava še bolj, na levem
bregu odstopi podnožje gora tudi bolj, in temno ska¬
lovje se zameni z zeleno Lubkovo dolino,  skozi

!

— 15  —

katero tečeta potoka Kamenica  in O ra  vi  ca, a
zadnji prinaša toliko kamenja, da zoži Donavo na
500 m. 4 km od tu se odpre prijazna dolina Bere-
jazka  z vasjo in potokom jednakega imena, in še
2 km na levem bregu dalje je Drenkova,  zgornja
postaja večjih brzic na spodnji Donavi. Tu so pre¬
kladali blago.

Oglejmo si mimogrede tudi narode, ki žive
v teh pokrajinah na levem bregu. Južni del od Temeš-
vara  je imel kot del vojaške granice in kot banatski
mejni polk do 1. 1871. posebno organizacijo. Na tem
svetu — ki je nizka ravnina srečamo različne
narode: Srbe, Nemce, Rumune, Hrvate, Bolgare,

Slovake in Madjare. V nekaterih vaseh žive skupno
po trije J narodi. Pečajo se največ s poljedelstvom,
razven tega izdelujejo tudi lepa pogrinjala in platno
ter se pečajo tudi s svilorejo in čebelarstvom. Popred
so bila tu močvirja in peščena tla — sedaj že mnogo
cvetočih polja in travnikov. Na meji Rumunskega bivajo
vendar večinoma samo Rumunje.

Za Drenkovo  teče veletok proti jugu in potem
južnovzhodno. Na desnem bregu se gora bolj približa
v strugo in skala Kozla  sili vodo na levi breg, tu N
pa zopet štrli skala Dojke,  ki odbija vodo skoraj
v pravokotu na desni breg, pri čemur se zoži na 380 m.

Pod Dojko je veletok zopet širji; tu pa se
vidijo 2-3 km posamezne skale, toda 1e ne zavirajo
ladjarstva. Skalnate gore stopijo s strmimi skalami
do brega struge in 2 km za Dojko je dolga strma
skala Piatra  lun  ga, med tem ko 3'5 km  naprej
vzdigujeta dve skali Bivoli  svoje črne vrhunce iz

— 16

vode. Tu se steka na levem bregu potok Jeleseva,
a od tu se veletok zopet zoži; levi breg je slikovit,
kajti vrhunec 630 m visoke gore Trskovac iz rude-
čega rhyolita se krasno blisketa v opoldanskem solncu
iz zelenih gozdov.

Ko zapustimo te skale, čujemo strašen šum
brzic Iz le in Tahtalije.  Struga postaja širja, kajti
v trdih skalah ni mogla izkopati globočine, zato se
zvija po skalovjih. Blizu 69 km od Bazije se zoži
Donava zopet na 400 m, razširi se pa takoj potem;
pri 70 km upira Donavi prost odtok stena velike in
male Tahtalije, pozneje pa strme stene gore Gre¬
bena,  ki zoži strugo zopet na +20 m, a pri nizki
vodi je parobrodstvu odprto radi skale Vrane  samo
220 m. Onstran Grebena postane Donava nakrat
2 km široka in dela otoke in sipine različne velikosti.

S sterijami Izle-Tahtalije in Grebena povzročena
brzica je bila zelo velika in ladjarstvu nevarna. Ako je
bilo malo vode, je delal ladjarju, ki je krmil ladijo
med štrlinami Izle in Tahtalije z največjo pozornostjo,
veliko ovir različen pad in tok vode. Pri visoki vodi
pa je bil ladjarstvu nevaren velik vrtinec, ki je bil
.že marsikomu pogubonosen.

Od Grebena naprej 2 km je voda plitva, nam¬
reč 3'5-9 m. Tu vidimo na levem bregu večjo vas
S vinico  in razvalino iz 16. stoletja Tri kul e, nam¬
reč 3 turške stražnice, a na desnem bregu med 80.
in 81. km srbsko mesto Milan ovac,  imenovano po
prvem sinu srbskega kneza Miloša. Za njo je v gorovju
mnogo rude, katero odvažajo po Donavi.

— 17  —

11 - 5 km od Grebena je visoka stena, ki po¬
vzroči Jučevo brzino.  Ako je malo vode, vpada
voda z velikim šumom čez to steno. Pad te brzine
znaša 2 m na km, a voda je na levem bregu komaj
nekoliko cm globoka, zato je moralo v tem času
parobrodstvo popolnoma izostati. Ako je pa veliko
vode, je tu mirna gladina in nič ne spominja hudobne
brzice, ki je mnogokrat tu.

Da je Donava odprta parobrodstvu tudi takrat,
ko je še malo vode, so morali izkopati tukaj na
desnem bregu globoko strugo, kar je bilo deloma že
dovršeno, a deloma se je še vedno pridno delalo.
Na to so nas spominjale mnoge «Baggermaschinen,»
izmed katerih so bile nekatere ogromne velikosti.

Donava se za brzico J u c obrne proti severo-
vshodu. Njen tok od tu do soteske Kazana  je pre¬
cej pravilen, a struga je bogata sipin ter je mnogo¬
krat samo 6-8 m globoka, med tem ko se širina
menjava med 600-1200 m Tu ležijo tri vasi Golu-
binje, Ti c o vi ca in Plavi  s e vi  c a.

Nakrat izgubimo tok vode izpred očij. Bregova
sta namreč zaprta z visokimi, strmimi skalami, ki jo
zožijo najedenkrat na 170 m. Ta kraj je jeden naj¬
lepših spodnje Donave. Kazanova soteska  je naj¬
zanimivejši, najslikovitejši del, kajti Donava si je
izdolbla tu strugo, katere okolica nas sili k naj-
večjemu občudovanju te prekrasne narave. Donava
teče tu 4 km daleč v širini 170-380 m globočini
20-50 m vedno med visokimi stenami. To je gornji
del Kazanove soteske. Ako jo zapustimo, odstopijo
gore na levem bregu, in za 1 1 / 2  km se pušča skal

2

— 18  —

zameni z zelenjem Dubove doline.  Struga se raz¬
širi na 500 m, a globina znaša le 10 m. Kmalu pa se
približa zopet gorovje, strme skale zagrajajo strugo,
in širina znaša zopet le 180-300 m, a globina
30-54 m, dokler ne pridemo 9 km zgoraj od vasi
Ograden a Donava  iz te zelo zanimive soteske.

Po Kazanovi soteski se obrne Donava zopet
proti vshodu. na levem bregu odstopijo zopet gore,
in struga je široka 400-600 m. Na levem bregu sle¬
dita stara in nova Ogradena, in pri zadnji jednako-
imenovani otok Jeselnica, potem na desnem bregu
10 km od Kazanove soteske srbska vas Tekija  in
tej nasproti v podnožju gora mesto O r š o v a (Stara
Oršova) z blizu 2000 prebivavcev, katero je središče
kupčije spodnje Donave ter leži v prijazni dolini Črni,
ob jednakoimenovauem potoku, poševno od trdnjave
Male Oršove  sredi Donave.

Pod Oršovo se izliva potok Črna v Donavo
in pri njegovem izlivu je znamenit zgodovinski kraj.
Ob podnožju Alive gore je v senci topolov mala kape¬
lica, blizu katere so zakopali v noči 23. in 24 avg. 1849.1.
ogersko kraljevo krono in kraljeve insignije, katere so
dobili po dolgem iskanju 8. sept. 1853. 1. ter jih pre¬
peljali na posebnem vojnem parobrodu s kraljevim
sijajem na Dunaj. L. 1856. je dal sezidati na tem
mestu naš presvitli cesar kapelico.

■V Stari Oršovi smo zapustili parobrod. Ogerski
žandarji so pregledali, kakor tudi na vseh pristaniščih
od Zemuna, potne liste. Do sem vas pelje lahko tudi
mimo znanih kopališč Mehadije in Herkulejevih toplic
železnica, a blizu Oršove je rumunska železnična postaja

- 19  -

V en c io ra, od katere se lahko popeljete po želez¬
nici- v B u k r e š.

Čez pol ure smo se vendar ukrcali ob 4. popolu
dne na drug, mal parobrod, da se peljemo skoz
Železna vrata. Struga postaja širja in mi vidimo otok
Ada-Kaleh  z mohamedansko naselbino kot zadnji
znak nekdanjega turškega gospodstva na spodnji
Donavi. (Na tem mestu so imeli Rimljani in Bizantinci
naselbino Kierno ali kolonijo Zernersium). Otok Ada-
Kaleh ali Novo Oršovo je utrdil 1. 1689. avstrijski
general Heister, toda Turki so ga zopet zasedli, a ga
odstopili v miru v Požarevcu. A že popred so bile
tu utrdbe; tako je že ogerski kralj Karol III. otok
utrdil, a do dandanes so ostf^e samo razvaline. Temu
nasproti je na srbskem bregu trdnjava Elizabet,
‘katero je razrušil 1. 1868. Mihael Obrenovič, srbski
knez. Po belgrajskem miru 1. 1739. je pripadel Ada-
Kaleh zopet sultanu, a od 1. 1878. po berolinskem
miru je po prizadevanju sultana pod pokroviteljstvom
Avstrije. Turška naselbina ima vendar še vedno svojo
avtonomno vlado, turški značaj in turško upravo.

Tu se obrne Donava zopet proti jugovzhodu,
a onstran otoka je meja Ogerskega in Rumunskega
s postajo Venciorovo. Že tu se sliši šum vode, kateri
dela največja brzica spodnje Donave, ki drvi skozi
Železna vrata (Vaskapu, Demir-Kapu), a od daleč se
blesketajo peneči valovi vode, ki buta ob visoke stene
sredi veletoka.

8 km od Oršove in 108 km od Bazije se
začenja brzica Železnih vrat, ki je v dolgosti 3 km
najdaljša in največja. Stena se pričenja že pod Alijon

2 *

goro in globina vode pade, ako je malo vode, od
7-10 m na 2-6 m. Ta stena je 8 km dolga, a voda
pada najbolj med 128-131 km od Bazije. Isto po¬
vzroči 2 km dolga in 250 in široka stena Prigrada,
ki se prične ob srbski vasi Sibu in se spenja poševno
proti levemu bregu. Na levem bregu pa je zopet
množica večjih in manjših skal. Vse te ovire delajo
tako različen padec, da se more ladija izviti iz teh
nevarnostij le^z največjo pozornostjo.

Brzica Železnih vrat je iz treh delov. Vhod je
ona skala, ki vodo toliko zavira, da narašča, a nima
ladjarstvu nevarnih štrliri, drugi del so prava Železna
vrata s steno Prigrada in nevarnimi štrlinamj, tretji
del je velika globina za Prigrado, oni izhod, kjer je
mnogo vrtincev. Kdor krmi ladjo, mora vse te skale
in njih lego in kraj prav dobro poznati. Zato imajo
za te kraje posebne krmilarje, ki dobro poznajo ta
svet. V službi sta tu vedno dva krmilarja in dva
kapitana.

Važnost teh krajev so spoznali že Rimljani, ki
so izdelali tu že velika dela, katerih razvaline nas
prešinjajo z občudovanjem. Razven mnogih velikih
mostov so naredili tu pot, da so lahko vlačili ladje.
Na desnem ^bregu so tudi zidali kanal, da so se izog¬
nili brzici Železnih vrat. Sledovi teh del s spominki
nas spominjajo na žilavo vstrajnost starih Rimljanov,
ki niso poznali nobenih ovir. Jeden takih spominkov je
med brzico Kozlo in Dojko nasproti potoku Sirinije.
Vsekan je v visoko, strmo steno, ki se vleče ob
Trajanovi cesti. Isto je pričel že cesar Tiberij, a kon¬
čal jo je Trajan 1. 103. po Kr. r. s pomočjo scitskih

in makedonskih legij. Ne daleč od tega spominka je
drug spominek z jednakim napisom. Najbolj znana,
najlepša in najbolj ohranjena je spominska plošča
v Kazanovi soteski v Ogradeni, katera se tudi s paro-
broda prav dobro vidi. Tudi ta je bila zapuščena
mnogo stoletij, a še le 1. 1890. jo je srbska vlada
osnažila in popravila.

Utrdbe in razna dela Rimljanov je vendar pre¬
seljevanje ljudstev uničilo. Se le v tem stoletju so
začeli olajševati pot ladjarstvu v Železnih vratih.
L. 1834. je odstranil tu grof Stefan Szechenyi mnogo
skal, zaradi česar so mu vzidali spominsko ploščo.
Posvetovanja zaradi nadaljevanja uravnave Donave
so se vendar zavlekla, dokler ni dobila v berolinskem
miru Avstrija nalog, narediti tu potrebna dela po
brzicah ter pokriti stroške s colnino.

15. sept. 1890. 1. se je pričelo to velikansko
delo, ki je stalo nad 9 milj., in se je končalo 29. Sep¬
tembra 1. 1896. Odstranili so deloma skale, naredili
na mnogih krajih globočjo strugo ter skopali v Želez¬
nih vratih kanal, po katerem se bodo sedaj ogibale ladje
nevarni brzici. Ko sem se vozil skozi Železna vrata,
je bil kanal sicer že dogotovljen, a druga dela še ne,
zato smo se^ vozili po stari poti.

Pod Železnimi vrati strugo Donave še daleč
stiskajo skale in sipine, čez 6 km pa to prejenja in
veletok se vali mirno in brez ovir od tu naprej
v morje.

Iz tega opisa je razvidno, kako zanimiva je
vožnja iz Belgrada skozi Železna vrata. A ne samo
okolica, tudi sopotniki zanimajo potnika. Tu je bila

prava mešanica. Največ je bilo Srbov, menj Bolgarov,
Rumuncev, Nemcev, Slovakov, Hrvatov, Madjarov,
Rusov, Angležev, Francozov, Grkov, Armencev i. t. d.
Oblečeni so bili v III. razredu največ narodno, a
v II. in I. razredu največ francosko. Videl sem krasne
narodne noše, vmes pa tudi delavce v zelo siromaš¬
nih in umazanih oblekah.

* *

Ker se kmalu ločimo od srbskega kraljestva,
oglejmo si še nekoliko šolstvo na Srbskem. Srbsko
šolstvo je odvisno preveč od domačih in vnanjih
sporov, zato se ne more povzdigniti na ono stopinjo,
na kateri je na sosednem Ogerskem ali Hrvaškem.
Srbsko šolstvo je danes na' nižji stopnji nego bol¬
garsko, katero je 50 let dlje zdihovalo pod turško
vlado. Ljudske šole so še sedaj tako ^redke, da jih
komaj petina otrok more obiskovati. Šolsko obisko¬
vanje trpi samo 4 leta (od 7. do 11. leta). Oddaljeni
učenci ostajajo, osobito po zimi, po več dnij v šoli.
Spijo največkrat v razredih, kar je zdravju škodljivo;
tem bolj, ker si prinesejo seboj sami hrano (kruh,
sir, slanino) ter se ne morejo vsak dan najesti zdrave
hrane. Zato se širijo med šolskimi otroci mnogokrat
nalezljive bolezni — ker se pri takem prenočevanju
v šoli ne more govoriti o snažnosti šol in otrok —,
zato v teh letih mnogo otrok umrje. Tu in tam je
pač prebivanje otrok v šolah zboljšano s tem, da
dobiva učitelj podporo od starišev, bodisi v natura-
lijah, bodisi v denarju. Ker so šole zelo redke, stane
šolsko obiskovanje mnogo, a mnogokrat so vsi ti

— 23  —

stroški zaman, kajti pripeti se čestokrat, da zna
učenec, ko zapusti z 11. letom šolo, le malo pisati
in brati ter da še to v nekoliko letih pozabi.

Zato dosedanji zakon ne more biti srbskemu
šolstvu v prospeh. Vsako leto se seli jako mnogo
učiteljev, pri politični premembi pa, katerih je v Srbiji
mnogo, pa selitev in premeščenj učiteljev ni konca
ne kraja. Marsikateri učitelj je premeščen v jednem
letu celo večkrat. Razven tega v Srbiji še ni uve¬
deno stalno nadzorništvo, kakoršno imamo pri nas,
ampak vsako leto v spomladi vlada imenuje število
revizorjev ali nadzornikov, med temi je največ pro¬
fesorjev ter uradnikov učnega ministerštva pa le malo
ljudskih učiteljev. Ti nadzorujejo šolo na ta način,
da gredo od šole do šole ter sprašujejo ondi učence
iz glavnih predmetov ter o vspehih poročajo mini-
sterstvu. Ta poročila so za učitelje tem važnejša,
ker je od njih odvisno, ali si pridobi učitelj starostno
doklado ali ne. Mnogokrat so izročeni nadzornikom
na milost in nemilost, ker isti pedagogike prav nič
ne poznajo. Zato so učitelji v vednem strahu, ali
ostanejo v isti službi in ali dobe starostno doklado.
Razven tega se učitelji v Srbiji smejo ženiti z učite¬
ljicami, a mnogokrat službujeta mož učitelj in žena
učiteljica čez nekoliko let v različnih krajih.

Učiteljišč ima Srbija dvoje, namreč v Belgradu
in v Nišu. Sprejemata pa dečke iz nižjih realk in
gimnazij. Sedaj imata po tri tečaje, a prej sta imeli
po štiri. Ženskih učiteljišč v Srbiji ni, učiteljice se
izgojujejo v višji dekliški šoli v Belgradu.

Večina srbskega učiteljstva je združena v zavezno
društvo, katero ima po vsej Srbiji pododbore, izdava
zavezni časopis «Učifelj»  ter pedagogične knjige.
Razven tega podpira z denarji v nemilost padle
učitelje.

Akoravno je v Srbiji šolsko obiskovanje obli-
gatno, obiskuje jolo jako malo odstotkov za šolo
godnih otrok. Temu nedostatku je najbolj vzrok
nebrižnost kmetov, kateri osobito smatrajo šolanje
hčera za potrato. L. 1890. se od 280.365. dečkov
ni vpisalo v šolo 222.544, a od 266'.382 deklic
256.365 deklic, tako da je hodilo v šolo od več
nego pol milijona otrok le 60.000 dečkov ter samo
10.000 deklic, torej komaj \ 2 I / 2 %.

Ljudskih šol je bilo 1. 1892. okoli 900, a uči¬
teljev in učiteljic nekaj čez 1600. Na srbskih šolah
se učijo isti predmeti, kakor pri nas, a vendar v manj¬
šem obsegu. Prosto imajo le ob četrtkih popoludne,
a šolsko leto traja od 16. avgusta do konca junija.

Od 1. 1881. je uveden pri učiteljskih službah
personalni sistem. Prva plača je 800 dinarov (frankov),
a se zviša vsakih 4 — 5 let. Prva tri zvišanja so po
250 dinarov, a druga tri po 300 dinarov, tako da je
najvišja plača 2450 dinarov. Zvišuje se učiteljeva
plača na podlagi nadzornikovega poročila, pri katerem se
učiteljevi vspehi ocenijo. Ako prizna nadzornik uči¬
telju vspeh v šoli prav dober, zviša se mu plača
v 4 letih, ako se mu prizna le dober vspeh, v 5 letih,
ako je pa vspeh nezadosten, se mu plača ne poviša.
Pri zvišanju plače je torej učitelj popolnoma odvisen
od nadzornika, kateri, kakor je bilo že rečeno, le

— 25  —

malo razume o ljudskem šolstvu. Učni minister sestavi
nov razpored učiteljev, a učitelji se prestavljajo potem
vsled njih prošenj ali iz službenih ozirov. Že to je
srbskemu šolstvu zelo v škodo.

V Srbiji je po istem zakonu nekaj višjih ljud¬
skih šol, občnih ali ponavljalnih za daljšo izobrazbo
učenk iz nižjih šol. Veliko teh šol ni, a še te ne zado¬
stujejo smotru.

Kakšna naj bodo šolska poslopja, določilo se je
pred nekoliko leti z ministersko naredbo. Ta naredba je
pa več škodovala nego koristila, kajti revne občine
sedaj ne sezidajo nobenih šol, ker iste zahtevajo preveč
stroškov.

II.

Jz  ZTurr\ - 5eYerina v T^sai.

vOb četrt na sedem smo izstopili v Turnu-Severinu,
■^ir 9  kjer . so nam pregledali rumunski redarji potne
liste;, čez tri četrt ure smo se odpeljali s parobrodom,
ki je imel prostora za 1000 ljudij. Domneval sem,
da bode na večjem parobrodu boljši red, toda tudi
na tem parobrodu donavskega parobrodnega društva
je vladala prejšnja nesnaga, prejšnji nered in prejšnja
nevarnost pred tatovi, katerih je tu mnogo. Razlike
med II. in III. razredom ni skoraj nobene. Pač ima
drugi razred dva zasebna prostora, toda v ta dva
hodijo potniki III. razreda prav brez skrbi, ker jih
nikdo ne moti. Na ladji nas nikdo ni vprašal za
listek, ampak le pri vstopu in izstopu. Nesnaga je
povsod velika. Za pitno vodo se zajema Donava,
katera je tu zelo kalna. Vodo seveda očistijo, toda
še vedno Ostane neslastna. Spalnih kabin drugi razred
tu nima kakor parobrodi drugod, ampak ob steni so

— 27

dolge klopi, na katere smo se zvečer vlegli. Za silo
bi že bilo, ko bi se nam ne bilo bati tatov. Povsod
je tu zapisano: «Svari se pred žepnimi tatovi» pa
vendar to premalo izda: tatvine ne izginejo. Neka¬
tere teh tičev smo kmalu spoznali, a najlepše je bilo to,
da sta dva izmed njih potovala s prostima listkoma.
Ker društvo proti tej sodrgi nič ne stori, ampak se
le zavaruje proti povračilu z napisi «Družba ne jamči
za ukradene stvari», smo si morali sami drug dru¬
gemu pomagati s tem, da smo se vrstili v tem, da je
vsakdo zaporedoma pazil, in to ne samo po dnevi,
ampak tudi po noči. V naši družbi nas je bilo pet:
dva Nemca iz Rusije, jeden Rumunec, jeden Grk in jaz.
Zelo nadležna je bila tudi silna vročina, katera je bila
neznosna, kej že dolgo časa ni deževalo. Na poto¬
vanju skozi Železna vrata je bilo v tem oziru bolje,
kajti tu vleče večinoma veter. Veliko slabeje je bilo
zvečer, kajti ko prižgo električno luč, zaprejo vsa
okna z veternicami iz pleha, da električna luč ne
blišči izza oken ter pri plovbi ne povzroči kake nesreče.
Parobrod je ostal po noči nekoliko časa v Brzi Palanki,
Radujevcu, Gruji, Cesatu, Kalafatu, Vidinu in Lom-
Palanki, a zjutraj v Behetu. Ko smo šli zopet na krov,
smo mogli opazovati bolgarske in rumunske pokrajine.
Oglejmo si najprej Bolgarsko.

Bolgarija je bila osvobojena turškega jarma še
le 13. jul. 1878. 1., a kak napredek se kaže povsod!
Dežela je zelo rodovitna ter daje posebno žito, bob,
tobak in vino. Gozdov je veliko, domačih živalij je
največ ovac. Rudarstvo se ne goji mnogo, pač pa je
važna sviloreja in industrija s sviio. Tudi druga obrt

— 28  -

se je zelo razvila, tako izdelovanje^ črevljev, sedel,
lončenih posod, kožuhovine i. t. d. Železnic je že več
v kneževini, a najvažnejša je pač ona, ki veže Sredec
(Sofijo) s Carigradom.

Bolgari se pečajo mej drugim posebno s pride¬
lovanjem rožnega olja. Rože se sadijo po njivah,
kakor pri nas sočivje, in kedar so raze vele, — kakšen
pogled po takih rožnatih poljih! Rožno olje je sila
drago. Iz kakih 2500 kg rož se iztisne jedva 1 kg
rožnega olja, ki se prodaje po 1000 frankov.

Bolgari nosijo na deželi še večinoma narodno
šapko, turban ali fez na glavi, narodno suknjo, na
nogah še tudi včasi opanke, a v mestih je francoska
noša že zelo spodrinila narodno. Severni Bolgar je
vedno z volnino oblečen. Njegov kratki korat, mnogo¬
krat brez rokavov, hlače, oprsnik, širok pas in vse
drugo je iz volne, kapa pa večinoma iz kože. Bol¬
garke so blage, občutljive in delavne, visoke in tanke
postave, in tudi oblečene so lepše nego moški. Deklice
ne pokrivajo glave, ampak si gologlave krasijo lase
s cvetjem; ob nedeljah in praznikih pa so ozaljšane
po nežnem vratu in čelu z nizi cekinov. Ko je nevesta
nosi dekle na glavi belo kapo, v nedrij i pa rdečo
rožo. Mlade Bolgarke spuščajo nespletene svoje goste
in prelepe lase, da se jim prosto po tenkem telesu
vijo do tal.

Vse vasi leže daleč od klancev; večji del sredi
travnikov ob kakem mimo tekočem potoku. Hiše so
prav lične. Starih selišč, v katerih so bili dvori ogra¬
jeni z visoko ogrado, ni videti mnogo — saj se jim
ni treba več bati ljutega Turčina. Hiše so snažne, y

— 29  —

kar je naloga in zasluga neutrudne gospodinje. —•
Bolgar je najizurjenejši vrtnar na celem Balkanu.
Kjer puščajo Srbi, Grki in drugi narodi zaradi
nerodovitnosti tla neobdelana, ali kjer se bolj pečajo
s kupčijo in drugo obrtnijo, tam se naseli Bolgar.
Kakor je Bolgar potrpežljiv in delaven, tako je tudi
varčen. Duhovnika časti Bolgar nad vse, kajti Bol¬
gara poleg njegove pridnosti, varčnosti in poštenosti
povišuje njegovo globoko spoštovanje in najiskrenejša
udanost do cerkve. On je tako ljubosumen, kakor
Turek. Ako bi pripravil kdo deklico ob poštenje in jo
zapeljal ter bi je ne hotel vzeti v zakon, zapadel bi
krvnemu maščevanju, oskrunjena devica pa bi morala
zapustiti hišo in občino.

Kakor sploh Slovani prepevajo tudi Bolgari kaj
radi. Že ob zori, ko gredo za delom, in zvečer, ko se
s srpi za pasom vračajo z dela, pojo ženske, moški
pa s poljskim orodjem za njimi jahaje ponavljajo
zadnje kitice sleherne pesmi. V Bolgariji po več
mesecev moških ni doma, ker hodijo na delo na Srbsko,
v Carigrad ali na Rumunsko.

V Bolgariji živi še vedno mnogo Turkov,
čeprav se je po berolinskem miru večina izselila. Tudi
na parobrod jih je prišlo mnogo. Oblečeni so bili
narodno s turbanom, premožnejši vendar francosko
z visokim fesom na glavi. Na parobrodu je bil tudi
turški kavarnar, ki je po ceni prodajal turško kavo.
Tudi Turkinj je bilo nekoliko. Nekatere so bile oble¬
čene popolnoma po predpisih Mohameda, druge so
bile napravljene že bolj liberalno ter si zakrivale svoj

— 30

obraz le na pol. Bile so to vendar večinoma že prav
stare ali vsaj zastarelih obrazov.

Bolgarska mesta ob Donavi, namreč: Vidin  —
nekdaj trdnjava — z živahno kupčijo in obrtnijo,
trdnim gradom, mnogimi mošejami in 5 cerkvami ter
sedežem grškega škofa, s 14.000 prebivalci; Niko-
pol  z živahno kupčijo in sedežem grškega nadškofa
in katoliškega škofa s 5000 prebivalci; Svištov
z mnogimi mošejami, cerkvami, dobrimi šolami, živahno
kupčijo z usnjem in bombažem, z 12.000 prebivalci;
Ruš čuk — nekdaj trdnjava — z živahno industrijo
s svilo, volno, usnjem, tobakom in sadjarstvom ter
živahno kupčijo z Avstrijo in Carigradom in sedežem
grškega nadškofa z 27.000 prebivalci, ter Silistrija
— nekdaj trdnjava — imajo zaradi živahne kupčije
že skoraj povsem evropski značaj. Povsod se vidi
velik napredek!

Oglejmo si še malo bolgarsko ljudsko šolstvo.
Za turške vlade so vzdrževali ljudske šole nekateri
bogati Bolgari, živeči v inozemstvu. Takih šol je bilo
vendar malo, zato se. more govoriti o bolgarskem
ljudskem šolstvu še le od zadnje rusko-turške vojske.
Od tega časa je pa ljudsko^ (in više) šolstvo na Bol¬
garskem zelo napredovalo. Število ljudskih šol in šolo
obiskujočih otrok je tako naraslo, da prekosi bol¬
garsko šolstvo in šolska književnost vse druge bal¬
kanske^ države.

Šolsko obiskovanje traja ondi od 6. do 12. leta.
Ljudska šola se deli v 4 oddelke. Poučuje se na nižji
stopinji vsak teden po 22 ur, a na srednji in višji
po 26 ur, z istimi predmeti kakor pri nas, razven

— 31  —

tega tudi staro-bolgarščina in ročna dela. Šole se
vzdržujejo iz občinskih zakladov, iz občinskih naklad
in iz državnih prispevkov. Šolska poslopja so bila
v prvih letih navadne hiše, in te koče so bile veči¬
noma zasebne, a pozneje se je zgradilo s pomočjo
vlade nekoliko stotin izbornih šolskih poslopij. Šolsko
leto traja 10 mesecev, a v vaških šolah samo 7—8
mesecev, kajti tam šolski pouk preneha, kedar imajo
kmetovalci obilo dela.

Razven štirih učiteljišč, v katerih se vzgajajo
učitelji, so na nekaterih srednjih šolah jednoletni
tečaji, na katerih se pripravljajo dijaki za učitelje.

Učiteljske plače so urejene po zakonu 1. 1892.
Učitelji dobivajo namreč v mestih 960, 1200, 1500
ter 1800 levov (frankov), na vaških šolah pa 720,
840, 1080 ter 1500 levov. Učitelji se delijo namreč
v začasne in stalne, a zadnji zopet v 3 vrste. V višjo
vrsto se pomakne učitelj po 5 letih. Na vaških šolah
se daje učiteljem plača deloma tudi v domačih pri¬
delkih. v  Občine smejo dati učiteljem doklade.

Šolske nadzornike imenuje vlada. Isti nadzorujejo
učitelje glede njihovega delovanja v šoli, a tudi glede
njihovega gibanja izven šole. Zato se učitelji mnogo¬
krat prestavljajo iz političnih ozirov.

Razven bolgarskih šol imajo na Bolgarskem
šole tudi katoličani, protestantje, Turki, Grki, Armenci
in Židje. Te šole pa so vendar zasebne.

L. 1890—91. je bilo v Bolgariji 1009 deških, 11.6
dekliških a 3068 mešanih šol s 196.615 dečki in 72.699
deklicami, a poučevalo je 4998 učiteljev ter 945 uči¬
teljic. Za ljudsko šolo se je izdalo 4 l / g  miljona levov.
* *

— S^-

Oglejmo  si še pokrajine levega brega Donave.
Rumunska planjava je stepna dežela, polna travnikov
in kamenitih polj, dočim ob bregih bujno raste bičevje.
Rumunski breg Donave je večinoma nizek, a bol¬
garski visok in bregovit, vendar so kraji, kjer je
desni breg nizek, a levi breg do 40 m visoka stena.
Reke so se glotoko v strugo vkopale. Prebivalstvo je
osobito v donavskih mestih zelo mešano. Največ je
vendar, namreč 4,600.000 Rumuncev, menj, namreč

200.000 Ciganov, 85.000 Slovanov, 40.000 Nemcev,

30.000 Madjarov ter nekoliko tisoč Armencev, Grkov,
Francozov, Italijanov in Turkov. Židov je 40.000.
Prebivalstvo se deli v tri stanove: V prvem so bojarji
t. j. višji plemiči, veleposestniki, ki zavzemajo naj¬
boljše službe. V drugem stanu so duhovniki, a v tret¬
jem poljedelci. Meščanov je le malo, med nje prište¬
vajo tudi obrtnike, nižje plemiče, učenjake, slikarje,
nižje uradnike in kupce. Cigani so od leta 1844. prosti.
Nižja duhovščina se jemlje iz poljedelcev, od katerih se
razlikuje po zunanjosti le po dolgi bradi in dolgih
laseh. V delavnikih dela, ako ne opravlja svoje službe,
kmetska dela, samo da je prosta davkov. Kmet se še
od večstoletnega despotizma ni zavedel svoje vred¬
nosti ter je raje pastir nego kmet. Po veroizpovedanju
jih je največ grške vere. Židje -  so nemškega ali špan¬
skega 'pokoljenja, a od 1. 1878. so svobodni ter imajo
svoje sinagoge. V zadnjih letih se je mnogo iz Rusije
izgnanih Židov tu naselilo. Najboljši položaj v društve¬
nem pogledu zavzemajo vendar španski Židje.

Podnebje je jednako vzhodno-evropskemu, nam¬
reč po letu huda vročina, a po zimi hud mraz - . Najvišja

toplota znaša 40° R, a najnižja — 29° R, razlika torej
69 R. Nenadna prememba toplote more se s tem tol¬
mačiti, da je Rumunsko odprto severo-vzhodnemu mrz¬
lemu vetru, ki piše sem z velike slovanske nižave;
tu ga nazivajo «zlotvorom».

Stanje poljedelcev je bilo v zadnjih dveh sto¬
letjih neznosno. Vsa zemlja je bila namreč posest
bojarov in cerkve, a kmetje, ki so jedini plačevali
davek, so bili nevoljniki. Stanujoči na zemlji bojarja,
so morali največ dnij tlačanih svojemu gospodarju,
da so svojo zemljo utegnili obdelovati. Skušalo se je
že zdavno zboljšati to neznosno stanje tlačanov, a
osvobojenje kmetov je bilo urejeno z zakonom še le
1. 1864. — torej tri- leta pozneje nego na Ruskem.
Navzlic temu je v mnogih, krajih odkup kmetstva le
na papirju, ker odkupnina še ni izplačana, a tudi svo¬
bodni kmetje so še danes v rokah svojih starih gospo¬
darjev in bogatih sosedov.

Na mnogih krajih vzamejo kmetje v zakup zem¬
ljišče veleposestnika, kojemu dajejo za to del žetve,
ali pa jim pomagajo obdelovati ostalo zemljo; ali ta
odnošaj se razlikuje od starega tlačanstva le po imenu.
Veleposestniki imajo namreč po 1500—2000 ha polja,
a nekateri celo do 10.000. Zal, da ima Rumunska
mnogo takih veleposestnikov, kakor Italija. Mnogi se
namreč za svoja posestva prav nič ne zanimajo ter
prepuščajo njihovo oskrbovanje velikim zakupnikom,
ti manjšim zakupnikom i. t. d. «Grabežno teženje* je
posledica teh zakupniških odnošajev. Rumunija je jedna
najplodovitejših dežel Evrope. Poljedelstvo se ne goji
racijonalno. Ker pa je zemlja tako bogata, daje bogato

3

— 34  —

žetev. Sadi se največ koruza. Zavzema polovico vseh
polj, a iz nje dela seljak svojo polento ali mamaligo.
Razven koruze se prideluje veliko pšenice, katere
mnogo izvozijo. Široke rodovitne poljane vendar še
niso vse obdelane. Tudi je ljudstvo premalo izobra¬
ženo. Pridelujejo pa tudi mnogo lanu, tobaka i. t. d.,
a na pobočju gora raste mnogo dobrega vina. Lesa je
tu obilo, kateri rabijo za ladijestavstvo. V nekaterih
krajih so pa že ves les posekali. Živinoreja se ne goji
racijonalno, govedo je izborno, konji so majhni, a
trpežni. Tudi v rudarstvu je še veliko želeti. Indu¬
strija je v Rumuniji komaj ob pričetku. Največ obrt-
nij se poslužujejo tujci, namreč Nemci in Židje. Da bi
dobili domače obrtnike, so ustanovili v Bukrešu in
Jassy obrtnijske šole. Kupčija je v rokah Grkov,
Armencev in Židov ter je zelo živahna. Živila so na
rumunskem zelo cena, a obrtnijski izdelki radi pomanj¬
kanja obrtnikov zelo dragi.

Mesta ob Donavi leže večinoma nasproti bol¬
garskim mestom. Razven že imenovanega mesta Turn-
Severina, kjer smo se vkrcali na večji parobrod,
s 5000 prebivalci in živahno kupčijo, je ob izlivu
Alute nasproti mesta Nikopola Turn Magurele
z živahno kupčijo s produkti delamo donavskega paro-
brodnega društva; šteje 5000 prebivalcev. Tu je tudi
karantena. Nasproti Š vi š to v a leži mesto Žimnica
s 4200 prebivalci, pri kateri so premostili Rusi Donavo
v noči-26. in 27. aprila 1877. 1. Nasproti Ruščuku
je mesto Gjurgjevo,  ki je bilo prej kot trdnjava
zelo važno, sedaj pa so obzidje porušili. To mesto
z 21.000 prebivalci ima zelo ugodno pristanišče,

— 35  -

zato ga obišče vsako leto nad 1000 ladij. K utrje¬
nemu gradu na donavskem otoku Slobodic drži most.
Nasproti Silistrije je Stirbej ali Kalaraš
s 4000 prebivalci in živahno kupčijo s produkti.

Isti dan smo se peljali do Ostrova, kjer smo
prenočili v parobrodu. Drugi dan smo izstopili za
delj časa v Črnivodi ter si ogledali mestece, a v prvi
vrsti velikanski most čez Donavo z vijaduktom, kateri
so dovršili lansko leto. Most čez Donavo je dolg
750 m ter je podprt s petimi ogromnimi, kamenitimi
stebri, a vijadukt s 15 stebri 913 m, skupaj torej
v dolžini 1663 m. Pod vijaduktom so velikanske
zaloge vina. Zgradila^ ga je francoska družba, a stane
9,600.000 ^frankov. Čez njega pelje železnica, ki veže
Bukreš s Črnim morjem.

Kakor prejšnje dni je bilo tudi ta dan zelo
vroče — največkrat čez 40° R. Prav prilegla se
nam je mrzla limonada, katero je prodajal prav po
ceni Bolgar. Vrnili smo se zopet na parobrod ter se
odpeljali kmalu potem proti Galacu. Desni breg od tu,
Dobruča imenovan, je pridobila Rumunija še le v bero-
linskem miru. Ljudij je tu še malo, med temi mnogo
Nemcev, ki so se izselili iz Rusije. Zemlja je rodo¬
vitna, kakor so pravili ti kolonisti. Na Rumunskem
se ne Jdati samo 200.000 Ciganov, ampak tu je
v zadnjih letih mnogo sodrge, katere so spodili iz
Rusije. Vlada nemške koloniste premalo podpira, ker
niso rumunski državljani. Zato se je mnogo kolonistov
izselilo v Ameriko, ali pa so se vrnili v Rusijo.

Na severno stran pri Hirsovi,  kjer je Donava
široka 1050—1400 m ter globoka 8 —10 m, se

— 36  —

razdeli Donava v več večjih in manjših raztokov,
ki se združujejo pri Brajli.  Brajla je bila poprej
trdnjava, a sedaj je moderno mesto s prav dobrim
pristaniščem in z živahno kupčijo. Tu so velikanske
zaloge žita, katero prevažajo po Donavi. Nove maga-
cine so sezidali Holandci, a velikanske stroje, s kate¬
rimi nalagajo in izlagajo s parom, so dovršili Nemci.
Šteje 30.000 prebivalcev, med temi mnogo Grkov,
Bolgarov ter Nemcev, izmed katerih so se mnogi
v zadnjih desetletjih priselili z Ruskega.

Farobrod nas še popelje do Galaca, kije  bolje
zidano nego druga mesta na Rumunskem. Tu je sedež
evropske donavske komisije ter središče kupčije. Ker je
nasip tako izboren, da ladje s 300 tonami teže lahko
dospejo do njega, je pristanišče prav dobro obisko¬
vano od raznih osobito od avstrijskih parobrodov.
Zato se smatra pomorskim mestom, akoravno je 168 km
od izliva Donave oddaljen. Mesto ima velik bazar,
angleško tovarno za konservovano meso, izboren zavod
za karanteno, velike magacine in nove nasipe. Od tu je
s parobrodi redna vožnja na Dunaj, Carigrad in Odeso.
Vendar tu Donava od sredi decembra do začetka
februvarja zamrzne. Prebivalcev je nad 80.000, med
temi je zastopanih mnogo nerumunskih narodov.

V Galacu smo morali izstopiti. Od tu sem se
hotel peljati naprej do Odese s kolesom. Že na ladji
so me svarili, da moram biti žejo pozoren v Galacu,
ker je tu mnogo žepnih tatov. Čakal sem torej toliko
časa, da so drugi izstopili, ter se podal zadnji iz paro-
broda čez most na nasip. Na mostu je pregledovala
rumunska policija polne liste, a malo naprej rumunski

— 37

čolni stražniki prtljago. Radi tega se je vršilo izkrcanje
precej počasi. Dolgo časa sem stal sam na mostu,
toda nagloma n;e obstopi šest različno napravljenih
ljudij. Prvi seje priporočal kot postrežček, drugi mi je
priporočal neki hotel, tretji me naprosil, naj se peljem
v mesto, a ostali v raztrganih oblekah kdovekaj. Govo¬
rili so rumunsko, rusko, nemško, grško, cigansko in
kdo ve še katere jezike. Zraven so kričali in me
suvali zdaj na levo zdaj na desno ter se tepli za
moje kolo, daje bila groza. Dolgo potovanje po Donavi
ob tej strašni vročini, pomanjkanje spanja, kričanje in
umetna gnječa me je skoraj omotilo. Kar čutim, dami
nekdo vleče moj mošnjiček zadej iz žepa. Med tem,
ko so drugi kričali in vpili v me v raznih jezikih,
mi je odprl sedmi, katerega še videl nisem, ker je
priplezal od spodaj ter se držal z jedno roko mostu,
z drugo roko žep ter mi hotel ukrasti mošnjiček.
Z največjim naporom sem naredil s par krepkimi sunki
toliko duška, da sem se ga rešil. Vsled mojega kričanja je
raztrgana svojat zginila čez most. Povedal sem, kako
se mi je godilo, policaju, toda ta se za tatove ni
brigal ter je le zahteval moj potni list ter ga obdržal.
Od prejšnje nevarnosti ne malo prestrašen, sem stal
torej ob nasipu brez potnega lista. Ko sem zahteval
svoj potni list, so me poslali v neko oddaljeno hišo,
kjer so me zopet popraševali, zakaj sem prišel. Vrnem se
torej k pristanišču, kjer konečno dobim stražnico; tu
sem se z velikim trudom sporazumel — uradnik je
govoril skoraj samo rumunsko, le malo nemško in
rusko —, da moram plačati za kolo 18  frankov col-
nine v zlatu. Ko pa zahtevam transito-bilet, mi odgo-

— 38  —

vori, da za to ni časa, morda drugi dan. Tudi mojim
sopotnikom, veleposestniku Wagnerju iz Akermana in
neki Bolgarki z Ruskega, so zahtevali prav visoke
zneske, a temu še pristavili, da moramo plačati še
pri mitnici ter ko prestopimo mejo. Kaj nam je bilo
storiti! Parobroda ni bilo nobenega, da bi se ž njim
odpeljali, a čakati več dnij nanj nismo hoteli. Najeli
smo torej malo ladjo, da nas popelje na rusko mejo
do mesta Reni.

Predno zapustimo Rumunsko, oglejmo si še
površno ljudsko šolstvo. V Rumuniji je po zakonu
z 1. 1892. šolsko obiskovanje obvezno ter traja za
dečke od 7.—14., a za deklice od 7,—12. leta. Uko-
vine ne plačujejo. K ljudskim šolam so ustanovljeni
tudi otroški vrti, nadaljevalne in strokovne šole. Ljud¬
ske šole se delijo v nižje in višje. V vsaki občini,
v kateri je 40 za šolo godnih otrok, se mora zgra¬
diti šola. Na jednega učitelja se računi največ 80 učen¬
cev. Kjer pa je 180 otrok, se mora zgraditi posebna
šola za dekleta, v katerih poučujejo samo učiteljice.
Učiteljišča so štirih vrst, za učitelje in učiteljice mest¬
nih šol ter za učitelje in učiteljice vaških šol in otroš¬
kih vrtov. Na vseh učiteljiščih so internatje. Razven
navadnih predmetov se poučuje tudi francoščina, a
na prvih tudi nemščina. Učiteljska zborovanja v okraj¬
nem mestu trajajo vsako leto 10 dnij. Učiteljske
plače so mesečne, namreč prvotne službe učiteljev
vnanjih šol znašajo na mesec 90 frankov. Kdor
poučuje več nego 50 otrok, dobi koncem leta 120 fran¬
kov. Vsakih 5 let se zviša plača za 15 0 /° poslednje
plače.

— 39

Ta zakon pa je večinoma le na papirju,
kajti šolstvo v Rumuniji je še vedno na nizki sto¬
pinji. V šolo hodi na deželi le malo število otrok, a
učila in poslopja so nedostatna in se torej v izobrazbo
naroda tako malo stori kakor na sosednjem Srbskem. —
Predno smo se odpeljali z ladjo iz Galaca, so
nam odsvetovavali mnogi, ob tem vremenu — vlekel je
močan veter ter se je približevala nevihta — peljati se
z ladjo po Donavi, češ, da je taka vožnja zelo
nevarna. «Lodočni» ali ladjar nam je vendar zatrjeval,
da nas prepelje v 1 1 / 2  uri brez nevarnosti v Reni.
Ko so nam vrnili naše potne liste, smo se vsedli na
ladjo, a še predno je bila ladja prosta, sem bil ves
premočen. Veter je namreč tako pljuskal valove ob
breg, da je trpelo dolgo časa, predno je spravil
ladjo v tek. Pri tem je pljuskala voda v ladjo,
da smo bili vsi mokri. V ladji nas je bilo šest: ladjar
in matroz, veleposestnik Wagner iz Akermana, ured¬
nik lista «Odessaer Zeitung», neka Bolgarka iz Rusije
in jaz. Posvetovali smo se, kaj nam je storiti, ali
naj se peljemo naprej ali ne. /Večina se je nagibala,
da zopet izstopimo in se drugi dan peljemo, a ladjar
nas ni poslušal, ampak nas spravil od brega, razvil
jadra, in ladja je pod zelo ugodnim vetrom frčala po
Donavi. Kmalu potem začujemo za seboj nevihto,
katera se nam je vedno bolj približevala. Povpraše¬
vali smo ladjarja, ako uidemo nevihti, toda ta nam je
dajal samo rumunske odgovore. Že smo srečno v zelo
kratkem času prejadrali pol pota, kar nastane nena¬
doma drug veter. Ladja se je nagnila, in ko je še
matroz napačno vrv nategnil, je manjkalo prav malo,

— 40  —

da nismo zajeli toliko vode, da bi se ladja potopila.
Predno so zgrnili jadra ter vrgli sidro, smo prestali
težke trenutke. Zraven pa je besnela nevihta, da je
bila groza. Radi hudega vetra niti dežnikov nismo
mogli odpreti, kajti morali smo se držati. Ker neugo¬
den veter ni polegel, sta začela mornarja veslati,
toda pomikali smo se prav počasi naprej. Veter med
tem ni pojenjal, ampak postajal vedno močnejši. Čez
pol ure je vrgel ladjar zopet sidro, tako neugodno je bilo
vreme, in posvetovali smo se, ali naj prenočimo na
Donavi ali naj pokušamo priti do Reni. Veter je čez
nekoliko časa malo polegel, razvili so jadra, in pomi¬
kali smo se počasi v poševnih črtah naprej. Pri teh
manevrih nas je spravil parkrat v nevarnost drug
mornar, ki o ladjarstvu ni imel veliko pojma, kateri
se je pridružil ladjarju le radi tega, kakor se je po¬
zneje na meji pokazalo, da bi preplazil čez mejo.
Konečno smo vendar dospeli čez 3 ure namesto čez
1 V, uro do ruske meje, v pristanišče Reni.

III.

Jz T^eai y Zajpcijskajo.

yT rislonivši ladjo ob pristanišču, so nam zaukazali
, ruski mejni vojaki, da naj čakamo toliko časa
v ladji, dokler ne pride njihov častnik. Čez dolgo časa se
prikaže na vrh brega ruski častnik orjaške postave
z dolgo brado. Z močnim zelo nizkim basom začne
vpiti nad ladjarjem, kateri mu je odgovarjal z joka¬
jočim glasom. Drugi mornar, kateri seje skazal v nevihti
ladjarstvu popolnoma neveščega, je bil namreč neki
preoblečen Žid, katerega so pred leti spodili iz Rusije.
Hotel je porabiti to priliko, da bi se preplazil čez
mejo, toda vojaki v so ga spoznali. Kako se je ta reč
končala, ne vem. Čez nekoliko časa so nas pustili nas
štiri na breg ter nam nesli naše reči v colno poslopje,
kjer so pregledali naše potne liste in našo prtljago.
Nikjer v Evropi niso tako natančni s potnimi listi

_ 42  —

kakor v Rusiji. V Rusiji so bile še v prejšnjem sto¬
letju in začetkom tega stoletja prostrane pokrajine
brez ljudij, kamor so vabili naseljencev iz raznih
dežel, katerim so dajali razne privilegije. A tudi obrt¬
nike, kupce, uradnike, profesorje, slikarje i. t. d. so
vabili v v Rusijo, kjer se jim je večinoma prav dobro
godilo. Časi se vendar spreminjajo, in Rusija se dan
danes brani mnogokrat novih naseljencev, ker so imeli
z mnogimi bridke skušnje, akoravno je^ prebivalstvo
v mnogih pokrajinah še vedno redko. Se bolj se pa
brani omikanejših naseljencev, — ker jih navadno ne
potrebuje. Ker so v Rusiji srednje in višje šole prav
dobre in dobro obiskane, ima Rusija v nekaterih mestih
celo že proletarijat. In ker že domačini težko dobivajo
dobre službe, ne izpolnujejo se tem nade ter se navadno
pridružujejo nezadovoljnežem, ki so združeni v skrivne
družbe. Radi tega Rusija ostro nadzoruje vse one,
ki potujejo v Rusijo, ter ne dovoljuje vsakomur, v prvi
vrsti se brani Židov, prestopiti rusko mejo. Kdor hoče
potovati v Rusijo, mu mora to dovoliti bližnje rusko
konzulstvo, kar stane 1 J / 2  rublja v zlatu. Brez tega
dovoljenja, katero se vpiše v potni list, ne dovolijo
nikomur prestopiti rusko mejo. Moj potni list je bil
v redu, samo za kolo sem moral plačati blizu 28 fl.
colnine. Tudi potni listi ostalih treh so bili v redu,
izjemši oni urednika Kiessiga iz Odese, kateri ni imel
svojega potnega lista potrjenega od nemškega kon¬
zula, radi česar so ga zavrnili. Dovolili so mu samo
toliko, da je prenočil na ruskem parniku, ki ga je
peljal drugi dan zopet v Galac.

— 43 -

Ker je bilo že temno in ker listi radi mojega kolesa
še niso bili v redu, smo se peljali z izvozčikom vmesto
Reni ob Prutu. Temno je že bilo, ko smo se pripeljali
v blizo 3 verste ')  od pristanišča oddaljeno slabo razsvet¬
ljeno mesto. Izvozčik je obstal na zelo širokem trgu,
kjer sva dobila v židovski gostilni jedno sobo z dvema
posteljama. Odloživši svoje reči sva se napotila v gostilno,
kjer sva pila čaj. Rad bi kaj večerjal, toda zadovo¬
ljiti sem se moral s sirom, kajti v ruskih priprostih
gostilnah se zvečer razven čaja redko dobi topla jed.
Čez nekoliko časa zadone glasovi godbe. Onstran
trga je namreč igrala v elegantnem restavraiitu, sredi
lepega vrtiča, ciganska godba. Ker sva bila pa trudna,
in ker se je hotel vmešavati v našo družbo policijski
častnik, sva se podala kmalu k počitku. Drugo jutro
sem si ogledal 4500 prebivalcev broječe mesto.

Reni  ima živahno trgovino s pristaniščem, katero
obiskujejo ruske in avstrijske ladje. Donava vendar
tu zamrzne od srede decembra do začetka februvarja.
Prebivalci so Rumunci in Bolgari, a trgovci Židje in
Grki. Ker je bila isti dan nedelja, je bil živahen semenj.
Prodajalci so bili večinoma moški, tako tudi prodajalci
sočivja in takih poljskih pridelkov, katere pri nas
nosijo na trg ženske. Na trg se navadno pripeljejo,
a svoje reči prodajajo na svojem vozu, kar je le tu
mogoče, ker je zelo prostoren trg.

Tik Donave so Kalugovo, Jalpuhovo, Katlabu-
govo, Kitajevo, Sasikovo in druga slana jezera, iz
katerih pridobivajo mnogo soli.

- 1 )  Yersta  = ruska mera za oddaljenosti, 1066 m 78 cm.

— 44  —

Iz Reni sem se hotel peljati s kolesom narav¬
nost v Odeso. Moj sopotnik Wagner mi je vendar
to odsvetoval, češ-p da ne bom mogel opazovati raznih
kolonij, ker cesta pelje skozi brezljudnato stepo. Ker je
on beserabijski okraj, ker ga je v 25 letih kot guber-
nijski uradnik mnogokrat prepotoval, prav dobro poznal,
ker mi je obljubil, da mi bo med potjo tolmačil razne
odnošaje v teh kolonijah, sem sklenil potovati z vla¬
kom proti severu do kolonije Lajpciskaje (Leipzig) in
od tam zopet proti juguvzhodu do Odese.

Podal sem se torej v tamošnjo (colno postajo),
kjer sem dobil svoje kolo in potrdilo, da sem plača!
28 gld. colnine, in od tam s kolesom na baksel (kolo¬
dvor). Kakšni so ruski kolodvori, naj si predstavlja
častiti bralec po opisu kolodvora v Nižnjem Tagilu,
kateri je opisal Kennan v svojem senzacijonalnem opisu
Sibirije. «V Nižnjem Tagilu*, piše on «na azijski strani
Urala, je ostal vlak pol ure. Ta postaja bi vsaki
železnici prve vrste delala čast. Masivno, kamenito
poslopje je bilo okusno slikano in s plehom pokrito.
Ob njegovi 35 m dolgi fronti je bil 7 m dolg peron,
kateremu se je pridružil velik, lepo urejen park z vodo¬
metom. Jedilnica je imela parkete, stene do polovice
polne stekla in drugi del tapetovane, strop lepo okra¬
šen. Sredi dvorane je bila dolga miza, pokrita s snežno-
belim platnom, z lepim porcelanom, svečniki iz kri¬
stala, finimi brušenimi kozarci in steklenicami, cvetlicami
in akvarijem. Stoli so bili lepo zrezljani, dragocena
ura koncem dvorane je kazala pravi čas, a na drugi
strani je bila velika bronsirana peč. Natakarji so bili
praznično oblečeni, kuharji v snažnih, belih platnenih

— 45  —

oblekah, a na glavi so imeli čveterooglate, bele kape.
Ne pretiravam, ako zatrjujem, da je bila to najokus¬
nejša očitna jedilnica, katero sem videl na vsem svetu.
Ko sem še prav izborno obedoval, nisem mogel ver¬
jeti, da sem že v Sibiriji.» — Ni mi torej potreba
nadalje opisovati ruskih kolodvorov, ako jih tako opi¬
suje isti Kennan, kateri sicer v jako črni luči opisuje
Sibirijo in Rusko.

Ruske železnice imajo širji tir nego druge evrop¬
ske. Prva železnica, namreč «N i k ol a j e v s k aj a
železnaja doroga»,  je imela širji tir, zato so
gradili tudi druge iste tako. Za prevažanje blaga čez
rusko mejo to pač ni prijetno, ker morajo isto pre¬
lagati, zato je tem prijetneje za potnike, osobito ker
imajo vagoni večinoma salonski slog s prehodom.
Tudi je za komfort občinstva v vagonih bolj pre¬
skrbljeno nego drugod v Evropi, saj je tu celo
v vsakem prehodnem vagonu umivalnica in stranišče
tudi v vsakem tretjem razredu. Kondukterji so z občin¬
stvom zelo uljudni. Ne bom bolj natančneje opisoval
ruskih žejeznic, ogledati si hočemo raje pokrajine, po
katerih sem se vozil.

Beserabija je v jugu brezlesna, malorodna, valo¬
vito hribovita stepa. Ti kraji spadajo k najrodovitejšim
vse zemlje, toda prebivalci se morajo boriti z vre¬
menskimi nezgodami. Po zimi razsajajo močni vetrovi,
'd-  po letu je mnogokrat velika suša. Tako 1896. sko¬
raj tri mesece ni deževalo. Vsejedno je pšenica bogato
rodila, a sena so dobili prav malo. Zemlja je še v tako
rodovitna, da smejo gnojiti samo s kompostom. Živin¬
ski gnoj osuši namreč v suši zemljo popolnoma, ako

— 46  —

pa dežuje, zraste pšenica zopet tako visoko, da poleže.
Zemlja še ni izpita, saj so se naselili ljudje v teh
pokrajinah večinoma še le v tem stoletju. Razven
tega se zemlja dovolj odpočije, ker sejejo na leto
samo jedenkrat, v mnogih krajih pa le vsako drugo,
tretje leto. Gnoj porabijo v kurivo, ker je malo goz¬
dov. Kakor se pogozduje v zadnjih desetletjih naš
Kras, tako se vidijo tudi sem ter tje mali gozdovi,
katere je nasadila ruska vlada. Osobito so razna
selišča večinoma obkrožena s senčnatimi drevesnicami,
a tudi med nekaterimi selišči so drevoredi, katere je
zaukazala nasaditi prejšnja kolonijalna gosposka.

Kjer so sedaj cvetoča mesta z mnogimi vasmi
in cvetočimi vrtovi in dobro obdelanimi zemljišči, je
bilo pred 100 leti zapuščeno obrežje. Od ustja Donave,
oziroma od Karpatov, so se razprostirale ob Črnem
morju stepe, kjer sta pasla nekdaj Atila in Timurlenk
svoje konje. Divji konji so dirjali v visoki travi, a
nad njimi so visoko v zraku vriščale nebrojne jate
ptic. Ptice selilke, kobilice, podgane, miši, potujoče
žuželke raznih baž, kuga in divji narodi so potovali
po teh krajih. Ljudstva, ki so se hotela upirati ali
bojevati, so se srečala na nevtralnih tleh. na brez-
drevesni stepi. V teh stepah so se potikali nekdaj
nomadi, a skrivali se tudi roparji.

Rimljani so se zavarovali pred temi divjimi
narodi s Trajanovim zidom, ki je bil, od reke Prut
do reke Kogelnik, čegar ostanki se še dandanes
vidijo nad Bolgradom, a Rusija je dobila Beserabijo
od Turčije konečno še le 1. 1812.

47  —

Ker je bilo v teh pokrajinah le malo ljudij,
je vabila Rusija tje koloniste, davši jim zelo drago¬
cene privilegije. Tako so se naselili tu tekom let
razni narodi, namreč: Rumunci, Bolgari, Nemci, Rusi,
Poljaki, Srbi, Grki, Arnavti, Armenci,_ Židje in cigani,
a blizu Akermana celo Francozje iz Švice. Kolonisti
so dobili od ruske vlade do 60 desjatin zemlje zastonj,
bili osvobojeni vojaške dolžnosti ter prosti 10 let
vseh davkov. Nekaterim kolonistom, kakor nemškim
ob reki Kogelnik, je sezidala ruska vlada celo hiše
ter jim posodila brezobrestno denar, kateri so morali
v 40 letih vrniti. Ker je zemlja rodovitna, ker so
kolonisti večinoma zelo pridni, zmerni in varčni, ker
je velikost posestev teh kolonistov, katere so dobili
zastonj, jednaka ne samo onim naših kmetov, ampak
celo našim veleposestnikom, ni čuda, da vlada v mno¬
gih kolonijah pravo blagostanje. A tudi poznejšim
naseljencem, med katerimi dobimo mnogo Rusov,
ki so ubežali sem svojim gospodarjem in katere so
vpisali 1. 1858. med stalne naselnike, se tu dobro
godi, saj tu, kjer je pšenica izpodrinila krompir popol¬
noma, živi najrevnejši bolje, nego kmet v severnih krajih.

Oglejmo si malo natančneje nekatere kolonije
in nekatere narode. Največ, namreč skoro 3 / 4 , j e
Rumuncev, ker je velik del te gubernije dobila Rusija
še le 1. 1878. po berolinskem kongresu. Rumunci so,
dasi močne, muskulozne rasti, leni in delu neprijazni.
Temna polt in temne oči značijo Rumunca, sina juga,
vendar se spozna na mnogih obrazih že slovanska kri.
Med ženami je mnogo prav lepih, pri katerih rast
života in krasnih očij povzdiguje gracijozno kretanje.

— 48  —

Kakor vse južne krasotice, starajo tudi te zelo hitro,
in težko se dobi 30 let stara, ki bi bila čedna. Možje
nosijo dolge kaflane, čez pas privezane z modrim
ali usnjenim pasom, in čez to modro suknjo z rokavi
ali brez njih. Kričeče barve so pri obeh spolih pri¬
ljubljene. Žene so po zimi tudi doma redko kedaj
brez kazavajke — s kožuhovino obrobljene in pod¬
ložene jopice, po letu imajo vendar le jutko. Nosijo
rade lišp, namreč: korale, uhane, zapestnice. Na glavi
nosijo bel robec, ki je pretkan s svilo. Vendar so
Valahinje pridne gospodinje, ki morajo opravljati tudi
gospodarstvo, katero možje zanemarjajo. Več turistov
je opisalo vasi Beserabije, da so iz ilovice, v katerih
vlada največja revščina in nesnaga. Izjeme se dobe
tudi tu, vendar sta obe sobi navadno prav čedni,
stene pobeljene, tla iz ilovice, a na stenah so s cvet¬
licami ozalšane podobe Na mizah so pogrinjala, a na
klopeh so tepihi, kateri so glavni nakit vsake hiše.
Ti umetno izdelani tepihi do 150 rubljev vredni so
namenjeni za hčere, ako se omože. Tepihe, kakor
tudi drugo perilo in oblačilo izdelujejo Valahinje vedno
same. Vseh Rumuncev je v Rusiji okolo 800.000, ki
žive v beserabijski, hersonski, podolski in jekaterinov-
ski guberniji.

V Beserabiji biva tudi 70 — 80 tisoč Bolgarov,
ki so se začetkom tega stoletja umaknili turškemu
nasilstvu. Glavno torišče tem naselbinam je pri Jal-
p uh o ve m jezeru mesto Bol grad,  preje Tabak.
Bolgarski kolonisti se tudi tu pečajo največ s polje¬
delstvom in vrtnarstvom ter so zelo pridni iii varčni,
da celo skopi, zato so mnogi zelo premožni. Nekatere

— 49  —

vasi so sezidali na holmih, druge v dolinah. Pridelu¬
jejo tudi mnogo vina in tobaka, a zadnjega največ
za svojo potrebo, ker so tovarne za izdelovanje tobaka
v zadnjih letih pod državnim nadzorstvom. Tudi Bol¬
garke izdelujejo kakor Valahinje tepihe in drugo perilo,
oblačilo in platno. Oblečeni so narodno, a mnogi že
francosko. Hišice so navadno male, 1  pokrite z bičev¬
jem, a pred hišami je s streho pokrit in ograjen pro¬
stor, kjer po letu jedo in tudi spe, do katerega peljejo
3 stopnice. Tudi na Krimu je mnogo Bolgarov, kjer
so zaseli deželo, katera je bila izpraznjena po odhodu
Tatarov. Tudi tu se odlikujejo s pridnostjo in snaž¬
nostjo.

Tudi Rusi se radi selijo v te kraje; ruske vasi
v teh pokrajinah so veliko lepše, čišče nego na severu.
Mladi Rusi radi službujejo pri nemških in drugih kolo¬
nistih, kjer postanejo pridni delavci. Večkrat se tudi
pripeti, da se oženi Rus z Nemko, kar vendar naj¬
bolj ovira razlika v veri. Malo in Velikoruse hočem
vendar pozneje opisati.

Začetek nemških naselbin v teh pokrajinah se
začenja po rusko-francoski vojni, zato se imenujejo
kolonije: Leipzig, Pariš, Beresino, Krasno, Tarutino,
Toplitz, Ploek, Ferešambolovaz, Denevic, Brien, Arsis,
Sarata, Gnadenthal, Lichtenthal i. t. d. Prvi kolonisti
so prišli 1. 1814., a zadnji 1. 1836. Prišli so iz raz¬
nih krajev, raznih dežel, jedni iz severne Pruske, a
drugi z Bavarskega, mnogi tudi iz Avstrije. Največ
so protestantje, mnogi vendar, kakor n. pr. v Krasnem,
katoliki.

4

— 50

Ko sem poprašal svojega sopotnika Wagnerja,
ali se je izselilo mnogo nemških kolonistov pri vpe-
ljanju splošne vojaške dolžnosti, mi je pripovedni sle¬
deče: Ko so 1. 1874. vpeljali na Ruskem splošno
vojaško dolžnost, je nastal velik krik in vik med nem¬
škimi kolonisti. Mnogi so prodali svoja posestva ter
se izselili v Ameriko. Drugi so se udali in 1. 1877.
je bilo v rusko-turški vojni že mnogo nemško-ruskih
vojakov iz teh pokrajin. Za osvobojenje kristijanov
na Balkanu so bili vsi nemški kolonisti isto tako odu-
ševljeni, kakor vsi Rusi, ter niso samo pustili svojih
sinov z veseljem v to vojno, ampak so tudi gostili
ruske vojake, ki so potovali skozi njihove kolonije,
kolikor jim je bilo le možno. Pripovedoval mi je tudi,
kako plemenito so se vedli ruski častniki in vojaki
v Bolgariji. Pripeljali so namreč seboj mnogo zapu¬
ščenih sirot ter jih izgojili na svoje stroške. Poslali so
jih na svoje stroške v najbojše zavode, in dečki so
sedaj, dovršivši svoje študije, ruski častniki ali urad¬
niki, a deklice so se že večinoma pomožile, dobivši
od svojih rešiteljev primerne dote.

Vprašal sem svojega sopotnika, zakaj so po¬
gnali 1. 1888. toliko Židov čez mejo? Ta mi je pri¬
povedni marsikaj, kar mi je bilo popred povsem
neznano in kar je zelo značilno, kakšne neresnice mi
mnogokrat čitamo v Rusiji neprijaznih listih. Dejal je:
Ko so uvedli 1. 1874. splošno vojaško dolžnost,
ter se je mnogo nemških kolonistov izselilo v Ame¬
riko, so prodali ti svoja posestva za nizke cene. Pre-
kupci so bili večinoma Židje. Ti so razdelili ta po¬
sestva ter privabili naseljencev iz osrednje Rusije.

Ko so pa ta izseljevanja kmalu potem prenehala,
so pogrešali Židje bogat dobiček, zato so začeli ruvati
proti nemškim naseljencem v nekaterih ruskih časopisih,
katere so podkupili. Očitalo se je Nemcem, da hočejo
pokupiti vso rusko zemljo, da so prave pijavke i. t. d.
Vsled te umetno uprizorjene gonje proti nemškim
kolonistom, se je izseljevalo leto za letom več nem¬
ških kolonistov. Mnogi so prodali svoje posestvo
vredno nad 35.000 rubljev za 7.000 rubljev, izse¬
lili se v Dobručo, kjer se jim je godilo slabo, a
od tod zopet v Ameriko, od koder so se nekateri
vrnili revni kot delavci zopet v Rusijo. Ko je ruska
vlada o tem izvedela, je poslala uradnike pregledat
nemške kolonije in pozvedovat, zakaj se še vedno
izseljujejo nemški kolonisti. Komisija -— med katerimi
je bil tudi moj sopotnik Wagner — se je prepričala,
da so nemški kolonisti zelo pridni, trezni in večinoma
premožni ter da je vzrok njihovemu izseljevanju le
hujskanje Židov, kateri so obogateli s tem, da so pri¬
pravili toliko pridnih kmetov v največjo bedo. Razven
tega je prišla komisija na sled, da se izogibljejo ruski
Židje na nepošten način splošni vojaški dolžnosti. Mnogo
teh si je pridobilo turško državljanstvo, da so se izog¬
nili na ta način vojaški dolžnosti. Vsled poročila te
komisije je zapovedala ruska vlada: 1). Cenzura naj
Strogo pazi, da se ne bo hujskalo proti nemškim kolo¬
nistom; 2). vsi Židje, kateri nimajo ruskega držav¬
ljanstva, naj se pošljejo čez mejo; 3). Židje ne smejo
več kupovati posestev na deželi; 4). vsi oni Židje,
ki niso bivali v teh kolonijah pred 1. 1858., se morajo
naseliti v za to določena mesta. Ruska vlada je vse

-- 52  —

to strogo izvršila, vsled česar je nastal v Rusiji
sovražnih listih strašen krik, a v te kolonije se je
povrnil prejšnji mir, in izseljevanje je povsem pre¬
nehalo.

«Toda», pripovedoval mi je nadalje moj sopot¬
nik*., ostalo nam je še vedno mnogo Židov. Ti so
kupci in obrtniki, poljedelstvo jim tudi tu ne prija.
Mnogi med njimi so tudi prekupci ukradenih stvarij.
V stepi je. osobito zelo razširjena konjska tatvina.
Konji se namreč pasejo prosto brez varuhov v stepi.
Zvežejo jim samo prve noge, da ne zaidejo predaleč.
S tatvino se pečajo cigani in nekateri delu neprijazni
Velikorusi, ki se splazijo h konjem ter zdirjajo z njimi
čez stepo v oddaljene kraje, kjer jih potem prodajo
na sejmih. Na selskih sejmih se namreč v teh krajih
še ne nadzorujejo povsod živinski listi. Nemcem ne
kradejo mnogokrat, kajti, ko ti čujejo o tatvini, zdir¬
jajo vsi moški na vse strani na brzih konjih. Največ¬
krat tatove ujamejo ter jim nalože par gorkih, predno
.jih izročijo sodniji«.

Na moje vprašanje, ako ruske sodnije pri tem
strogo postopajo, mi je odgovoril, da kaznujejo tatu
prve trikrati z zaporom od 1—3 let, a še le četrtič,
ako mu vsakokrat tatvino dokažejo, ga pošljejo na
nekoliko let v Sibirijo.

Ker je v teh pokrajinah vedno več naseljencev,
se je zvišala zelo v zadnjih letih vrednost zemlje.
Tako je Wagner kupil pred 20 leti 600 desjatin zemlje
po 36 rubljev, a sedaj kupujejo v istih krajih desja-
tino po 116 rubljev.

— 53

Vlak nas je peljal mimo mnogo rumunskih,
bolgarskih, nemških, ruskih selišč. Starejše hiše so
bile vse pokrite z bičevjem, katero je tu zelo ceno
in vstraja nad 50 let, a nove hiše, sezidane največ
v obliki vil, so pokrite z modro ali rudeče pobarvanim
žestom ali plehom. Ob pol petih je dospel vlak do
Lajpcijskaje (Leipzig), kjer sem izstopil ter se poslovil
od svojega ljubeznivega sopotnika Wagnerja.

XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX

X
X

X;

X

XXXXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXXXXXXXXXXI

>/_

•ir

■f


-8

X

IV.

Jz Zajpcijsl^aje y Odeso.

Lajpcijskaji nisem ostal dolgo, temveč se podal
na pot, da bi še pred nočjo dospel v 56 verst
oddaljeno nemško kolonijo Are i skaj  o. Zemljevida od
teh pokrajin nisem imel, ker sem hotel prvotno poto¬
vati veliko južneje, ampak vedel sem samo imena
vasi, katere mi je povedal moj sopotnik Wagner,
kateremu so bile vse te kolonije znane. Razven tega
ne bi mogel daleč zaiti, ker so ležale te kolonije ob
reki Ko g el ni k. No parkrat sem jo vendar zašel
v stran, ker je bilo mnogo povsem jednakih cest.
Ceste v južni Rusiji se z našim ne morejo primerjati,
kajti tu nimajo v nekaterih pokrajinah kamena. Zato
cest prav nič ne posipajo. V suhem vremenu se
z biciklom primeroma še dobro vozi, ako pa dežuje,
potem kolo obtiči v blatu. Zato so ceste tu zelo široke,
tako poštne do 30 m.

Ker je bila nedelja, so bila polja povsem prazna.
In kakšna razlika med temi njivami in našimi. Nikjer
namreč nisem videl plota ali meje, in jedna njiva je
bila sem ter tje tako velika, da sem mnogokrat zaman,
gledal raz hrib, kje se pričenja druga. Seje se tu
večinoma le pšenica, katera bogato obrodi. Njive so
bije že vse požete, a žito je še večinoma ležalo na
njih v snopih. Travniki so bili vendar goli vsled hude
vročine in ker že tri mesece ni deževalo, od vročine
vsi popaljeni. Pot je peljala na razne griče, a med
potjo sem videl na cesti dvakrat čisto obrani konjski
nogi, znak, da mesto naših konjedercev gospodarijo
tu jastrebi.

Cez jedno uro sem privozil v kolonijo Berezino,
katera leži, kakor tudi naslednje, tik ceste, a je čez
pol ure dolga. Cesta je tu čez 80 m široka. Bila je
zelo prašna in slaba, ker tudi ta ni bila posuta. Pač
pa so bile ob straneh ceste vzvišeni pešpotje, *ki so
bili prav dobro ohranjeni. Voziti se tam vendar nisem
mogel, ker imajo iz hiš napeljane jarke, da se odteka
voda. Kakšna cesta mora pač tu biti, ako dežuje.
Hiše niso skupaj, ampak navadno precej oddaljene
druga od druge, kajti hiša jeduega kolonista s stran¬
skimi poslopji in prostranim dvoriščem zavzema vedno
čez 1 ha. Psi so me že tu močno nadlegovali, kajti
v teh kolonijah imajo zelo hude pse, da jim varujejo
'živino pred volkovi in tatovi. Težko sem se jih obra¬
nil ter se podal v 10 verst oddaljeno kolonijo Krasno.
Dočim je v prvi koloniji švabsko narečje navadno,
čuje se tu avstrijsko narečje, zato so pa tudi zadnji
katoliki.

— 56

V Rusiji sem prišel z mnogimi katoličani v dotiko,
namreč ne samo tu, ampak tudi na Krimu in v sever¬
nejših kolonijah. Povsod sem se prepričal, da tu o
zatiranju katoliške vere ni govora. Akoravno je pri -
prost Rus svoji cerkvi zelo udan, sme brez zadržka
v Rusiji Kalmik obožavati Dalaj-Lama, Parz večni
ogenj, Indijanec Bramo, Mohamedanec Allaha, Tungus
svoje malike. Rus ne vpraša ptujca nikdar po njegovi
veri, in nikjer niso drugoverci v izvrševanju očitne
službe božje svoje vere menj zadrževani in nikjer se
ne smejo tako prosto gibati kot v Rusiji. Katoliški
duhovniki so bili v teh kolonijah popred Poljaki, a
sedaj so pa že večinoma domačini. Cerkve, katoliške
in protestantovske, so sicer majhne, a prav čedne.

Mračilo se je že, ko sem se pripeljal v kolo¬
nijo P ar iz kaj o (Pariz). Tolpa psov me je pozdra¬
vila ter me nadlegovala z lajanjem. Ko sem hotel
udariti z bičem nekega psa, ki se je najbolj zaganjal
v mene, se mi je zapletel bič v zadnje kolo in komaj
sem še utegnil pravočasno odskočiti. Med tem, ko sem se
trudil izvleči iz zadnjega kolesa popolnoma strt bič
ter sem popravljal kolo, katero hvala Bogu ni bilo
vsled tega zelo pokvarjeno, me je napala množica
psov, ki so grozno lajali. Zbežal sem torej v prvo
hišo, da so zapodili pse. Ko sem pa hotel se odpe¬
ljati, se je vračalo govedo domov. Trg je sicer tudi
tu širok nad 80 m, toda na vsem trgu se kmalu ni
videlo drugega nego polno goveje živine. Bilo je je
gotovo blizu 1000 glav. Ker sem imel do kolonije
Arciskaje še 14 verst, sem gledal, da sem čim prej
prišel iz selišča.

— 57  —

Ker je bilo povsod mnogo povsem jednakih cest
in nikjer nobenega napisa, kam pelje ta ali ona cesta,
orijentoval sem se mnogokrat prav težko. Zato sem
bil prisiljen povsod povpraševati, katera cesta pelje
v to ali ono kolonijo. Nagovoril sem jih večinoma
nemško, a dobil mnogokrat celo od nemških kolo¬
nistov ruski odgovor. Govorili so med seboj veči¬
noma le v narečjih, pismen jezik so znali stareji, menj
pa otroci. Popred so imeli namreč nemški kolonisti
nemške šole, v katerih so učili nemški učitelji samo
nemško. Sole je nadzoroval pastor, oziroma katoliški
duhovnik, a učitelja je imenovala občina s privolje¬
njem duhovnika. Sedaj pa nadzoruje šole šolski nad¬
zornik, katerega imenuje vlada. Ta potrdi učitelja,
katerega predlaga občina, ako ima potrebne učiteljske
izpite. Razven nemščine se uče otroci v vseh šolah
sedaj tudi rusko. Ako nima nemški učitelj izpita za
ruščino, priskrbeti si morajo še učitelja za ruski jezik.
Tako sem v nemških kolonijah deloma z ruščino bolje
shajal nego s pismeno nemščino.

Oblečeni so največ francosko, a pokriti so z rusko
furažko, katera je na ruskem tako zelo razširjena.
Mlajši nosijo tudi brke, a stari so obriti ter oblečeni
še tako, kakor so bili njih pradedi v Nemčiji. Oble¬
čeni so bili prav čedno, da mnogi celo elegantno.
Hiše so zidane iz kamnja, pokrite največ z bičevjem,
nove z opeko ali plehom. Povsod so vendar sledovi
blagostanja in pridnih rok.

Ko sem prišel iz kolonije, se je nagnilo solnce
k zatonu, solnce je žarelo še nekoliko minut in potem
se skrilo za hrib rudeče kot kri. Zarja kmalu zgine,

— 58  —

na njeno mesto stopi rumen sijaj, ki se spreminja
v modro in temno modro. Kmalu zatemni zadnji žarek
večerne zarje, in zvezde se prikažejo. Nastane večerni
hlad, in kmalu vleče veter k morju. Globoka tihota
nastane, brenčanje hroščev potihne, tema hitro napre¬
duje. Pastirji in črede so se že podali k ležišču, in
nikjer nobenega človeka. Slednjič se prikažejo v dalji
lučice kolonije Arciskaje. Potreboval sem vendar še
pol ure, predno sem dospel tje.

V koloniji Arciskaji, ki je jedna naj večjih nem¬
ških kolonij, je bilo še živahno, in kmalu se mi je
posrečilo, dobiti prenočišče v neki gostilni. Gostilničar
je bil Rus, a gostilničarka Nemka. Tople večerje tudi
tu nisem mogel dobiti, znak, da so se nemški kolo¬
nisti že zelo porušili. Tudi kave tu ne pijejo, ampak
samo čaj. Utrujen sem hotel kmalu iti k počitku, toda
zbralo se je veliko radovednega mladega sveta, ki so
ogledovali moje kolo. Videli so že nekoliko koles, a
pnevmatiškega menda še ne.

Spalna soba je bila velika in zelo čedna. Delala
bi čast vsakemu hotelu. Na oknih so bile lepe gar-
dine, a stene so bile ozaljšane s podobami carja,
carinje i. t. d.

Drugo jutro sem vstal rano, da bi še isti dan
dospel v 127 verst oddaljeno Odeso. Iz Arciskaje
vodi v Odeso poštna cesta, ki se večinoma ni razlo¬
čevala od drugih cest, po katerih sem se prejšnji dan
vozil, nego da je bil napeljan kraj ceste brzojav.
Brzojavni drogi tu vendar niso bili popolnoma iz lesa,
ampak spodaj so bile železniške stare šine, kar so
vpeljali tu radi trpežnosti ter ker je tu lesa jako malo.

— 59  —

Ta dan sem srečal mnogo ljudij - na cesti, kar
je bilo deloma prijetno, deloma zopet neprijetno, ker
so se konji večinoma plašili. Radi tega, in ker so
vozovi uprizorili strašen prah, sem se ognil navadno
vsakemu vozu po 10 ali 20 m v stran. Tudi na poljih
in pašnikih je bilo mnogo ljudij, kateri so se največ
pečali s spravljanjem pšenice. Pri tem so rabili raz¬
lične stroje, saj tu obdelujejo kmetje zemljo večinoma
s stroji, ker ima skoraj _vsak prostrano posestvo in
ker so posli zelo dragi. Žito meljejo v mlinih na sapo,
katerih se vidi tu na raznih gričih mnogo. Vendar je
tu že več parnih mlinov, kateri vendar niso tako veliki
kakor pri nas. Iste kurijo s slamo, zato so bili v njih
bližini celi hribi slame.

Na mnogih krajih so bile v hribih zelo globoke
razpokline, nastale vsled prehude suše.

Čez jedno uro sem privozil v lepo in veliko
nemško kolonijo Sarato. Tu bivajo nekateri Židje,
a napisi so samo ruski, dočim so v Arciskaji ruski
in nemški. Okrepčal sem se v neki hiši s svežim mle¬
kom, ogledal sem hišo, katere znotranjost je bila zelo
snažna, prikupna, ter se čudil v stranskem poslopju
množici izbornih poljedeljskih strojev. Cesta je peljala
čez razne griče, iz katerih so se videla nekatera selišča
sredi svežega zelenja. Parkrat pa je vodila cesta tudi
mimo dobro obdelovanih vinogradov.

Čez poldrugo uro sem prišel v trg Beramčo,
čegar prebivalci so Rusi in Bolgari. Velikorusi so tudi
tu oblečeni tako, kot v osrednji Rusiji, z dolgim kafta-
nom, visokimi škornji ter imajo gladko počesane zadej
pristrižene lase ter dolgo brado. Na trgu je bilo —

— 60  —

ker je bil semenj, vse polno raznega naroda, med
njimi tudi mnogo Židov. V gostilnah je bilo mnogo
priprostega naroda, ki so pili čaj. Da bi kdo pil vodko
ali žganje, do tukaj nisem mogel opaziti, zato tudi
nisem videl nobenega pijanega človeka.

Na sejmu sem videl tudi mnogo Židov. Teh je
v vseh krajih ruske države, največ pa v pokrajinah
nekdanjega poljskega kraljestva. Vseh Židov so šteli
na Ruskem 1. 1884. okolo 2V 2  do 3 milijone, katero
število se je vendar v zadnjih letih znatno zmanjšalo.

Poteze poljskega (tako se navadno imenujejo)
Žida nosijo očitne znake njegovega azijatskega poko-
lenja. Iste so ostre, pa pravilne, zakrivljen nos je
velik, isto tako tudi oči, ki so temne in ognjene,
lasje so črni, redko rdeči, polt obraza bleda, rmen-
kasta. Kljubu nesnage, katera jih nikdar ne zapusti,
so mlajše žene mnogokrat zelo lepe, ker imajo ono
dedno orijentalsko lepoto, katera se leskeče celo iz
revščine in iz cunj.

Med tem, ko se Židje v zapadni Evropi ne raz¬
ločujejo v vnanjem življenju v noši in navadah le malo
ali prav nič, spoznaš na Ruskem Žida največkrat že
od daleč. Isto tako so si zvesto ohranili svoje šege
in način življenja že stoletja. Možje nosijo kratke lase,
a dolgo brado. Glavo si pokrivajo z malo črno čepico,
a čez te nosijo širokokrajne klobuke in kape različ¬
nih oblik z kožuhovino ali brez nje. V zadnjih letih
nosijo mnogi tudi že rusko furažko. Možje nosijo dolg,
črn kaftan, s črnim pasom jednake barve, ali pa kratke
suknje. Visoke škornje^ ali pa dolge hlače so spod¬
rinile dolge nogavice. Žene se vendar ne razločujejo

— 61  —

mnogo od drugih noš ženskega prebivalstva istih
pokrajin, samo da jako ljubijo lišp.

V opravljanju svojih verskih običajev so poljski
Židje posebno strogi ter si ne dovoljujejo nobene pro¬
stosti, kakoršne uživajo oni v zapadni Evropi.

Zakon dovoljuje Židom stalno naselitev samo
v zapadni in Novorusiji. V vseh drugih delih države
pa smejo stalno prebivati le kupci prve vrste in oni, ki
imajo višjo izobrazbo. Kakor pa je bilo že omenjeno,
je tudi v teh pokrajinah dovoljeno Židom prebivati le
v mestih in trgih, a v vaseh le onim, ki so stalno
bivali že pred 1. 1858.

Na Poljskem-je petina vsega prebivalstva Židov,
isto tako v Litaviji. V mnogih mestih in trgih teh
pokrajin prebivajo samo Židje. V vaseh se pečajo
z raznimi obrti — a nikdar s poljedelstvom. Kot
krčmarji spravljajo kmete na boben s tem, da jih
zapeljujejo k pijančevanju ter jim posojujejo denar
proti oderuškim obrestim. Kjer zapravljivi, lahkoživi
in brezskrbni graščaki dajejo v najem Židom svoja
posestva, kmalu graščaki ubožajo, a židovski najem¬
niki obogatijo. V poltavski guberniji so imeli Židje
1. 1869. samo 6000 desjatinj zemlje, a sedem let
pozneje že 38.000. V nekaterih vaseh je vsled ode-
ruštva vse premakljivo in nepremakljivo blago zastav¬
ljeno Židom. V mnogih pokrajinah je denar in kredit
izključljivo v rokah Židov, vse v deželi jim je dolžno
in brez njihovega posredovanja se ne izvrši nobena
kupčija. Oni kupijo žito že na bilkah, dajejo pred-
plače na zeleno setev in na še nestorjeno tele. Osam¬
ljeni, zaničevani, zasramovani od vseh so vendar oni

— 62  —

gospodarji, kajti oni imajo denar in ga znajo ohra¬
niti in pomnožiti. Ni čuda, da se čita potem o izgre¬
dih proti Židom.

Kupčija je njihova najljubša obrt. V njej razvi¬
jejo vsa sredstva svojega ostrega in premetenega
duha, svoje neprestane delavnosti. Zato je v manj¬
ših mestih in trgih prešla vsa kupčija v roke Židov
ter je tam povsem nemogoče ob židovskih praznikih
kaj kupiti. Na meji se pa pečajo s tihotapstvom na
najdrznejše načine.

Toda ukljub temu je le malo Židov premožnih,
velika množica se nahaja v največji bedi. Ruska vlada
se je že davno prizadevala, opomoči tej bedi ter jim
skušala dati priložnost, da bi se mogli preživeti s pošte¬
nim delom. Že za časa Aleksandra I. so naselili 600
židovskih rodbin ter razdelili med nje 30.000 desja-
tinj zemlje. Te poskušnje so se pozneje večkrat ponav¬
ljale. Toda poljskim Židom ne prija poljedelstvo, zato
so se te poskušnje popolnoma ponesrečile, kajti židov¬
ske naselbine so najžalostnejše v vsi južni Rusiji.
Hiše v teh naselbinah so popolnoma razpale, ker
Židje ne obdelujejo svoje zemlje, ampak jo dajo v najem
bližnjim kolonistom, ali jo pa. pustijo celo neobdelano
ter se pečajo raje s prepovedano kupčijo. Zato so
mnoge naselbine že popolnoma razpale.

Zaradi revščine in zaradi nesnage, v kateri vedno
živijo, razširjujejo se prav rade med njimi epidemične
bolezni, tako da so se nekatere bolezni popolnoma
udomačile med njimi. Zato so poljski Židje slabotno
ljudstvo, čemur je pomagala popred osobito prezgodnja
ženitev, kajti popred so se ženili Židje mnogokrat že

— 63 —

v starosti 10—12  let. Ruska vlada jim je vendar to
v zadnjih desetletjih strogo prepovedala.

Iz omenjenih razlogov je pač razvidno, zakaj je
pognala ruska vlada vse Žide, ki niso bili ruski držav¬
ljani, čez mejo.

Iz Beramče pelje poštna cesta do selišča blizu
Akermana t. j. blizu 33 verst naravnost skozi stepo
ter pusti razna selišča na strani. Sredi te ceste je
poštna postaja, kjer menjajo konje. Radi velikih raz¬
dalj raznih mest in krajev v Rusiji so mnogokrat
poštne postaje v brezljudnati stepi ali blizu selišč in
ne v seliščih ali trgih, ker ceste peljejo mnogokrat
naravnost iz mesta v mesto ne oziraje se na razna
selišča. Tudi tu imajo v nekaterih krajih poštne vozove,
s katerimi se vozijo potniki, a največ se dobijo na
poštnih postajah samo konji, a voz mora imeti pot¬
nik sam. Vsejedno prizna že omenjeni Amerikanec
Kennan, da ima carska ruska pošta najrazprostranejšo
in najbolj urejeno poštno zvezo. Saj se tu lahko vzame
v Nižnem Novgorodu parodožnajo (bilet) do 11.000 km
oddaljenega Petropavlovska na Kamčatki, s prepri¬
čanjem, da so na vseh poštnih postajah pripravljeni
konji, severni jeleni ali psi. Na ta način potuje se
lahko zelo hitro. Plača se od števila verst, a število
konj je odvisno od teže voza, od vremena in kako¬
vosti ceste. V teh poštnih postajah se tudi lahko pre¬
noči. Ogledavši poštno poslopje, sem se okrepčal
s sočnatimi arbusi, potem pa zopet v stepo proti še
17 verst oddaljenemu Akermanu.

Nam planincem ti kraji ne prijajo. Kolika raz¬
lika je pri nas, saj je pri vsaki stopinji drug razgled,

— 64  —

a tu mnogokrat vedno isto in isto. Hodiš lahko ure
in ure in ne vidiš druzega ko samo golo hribovje,
zelo malo selišč in malo ljudi.

Solnce je stalo najviše ter pošiljalo najbolj vroče
žarke na ravnino, zrak je bil žareč, da so umirale
rastline. Vse življenje je dozdevno umrlo, nikjer člo¬
veka, celo godba kobilic in njih bratov in sestric je
utihnila, in pusta tihota je vladala po vsej širini. Črede
so prenehale pasti se in so se vstopile v krog; glave,
obrnene k tlom, so stale brez gibanja, in žival se je
skušala skriti v senci druge živali. Začetkom avgusta
meseca je namreč vročina mnogokrat tu nestrpna.
Udušljiva vročina me je primorala konečno, da sem
zbral poslednje moči. Ko bi ne bilo strmih hribov,
bi že bilo, tako sem pa parkrat moral kolo potiskati.
Jedenkrat sem si zavihal rokava pri srajci ter si jo
odpel na vratu, toda , vrh hriba sem že čutil, da me je
solnce na desni roki in na vratu močno opeklo, kar
baš ni bilo prijetno. Osobito me je opeklina na desni
roki tako pekla, da sem mogel držati kolo samo
z levo roko. Ker sem pa takoj roko namazal z vazi-
linom, oluščila se mi je v par dneh koža in dobro je
bilo. Razven tega me je žeja neznosno trpinčila, a
nikjer hiše, ne vodnjaka. Konečno sem pa še moral
požirati mnogokrat velike množice stepnega prahu.
Cesta je bila namreč nekako 5 verst pred Akermanom
zidana, ne široka a zelo prašna. Ako sem privozil
blizu drdrajočega vozu, sem prišel parkrat v tak prah,
da sem komaj dihal. Zato pokrivajo ženske in celo
tudi nekateri moški svojo glavo s tanjčico, da se
obranijo cestnemu prahu. Konečno sem se privlekel
do A k e r m a n a.

— 65  —

Par čaš kvasu, ki je izborna in zelo cena, hla¬
dilna pijača, in dobro je bilo, toda voziti se po pred¬
mestjih nisem mogel, kajti kolo mi je parkrat obtičalo
v — prahu. Predmestja v Akermanu so namreč izmed
vseh ruskih mest, katera sem imel priliko opazovati,
najbolj umazana, ali vsaj ceste so bile tu najslabše,
najbolj prašne. Veter namreč nanese tu mnogokrat
toliko prahu, da je strahota. Okrepčavši se v gostilni,
se podam v mesto, broječe čez 40.000 prebivalcev.
Akerman je močna trdnjava ob ustju Dnestra. Važno
je zaradi svojega pristanišča, živahne kupčije ter radi
pridobitve soli iz bližnjih slanih jezer. Tudi kupčija z
vinom je postala v zadnjem desetletju zelo živahna.
Blizu Akermana so tudi francosko-švicarske kolonije,
ki so uzorno urejene.

Dnester se nad Akermanom spremeni v jezero
ter je 9 verst širok. Vsled močnih južnih in zahodnih
vetrov v ustja raznih rek je naredilo morje tu čudno
obrežje. Izliv vseh rek, kakor tudi rečic, je namreč
razširjen globoko v zemljo. Pred zalivi leži množica
otokov in sipin, namreč nekaka vrsta lagun, tu liman
imenovanih. Blato, katero prinašajo reke, oddajajo na
otoke, zato se daljava med njimi vedno bolj zmanjšuje,
da nastane podolgovat ozek nasip, peresip  imenovan.
Taki peresipi so pretrgani na več krajih, ih na teh
se odteka rečna voda in priteka morska voda skozi
odprtine (girle). Nekateri limani se posuše poleti, potem so
vsa tla pokrita s soljo, katero nabira na stotine delavcev.

Iz Akermana prepeljujejo na levi breg Dnestra
potnike večji in manjši parobrodi. Ker sem večji paro-
brod zamudil, sem moral čakati do 5.

o

66  —

Ker je bilo že prepozno, ko sem dospel na levi
breg Dnestra v O vidijo pol,  da bi prišel še ta dan
v še 40 verst oddaljeno Odeso,  sem poiskal tu pre¬
nočišče. Pokazali so mi židovsko gostilno, katera se
v snagi ni posebno odlikovala. Večerja je bila zopet
zelo skromna, bolje mi je ugajalo domače vino. Ogledal
sem si na večer blizu 5000 prebivalcev broječe mesto,
ki leži na pobočju hriba. Ceste so zelo široke, a slabe.
Istotake so bile starejše hiše, pokrite z bičevjem, tem
ličnejše so bile nove.

Drugo jutro se rano podam na pot proti Odesi.
Cesta je peljala še vedno čez hribe ter pustila tudi
tu začetkoma selišča v strani. 18 verst iz Ovidijopola
sem se peljal skozi lepo vas Varvanko,  a 15 verst
pred Odeso se že prično vrli, ki so uzorno urejeni.
Ker nimajo potokov, da bi škropili vrte, pumpajo iz
tal vodo s stroji, katere gonijo konji; to vodo potem
napeljejo na vse strani. Proti Odesi se je zopet pričela
«šosejnaja doroga», a malo pred to, nekako 5 verst
pred Odeso sem videl ležati sredi ceste mrtvega, veli¬
kega psa. A kaj to, saj sta isti dan ležala v pred¬
mestju v Odesi blizu krasne palače dva psa, katera
sta bila menda po noči povožena. vem, ali pre¬
puščajo tudi tu mrhovino jastrebom in krokarjem,
katerih je tu mnogo !

9

9

9




9

V.

Odesa.

.. , y  o je dobila Rusija v miru Kučuk-Kajnardši leta
1774. pravico prostega brodarstva v Črnem
morju, ni imela še pristanišča ob tem morju. Štiri leta
pozneje so pač gradili K e r s o n, toda to mesto leži
70 km od morja, zato ne morejo večje ladje do njega.
Razven tega zamrzne Dneper vsako leto od oktobra
do marcija. Zaradi tega so zgradili ob vasi Hadši-Bey
— Odeso,  katera je sedaj s svojimi predmestji
Peresip, Novaja Slobodka, Moldavanka in Bugajevka
in bližnjimi vasmi kolonistov samostojno okrožje pod
vodstvom vojaške gubernije, ki je podrejena vrhovni
guberniji Nove Rusije in Beserabije, a od gubernije
Kersonske popolnoma neodvisna. 22. avgusta 1794.
so položili pod carinjo Katarino svečano prvi kamen,
a v sto letih je nastalo tu mesto, katero je sedaj
jedno najbolj cvetočih vse Evrope. V sto letih ni samo

5 *

— 68  —

naraslo število prebivalcev čez 200.000, ni samo
postala Odesa prvo kupčijsko mesto Črnega morja ter
jedilo prvih pristanišč Evrope, ampak mesto s svojo
krasno panoramo palač, cerkva in drugih poslopij, ki
zagrajajo na terasah obrežje, je krasna oaza sredi ne¬
pregledne stepe. Stepa se vendar vedno bolj odmikuje
od mesta, ker ga obkrožujejo daleč okrog cvetoči vrti
in prijazne vasi. Ob obrežju pa je polno dot (vil) sredi
senčnatih vrtov. Pač so ti nasadi — hutori imenovani —
povzročili velike stroške, kajti zemlja je tu nerodovitna
in morali so pripeljati sem rodovitno zemljo od daleč.
Zato pa lahko uživajo tu svež zrak ter so prosti
stepnega prahu.

Najlepši kraj Odese je nad obrežjem 500 m dolg
Nikolajevski bujjvar, od koder je prekrasni razgled na
pristanišče. V tem buljvaru so trije drevoredi akacij,
a Odeščani obiskujejo to krasno sprehajališče poletu
najbolj zjutraj, ko še ni nadležne hude vročine in ko
vleče od morja hladen veter. Sredi buljvara nasproti
stopnicam, ki peljejo k morju, je spominek vojvode
Richelieu — francoskega emigranta iz rodbine znanega
kardinala Richelieu — ki je bil tu guverner od leta
1803.-1814. in pod katerim se je mesto zelo povzdig¬
nilo. Spominek je iz brona, ter je postavljen na pod¬
nožje iz granita. Jeden ogel podnožja nosi sled bom-
bardovanja Odese v krimski vojni 1. 1854: v odbitem
oglu tiči namreč neprijateljska kroglja z napisom:
«strastnaja subota  1845 goda».  Zraven Niko-
lajevskega buljvara je najlepši del mesta; to so: vse¬
učilišče, gledališče, knjižnica, borza, najbolj elegantni
hoteli, največji trgovci itd.

— 69  -

Odesa je zelo pravilno zidano mesto s krasnimi
palačami in pravokotnimi, širokimi in zelo snažnimi
ulicami, ki so pokrite z izbornim tlakom. Najlepša
poslopja so: katedrala, evangelijska cerkev, cerkev
sv. Mihaela, admiralno poslopje, . gledališče i t. d.
Zidanje monumentalnih poslopij je tu lahko, ker se
v bližini pridobiva izborno kamenje. Tla so iz meša¬
nice, peska in morskih školjk, ki so po lomljenju še
mehka, a se na zraku strdijo.

Mesto ima sedaj v obsegu nad 10 verst. Po glav¬
nih ulicah, v razna predmestja, v zdravišča ter zaba¬
višča, limane in kopališča vodijo konjski tramvaji,
a tudi izvozčikov je tu obilo, ki imajo primeroma

zelo nizko od mestnega poglavarstva urejeno takso.

V Odesi je mnogokrat poletu huda vročina.

Razven tega so nadležni tu hudi vetrovi, ki prinašajo
seboj stepni prah. Bogatejši meščani zbežijo takrat

v svoja letovišča, a ostali se lahko sprehajajo po

mestnih parkih, kateri so zelo obsežni ter izborno
oskrbovani. Celo otroci imajo tu dovolj zabavišč. Raz¬
ven že imenovanega Nikolajevskega buljvara še je tu
5 večjih parkov in vrtov, namreč: Deribasovski z več¬
jim razkošnim cvetličnjakom in vodnjakom, Aleksand-
rovski park, imenovan po carju Aleksandru II., ki je
1. 1875. sam vsadil prvo drevesce; Djukovski vrt,
v katerem se prirejajo zabavišča za narod in otroške
igre; botaniški vrt, ki je zelo velik, krasno urejen in
senčnat; otroški, kjer so pripravljene za otroke vse
mogoče igre, v vrtu prodajajo sladoled, mleko in kumis
t. j. kobilno mleko.

— 70  —

Razven že imenovanega spomenika vojvodi
Richelieu so še tukaj: spomenik imperatorju Alek¬
sandru II., kije bil odkrit 1. 1891. v Aleksandrovem
parku; spomenik knezu Voroncovu, bivšemu Novo-
rosijskemu in Beserabijskemu general-gubernatoru od
1823—-1854. leta; spomenik generalu Radeckemu,
šipkinskemu heroju, in spomenik ruskemu pesniku
Puškinu. Razven tega je naložilo trgovstvo pri sto¬
letni slavnosti obstanka Odese dne 22. avgusta 1. 1894.
zaklad za spomenik imperatorici Katarini  II., kateri
vendar še ni dovršen.

Mesto upada v terasah proti morju, kjer sta dve
izborni pristanišči, namreč vojno in karantensko pri¬
stanišče. V prvega imajo prost vhod le one ladje, ki
pridejo iz ruskih pristanišč, a vse druge morajo se
vsidrati v zadnjem. Ladje, ki pa prihajajo iz krajev,
kjer razsaja kolera, ostanejo v kordonu zunaj prista¬
nišča najmanj 14 do 20 dnij ob strogem nadzorstvu.
Isto prekosi vse jednake naprave v Evropi. Potniki
se prekade v posebnih sobah, blago se razprostre,
da, celo pisma se denejo v poseben Žakelj in poškrope
s klorom. Potniki so za časa karantene dobro pre¬
skrbljeni. V krajih kjer so zaprti, so namreč izborni
restavranti, sprehajajo se lahko po drevoredu in po¬
sebna pošta olajša zaprtim občevanje z vnanjim svetom.
Ako pa kak potnik zboli za nalezljivo boleznijo, od¬
stranijo ga takoj v bolnišnico, kjer skrbe izborno zanj.

Ker je Odesa vedno bolj napredovala in njena
kupčija vedno bolj cvetela, je privabila sem tisoče iz
raznih narodov. Vnanjo kupčijo — namreč prekmorsko
-— so izvrševali poprej skoraj izključno inostranci,

— 71  —

namreč Nemci, Italijani in Grki, a notranjo kupčijo pa
Rusi. V zadnjih desetletjih se je vendar v Rusiji
marsikaj spremenilo in tudi vnanja trgovina je že prišla
večinoma v roke Rusov. Isto tako je ruščina tu zdatno
spodrinila italijanščino, ki je bila v zadnjih desetletjih
v orijentu kupčijski jezik in se je tudi v Odesi tako
vgnezdila, da so bili nekdaj tu ulični napisi ruski in
italijanski. Povsod v vseh ulicah, osobito pa v pri¬
stanišču čujemo razne jezike, namreč sedaj rusko,
sedaj nemško, francosko, italijansko, angleško, poljsko,
srbsko, bolgarsko, turško, tatarsko, perzijansko, cigan¬
sko. Največ je tu vendar od inostrancev — Nemcev.
Odesa je namreč jedno tistih maloštevilnih ruskih mest,
kjer se lahko izhaja z nemščino in kjer Nemci zavze¬
majo častno stopinjo, toda nazivanje «Nemška Odesa*
je povsem zastarel, kajti velika večina so sedaj Rusi.

Tudi verstvo je zelo različno, o čemur pričajo
cerkve. Razven 37 večjih pravoslavnih cerkev je jedna
rimsko-katoliška, jedna evangelijsko-luteranska, jedna
evangelijsko-reformatorska, jedna armenska, štiri sina¬
goge, med tem jedna karajinska, ter jedna mohame¬
danska molilnica. Izmed drugovercev je vendar največ
Židov — okolo 20.000, ki silijo tako v učne zavode,
da jih smejo v zadnjih letih sprejeti le določeno število.

Za izobrazbo naroda se je v zadnjih desetletjih
neizrečeno veliko storilo. Pred leti izdani izborni knjigi
Roskošnega «Russlands Land und Leute» beremo, da
je duševno življenje bilo v Odesi radi mnogih tujih
in različnih življev zelo živahno. Odesa je imela takrat
nad 50 učnih zavodov, med temi razven vseučilišča

— 72  —

jedno gimnazijo, tehnologiški institut, zavod za polje¬
delstvo in vrtnarstvo, mineralogiški in dendrografiški
kabinet, zavod za orijentalske jezike z bogato knjiž¬
nico, hebrejsko šolo, več okrajnih šol itd., veliko javno
knjižnico in mnogo učenih družeb in društev. Iz Petro¬
vega «putevoditelja>- Odese iz 1. 1896. pa posnamemo,
kako zelo se je šolstvo tu, kakor v zadnjem desetletju
sploh v Rusiji, povzdignilo, saj rastejo tu šolska po¬
slopja in učni zavodi kakor gobe. V Odesi je namreč
razven vseučilišča, kojega so preosnovali 1. 1871. iz
liceja Richelieu, in katero zavzema med višjimi uči¬
lišči Rusije jedno prvih mest, še 143 učnih zavodov,
in sicer 21 srednjih šol in 122 ljudskih. Kolik napre¬
dek ! Mesto jedne gimnazije so sedaj tu 4 gimnazije,
jevna progimnazija, dve realki in dve trgovski učilišči.
Posebno se pa zelo skrbi za višjo žensko izobrazbo,
kajti tu je sedaj 6 ženskih gimnazij ter 6 višjih ženskih
učilišč, izmed katerih je jedno obrtno učilišče. Izmed
ljudskih šol je 67 mestnih, 15 častnih t. j. od zasebnih
ljudij ustanovljenih, 10 verskih in 30 društvenih. Iz
teh številk se razvidi, da je šolstvo, nižje kakor srednje
na zelo visoki stopinji. Osobito se za žensko izobrazbo
tu več stori, nego v marsikateri evropski stolici.

Rusi se vendar ne zanimajo ter ne skrbijo samo
za izobrazbo mladeži, temveč tudi za odraslo ljudstvo.
Tu v tem oziru nas Rusi prekosijo. Razven dveh
muzejev ter učiliščne knjižnice je tu še mestna knjiž¬
nica, ki ima 40.000 knjig in 76.000 zvezkov. Za
prosto ljudstvo so pa otvorili na sredstva mestnega
glavarja G. G. Marazlija narodno čitalnico, ki je uprav
krasen dom. V vseh teh čitalnicah je vstop brezplačen.

— 73  —

Kavaren po našem ukusu tu ni. Časopisi se berejo
po čitalnicah, a pred štirimi leti je odprlo uredništvo
-časopisa «Odeskoga listoka» kabinet, v katerem leži
na mizah čez 500 raznih ruskih in inostranskih časo¬
pisov, romanov, povestij itd. Vstop imajo naročniki
ali kdor kupi jedno številko omenjenega lista. Da pa
prosti narod tudi doma bere, posojuje v jesenskih in
zimskih mesecih «mestno blagotvoritelno društvo* v
dveh mestnih dvoranah knjige tudi na dom ter prodaja
tu za nizko ceno dobre knjige. Ta knjižnica ima čez
2500 knjig. — Ker pride v Odeso mnogo anafalbetov,
izobražujejo se ti v večernih in nedeljskih šolah. Zato
se tudi tu, kakor večinoma po vsem Ruskem, lahko
opazuje, kako zelo sega priprost narod po knjigah.

Rusko časopisje je kakor tudi drugod na Ruskem
tudi v Odesi na zelo visoki stopinji. Znani ruski znalec
Roskošny piše že 1. 1882.: Akoravno ruski časopisi
ne seznanjajo bralca tako hitro z dnevnimi dogodki,
ker izhajajo samo jedenkrat na dan in še zaradi drugih
razmer — gotovo je pri tem mislil na strogo cenzuro
— prepričani smo, da imajo ruski listi toliko pred¬
nosti, da ne dvomimo, da bi ne pridobili v konku¬
renčni razstavi z drugimi evropskimi časopisi — osobito
z nemškimi — zmage venec. V Odesi izhaja sedaj
12 časopisov, med katerimi je 10 ruskih, jeden nemški
in jeden francoski. Med 6 dnevnimi časopisi je naj¬
važnejši «Novorosijski Telegraf*. Večji časopisi se
razumejo obdržati na vrhuncu političnega in družab¬
nega stališča. Najbolj pa skrbe za feuilleton (listek), ki
po sodbi zgoraj omenjenega pisatelja zdatno prekaša
one mnogih drugih večjih inostranskih časopisov.

— 74  —

Uvodni članki in drugi spisi so spisani v duhu višje
politike ter na financijelni ali narodno - gospodarski
podlagi, torej brez istega strankarstva, ki prešinja
skoraj vse članke naših časopisov. Od domačega
strankarstva se bere tu prav malo, pač pa se bralci
natančno seznanjajo z vnanjo politiko narodov ter o
njihovem kulturnem gibanju.

Predaleč bi zašel, ako bi hotel opisati vse dobro¬
delne zavode, katere ima Odesa. Lepa stran ruskega
naroda, izobraženega kakor priprostega, je milosrčnost
in sočutje za trpljenje in revo ubogih ia obolelih ljudij.
Isto povzroči med bogatini polno ustanov, a revnejši
polagajo svoj obolus v razne nabiralnike, katerih je
v Rusiji po vseh voglih polno. V Odesi je 37 blago-
tvoritelnih ruskih ter 7 inostranskih društev ter 16
krajev, kjer ubožci prenočujejo. Bolnišnic je 34; mnoge
so vzdrževane od posebnih društev ali od ustanov, a
ubožci se zdravijo tu zastonj. Tako je celo tu «brez-
plačnaja» bolnišnica za prihajajoče. Bolnišnice so veči¬
noma zelo prostorno zidane, sredi vrtov ter so uzorno
urejene.

Mesto ima samo dva neznatna studenca, zato
so dovažali popred vodo od daleč za drag denar.
Sedaj ima mesto vodovod iz Dnestra, oddaljen 40 km,
ki preskrbuje mesto z dobro vodo. Kurivo je vendar
še sedaj drago, kajti lesu se v okolici ne dobiva in
se dovaža iz severnih krajev, kakor tudi iz Rumun-
skega. V hudih zimah poskočijo cene za les, in parkrat
se je že plačalo za seženj do 50 rubljev. V zadnjem
času vendar dovažajo mnogo premoga.

— 75  —

V hotelih in stanovanjih je v Odesi ves komfort
zapadno evropskih mest, zato so pa tudi cene veliko¬
mestne. Tudi zabav ne manjka tu. Razven štirih gleda¬
lišč se lahko obiskuje cirkus ali koncerte filharmonič¬
nega društva, poletu se posluša lahko v velikih vrtnih
restavranih vojaška godba, a po zimi je plesov in
zabav v obilici. Razven tega skrbi vsak klub za raz¬
veseljevanje svojih članov s prireditvijo veselic in zabav.

Rusi boljših stanov namreč ne zahajajo radi v
gostilne ter obiskujejo radje klube, kjer so zastopane
tudi dame, kojih ne vidiš v gostilnah. Večji klubi v
Odesi so: «Odeski klub ali angleški klub (klub ple¬
mičev), «Blagodornoje sobranije», klub trgovcev, klub
obrtnikov, «Beseda» (klub Židov), «Harmonija» (klub
Nemcev), a v dačah je Tir-klub. Glavno težišče klubov
je prirejanje plesov, veselic, koncertov, gledaliških
predstav itd. V elegantnih velikih prostorih so izborne
restavracije, bralne sobe z ruskimi in inostranskimi
časopisi, a tudi igralne mize se pridno rabijo.

Športu niso Rusi posebno naklonjeni, razven
jaht-kluba, čegar člani so Rusi in inostranci boljših
stanov, so člani drugih klubov večinoma inostranci.
Tako so člani telovadnega društva s 350 člani skoraj
izključljivo Nemci.

Pač pa so ustanovili v Odesi 1. 1890. po vzoru
alpskih klubov «Krijmskij gornij klub •>, čegar smoter
je razkrivati prirodo in delati izlete v iste kraje itd.

Odesa je postala znamenita tudi radi svojih
izbornih kopališč in zdravišč, katera so prav dobro
obiskana. Razven mnogo drugih kopališč je sezidalo
mesto novo krasno zdravišče v pavilonskem sistemu.

— 70  —

Obstoji iz 8 poslopij, zjedinjenimi z galerijami, a deveto
poslopje je za stroje. Vsaka skupina ima oddelke za
možke in ženske, a sredi nje je občna dvorana. Ob
strani limana so razpoloženi paviljoni I. razreda, ki so
urejeni z vsem komfortom. Isto tako so urejeni pavi¬
ljoni drugih razredov. Razna zdravišča pa so sredi
parkov in lepih sprehajališč. Med temi je največji in
najbolj senčnati park pri zdravišču «had-žibejskega»
limana.

Rusija sme biti ponosna na to lepo mesto, katero
je nastalo na južni meji, tembolj, ker se je mesto
povzdignilo v tako kratkem času, kakor vidimo mesta
vzrasti le v Ameriki, ne pa v Evropi, in toliko bolj,
ako pomislimo, da je bila tu pred 100 leti sredi ne¬
pregledne stepe zapuščena turška vas.

Sevaslopol.

fflltf

J, X ečerom dne 11. avgusta sem se odpeljal s parobro-
•V dom iz Odese v Sevastopol. Parobrod je bil zelo
velik, zelo snažen ter opravljen z takim komfortom,
kakoršni se dobi le na najboljših ladjah. Pač pa so
cene v primeri z onimi na Volgi zelo visoke, ker je
v Odesi samo jedno parobrodno društvo, ki se peča
s prevažanjem potnikov. Isto je namreč tako bogato
ter ima v svoji sredi tudi člane cesarske obitelji,
l  da mu Je težko tekmovati.

Čarobna je bila Odesa zvečer pri odhodu, kajti
videlo se je v pristanišču tisoč in tisoč električnih
lučij, a vmes tri velike zdaj belo, zdaj rudeče žareče
svetilke. Ves zamaknjen v ta prelep razgled sem sedel
čez jedno uro na krovu ter niti zapazil nisem, da smo
že zunaj na prostem morju. Rad bi še dolgo ostal
tam, toda nakrat nastane hud veter in ladja se je

— 78  —

začela zibati, da je bila strahota. Črno morje je nam¬
reč mnogokrat zelo nemirno. Neki sopotnik na Donavi,
ki je že^parkrat potoval v Ameriko, mi je pripovedoval,
da je Črno morje izmed vseh morij, po katerih se je
vozil, najbolj nemirno. To nam svedočijo tudi ustja
rek ob njegovem obrežju, katera so bila že popred
opisana. To noč je razsajal posebno močan veter in
bal sem se, da ne dobim morske bolezni, katera bi
moje potovanje za par dnij ovirala. Sel sem torej
v kajito, kar ni bilo tako lahko, ker je bilo iz zadnjega
krova, kjer je vrhovni prostor za I. in II. razred daleč
do spodnjega prostora za II. razred, ter se vlegel na
svojo posteljo. Ista je bila izborna, in ker sem bi!
truden, sem kmalu zaspal. Prebudivši se zjutraj sem
čul razne žalostne glasove iz sosednih kajit. No, tudi
jaz se nisem posebno dobro počutil, kajti močno me je
bolela glava in krulilo mi je po želodcu. Dobro, da je
bil isti prazen, kajti zavžil sem zvečer samo malo
konjaka. Ker je morje proti 8. uri postalo bolj mirno,
sem šel na krov. Videlo se je samo razburkano morje,
le sem ter tje kakšna morska ptica. Ladij ni bilo
videti, ker so se le večje upale v tako kritičnih dne¬
vih iz varnih pristanišč. Ob jednajstih smo imeli
izboren drug zajuterk, kojega se nas je vdeležilo
komaj jedna tretjina — med tem niti jedna dama,
akoravno je hrana vračunena pri vožnji v II. razredu.
Približevali smo se sčasoma velikemu in izbornemu
zalivu Sevastopolskemu, in ko je parobrod obstal v pri¬
stanu, je zagrmel top v znamenje, da je poludan.
Moja ura je kazala vendar še le s / 4  na  1L znak,
da sem od doma. že blizu 20° proti vshodu.

— 79  —

Sevastopolski zaliv je jeden najvarnejših vsega
sveta. Proti vshodu se vidijo grozni spomeniki krimske
vojne — Aleksandrova in Konstantinova baterija.
Na levo pri vhodu na vzvišenem mestu je velikansko
poslopje Lazarjevih morskih vojašnic s spomenikom
Lazarjeva, a spodaj admiralsko poslopje. V pristanišču,
kjer ostajajo parobrodi, je vedno živahno. Na desno
od pristanišča je gledališče, kopališča in dvorec izza
časa Katarine II. Na južno-vshodni strani je Kara-
belska slobodka, kamor in odkod prihajajo vsako
minuto ladje. Po vsem večjem Sevastopolskem zalivu
pa so vojne ladje črnomorskega brodarstva.

V zalivu, kjer leži sedaj Sevastopol, je nastala
že 500 let pred Kr. r. grška kolonija, mesto Kerso-
nes, katerega razvaline se še dandanes vidijo blizu
Sevastopola. Za Ruse, kateri so zvali to mesto Korsum,
je bilo zaradi tega važno, ker je bil tu krščen veliki
knez Vladimir. Ko so si priborili Rusi 1. 1783. Krim,
je bila tu tatarska vas Ahtijar. Ustrojitelj Novorusije
in Krima, knez Potemkin, je spoznal vendar važnost
tega zaliva in 1. 1784. se je sklenilo zidati tu morsko
trdnjavo s sedežem mornarice, a novo mesto je dobilo
ime Sevastopol,  t. j. vzvišeno mesto. Zidanje
novega mesta in morskih ladij je vendar tako hitro
napredovalo, da je bilo v treh letih tu že precejšnje
število večjih poslopij. 5 večjih ladij, 12 fregatnih tej'
25 manjših s 4080 mornarji. L. 1787. je obiskala
Sevastopol carica Katarina II. To potovanje je jako
zanimivo ter je bilo za prospeh Novorusije in Krima
največje važnosti.

\

— 80  —


Za carinje Katarine II. so spoznali namreč korist
novih nasadov Petra Velikega v petrograjskem okraju,
kajti čez 80 let pridobitve tega okraja je dajal isti
že osmino vseh dohodkov velike ruske države. Ista
carinja, žena nenavadnih zmožnostjj, se je trudila
posnemati Petra Velikega v tem, da je pospeševala
trgovino in ustanovitev obrtnije. 'Kar je storil Peter
Veliki v petrograjski guberniji, je skušala ustanoviti
v južni Rusiji, v deželah Ukrajine in ob obrežju
Črnega morja. Ko se ji je posrečilo po večletnih bojih
s Turčijo razširiti rusko državo do reke Dnester in
si podvreči Krim, je začela zidati tam mesta, naselje¬
vati ljudi ter sploh pospeševati kupčijo tn obrt. Pri
tem jo je najbolj podpiral knez Potemkin. Ta pod¬
jetja so vendar stala ogromne svote, a sovražniki
Potemkina so trdili, da je ves ta denar brezobrestno
naložen, češ, da je Ukrajina in obrežje Črnega morja
brezdrevesna stepa, v kateri nedostaja vode in vlada
strašna vročina. Je li to resnica ali natolcevanje, hotela
se je prepričati carinja s tem, da je potovala 1. 1787.
na Krim. Med potjo se je sešla s poljskim kraljem
Stanislavom Avgustom ter avstrijskim cesarjem Jožefom
II. Knez Potemkin ni štedil, da bi bilo to potovanje
kolikor možno čarovno. V spremstvu carinje je bil
francoski, avstrijski in angleški poslanik. Razven po¬
zlačene kočije carinje, v katero je bilo vpreženih 8
konj, jo je spremljalo 14 kočij in 128 sank. Na vsakej
postaji pa je bilo pripravljenih 600 konj.

Da bi carinja imela primerna prenočišča, so se
sezidale palače, med potjo pa so gorele vsakih 30
sežnjev grmade ter se zažgali gozdi, da so razsvitljevali

— 81

po noči pot. Kjer so pa počivali, se je uprizoril
semenj, da spremstvo ni ničesar pogrešalo. Drugod
so zopet sadili vrte in gozde. Ako je bila tik ceste
na pol podrta hiša, so jo podrli ter sezidali nove, lepe
hiše, Tu in tam so postavili slavoloke z napisi v verzih.
Na pusta polja so prignali od daleč velike črede ovac
in konj, a pastirji v ličnih oblekah s trakovi in piščal¬
kami so pozdravljali carinjo. Za kraje, kjer ni bilo
nobene vasi, so imeli dekoracije lepih krajev z vasmi
in graščinskimi poslopji, katere so postavili med griči
ali za gozd, blizu ceste. Ako je prenočila carinja, so
prenesli te dekoracije na kak drug kraj. Sčasoma se
je to pač zvedelo, a te prijetne prevare so bile po
okusu tistih časov ter so ugajale samoljubju mogočne
žene. Ko je dospela carinja v neobljudno stepo, se
je vzdignil nakrat v daljini prah in cele vrste konjikov
so se prikazale. Bila je to nova vojna Ukrajine, od¬
delki donskih Kozakov in huzarov v priležnih, elegant¬
nih nošah, katere jim je predpisal sam Potemkim. Ne
daleč od teh, gledajoč boje Kozakov, so se približevali
v plesnih vrstah poljedelci in dekleta, pojoči in vris¬
kajoči. Semtertja so se tudi poklonili carinji plemstvo
in duhovniki.

Potemkinu se je posrečilo s tem dokazati, kakšna
more postati sčasoma ta stepa, zato je carinja po tem
potovanju še raje privolila v izdatne stroške za pov-
zdigo teh krajev.

Sevastopol je od tega časa neprestano napre¬
doval, osobito pod admiralom Lazarjem; bilo je vedno
važneje kot vojno pristanišče. L. 1853. je imelo mestni
45.000 prebivalcev, bilo izborno utrjeno proti morju

6

— 82  —

ter je imelo velike vojne zaloge. V istem letu se je
pričela krimska vojna,  ki je spremenila lepo mesto
v razvalino.

Skoraj 11 mesecev trajajoče oblegovanje Sevn-
stopola, pri kojem si je ruska vojna, dasi je konečno
podlegla, pridobila nesmrtnih lavorik, je za ruski značaj
tako značilno, da hočem to vojno v kratkem opisati.

Vzrok tej vojni je znan. 2. junija 1853. 1. je
prestopilo 40.000 Kusov Prut, ki so oblegovali dolgo
časa . mesto Silistrijo. Bolj srečna je bila Rusija na
morju. Admiral Nahimov je napadel namreč 28. nov.
1853. z 6 vojnimi ladjami 14 vojnih ladij broječe
vojno tursko brodovje pri Sinoni ter ga popolnoma
uničil v dve in pol ure trajajočem boju.

Občno mnenje je bilo takrat v zapadni Evropi
Rusiji zelo sovražno, ker so mnogi videli v ruskem
čaru fanatičnega zagovornika reakcije. Zaradi tega in
ker so se bali, da bi Rusija ne postala premogočna,
so prišli na pomoč — najhujšemu sovražniku krščan¬
stva, Turčinom —• Anglija, Francija in pozneje tudi
Italija. Razven tega je še Avstrija zavzela Rusiji
sovražno stališče, da se je morala vsled tega ruska
vojska vrniti zopet za Prut.

Dolgo so se posvetovali zavezniki, kje naj prično
vojno, a slednjič so sklenili, napasti Sevastopol, kjer
je bilo rusko brodovje ter velikanske vojne zaloge.
Napadli so vendar to mesto brez pravega priprav¬
ljanja, kajti domnevali so, da ni mogoče, da bi se
jim Sevastopol dolgo vstavljal.

Vrhovni poveljnik ruske vojske knez Menčikov
jim ni branil, da so stopili pri Evpatoriji  na suho,

83  —

ampak se je zavaroval za reko Almo,  dokler mu ne
pride pomoč. 8. septembra so ga napadli tu zavezniki
ter ga prisilili, da se jim je ognil za reko K a č k o.
Vest o tej zmagi se je raznesla pretirano po vsej
Evropi. Govorilo se je, da je že jeden fort Sevasto-
pola v rokah zaveznikov, da je rusko vojno brodovje
uničeno, 18.000 Rusov mrtvih in 20.000 ujetih i. t. d.
Veselje o tej pretirani zmagi vendar ni trajalo dolgo,
kajti Vsa Evropa je bila kmalu primorana čuditi se
junaštvu ruskih vojakov.

Sevastopol še ni bil utrjen v tem času, ko se
je pričela krimska vojna, od strani suhe zemlje ter je
imel samo 16.000 vojakov. Nevarnost je bila toraj
zelo velika, da z lahkoto vzame Sevastopol 70.000
zaveznih sovražnikov. Rusi vendar niso obupali. Da
zaprejo vhod v Sevastopolski zaliv sovražnim ladjam,
so potopili 8 ladij pri vhodu, a admiral Kormilov je
peljal vso vojsko na severno stran, da so tam nare¬
dili razne utrdbe in baterije. Nad 500 vojakov je
delalo noč in dan, a pomagali so jim prostovoljno
tudi drugi prebivalci, da, celo žene in otroci. Žene
so naredile tu baterijo, ki se je zvala «Devičjej ba-
terej», na kojem mestu stoji dandanes mramorni obelisk.

17. oktobra 1854. 1. je pričel sovražnik bom-
bardovanje mesta, ki je trajalo brez vspeha 8 dnij.
Rusi so namreč popravljali po noči poškodovano ob
zidje, pač pa je bil precej prvi dan smrtno ranjen na
Malahovskem kureanu admiral Kormilov. 25. oktobra
so celo napadli Rusi angleško pozicijo ter pregnali
Turke in Angleže iz svojih utrjenih mest v Balaklavi
ter uničili popolnoma angleško konjico.

6 *

— 84  -

5. novembra je bila znamenita bitva pri Inker-
manu, pri kateri bi kmalu Rusi Angleže popolnoma
razbili, a so se morali konečno po strašnem klanju vrniti
v mesto, ker so Angležem prihiteli na pomoč Francozi.

Rusom je prišla vendar na pomoč njihova stara
zaveznica — zima.  Zavezniki niso bili pripravljeni
na vojno v zimi, ker so mislili, kakor je bilo že ome¬
njeno, da se Sevastopol kmalu uda ter da bo vojna
kmalu končana. Razširile so se med zavezniki razne
bolezni, toda dobivali so od doma pomoči. Tudi
stališče Rusov ni bilo ugodno. Morali so na Krimu
vzdrževati 120.000 vojakov, a vse njihove potrebe so
morali dovažati po suhem, ker so gospodarili sovražniki
na morju. Tisoče voz je obtičalo v blatu in ni moglo
pripeljati Rusom hrane; med tem ko so bili angleški
vojaki dobro preskrbljeni, morali so živeti ruski vojaki
ob črnem kruhu ter so dobivali le dvakrat na teden
meso, a mnogi so morali celo prenočiti pod prostim
nebom pri ognjih. Težke dni so morali pretrpeti tudi
vojaki v mestu, kajti do konca novembra so zavezniki
zmetali 600.000 bomb v mesto, zato so morali Rusi
popravljati vse noči porušeno obzidje.

2. marcija je umrl car Nikolaj,  a vojna se ni
končala, ker je bil njegov naslednik Aleksander  II.
trdno sklenil nadaljevati vojno. Na mestu kneza Men-
čikova  je postal načelnik ruske vojske knez Gor-
čakov,  ki je napadel 12. marcija Francoze pri Mala-
hovem stolpu, a se moral po hudem boju vrniti. Malo
dnij pozneje so pričeli zavezniki desetdnevno bombar-
dovanje, pri katerem so zmetali 260.000 bomb v mesto
— toda brez konečnega vspeha.

— 85

Med tem so zavezniki opustošili obrežje na Krimu.
Brodovje je zasedlo mesti Kerč in Jenikale,  oro¬
palo ji, pri čemer so se vedli Turki kot pravi bar¬
bari. Oskrunjevali so namreč ženske, sekali otroke i. t. d.
Tudi Angleži niso hoteli poznati nikake razlike med
državnim in zasebnim imenjem ter so skušali Rusiji
kolikor je bilo mogoče škodovati.

Rusom je pričel pohajati smodnik, vsejedno so se
uspešno ustavljali tretjemu bombardovanju, ki se je
pričelo^25. maja, ter četrtemu z dne 5. junija.

Se le, ko je prevzel general Pelessier, nasled¬
nik Konroberta, poveljništvo nad 110.000 Francozov,
30.000 Angležev, 15.000 Italijanov, in 60.000 Tur¬
kov. se je posrečilo zaveznikom naskočiti predzidje
Malahovega stolpa, toda napad na stolp sam je bil
odbit 18. julija, pri katerem so izgubili zavezniki 5000
vojakov. Zavezniki so se vendar vedno bolj približe¬
vali s svojimi nasipi Malahovemu stolpu, ki je bil ključ
Sevastopola, in jasno je bilo, da se Sevastopol ne bo
mogel dolgo časa ustavljati sovražnikom. 17. avgusta
so pričeli zavezniki bombardovanje, ki nima jednakega
v vsej svetovni zgodovini. Blizu 15000 topov je blju¬
valo od obeh stranij ogenj, in kmalu je bil Sevasto¬
pol v plamenu. Jedna založnica smodnika je vzletela
v zrak, v pristanišču sta zgoreli dve ladji, a poško¬
dovano obzidje se je rušilo ter zagrebalo vojake in
topove. Bombardovanje je trpelo 20 krat 24 ur in
8. septembra so naskočili zavezniki mesto. Pač so
Rusi Angleže srečno odbili, a med tem časom so
vzeli Francozi Malahov stolp in Rusi so bili primo¬
rani zapustiti južni del mesta. Ta odhod se je vršil

— S6 -

v polnem redu v sledeči noči čez most, nalašč za to
narejen v prejšnjih dneh. Rusi so izgubili v zadnjem
bombardovanju 15.000 vojakov, 281 častnikov in svoje
velike vojne zaloge. Ko so pa zavezniki 9. septembra
na 349. dan oblegovanja zasedli južni del trdnjave,
Sevastopol ni bil več mesto, ampak kup razvalin in
kamenja. Vsaka ruševina, vsaka ped zemlje pa je bila
poškropljena s krvjo junaških branilcev.

Krim vendar s tem še ni bil pridobljen. Rusi so
imeli še vedno trdne pozicije v severnem delu Seva-
stopola, v Perekopu in pri Simferopolu. Ker so se
tudi v Aziji bolj srečno vojskovali, seje sklenil 30. mar-
cija 1. 1856. za Ruse primeroma ugoden mir.

Po računu ruskega generala Totlebena so zme¬
tali zavezniki v mesto 1,356.000 topnih bomb ter
čez 28V a  milj. puškinih krogelj, a Rusi iz mesta
1,027.000 artiljerijskih bomb in 17 milj. krogelj. Smod¬
nika so porabili z obeh stranij okolo 82.000 kv.

Ako se precenijo uspehi sovražnikov, so isti
prav ničevni v primeri z velikanskimi žrtvami. Fran¬
cija je izgubila 70.000 vojakov in je potrošila 1700 milj.
frankov, Anglija 22.000 vojakov in 76 milj. funtov
šterlingov (okoli 760 milj. gld.), a Rusija 102.669
vojakov. In koliko se je doseglo s temi žrtvami
denarja in ljudij? Ostalo je skoraj pri starem, le da
se je Rusija morala pogoditi s Turčijo glede števila
vojnih ladij v Črnem morju.

Po francosko-nemški vojni 1. 1871., začeli so
Rusi vnovič graditi črnomorsko brodovje. Do Seva-
stopola  vodi železnica in mesto je tako napredo-

valo, da ima sedaj zopet čez 45.000. prebivalcev,
med tem ko 'je imelo še 1. 1870. samo 13.000.

Najlepši razgled na mesto je s trga pred glav¬
nim poslopjem morskih vojašnic, kjer je spomenik
admirala Lazareva.  Pod tem vzvišenim trgom leži
spodaj admiralitetno poslopje, a. v karabelnem zalivu
je cel gozd jarbol in dimnikov ladij. Na desno od
tega zaliva se popravljajo ladje, a na obrežju južnega
zaliva so morske vojašnice. Nekoliko na desno od njih
vidimo Malahov kurgan,  vrh katerega je spomenik
Kormilova.  Na severni strani onstran velikega zaliva
se dviga piramidalni hram «Bratskega kladbišča», na
drugi strani na rtu pa je primorski buljvar in gleda¬
lišče, kolonada Grafkega  pristanišča, bolj na levo
pa panorama vsega mesta s cerkvijo sv. Vladi-
mira  i. t. d. Težko sem se ločil od tega razgleda
ter se podal v zgodovinsko prezanimiv kraj, na Mala¬
hov kurgan.

Pri vhodu na kurgan stoji stražnica, a zraven
iste v spomin francoskega napada velik križ iz belega
mramorja s francoskim napisom, ograjen s krasno mra-
morno ograjo. Čuvaj v stražnici, Matej Ivanovič
Verhovski,  veteran iz krimske vojne, ki je služil
pod Kormilovom, meje  peljal na kurgan ter mi
pokazal vse zanimivosti: spomenik V. A. Kormilova,
stolp i. dr. Nakit tega kurgana, spomenik Kormilova je
bil odkrit 17. okt. 1895. Spomenik je iz bronza ter
kaže Kormilova v vojaški obleki, kakor so jo nosili
v krimski vojni. Razven drugih napisov je na levi
strani: Ge n e r al-ad j ut a n t vice-admiral Kor-
rnilov  smrtno ranjen na tem mestu 17. oktobra 1854. 1.

— 88  —

V stolpu je na levem oglu na steni mramorna plošč;,
z napisom: «Tukaj je stala postelja snirtno ranjenega
generala Istomina», a blizo stolpa je na zemlj
mramorna plošča z napisom: «Tukaj je bil smrtno
ranjen admiral N a h i m o v 10. junija 1855. L Na mno¬
gih krajih kurgana so narejene piramide iz kamena,
da značijo kraje, kjer je bila kaka baterija za časa
krimske vojne. Ves kurgan pa se po možnosti ohra¬
njuje z vsemi groznimi zidovji, rovi i. t. d., kakorsen
je bil za krimske vojne.

Vrnivši se v mesto, sem si ogledal zanimiv
«Muzej oboroni Sevastopola» na Katarinski ulici
zraven Nikolajevskega sobora. V tem muzeju so vsi
dragoceni in zgodovinski predmeti, ki se tičejo seva-
stopolske obrambe. Od tu sem se podal na «istori-
česki buljvar», raz kateri je krasen razgled. Tudi
tu so kamene piramide z napisi, katera baterija je stala
tu ob času obleganja.

Izmed vseh cerkev je najbolj znamenita V" 1 a di¬
mi r s k i sob or (tudi admiralih sobor imenovan). Sobor
služi v spomenik sevastopolskega obleganja, kajti bil je
odprt 17. oktobra 1854. za časa prvega bombardo-
vanja mesta, a v nižji etaži sobora počivajo štirje
junaki črnomorske mornarice: Lazarev, Nahimov,
Is to min in Ko rinilo v. Mogile teh admiralov so
združene v jedno. Razven teh počivajo tu še drugi
junaki z raznimi spomeniki.

Razstreljeno in upepeljeno mesto Sevastopol je
vstalo k novi moči, toda sledovi obleganja še niso
izginili. Isti dajejo mestu poseben značaj, kajti Seva-

- 89  -

stopol je še dandanes mesto grobov. Ako se napotimo
na pokopališče »Bratskoje kladbišče»,  dobimo
tam grobove 127.587 padlih vojakov. Na tem poko¬
pališču je mnogo starega orožja, katero so ugrabili
Rusi Angležem. Največji spomeniki so: Kr ul e v a,
G o r č ak o v a, T o tl e b n a, K um a n a, Ki 1 e n s k ega,
Spirina  i. dr. Vse te križe iz granita in mramorja,
obeliske, piramide in druge spomenike pa presega
velikanski spomenik v podobi piramide, kateri so po¬
stavili branilcem trdnjave. V vsej Rusiji so nabirali
darove za ta spomenik, ki je bil dovršen 17. sept.
1859.1. Velikanski križ vrh piramide je 16 kv. težek.
Velike črne plošče pa kažejo izgube raznih polkov,
a notranji del je spremenjen v cerkev sv. Miklavža,
na straneh pa so imena padlih višjih častnikov, vseh
skupaj 843.

3 verste od Sevastopola .so razvaline starega
mesta K er so na (Korsuna), ki so zelo zanimive v
arheologičnem in zgodovinskem oziru. Že zdavnej so
tu izkopavali starine, a najbolj se je začelo s tem
pečati še le 1. 1839. odeško «občestvo istorije in
drevnostej». Nekateri so domnevali, da je Kersona
drug Pompej, toda profesor Kondakov  je dokazal
s svojimi izkopavanji 1. 1888.-1892., da so tu sledovi
bizantinskega mesta iz 15. stoletja. Izkopali so cele
ulice ter 27 monumentalnih poslopij. V muzeju arhe-
ologične komisije na južnem delu Kersona se vidi
mnogo zanimivih ostankov iz življenja starih časov,
namreč različni napisi na mramoru, steklu i. t. d.

Pol verste od Kersoneškega samostana pa je
sevastopolsko zdravišče, ki je bilo odprto še le 1894. 1.

— &» 4 -

Zvečer sem šel v primorski buljvar, kjer je
igrala izborno vojaška godba. Občinstva je bilo obilo,
a med možkimi je bilo več nego s / 4  v uniformah. V
Sevastopolu je namreč mnogo vojakov — med temi
nad 8000 pomorskih — razven teh so v Rusiji uni-
formovani tudi uradniki, dijaki vseučilišč in srednjih
šol, da, celo učenci ljudskih šol.

VII.

Jz 5eYaslop°la y  Jalto.

J Irugi dan sem odpotoval zjutraj rano iz Sevasto-
' v • pola proti južnemu obrežju Krima. Cesta vodi
čez hrib, na katerem je na levi strani «istoričeski
buljvar», a za istim «četrti bastijon*. Nekoliko dalje
je strelišče in vežbališče vojakov. Na desni strani pa
so razni hutori in dače, izmed katerih so nekatere
uprav krasne in obdane s senčnatimi drevesi. Na tej
100 — 200 m visoki planjavi so taborili zavezniki po
bitvi pri Almi. Smrtna tihota vlada še dandanes po
teh krajih, a med golim kamenjem se bleste nagrobni
in drugi v e čj i spomeniki. Tu sta namreč pokopališči
francoskih in angleških vojakov. Pred nami na levo
pa obmejuje obzorje Tavričeško gorovje,  ki se
vleče od Feodozije do Balaklave  v nepravilni
črti čez 150 verst. Severni sedaj vidni del tega do
50 verst širokega gorovja se spušča stopnjevito do

— 92 *—

stepe, a že na prvih obronkih gora, spuščajočih se k
goli stepi, rasto in krasijo gorovje razna drevesa. V
dolinah pa žubori hladna voda, ki namaka vrtove.
Zapadni del tega gorovja je višji od ostalih in pred¬
stavlja visoko planoto, ki se imenuje Jajla.  (S tem
imenom nazivljajo Tatari visoke planine, pokrite s
travo ali drevjem, kjer pasejo poletu ovce). Vmes pa
se je videl Čatir dag, Satergoraali Talat-
g o r a, čegar vrh predstavlja mizo, vsled česar so ga
imenovali tavrijski Grki «Trapezos».

Cesta vodi navzdol po pobočju gore Sapu  n,
a na desni strani jo obdajajo vinogradi in vrtovi. V
dalji pa se vidijo na desno gole skale krimskega
gorovja, v katerem podnožju je balaklavski zaliv z
mestecem Balaklavo. Čez nekoliko časa se zagleda
morje, a na jedili visočini so razvaline dveh geno-
veških stolpov, katera sta varovala vhod v zaliv. V
Balaklavi je bilo med krimsko vojno angleško brodovje,
ker je zaliv zelo varen, a tja se nisem peljal, ampak
naravnost po cesti proti Jalti.  Cesto v Balaklavo so
naredili zavezniki v krimski vojni, a sedaj jo vzdržuje,
kakor tudi njen podaljšek v Jalto, Alušto  in Si.hi¬
ter 6 p 61, ministerstvo «putej soobščenija». Izpeljana
je tako izborno ter oskrbovana tako dobro, da se
mora prištevati med najboljše vsega sveta. Nekoliko
dalje je piramidni spomenik zgrajen 1. 1875. od An¬
gležev z napisom v angleškem in ruskem jeziku: «V
spomin teh, ki so padli 13. oktobra 1854. leta». Za
mlinom na veter se vidi zadnjič balaklavski zaliv in
morje; tu so taborili turški vojaki. Čez nekoliko časa
pelje cesta skozi gozd, a na desni strani se vidi grška

— 93  —

vas Komara, pred njo pa se blesti iz gozda kapelica.
V rusko-turški vojni 1. 1768.-1774. se je bojevalo
mnogo Grkov na strani Rusov. Po vojni jih je pova¬
bila ruska vlada, da so vstopili v rusko službo, kar
je večina sprejela. Poslali so jih v Balaklavo in v
bližnje vasi ter naredili iž njih grško legijo, ki je bila
tako organizovana, kakor pri nas graničarji. Za deželo,
katero, so jim odstopili, morali so služiti 40 let v
ruski vojski, o prostem času pa so ribarili ter kup¬
čevali. L. 1859. so razpustili to legijo; zato so se
premožnejši Grki naselili v mestih, a revnejši so ostali
v vaseh, ali pa se pečajo v Balaklavi z ribarstvom,
ker kamenita tla tam niso za poljedelstvo. Vseh Grkov
v Rusiji je okolo 77.000. Mnogi vendar ne govorijo
več grškega jezika, ampak so se poprijeli ruskega ali
celo tatarskega. Kako lokavi so pa grški trgovci,
vidimo iz ruskega pregovora: «Dva Žida učinita Ar¬
menca, dva Armenca Grka, a dva Grka* hudiča*.

Na levo od vasi K omare  je na gori italijansko
pokopališče vojakov padlih 1. 1854., kije  bilo zgra¬
jeno še le leta 1882. Gd Komare vodi cesta zopet
navzdol v kuruzeni  s ko  dolino, a tam. čez potok
Kuruzem,  ki je poletu večinoma suh, od tu pa
zopet na goro sredi prijaznega gozda. 21 verst od
Sevastopola je poštna postaja, kjer se vsak Gahko
okrepča; tu menjajo poštne konje.

Od te poštne postaje vodi cesta zopet navzdol
v K u č u k - Mi s k oj s k o dolino, kmalu potem ko
pride iz gozda, vodi po dolini, potem pa zopet nav¬
zgor na vrhunec perovske gore, ki je obrastena z
gozdom. Ne dolgo pozneje spušča se zopet v baj-

— 94  —

darsko  dolino. V podnožjugore je tu tatarska vas
So h ti, a na desno vas Hajto in las p inske
gore.  Cesta se zavije zopet na hrib, kjer je kmalu
potem vas Bajda  r.

V vasi, ki ima blizu 600 prebivalcev — število
prebivalcev je naznačeno na Ruskem na tablah pri
vhodu v vas — je zemska bolnica ter nekaj gostilen
za turiste, katerih je jako mnogo v južnem delu
Krima. Ta poslopja so prav krasna v podobi dač.
Tudi je tu krasen razgled na bajdarsko dolino, ki je
zavarovana od vseh stranij z visokimi gorami. Dolina
je obrastena najbolj s slavitimi grškimi orehi, ki rastejo
tu že 2000 let. Ti orehi prinašajo od 70 —100.000
sadov na leto ter redijo pet tatarskih zemstev. Parte-
niški oreh ima namreč v obsegu do 6 metrov ter da
dobička do 300 rubljev. V tej vasi se tudi lahko
prenoči v lepih sobah, za kar se mora vendar plačati
po 2—3 rublje, kajti južni Krim je zelo drag kraj.
Prvi turisti so bili namreč bogati Rusi, ki so vsako
stvar preplačali, in od tega časa je tu zelo drago. V
južnem Krimu sem moral vsako reč plačati dvakrat
do petkrat več kakor drugod, akoravno nisem potoval
v glavni sezoni, ki je tukaj v jeseni in spomladi. Za-
pustivši vas zagledam krasno poslopje, obdano z lepim
vrtom. Meneč, da je kakšna dača, hočem že potovati
naprej, ko zagledam napis : «Cerkovno - prihodskaja
škola, dom zemstva» (dovršena 12; decembra 1891.)
Takoj se podam v šolo. Šolsko poslopje ni bilo samo
zunaj krasno, ampak tudi znotraj uprav uzorno. Pri
vhodu na desno je bila visoka in zelo svetla učna
soba. Tudi šolska oprava je bila izborna, a knjižnica

— 95  —

ogromna ter učila tako izborna, kakor se vidijo le v
najboljših šolah zapadne Evrope. Zraven učne sobe je
bila «masterkaja» izba, kjer se vadijo učenci v ročnih
delih. Isto tako je bilo uzorno stanovanje učiteljevo,
kakor tudi velik in uzoren šolski vrt okrog šole.
Takih šolskih poslopij sem videl še več na Krimu.
G. G. Moskvič opisuje šolstvo na Krimu v svojem
izbornem «Praktičeskem putevoditelju po Krimu* tako:
< Kakor kaže, je obča izobrazovanost Krima na višji
stopinji kakor v drugih krajih ruskega carstva. To
kaže dejstvo, da imajo žitelji na Krimu in v vsakem
manjšem ali večjem mestu moška in ženska srednja
učilišča. Razven tega je v vsakem krimskem mestu
vsled prizadevanja zemstva in mestnih svetovalstev
zelo mnogo različnih šol, moških in ženskih. V vsaki
poštni postaji in vasi pa so narodne šole, ki se vzdr¬
žujejo na stroške zemstva z zelo priličnim stanovanjem
za učitelje in učiteljice, ker so šolska poslopja zidana
po vseh pravilih šolske higijene*.

Iz vasi Bajd  ar  vodi cesta na 600 m visoko
goro. Cesta je izborno vpeljana in le redkokrat sem
moral hoditi peš. Cesta vodi večinoma skozi senčnate
gozde, a sem ter tje so bili kraj ceste izborni vod¬
njaki, kjer sem se okrepčal s svežo vodo. Čez 5 verst
dospem vendar na vrh k bajdarskim vratom.

Tu gori so velika kamenena vrata, pred kate¬
rimi se odkriva divna panorama južne obale, ki leži
pod nami, kakor bi bila v globokem prepadu brez¬
mejnega morja.

Marsikateri smatra Rusijo in snežena polja za
nerazločljive pojme, pozabi pa, da sega Rusija čez

— 96  —

40° zemljepisne širine, da se morejo v njej dobiti
ledene gore in lovorjevi gozdi. Južni breg Krima je
jeden tistih delov, v katerem sta podnebje in vegi-
tacija južnega značaja. Z Benetkami na isti širinski
stopinji se ponaša južni del Krima s popolno italijan¬
sko floro. Podnebje se mora deliti na Krimu v stepno,
gorsko in primorsko. V severnem stepnem delu je
podnebje ostro, a čez gorski preval prehaja v južno
podnebje, ki je tako različno od severnega, kakor bi
bilo oddaljeno za tisoče verst. Mnogokrat, ko sneži
na severu, sije na jugu prijazno solnce in v vrtih se
blesketa rosa. Južni breg je namreč z gorovjem obva¬
rovan pred severnimi vetrovi, katerim je severni del
odprt. Radi tega in bližine morja ter množice dreves
ni take razlike v toploti, kakor na severu. Zato je
razloček med zimsko in letno temperaturo na jugu
zelo majhen. Razven tega je na Krimu jasnih dnij
čez 50°/ 0 . Ako v takih dneh ne vleče severo-vzhodni
veter, je na južni obali tudi po zimi temperatura zraka
od 12° do 20° R, zato je ta obala ruski Meran, San-
Remo, Nica ali Opatija.

Radi plodovitih tal ter ugodnih klimatičnih raz¬
mer se odlikuje južna obala z bogastvom in razno¬
vrstnim rastlinstvom vsega carstva. Obronek gorovja
je obrasten, kakor kak botanični vrt, z velikanskimi
parki, kateri sledijo tu drug drugemu v podnožju gora
sredi prirodnih gozdov in lepih vinogradov, kakor bi
ti parki bili odvzeti čudežnim vrtom Sicilije in Ligu¬
rije. Na južnem bregu vspeva velika množica nežnih
rastlin (a ne samo jelovih) kakor lovor, smokev, arbu-
lus, granata, malahonija in neka vrsta palm. Tudi

— 97  —

pomaranče in limone rastejo v rastlinjakih, a vinska
trta povsod na prostem.

Gorovje, ki se vleče ob južni obali, je bogato
krasnih razgledov in romantičnih partij. Potovanje po
njih je vendar težavno. Gore so zelo strme z nav¬
pičnimi skalami, a vasi, graščine in dače so zidane
na pobočju gorovja na raznih terasah. Zalivov je tu
le malo, daleč okrog nimajo ladje varnega zavetja.

Marsikakega ruskega pesnika je navdušila ta
krasna dežela. Mickievicz, Puškin, Tolstoj so tu bivali
in z živimi, ognjevitimi barvami slikali krasoto te
obale. Tudi inostranci radi potujejo v te kraje ter
primerjajo Krim z Italijo. Krimski Amerigo Vespuci
E. Markov piše: «Kdo dišet Krimom, tot dišet radu-
stju žizni, poezijej, dolgoletijem», a G. Moskvič v svo¬
jem izbornem «putevovoditelju» Krima: «Krim po-
v nedaleki bodočnosti pri tako progresivnem napredku
stane v istini najboljšim ugolkom» ruskega carstva.
A tudi zgodovina Krima je zelo vplivala na napredek
južne obale. Krima so se polastili že v starih časih
narodi:. Skifi, Kimepiranje in Tavri,  od kojih so
zadnji dali tem pokrajinam svoje ime, ker se še dan¬
danes imenuje «tavričeska gubernija*. Pozneje so se
naselili ob obali Grki,  ki so sezidali hram «Tavri-
česke Dijane*,  kjer je bival Jazon  s svojimi
Argo navti.  Ustanovili so ob obrežju več kolonij,
izmed katerih je bil Ker z on najvažnejši. Tu so ljudje
zgodaj sprejeli krščansko vero. Za časa selitve naro¬
dov so izpodrinili prvotne prebivalce sčasoma drugi
narodi, osobito Komani  (Pavlovci). V prvi polovici
13. stoletja pa so vdrli Tatari pod Batujem,

7

— 98  —

V istem času so pregnali Gen o vezi  Grke z obrežja.
Zadnji so od Balaklave do Krči  zgradili več trd¬
njav in mest, med drugimi na mestu grške Ferdo-
zije K atu.  Živeli so v večni borbi s Tatari, koji
so jih konečno 1. 1475. prepodili s pomočjo Turkov.
Tatari so se ločili od «Zlate orde»  ter vstanovili
tu samostojno hanstvo z glavnim mestom Solgat,
pozneje Bakčisaraj.  Od tu so napadali Poljsko in
Rusko. Bojna črta je bila mnogokrat do 10 milj dolga,
kajti valilo se jih je skozi vrata pri Prekopu  50 do
80.000 mož z dvakrat do trikrat toliko konji. Ropar¬
ski napadi so se vršili navadno koncem meseca janu-
varja, ko so bile na severu reke zamrznjene in ceste J
trde. Čez več mesecev so se vrnili z bogatim ple¬
nom in obilico jetnikov, katere so potem na semnjih
prodajali. Vendar je postalo moško prebivalstvo v več
nih bojih zelo redko. Da bi dobil novih mohamedan¬
skih naseljencev in ukrepil hanstvo, priznal je han
Megli.-G  ir  e j turško vrhovno oblast, poti katero je
ostal Krim do mira v Kučuk-Kajnardže.

Odkar so pridobili Krim ruski državi, so ga
radi obiskovali ruski vladarji. Prva je bila tu carica
Katarina II. 1. 1787. Tudi drugi vladarji niso zabili
Krima ter ga večkrat obiskovali. Najbolj se je vendar
povzdignila južna obala od 1. 1861., ko si je izbral
car Aleksander II. Livadijo za svoje letovišče. Od tega
časa pa rastejo krasne dače, hoteli in druga poslopja
kakor gobe po dežju.

Iz Brajdarskih vrat  se spušča cesta k južni
obali. Cesta je tu precej strma ter se vije v serpen¬
tinah. Začetkoma vodi po obronku gore, a potem pod

i

’ — 99 —

navpičnimi stenami J a j 1 e, spodaj se^pa vidi morska
obala po kateri so razvrščene dače. Čez 1 versto na
veliki skalnati steni je zraven ceste prekrasna cerkev,
sezidana na troske Kuzneca.  Stala je čez 150.000 rub-
■)  Ijev, a za vzdrževanje cerkve je naloženih 50.000 rub¬
ljev. Cerkev ni posebno velika, a je prekrasna ter
ima mnogo prelepih slikarij najboljših ruskih slikarjev.

Okolica umetno narejene ceste, ki se vije ob
obrežju mimo krasnih dač, katere napolnujejo vso obalo
od tu do Jalte  in dalje do Alušteje  slikovita
v najdrznejšem pomenu besede. Pri vsakem koraku
najkrasnejši razgled... zdaj bujna južno-italijanska vegi-
• ■ tacija, zdaj prepadi in strme stene, zdaj gotični gra-

;  dovi z umetnimi vrtovi, parki in vinogradi. Na levo

štrlijo vrhovi Jajle-gorovja, ki dvigajo svoje gole
J , vrhunce iz zelenih gozdov — na desno pa krasno
obrežje, katero obliva smaragdno morje, ki se raz¬
prostira, kakor daleč seže oko.

Cesta ne vodi ob obali, ker je prestrma, ampak
po pobočju gora, zdaj navzgor, zdaj navzdol. Sem
ter tje je tudi nekoliko tatarskih vasij. Okrepčavši se
s čajem v tatarski vasi Kek e n e j iz, sem potoval
dalje v A lup k o.

j V Alupkije med mnogoštevilnimi krasnimi dačami

najlepše poslopje grad Voroncova.  Sezidan na
pobočju hriba i. 1825. od angleškega arhitekta Blora
iz krimskega granita z dolgim proti morju obrnenim
glavnim pročeljem, h kateremu vodijo široke kame-
nene stopnice, nas spominja na indijska stavbišča.
Velikanski park — vse posestvo razprostira se nad
200 desjatin —, v katerega je vhod vsem dovoljen,

i

— 100  —

urejen je zelo originalno po angleškem vkusu. Razven
južnih rastlin in cvetlic rasto v senčnatih drevoredih
tudi jelke in druga severna drevesa. Znotranjost gradu
je bila z vsem razkošjem urejena in 200 sob je čakalo
gostov. Iste so sedaj vendar večinoma prazne, kajti
naslednica Voroncova, vdova grofinja G i n k e n ne
biva tu, dasiravno jo vzdrževanje graščine in parka
stane vsako leto nad 36.000 rubljev.

Ime je dobila Alupka od gradu A1 u p k a - I d a u r,
čegar razvaline se vidijo pol ure od graščine na strmi
skali. Velike jelke so vzrastle iz razvalin, a na vrhuncu,
kjer je bil popred polumesec, blesti se sedaj križ.
Takih gradov je bilo za časa Genovezov ob južni
obali Krima mnogo, a tudi Tatari so vzdrževali te
gradove, toda Rusi so jih opustili, zgradivši trdnjavo
Sevastopol.

V Alupko zahaja mnogo turistov in bolnikov,
toda Alupka je drago kopališče, kajti v sezoni se
zahteva tu za sobo na mesec od 35 —100 rubljev.

Najboljši razgled na Alupko in na ogromne in
navpične skale Aj-Petra se uživa iz minareta meeeti,
kamor je vstop vsakemu dovoljen.

Za Alupko vodi cesta zopet navzgor in navzdol
mimo prekrasnih dač. Potuje skozi poštno postajo in
vas Mishor z lepo cerkvijo in krasnim šolskim poslop¬
jem ter skozi vas Gaspra in Aj-Todor vodi cesta
zopet na goro do Aj-Todorskega vrhunca, kjer je ob
bregu morja Aj-Todorski svetilnik. Od tu do Jalte je
še 8'/ 2  verst.

Tu se prične prava rajska oaza južne obale,
kajti narava ni raztrosila svoje krasote jednakomerno

— 101

ob vsej obali, ampak le med Balaklavo in Alušto,
a najkrasnejši del je od tu do Jalte.

Kmalu potem se vidi napis «Orejanda». Graš¬
čina, ki je sedaj posestvo ruskega carja, stoji z veli¬
kanskimi skalami obdana na prostorni k morju se
nagibajoči terasi. Na jedili strani iste se vzdiguje
40 m visoka stena, na katere vrhuncu se blesti velik
pozlačen križ. Na drugi ne menj visoki skali se dviga
grški tempel. Graščina in stranska poslopja leže sred
morja zelenja, da se mora vsak čuditi rodovitnosti
teh pokrajin. Pod to bujno vegitacijo pa obliva obalo
sreberno se peneče morje.

Vse to se vidi na prvi pogled iz ceste. Koli¬
kor dalje se pride, toliko bolj se mora vsak čuditi
raznovrstni krasoti teh razgledov. Saj se vidijo tu
zdaj strmo ter zelo romantično gorovje, zdaj gozdnate
nižave, vmes pa žubore vode, ki oblivajo zelenje in
drve v morje. Sredi tega kaosa pa je narejen raz¬
košni park. Temne skale, bujno južno italsko rastlin¬
stvo, zelene jelke se menjavajo tu na vsak korak.

Pri tej krasni naravi, razume se lahko, da je
ravno ta kraj si izbral Aleksander I., da bi mogel
sredi teh naravnih 'krasot z nekaterimi mu ljubimi
ljudmi nekoliko mesecev vsako leto preživeti. Zato je
kupil to posestvo od grofa Kušelof-Besborodka. Toda
vse je bilo zanemarjeno in le jedna grška in jedna
turška koča sta se priredili v začasno prebivališče
vladarja sedmine vsega sveta. Strme stene, ki nosijo
še vedno sledove nekdanjih tatarskih utrdb,' strma
pogozdena potočja, vodopadi — vse to je dalo krasen

okvir za park in grad, kateri je bil vendar še le po
smrti Aleksandra I. dozidan.

Orejanda se vidi iz ceste prav dobro iz ploščadke,
ki je obdana z leseno ograjo. Od tu pelje cesta na
Krestovo goro. Že ta pot, ki vodi do tja je zelo
romantičen, kajti povsod je prekrasen razgled. Na
Krestovi gori kaže tabla, da je hrib visok 88 sež-
njev (185 m) nad morjem. Skala Krestove gore je
obdana spredaj z globokimi prepadi, a pod njo se
vidi divna graščina Orejanda s svojim prekrasnim
parkom in cvetličnjaki, vinogradi, a v dalji se vidi
Jalta, Ljesničestvo, Masandra, Nikitski vrt, Aju-dag
ter Sudatske in Koktebelske gore.

Kmalu za Orejando je ob cesti kameneni steber
z zlatim,orlom in napisom «Livadija»'. Od tu se prične
livadsko posestvo ruskega carja, jedno najkrasnejših
med Alupko in Jalto, ki je bilo v 60. letih letovišče
ruske carske obitelji. S ceste so vidni dvorci in stran¬
ska poslopja, oranžerija, cvetličnjaki, park, vinogradi
in dr. Livadsko posestvo se vleče do 4 verste ob
cesti, poleg katere so večinoma 35 desjatinj veliki
vinogradi, a koncem istih je 1. 1876. zgradena livad-
ska cerkev s poslopji za prislugo.

Graščina je v orijentalskem slogu sezidana. Glo¬
boki balkoni v podobi kijoskov, obdani s finim omrež¬
jem, raznovrstne barve, visoki dimniki v podobi stol¬
pov in minaretov se izvrstno podajajo k bujnemu
zelenju, katero obdaja graščino. V vrtu, ki obdaja
dvorec, zastopane so vse cvetlice, ki rastejo na južni
obali Krima, vmes se vidijo tudi razne tropične rast¬
line. V parku pa so visoke ciprese, veličastne topole

— 103  —

in jelova drevesa, ki so obdana z pisanimi gredami
mnogovrstnih dišečih cvetlic. Povsod zelenje in cvetje.
Celo dvorec s svojimi balkoni, okni in galerijami je
zakrit v zelenje in sten se niti ne vidi. Znotranjost se
vjema z vnanjostjo, a vse je priprosto, brez poseb¬
nega nakita.

Lahke, lične stopnice vodijo na streho, kjer je
prostorna terasa, ki je obdana s finim omrežjem in je
pokrita s streho, ki brani pred solncem. Od tu je
raznovrsten in živopisan razgled. Od jedne strani se
vidi Jalta, Masandra in Nikita v polni lepoti, a od
druge strani fantastično gorovje Orejande, zalivi proti
Alupki in nepregledno morje.

Ne daleč od glavnega dvorca je mali dvorec,
ki se istotako ne odlikuje po ogromnosti in pretira¬
nosti v nakitu, ampak po priprosto-umetni jednostav-
nosti. Ima vendar prekrasen razgled na morje. V tem
dvorcu je umrl 20. nov; 1894. 1. car Aleksander III.

Tudi v Livadijo je vstop dovoljen proti poprej¬
šnji zglasbi — ob določenih dneh in urah.

Iz Livadije se spušča čez nekoliko časa cesta
zopet v dolino in na desno spodaj vidimo kolonijo
Čukurbar ter dalje Jalto.


VIII.

Jz Jalte v 5'roferopol.

/ Jalta je položena v dolini ob morskem zalivu, med
fSp rtoma Aj-Todorski in sv. Joana. Ta draga se
deli v dve manjši, v Derekojsko in Agutinsko. Po prvi
teče potok Guba, po drugi Učan-Su (leteča voda), ki
dela po deževnih dnevih prekrasen vodopad, kakor-
šnih je le malo v alpskih krajih. Poletu sta vendar
potoka suha.

Jalta je okrožena z vrhunci Jajle, — na zapadni
strani je gora Moraba in gorska planota Pendiko,
obe okoli 2500 futov (750 m) visoki, a na vzhodni
strani je holm Palerkur, pod katerim je amfiteatralno
sezidano staro mesto. Visočine glavnega hrbta Jajle
dosegajo 4800 futov (1440 m) nad morjem. Okro¬
žena z gorami, katere so porastene po obronku z goz¬
dovi, a od spodaj z bujno južno vegitacijo, leži Jalta'
zelo živopisano.

— J 05 —

Jalta je bila imenovana od grških kolonistov,
ki so jej dali ime «Jalita» (od besede «jalos» — breg).

V srednjem veku so imeli Genovezi tu svojega kon¬
zula. Ko je 1. 1495. prešlo mesto v roke Turčinov,

1  je bilo utrjeno. Ostala je vendar Jalta neznaten kraj,
dokler se niso začeli Rusi v tem stoletju zanimati za
njo. Še le l. 1837. je postala mesto, a najbolj na¬
preduje od 1. 1861., ko je postala Livadija letovišče
carske ruske obitelji. L. 1874. se je razširilo mesto,
katero pokriva sedaj 300, mesto poprejšnjih 5 desjatin.
Ono je jeden najlepših krajev ob južni obali Krima,
katero leto na leto privablja več turistov in bolnikov.
Pravijo, da pride sem in v okolico vsako leto čez

50.000 tujcev. Mesto ima namreč okolo 600 hiš z

10.000 prebivalci. Za tujce je urejenih blizu 400 hiš
z več nego 2500 sobami.

Jalta ima tri sezone: jesensko, spomladansko in
letno. Po zimi je namreč le malo tujcev, akoravno
sneg le malokaterikrat zapade in le malo ur leži, ker
so mnogokrat nadležni mrzli severo-vzhodni vetrovi.
Glavna sezona je jesenska, v kateri je Jalta zbirališče
ruskih dvornih krogov in najfinejše družbe petrograške.

V tem času nebogatemu turistu ni svetovati potovati
} v Jalto, kajti Jalta je sploh drag kraj, osobito pa v

glavni sezoni. Sploh so ruska kopališča zelo draga,
torej večinoma le bogatim pristopna. Izjeme se doga¬
jajo pač v zadnjih letih, toda iste so redke. Razven
tega v prejšnjih letih kopališča niso bila urejena s
kakim komfortom, ko v inostranstvu, v čemer se kaže
vendar v zadnjih desetletjih velik napredek. Ni čuda,
da toliko Rusov potuje vsako leto v iuostranska ko-

— 106  —

pališča, in da so oni povsod, kjer se prikažejo, naj¬
boljši gostje.

Najlepši razgled na Jalto je s ploščadke pri
kapelici spomenika Tatarinova. Spodaj se vidi staro
mesto, jaltinska cerkev, okrožena s krasnim cvetjem,
nižje pristanišče, a na desno novo mesto, dalje Liva-
dija; na jugu pa morje z nedozorno prostranostjo.

Jalta ima krasen mesten vrt, v katerem je ma-
gistratno poslopje, paviljon za brezplačno branje časo¬
pisov, gledališče, restavrant i. t. d. Tu igra godba
v sezoni vsaki dan dvakrat. Tudi v ogromni in lepo
urejeni Mordvinski park je vstop vsakomur dovoljen.

V Jalto zahajajo bolniki, da se zdravijo v milem
južnem podnebju, krepčajo v više ležečih krajih v
svežem gorskem zraku, kopljejo se v morskih kopa¬
liščih ter se lečijo z grozdjem, kumisom in kefirom.

Za tujce in bolnike je prijetno tudi zaradi tega,
ker malokaterikrat dežuje. Tako je bilo tu 1. 1895.
206 popolnoma jasnih dnij.

Podnebje južne obali je bilo že dosti proslav¬
ljeno. Po letu je tu vendar mnogokrat zelo vroče,
zato obiskujejo tujci takrat raje višje kraje. Tako je
tu nad vasjo Autko penzijonat Isaur. Za morsko ko¬
panje ni Jalta vedno pripravna. Morje je namreč
mnogokrat zelo nemirno, da zabranjuje kopanje na
prostem. Saj do 1. 1889., ko so sezidali nov 315 m
dolg pomol, ki je stal blizu 1 milj. gld., niso mogli
mnogokrat po zimi celo parobrodi prestati, ker prista¬
nišče ni bilo proti vzhodnim vetrom zavarovano.

Priljubljeno lečenje je tu z uživanjem večjih
množin grozdja, katero se priporoča proti marsikaterim

— 107  —

boleznim. Bolniki, ki se zdravijo z grozdjem, pričnejo
z 1 funtom, a pridado vsak dan pol funta, tako, da
nekateri snedo do 8 funtov v jednem dnevu. Istotako
morajo potem vsak dan pol funta manj zavžiti. Grozdje
zavživajo med sprehodom, zato vzame vsak bolnik
seboj svoj del v mreži.

Tudi lečenje s kumisom je vpeljano tu že mnogo
let. Isti se pripravlja iz kobiljnega mleka. Pijejo ga
iz buteljke in sicer 4—8 na dan, katere pošiljajo sem
Nogajiki in stepni Tatari, kajti v pripravljanju kobilj¬
nega mleka so še zdaj Tatari nedosežni. V bolj
hladnih mesecih pa zavzema mesto kumisa kefir, koji
dovažajo iz Kavkaza, kjer ga pripravljajo iz kravjega
mleka.

Tudi jaz bi se bil rad kopal v Jalti, toda morje
je bilo prenemirno, da bi se mogel na prostem, a v
kadunji se nisem hotel, zato sem se podal proti
večeru v Al uš to.

IX.

Jz Jalte v )Mušto.

iss is .ssii

• ’■ z Jalte vodi precej strma cesta na goro. Spodaj
-.4^ j e  zapisano: Prosi se pri težkih vozovih rabiti
cokljo. Na Ruskem rabijo namreč malokje zavoro,
tudi na Krimu, akoravno je tu povsod na strmih
klancih znamenje coklje. Le nekateri vozniki s težko
obloženimi vozovi jo rabijo, a izvozčiki nikdar. Cesta
vodi mimo krasnih dač na goro, kjer je vhod v
Lesničestvo ter v nižji masanderski park. Dalje slede
vinogradi, a za vrhnjo in srednjo Masandro se vidi
spodaj ob morju krasni carski Nikitski vrt. Kmalu
potem sledi tatarska vas’ Niki  ta,  ki je postavljena
ob obeh straneh ceste. Ne dolgo potem je poštna
postaja Aj- Danijel,  katera je oddaljena od Jalte
samo 10 s / 4  verste, znak, da je cesta tu zelo hribovita,

— 109  —

kajti daljave poštnih postaj se določujejo vedno po
kakovosti ceste. Čez blizu 2 versti je prekrasni raz¬
gled na vas Gurzut  na A rte  k in Med  v jed  goro.
Za gurzufskimi vrati pridemo čez 6 verst v vas Ki-
ziltaš,  odkoder je dobra pot čez Jajlo na Kozmo-
Damijanski samostan. Tu sem srečal nekoliko turistov,
kateri so se vračali s svoje ture ter jezdili na mezo-
jah. Za Kiziltašem vidijo se s ceste, ki vodi po po¬
bočju hribov gor in dol ob obali morja in ob pobočju
hribov zopet razne dače in vasi. Okrepčavši se neko¬
liko v tatarski vasi Bjuk-Lambat,  kjer je poštna
postaja in lepo šolsko poslopje, sem potoval naprej.
Noč se je že približevala, a jaz sem bil še vedno 15
verst oddaljen od Alušte. Cesta iz Jalte v Alušto je
namreč tako hribovita, da sem moral mnogokrat peš
iti, osobito ker sem bil že truden. Zato je bila že
tema, predno sem prišel na goro Kast  el, od katere
se spušča cesta v Alušto. Hotel sem prižgati svetilnico,
toda v naglici sem jo pokvaril ter vsa prizadevanja
jo popraviti, so bila brezuspešna. Voziti se skoraj jedno
uro v temi, v tujem, nepoznanem kraju, je bilo tem
manj prijetno, ker me je srečalo več Tatarov, ki so
se vračali z vozovi iz Alušte. Deveta je že odbila,
ko sem slednjič srečno prikorakal v Alušto, kjer mi
je redar pokazal neko tatarsko gostilno, v kateri sem
dobil prenočišče.

Rad bi bil večerjal, kajti bil sem zelo lačen,
toda Tatar mi ni mogel z ničemer drugim postreči,
kot s čajem in kavo. Niti kruha nisem dobil, da bi
mogel jesti konserve, katere sem imel seboj. Ker je
bilo že prepozno, da bi šel v precej oddaljen restav-
rant in ker sem bil utrujen, šel sem lačen spat.

— 110  —

Drugo jutro si ogledam Alušto, ki je bila, ako-
ravno ima prekrasno lego, še pred desetimi leti pre¬
cej zapuščena, ker se je pogrešal tu vsak komfort.
Dandanes je vendar moderno zdravišče. Za morsko
kopališče tudi tu ni posebno ugodno, kajti morje je
mnogokrat zelo nemirno. Razven tega je obala na
nekaterih krajih močvirnata, a morska tla so pokrita
z ostrimi kamenčki in peskom. Le pri izlivu potoka
Ulu-Uzen je voda čista in za kopanje ugodna. Kdor
se hoče torej zdraviti s kopanjem v morju, podaj se
raje v kopališče Feodozije ali še bolj vshodno ob
obali Krima, a sem prihajajo tujci najbolj radi krasne
okolice, milega podnebja ter zdravljenja z grozdjem.

Alušta  je večja tatarska vas, kije  položena ob
morski obali ter ima prekrasno lego. Po dolini tečeta
potoka Demerdža in Ulu-Uzen, a dolina je obdana
z gorami Kostela, Catirdaga in Demerdže. Alušta se je
v zadnjih letih tako povzdignila, da ima značaj mesta.
V zadnjem desetletju so nastala namreč tu lepa poslopja,,
med tem trije hoteli, a v okolici je polno dač. V sre¬
dišču selišča blizu lepe cerkve je prekrasno dvonad¬
stropno poslopje «cerkovno-prihodske» šole. kije  bilo
zgrajeno na stroške Stahjeva. V tem poslopju je raz¬
ven izborno narejene šole tudi narodna knjižnica ter
velike sobane za čitanje ter prirejevanje koncertov
v sezoni

Iz Alušte so tudi prekrasni izleti na bližnje gore
in v podzemeljske jame. Gorska turistika se je začela
v Krimu negovati še le v zadnjih letih. Kakor je bilo
že omenjeno, ustanovilo se je 1. 1890. v Odesi
«Krimskij gornij klub»,  a pozneje podružnici v Jalti

in Sevastopolu, izmed katerih osobito prva podruž¬
nica krepko deluje. Vsejedno ima «Gornij klub» sedaj
samo blizu 400 članov, a izdaja «Zapiske krimskoga
gornoga kluba*, ki izhajajo 12 krat na leto ter sta¬
nejo za nečlane 3 rublje in pol, a članarina znaša na
leto 5 rubljev.

Naj hvaležnejši izlet iz Alušte je na Catirdag, kamor
se lahko prijezdi v 3 urah. Zalibože, nisem utegnil
izleteti na to goro. Kakor sem razvidel iz «Putevo-
ditelja», vodi do vasi Korbekli cesta, a od tam na
goro je zaznamovana pot z malimi piramidami iz kamenja.
Okoli 4000^ futov (1200 m) nad morjem so konjske
planine A-Cokrah, a še v  višje so čabani '(pastirji), ki
pasejo vse leto ovce. Catirdag je visok 4498 futov
(1500 m), a na Krimu je še'pet višjih gora, izmed
katerih je najvišja Roman-Koš, ki ima 5064 futov
(1515 m). Iz Eklizi-Baruna, najvišje točke Čatirdaga,
je prekrasen razgled na Simferopol, Sevastopol in
njegov zaliv na Evpatorijo ter Azovsko in Črno morje. ,
Grki so nazivali Catirdag Trapezos; t. j. jmizna gora, "
od česar ga Rusi nazivajo Palat gora. Catirdag ima
namreč ob vrhuncu obliko četverokota, ki je veliko
do 20 kv. verst. Na vzhodu in zahodu pada z nav¬
pičnimi obronki, a na jugu in severu se znižuje
v terasah. Tri ure hoda od vrhunca proti severu sta
Čatirdajski jami Bim baš-hoba (jama tisoč glav) in
Suuk-hoba (mrzla jama), od katerih je osobito prva
velika ter ima mnogo stalagmitov.

L. 1893. je vzel «Krimskij gornij klub» v najem
ti dve jami za letno plačo 50 rubljev ter sezidal tu
planinsko kočo, ki ima prostora za 18 1 judij, a zra-

ven te koče iz kamena je še druga lesena, katero je
postavil prvi predsednik tega kluba, grof Rostov-
cov. Stroški zidanja klubne koče so bili zelo nizki,
ker je prevzel vse delo brezplačno Mustafa-Dželil-Oglu,
župan v vasi Korbekli. V koči je sedaj od 1. maja
do 1. oktobra varuh, pri katerem se lahko dobi
čaj i. dr. Cene so v tej koči — osobito glede na
draginjo v Krimu — zelo nizke, kajti za prenočišče
se plača samo 20 kopejek. Varuh vodi turiste tudi
v Bim-baš hobo, in Suuk hobo, kateri jami tujci pridno
obiskujejo. Zal, da so se v prejšnjih letih, ko še niso
bile pod nadzorstvom, tako oropale, da stoje v neka¬
terih dačah balkoni na stalagmitih, dobljenih iz teh jam.

■jjpfz Alušte sem se podal čez sedlo v Simferopol.
7 »^ Cesta pelje le malo časa po ravnini, potem pa
13 verst na 2500 futov (750 m) visoko goro. Cesta je
vendar izborno izpeljana v serpentinah, a hoditi sem
moral vendar več kot 1 uro peš, kajti bil sem od
prejšnjega dne utrujen. Potovanje po tej cesti je zelo
zanimivo, cesta vodi mimo tatarskih selišč, a največ¬
krat je krasen razgled na^Alušto in morje. Na levo
se pa vzdiguje veličastni Čatirdag, a na desno kame
nita gora Demerdže. Sredi gore je «Kotuzov fontan»
z napisom, da je bil tu ranjen v vojni s Turčini
general-major Kotuzov, ki je bil pozneje feldmaršal
in knez Smolenski. Iz sedla vodi navzdol cesta ob
pobočju gore, spodaj^ je globoka soteska, na drugi
strani pa se dviga Čatirdag. Blizu postaje Mamut-

S

114

Sultan ob jednako imenovani tatarski vasi se vidi
glavna reka krimska Salgir, ki izvira pod Catirdagom
Kmalu potem se vidi del Krimske stepe. Od tu naprej
se povsod kaže velika razlika med temi pokrajinami
in južnimi, kajti podnebje ni tukaj tako ugodno kot
v južnem predelu, ker je zemlja odprta severnim
vetrovom. Blizu Simferopola se zopet prično razni
vrtovi in parki, a pot vodi popred skozi tatarske
vasi, ki pridelujejo največ tobak.

9

9

O

9




XI.

5imferopol.

t imferopol, ob reki Salgir, je imel še pred nekako
20 leti samo 17.000 prebivalcev, a sedaj jih ima
nad 50.000. Zraven tatarskega mesta z ozkimi ulicami
je nastalo novo, lepo, snažno mesto s širokimi, pravo¬
kotnimi in dobro tlakanimi ulicami, lepimi poslopji,
velikim buljvarom in mnogimi vrtovi. Simferopol nam¬
reč ni samo gubernsko mesto, ampak tudi središče
trgovine in ima zelo ugodno podnebje.

Že v 1. stoletju po K. r. je nastalo tu mesto
pod imenom Neapolis (Novo mesto), pozneje Kermen-
čikom (mala trdnjava); ko so se naselili sem Tatari,
dali so mestu ime Ak-Mečet (bela mečet). V starem
mestu se vidi Gžamig-Kabir, t. j. večja mohamedanska
mečet. Pri isti je višje mohamedansko učilišče; v tem
«medresu» izgajajo «uleme» t. j. pismouke. Tuše  uči
kakih 80 zoft od 10—30 leta. Simferopol je tudi sedež

8 *

116  —

muftija, poglavarja mohamedancev na Krimu, in tudi
Tatari imajo tu svoje učiteljišče.

V Simferopolu so zastopani razni narodi: Tatari,

Rusi, Poljaki, Nemci, Armenci, Židi, Grki, cigani. Pre¬
bivalci so kaj različne vere, o čemer pričajo razne '
molilnice, saj je tu razven 5 večjih pravoslavnih cer¬
kev in 14 kapelic jedna katoliška, jedna protestantska,
dve armenski, 12 tatarskih molilnic ter dve sinagogi,
med tem jedna karajitska.

Spomenikov ima mesto le malo, namreč spo¬
menik carici Katarini II., kateri je najlepši vseh spo¬
menikov imenovani vladarici v južni Rusiji, ter spomenik
knezu Dolgoruku •—• Krimskemu.

Okolica simferopolska je prav lepa. Na severu se j
sicer razprostira že stepa, a proti jugu se prične krim¬
sko gorovje, izmed katerega se dviga Catirdag. V oko- ( '
lici je mnogo sadnih vrtov, a tudi poljedelsko mini-
sterst.vo ima tu 46 desj. velik vrt s poljedelsko šolo.
Šolstvo je sicer, kakor tudi drugod na Krimu, na visoki
stopinji, ali tu izhajajo samo 3 časopisi.

Oglejmo si še malo narode, ki živijo na Krimu.
Zgodovina Krima je provzročila, da je njegovo pre¬
bivalstvo zelo mešano. Tu dobimo Tatare, Ruse,
(Veliko- in Malo-ruse) Nemce, Armence, Poljake, Grke, )
Bolgare, Žide, Karajite, Este, Italijane, cigane in dr.

Ko so Rusi pridobili Krim, je bilo tu največ Tatarov.

Vsled večkratnih izseljevanj se je vendar njih število
tako zmanjšalo, da jih je sedaj komaj tretjina vsega
prebivalstva. Največ se jih je izselilo takoj po prido¬
bitvi Krima, namreč skoraj t j i  miljona, a tudi v tem
stoletju so se večkrat selili tako, da jih je bilo 1. 1874.,

— 117  —

po vpeljanju splošne vojaške dolžnosti, samo še 80.000.
Krimske Tatare delijo v gorske in stepne. Prvi in
zadnji se tudi v etnografičnem smislu zelo razlikujejo.
Gorski Tatari so namreč skoraj podobni Grkom in
Italijanom, ker ne kažejo mongolskega tipa. Po nji¬
hovem tipu soditi, so oni potomci Grkov in Geno-
vežev, ki so sprejeli mohamedansko vero. Tudi jih
zovejo stepni Tatari Mut-Tat (renegate). Gorski Tatari
so vendar pridnejši in inteligentnejši nego stepni, ki naj¬
več pipo kadeč sedijo v koči. Stepni Tatari so bolj
ohranili mongolski tip: čokato truplo, rmeno barvo,
mal potlačen nos, črne male poševnoležeče oči in
črni lasje ter redka brada jih razločuje od drugih
Tatarov. Vsejedno je tipičnih nositeljev mongolskega
plemena vedno menj, ker je prebivalstvo zelo mešano.

Predpise korana vendar vsi strogo izpolnujejo
ter se v tem razločujejo od Tatarov v drugih krajih
Rusije. Strogo dele tudi miloščino: ako Tatar umre,
zapade tretjina revnim. Tudi poste strogo držijo, zlasti
ne vživajo ničesar po dnevu v vsem mesecu ramazanu,
kar je po letu v hudi vročini zelo mučno. — Tatarske
vasi so večinoma majhne. Vendar Tatar dobro pre¬
skrbi svojo hišo, zato je v njej najlepši red in snaž¬
nost, akoravno je v jedili hiši vedno veliko ljudi.
Tla so pokrita s preprogami, po katerih polagajo po
noči blazine, da spe na njih. Navadno spe v jedili
sobi 6—8 osob in sicer ženske posebej od moških.

Tatari so največ poljedelci in živinorejci, a gor¬
ski Tatari se pečajo tudi s pridelovanjem tabaka.
V mestih so tudi rokodelci; kupčija pa je vendar
v rokah Grkov, Armencev, Židov in Rusov.

118  -

Tatari imajo kratke lase, — nekateri imajo še
vedno obrito glavo — ter pokrivajo svojo glavo tudi
poletu z ovčjo, okroglo, na vrhu ploščato kapo, pod
katero nosijo oni, ki imajo obrito glavo, vijolčasto,
z zlatom obšito čepico (jermolko). Oblačijo se mnogi
— osobito na jugu — francosko, a stepni Tatari še
vedno nosijo dolgo suknjo. Zenske ljubijo žive barve,
a glavo si pokrivajo s kolpaki, čijih sprednji del je
z zlatom obšit. Lica si vendar Tatarke ne zakrivajo
z belim ovojem, ampak severne zakrivajo obraz, ako
srečajo moške s «chalatom» t. j. z rokavi dolge suknje;
južne Tatarke pa vendar na deželi celo nič ne zakri¬
vajo svojega lica, ampak hodijo po «evropski* odkrite.
V tem se zelo razlikujejo od onih mohamedancev, ki
žive v Bosni, Srbiji ali Rumuniji. Bogatejše Tatarke
si pokrivajo glavo z zavezo čez čelo, ki je mnogo¬
krat pretkana z zlatom, biseri in dragimi kameni.

Pač pa so tatarske mečeti bosenskim »džami¬
jam* ali «turškim mošejam* zelo podobne. Mnogo jih
je po Krimu, a mnoge so le molilnice in česa veli¬
kanskega se ne sme pričakovati od njih. Notra¬
njost je jako priprosta, ker ne sme tu biti nobene
podobe. Proti Meki se nahaja v zidu dolbina, v kateri
duhovnik moli vernikom. Pri večjih mečetih je tudi
zunaj dolbina v zidu, da ponavlja kak starec isto, kar
«mula» v molilnici, ako je toliko ljudij, da morajo
nekateri ostati zunaj, kjer puščajo svojo vrhno obutev.
Tla notranje molilnice so pokrita s zelenim suknom
ali preprogami iz bičevja, a zraven dolbine je lepo
izrezana propovednica, s katere jim ob petkih čita
mula iz korana. Zelo zanimivo je opazovati mohame-

— 119  -

dance pri njih molitvi. Ako doni glas mule z mina¬
reta: Haja allal solat ve! haja allal feleh (združite se,
pravoverni, k molitvi! združite se k pobožnemu delu!),
hitijo Tatari v mečet. Kdor se ni doma umil, zmije se
pri vodnjaku pred molilnico, sezuje zgornjo obutev
ter se poda v mečet. Vsi moški stoje v vrstah, a
ženske morejo biti navzoče le na korih ter navadno
k molitvi ne prihajajo. Molitev vsak prične z doti¬
kanjem ušes, ki naj bi se obrnila k nebesom in poza¬
bila na vse zemeljsko, potem pa se spuščajo na tla
po vshodni šegi, bijejo s čelom ter se zopet dvigajo.
Med tem mula bere nekaj besed iz korana, a konečno
še kak starec z neizmerno visokim glasom, na kar se
vsi zopet z veliko natančnostjo trkajo ob tla. Ko se
konča molitev, razidejo se vsi — čudil sem se vedno,
kako je vsak hitro dobil svojo vrhno obutev —, ter
se vsi v najlepšem redu vračajo domov. Pri molitvi
vlada vedno največji red, kajti nikdo se ne gane in
ne ozre, dokler se ne konča molitev. Zaradi tega se
Tatari najbolj protivijo vsem poskusom pokristjanjenja,
a krščenih je dandanes vsejedno že 100.000 Tatarov.
Tudi so jim priredili za njih jezik cirilico, ki je zanje
bolj primerna nego arabsko pismo, ter jim preskrbeli
prevod svetega pisma in druge bogoslužne knjige.

Za šolstvo se Tatari popred niso dosti zanimali.
Ko je bil deček star 13 let, ga je peljal oče k muli,
ki je prevzel za gotov denar pouk v branju in pisanju,
kar je trajalo 5 —10 let. Revni dečki so ostali brez
pouka, istotako deklice. Kakor pa je bilo že prej ome¬
njeno, je zgradilo zemstvo v vseh vaseh krasna šolska
poslopja, in od tega časa obiskujejo tatarski učenci

— 120  —

pridno ljudske šole. Kjer prebivajo Tatari in Rusi :  !|

skupaj v jedni vasi, žive v miru in najboljši slogi,

brez zmešnjav. Vera jim dela nepremagljivo oviro.

Na jedni strani vasi stoji cerkev, na drugi k

mošeja. V «miru» imata zastopnike oba naroda, a p

za starosto se izvoli jedenkrat Rus, drugokrat Tatar
in vse občinske stvari se oskrbujejo brez ozira na
verstvo. Verski fanatizem je ruskemu narodu nepoznan.

S krimskimi Tatari so v tesni zvezi cigani, ki
se tudi tu odlikujejo v tatinstvu ter se pečajo z raz¬
nimi obrti.

Prvi ruski naseljenci so bili največ ubegli kmetje,
a v zadnjih desetletjih se je mnogo prostih sem na¬
selilo. Najbolj se pečajo s poljedelstvom ter z roko¬
delstvom, ali pa so delavci v raznih tovarnah.

Nemci zavzemajo za Rusi drugo mesto po .
številu naseljencev ter se odlikujejo z blagostanjem.
Pričetek teh naselbin se zaznamuje z 1. 1801. in tako
imajo mnoge med njimi že zdatno prebivalstvo. Veči¬
noma so to oaze sredi krimske stepe. Mnogo se jih
je naselilo tudi 1. 1861., ko so zapuščali mnogi Tatari
Rusijo vsled vpeljevanja prisilnega stavljanja koz. Cele
pokrajine so bile takrat brez ljudi. Desjatina je stala
takrat samo 3—30 rubljev, a v. mnogih krajih se je
dobila celo zastonj. Nemci so takrat veliko zemlje
prav po ceni kupili, zato se odlikujejo mnogi z velikim
blagostanjem, ker se je vrednost zemlje zvišala v
zadnjih letih na 80— 150 rubljev, in mnogi imajo
ogromna posestva.

Nekateri kolonisti niso mi vedeli povedati, od
kod so prišli njihovi pradedje. Nemških kolonistov

>

— 121  —

je mnogo iz Švice, in izmed teh so nekateri zelo
imoviti. Nekateri so se celo porušili, in mnogi otroci
govore samo rusko.

Za nemškimi naseljenci sledijo Bolgari, Grki,
Cehi in Estje, ki niso mnogoštevilni. Kakor je prebi¬
valstvo na deželi mešano, tako je tudi v mestih, kjer
je vendar največ Grkov, Armencev in Židov, v čijih
rokah je večinoma kupčija.

Rad bi si bil ogledal češke naselbine, toda bile
so zelo oddajjene. Nemški kolonisti so mi pripovedo¬
vali, da so Cehi imoviti in zelo pridni.

Zvečer sem bil v prijetni družbi Frančiška
Lericha, avstrijskega Nemca s severnega Češkega,
ki je priromal sem kot klarinetist, a je danes premožen
tovarnar — v parku, kjer je igrala vojaška godba.

V Simferopolu imajo tudi Karajiti svojo sinagogo.
Karajiti so židovska sekta (okolo 6000) ter so med
narodi na Krimu jeden najzanimivejših. Karaim znači
pripoznalce sv. pisma, a mnogi jih imenujejo «Herren-
huterje» Židov, ker so brez izjeme pridni, mirni ljudje,
ki se s svojo veliko ljubeznijo do resnice prikupljivo
ločijo od drugih semitov na Ruskem. Karejih so lep,
močan narod; njihove žene imajo temne, svitle oči in
pravilen obraz. Oblačijo se tako kot Tatari, samo žene
ljubijo lišp ter pokrivajo vrat, prša in ramena s tra¬
kovi, zlatniki in biseri. Rabinski Židje zaničujejo Karajite,
akoravno so ti imeli mnogo učenjakov, ker jih smatrajo
identičnim sekti Saducejcev, katera se mnogokrat omenja
v starem zakonu. Vsi drugi jih pa čislajo zaradi pri-
poznane poštenosti. Karajiti vzgojujejo svoje otroke

— 122  —

prav skrbno, vendar se isti poučujejo brez izjeme v
sinagogah. Tudi za revne zelo skrbijo.

Drugi dan sem odpotoval skozi krimsko stepo
proti Perekopu.  Ker pa je začelo deževati, sem se
vrnil in odpotoval z vlakom v Me lit o pol.


, ir iTTfim . j»

»»*****y«%i*V*******V#****i«


7 (?

XII.

Jz 5imferopola y jVlelitopol.

f ačetkoma»vodi železnica skozi krimsko stepo, kjer
je še malo ljudij. Zato so tudi tu postaje odda¬
ljene čez 20 verst druga od druge. Gozdovi so tu
redki in dežela je pusta, a sem ter tja se pasejo dro¬
medarji v polni prostosti, znak, da je tu stepa. Iz
Krima vodi proti severu samo jedna železnica. Proti
Perekopu, kjer je bila nekdaj meja Krima in je bil
globok jark z nasipi in stolpi, ki so branili polutok
sovražnih napadov, vidijo se čumaki — stari repre-
zentantje nomadskega življa. Istih je vendar vedno
manj, kajti meje onih pokrajin, kamor se ne dospe

— 124  —

ne z železnico, ne s parobrodom, so vedno ožje. Njih
vozovi so popolnoma iz lesa brez železa, zato strašno
škripljejo. (Nekoliko podobne vozove sem videl v
nekaterih krajih Dalmacije in Bosne). V teh pokrajinah
čumake vedno z veseljem pozdravljajo. Isti namreč
niso samo vozniki, ki prevažajo blago skozi stepo,
ampak tudi trgovci, ki dovažajo ljudem marsikaj,
osobito sol. Cumakov je vedno več skupaj. Prikažejo
se izza kurganov (gomil), katerih je polno v stepi.
Počasi korakajo krepke postave v visokih ovčjih
kapah z lesenimi vozovi (pred nje so upreženi voli),
katerih škripanje se že od daleč sliši. Vmes pa se
razlega monotona pesem čumakov. ter glasni klici, s
katerimi priganjajo vole k hitreji hoji, vihteč nad
njimi dolge police. Ko dospejo v selišče, izprežejo
vole in šotorijo zraven vozov.

Mejno mesto Perekop stoji na jednako imeno¬
vanem medmorju. Proti vzhodu se razprostira Gnjilo
morje, čez katero vodi železnični most. Soli je v tem
morju toliko, da bode voda kmalu prelisičena.. Zato
se delajo ob bregovih kristali soli ter zaradi tega so
tu izborne soline.

Onkraj Gnjilega morja se razprostira neizmerna
širina pisane nogajske stepe kot samo travnato morje.
Najboljši razgled se ima lu, ako se spleza na ka¬
teri mnogoštevilnih kurganov, v katerih so pokopali
svoje mrtve, a nekateri so celo scitskega izvira.
Pomladi in jeseni je stepa s cvetočimi zelišči in visoko
travo bujno porasla, a poleti je bilo vsled vročine vse
golo. Nogajska stepa se razprostira tu na desno in

levo, le redko je valovita in prehaja konečno na
obzorju v modro lesketajoče se morje. Med tanko in
suho travo poganja neštevilno belih, rudečih in modrih
cvetic, in sliši se tisočero petje ptic. Vendar stepa
izgublja vedno bolj svoj značaj ter del svoje poetične
lepote s tem, da se naseljenci vedno bolj množe.
Vsejedno ima še vedno svoje naravne, posebne kra¬
sote in nepregledna pustinja je še vedno prizorišče
zanimivih, presenetljivih naravnih prikaznij, ki se po
letnih časih menjajo.

Sem ter tja ni videti ni vasi, ni posameznih
hiš, le v dalji se vidijo tu pa tam ovčji hlevi z dol¬
gimi palicami, na katerih se zibljejo snopje zelišč.
Včasih se pride po stezici do vodnjaka, ki je tako
globok, da se mu ne more videti na dno. Ruski
Cooper, slavni pisatelj Gregor Danilovski, imenuje to
pokrajino v svojem slovečem romanu «Bjeglije iz
Novorosiji* ruski Massachusetts, kateri naslov je že
zastarel. Naseljevanje v te rodovitne kraje, ki so bili
v prejšnjih stoletjih popolnoma zapuščeni, se je vršilo
zelo počasi. Ko si je pridobila carica Katarina II. te
pokrajine, jih je podarila, akoravno presega njih veli¬
kost marsikatero nemških vojvodinj, nekemu grškemu
metropolitu, ki je pribežal k njej iz Turčije. Obljubiti
je vendar moral, da naredi tukaj pribežališče ptuj-
cem ter sezida naselbine. Metropolit je umrl, ne
da bi bil kaj storil za te pokrajine. Zato so jih draž-
bensko v  prodali in kupil jih je neki zelo bogat poljski
grof. Se predno je videl to stepo, je izdelal načrt
novih naselbin. Sezidala se je uzorna vas z ličnimi
hišami, v katero so preselili čez 300 rodbin iz osrednje

— 126  —

Rusije. Začetkoma je vse dobro uspevalo. Toda prišla
je topla zima in razširila se je v vasi bolezen tako
grozno, da je v jednem letu izmrla vsa vas. Tla so
namreč v mnogih krajih solnata in voda vsled tega
nezdrava. Mnoge pokrajine zaradi tega niso za zelišča,
pač pa jih porabijo za pašnike. Ker pa je stepa rodo¬
vitna, ker se dobi v drugih krajih dobra voda, so za¬
čeli zopet naseljevati sem ljudi iz osrednje Rusije.
Vabili so tudi druge narode. Sčasoma se je tu naselilo
razven Rusov mnogo Nemcev, Bolgarov, Armencev
i. t. d. Ti so začeli obdelovati ledino, sadili vrte,
zasadili gozde, pečali se z živinorejo ter oživeli nek¬
danjo pustinjo. Kjer je bila poprej stepa, vidimo zdaj
dobro obdelana polja z lepo zidanimi ekonomijami,
vrte z ribniki, mline na veter ali celo parne mline,
da, celo tovarne in nekatera mesta. Kjer poprej še
poti ni bilo, vodijo zdaj ceste. Po njih švigajo Tatari
z ovčjimi kapami, drvijo smeli Kozaki, a vozniki pre¬
važajo s težkimi voli tovore. Sem ter tje se vidijo še
vedno karavane s kamelami, katerih je vendar le
malo, znak da je tu stepa. Vsejedno je prebivalstvo
še zelo pičlo, saj je prišlo 1. 1880. na 1 km samo
9 ljudij, čemur je najbolj krivo pomanjkanje vode.

Tudi Rusi se v te kraje radi selijo. Mnogi se
naselijo stalno, a drugi prebijejo tu samo poleti, potem
pa se vrnejo zopet v rodno vas. Mika jih sem bogat
dobiček, kajti delavci se tu mnogokrat zelo težko
dobijo ter so dobro plačani. Iz vseh stranij Rusije,
posebno s severa potujejo množice ljudij proti jugu
«na avos». Ker so prišli isti popred večkrat v kraje,
kjer niso bili potrebni, a v drugih jih zopet za strašne

— 127  —

cene ni bilo dobiti, urejajo v zadnjih letih to gibanje
s tem, da objavljajo brzojavno v listih, koliko delavcev
je tu ali tam treba. Ti delavci se združujejo med
potjo v artele ali zadruge. Kolikor bolj se približujejo
jugu, toliko bolj iste naraščajo. Ob nedeljah pa se
delo iščoči delavci zbero pred cerkvijo. Iste so veči¬
noma v raztresenih vaseh ob veliki cesti ali blizu
njih. Med delavci pa se sučejo razni posestniki,
graščaki in agentje, ki najemajo delavce, kolikor jih
potrebujejo. Zadruga se neha, a ustanovijo si takoj
druge, če prav manjše družbe. To zadružno življenje
je za delavce neprecenljive vrednosti, kajti le s tem
dosežejo tako visoke plače.

Tudi pred osvobojenjem kmetov so se selili
Rusi v stepo. Mikal jih ni samo bogat dobiček, ampak
neizmerna stepa je bila priljubljeno pribežališče be¬
gunom. Te so kolonisti večinoma radi sprejemali, ker
niso bili samo pridni delavci, ampak so tudi radi
delali za polovico mezde. Živeli so vendar v večnem
strahu, da jih ne polove redarji ter jih ne povlečejo
vklenjene zopet nazaj k neusmiljenim graščakom.
Neizmerna stepa pa jim je navadno nudila veliko
kotov, kjer so se lahko poskrili.

Mnogi vendar niso samo ušli tej nevarnosti,
ampak so celo obogateli ter postali prosti.

V zadnjih desetletjih je mnogo kolonistov obo¬
gatelo tu s pridelovanjem pšenice, zato so se začeli
vsi kolonisti največ pečati s tem pridelovanjem. Cena
pšenice je vsled tega tako zelo padla, da je nastala

kriza, zato se pečajo mnogi sedaj bolj z živinorejo
in z vinarstvom.

Vlak nas je odpeljal dalje v pokrajine, kjer
žive razven raznih naseljencev Kozaki. Oglejmo si ta
zelo zanimivi narod.

XIII.

\{  o z a H i.

m

VT/eje Rusije so segale proti jugu koncem sred-
njega veka le do ustja Šale in Prufa. Od tu
pa so se pričeli šatori nomadov Koza rov, Pečenegov
in Plovcev. Živeli so vendar v neprestanem bojevanju.
Ropali so namreč po ruskih deželah ali pa so se dru¬
žili z Rusi k napadu drugih narodov, nadlegovali kara¬
vane ter živeli tudi med seboj v večnem boju.
V teh deželah so prvi pričetki Kozakov.

V 15. stoletju je pregnal litavski vojvoda Tatare
do levega brega Dnepra in Kozakom je ostalo le
Zaporožje in dežele ob reki Don. Zaporožci so vendar
morali pripoznati vrhovno oblast Poljske. Kralj Sigis¬
mund jim je dal dežele in mesta, da bi stali na straži
Poljske proti Tatarom in Turkom. Kozaki so bili pač
zakleti sovražniki Tatarov in Turkov, vendar niso bili
prijazni Poljakom, kajti držali so s pravoslavno cer-

9

— 130  —

1

levijo, katero so pripoznavali ali prav malo poznali,
kar pa jih ni motilo, da bi se v imenu svoje cerkve
ne bojevali kot pravi junaki, katera je bila po njih
mnenju jedino prava, ter sovražili vse drugovernike.

Prosti narod je živel v dobrem sporazumljenju
s Kozaki, vendar je bil popolnoma ločen od «sičji»,
zbirališča Kozakov. Sič ni bila vedno na jed nem kraju;
ko je kozaštvo najbolj cvelo je bila na otoku Kortici
sredi Dnepra. Isto nam opisuje slavni ruski pisatelj
Nik. Vas. Gogolj sledeče: «Vsa «sič» je bila nena¬
vaden prostor: neko brezikončno plesišče, gostišče
—• veselišče, kjer se je shajanje vselej hrumno pri¬
čelo, nikoli pa konca ni imelo. Nekateri so se motili
z rokodelstvom, nekateri so kramarili in trgovali, naj¬
več pa jih je veseljačilo od zore do mraka dan za
dnevom, dokler je kaj zvučilo po žepih, to je, dokler
prislužena imovina ni prišla v pest trgovcu ali krč¬
marju. To obče godovanje je bilo omotno, čarovno
živenje. Pa to ni bila nikakoršna bratovščina pijancev,
ki se pijanijo zaradi nesrečne obupnosti, temuč to je
bilo do svobodne veselosti preširno društvo. Vsak
novinec je tako zabil svojo osodo in slovo dal vsemu,
kar ga je poprej zanimalo. Tu je, to je res, pljuval
na vso minolost — in se hladnokrvno zaupal srcu in
tovarištvu takih ljudij, kakoršen je bil sam: takim
krstom, ki niso imeli ni sorodstva, ni svojega ležišča,
niti rodovine — katerim je last bilo svobodno nebo
— in njih dušam neumorno veselje zatrep. To je bil
izvirek tega preširnega veselja, ki bi ne bilo moglo
prikipeti in vreti iz nikakoršnega drugega vira. Povesti,
katere je tu ali ta pripovedoval sredi zbrane, po tleh

131

ležeče množice, pravljice in burke so bile tako smešne
in humoristične tako žive, da bi vsakdo res moral
biti obdarovan z vso hladno vnetostjo pravega Zapo-
rožca, a da bi se zdaj pa zdaj ne zasmejal iz vse
duše, da bi najmanj ne proinenil svojega lica in da bi
ne mrdnil z brkami —• s tem dičnim znamenjem,
s katerim se zmerom južni Rus razlikuje od svojih
drugih bratov. Ta veselost je bila omotna, šumna,
ali «sič» zato vendar ni bila nikakoršno razuzdano to-
čišče, kjer se človek moti z malomarnimi, mračnimi
in samopridnimi vabami pogubnega veselja; temuč je
bilo dijaških tovarišev verno društvo. Razlika je bila
le ta: kedar so sedeli, da niso sedeli vsled učitelje¬
vega ukaza in ne poslušali njegovih omrzelih naukov,
temuč da so vraga napadali na petkrat tisoč konjih
ob enem; — da niso sukali se po logih, kjer so časi
tolkli žogo, temuč da so topotali po nezavarovani,
nevarni meji, na katero je škilil bistrega oka Tatar
in neumorno in ostro izpod zelenega turbana strmel
Turek. Razlika je bila le ta: da ni strah jih več zga¬
njal v učilnico, temuč da so sami ob sebi zapuščali
očete in matere ter uhajali izpod rojstnih streh; da so
tu bili takovi junači, katerim se je že vrv motala
okrog vratov in kateri so namesti blede smrti rado-
vali se života in življenja najnesebičnejšega; da so tu
živeli ljudje, kateri po svoji ljubi navadi niso mogli
v žepu trpeti ni kopejke; da so tu bili tudi takovi
krsti, katerim je samo en rumenjak bil bogatija, —-
katerim je krčmar Žid smel narobe obrniti žepe brez
vsakojake bojazni, da bi utegnilo kaj pasti iz njih.
Tu so živeli vsi tisti borzaci, kateri niso mogli trpeti

9 * -

akademiških šib —• in tudi katerih nobeden iz učil¬
nice ni odnesel ni črke; a z njimi vred s'o na «siči»
bili tudi taki, kateri so znali, kdo j.e bil Horacij, kdo
Cicero — in kaj je bila rimska ljudovlada. Tudi je
bilo tu mnogo dostojnikov, kateri so se kasneje odli¬
kovali na kraljevski (poljski) vojski — mnogo tudi
omikanih, izkušenih dobrodrugov, katere je motilo
krepko prepričanje, da ni nič do tega, kje človek
vojuje, da le vojuje in da pošten človek ni, da bi
živel brez boja. Mnogo je bilo tu tudi tistih, kateri so
na «sič» prišli zato, da bi mogli trditi, da so bili na
«siči» in da so srčni junači. Sicer pa, .katerega naroda
ljudje niso bili tu? Taka čudovita ljudovlada je. bila
temu veku potrebna. Katerim je dosti bilo do bojnega
življenja — do zlatih čaš —- do bogate zlate tkanine
— do rumenjakov in realov, tisti so lahko tu vsako
uro delo dobili. Le krasnega spola čestilci niso mogli
najti ničesar, zato ne, ker «siču» ni v predgradje ni
smela se prikazati nobena ženska.

Došel je vsak sem, kakor v svojo domačijo.
Kdor je prišel, je stopil pred kosovega, koševi pa je
vsakega običajno ogovoril tako le: «Zdravstvuj! No
ali veruješ v Krista ?» —

«Verujem!» — odgovoril je prišlec.

«A v sveto Trojico veruješ?

«Verujem!»

«Ali hodiš v cerkev ?» —

«Hodim!»

«Nu, pokrižaj se!»

Novinec se je pokrižal.

«No dobro je!»' — opomnil je koševi, «idi,
v kateri kuren hočeš».

Tak je bil pozdrav in slehernega junaka sprejem.
Vsa «sič» je molila v isti cerkvi, katera je bila odločena,
da jo v sili hoče braniti do poslednje kaplje krvi, če
prav ni slišati ni hotela ničesar ne o postu, ne o
zmernosti-. Le vsled silne hlepnosti po dobičku sp
Židje, Armenci in Tatarji upali se živeti v predgradju
in trgovati, zlasti ker Zaporožci nikoli niso radi do-
bičkarili, kajti kolikor je kateri z roko zagrabil novcev
v žepu, toliko je tudi plačal. Sicer je pa teh dobič¬
karjev tržna osoda bila zelo žalostna; podobni so
bili tistim ljudem, kateri se naslanjajo Vezuvu v ziiožji,
ker — ko hitro Zaporožci niso imeli novcev, razbi¬
jali so smelo po njih prodajalnicah in jemali vse
zastonj.

«Sičev» je bilo več nego šestdeset kurenov, ki
so bili podobni posebnim samosvojim ljudovladam, a
še podobnejši učilnicam in mladeniškim zavodom, ki
se vzdržujejo ob gotovini. Nihče se ni mučil z ničemer,
tudi v svojem varstvu ničesar ni imel nihče ; vse je
imel v rokah kurenov ataman (vodnik), kogar so za¬
tegadelj navadno imenovali batko (oče). Ataman je
hranil obleko in zaslužek, imel je tudi zalogo pšenične
moke, kaše ju celo paliva; njemu so dajali tudi novce
v varstvo. Cesto se je kuren sprl s kurenom ; o takih
slučajih je bil kmalu pretep na vrsti. Kareni so se
razgrnili po ravnini in s pestmi so Kozaki drug dru¬
gega suvali v rebra, dokler ti ali oni niso mogli več
tekmovati; po takem kavsu se je navadno začelo raz-

— 134

veselovanje. Taka je bila «sic», ki je tako zanimala
mlade ljudi.

Sredi prostovoljne ljudovlade so imeli zelo
stroge zakone. Če se je kateri Kozak prenaglil ter
je ukradel kako malenkost, to je bila sramota vsemu
kozaštvu; privezali so ga — kot hudodelca k sramo¬
tilnemu stopu in blizu njega na tla položili hrastovko,
s katero ga je vsakdo, kdorkoli je prišel mimo njega,
moral vdariti; tepli so ga tako dolgo časa, dokler
ni bil smrtno raztepen. Kdor dolga ni plačal, so ga
priklenili z verigo k topu, kjer je moral sedeti tako
dolgo časa, dokler ni plačal zanj dolga kateri tovarišev
ter odkupil ga. Najhujša je bila kazen odločena ubojici.
Izkopali so jamo, vanjo položili živega hudodelca, nanj
pa mrliča, a oba zasuli s prstjo.

To življenje je bilo vendar le presledek dolgo¬
trajnih vojen, ki so se vršile v teh krajih v prejšnjih
stoletjih. Kakošna je bila stepa v istih časih, opisuje
nam Henrik Sienkiewicz v povesti «Z ognjem in
mečem:*;. «Na ovinku Dneprovem, na Niži je vršelo
za slapovi kožaško življenje; na poljanah samih ni
nihče bival, le po obrežju je stala tam pa tam kaka
mala naselbina («palanka») kakor ostrov sredi morja.
Zemlja je bila pustinjska, pašnik in bojišče ob jednem.
Prežali so v travi na ljudi, kakor na volkove in na
sudake. Lovil je, kdor je hotel. Človek, ki ga je pra¬
vica zasledovala, se je živil na divji stepi, pastir je
oborožen pasel čredo, vitez je tam iskal prigod, raz¬
bojnik plena, Kozak Tatarja, Tatar Kozaka. Dogajalo
se je, da so cele čete branile črede proti tolpam na-
padovalcev. Bila je to stepa, prazna in polna ob

— 135  —

jednem, tiha in grozna, mirna in polna prež, divja z
ozirom na divja polja, pa tudi na divje duše. Tačas
so kakor vzburkano valovje vihrale po njej tolpe
tatarske, polki kozaški, praporji poljski in vlaški, po
noči je odgovarjalo konjsko hržanje volčjemu tuljenju,
zvok kotlov in medenih tromb se je razlegaj do sa¬
mega Ovidovega jezera in k morju, a na Črni poti,
na Kučmanskem — rekel bi — povodenj človeška*.

Za iste čase je bilo vendar to bojevito življenje
Kozakov Evropi v korist. «Zgodovina svetu priča*,
piše Nik. Vas. Gogolj, «kako je večno bojevanje in
nepokojno življenje Kozakov Evropo, otelo divjih na¬
padov, ki so jo hoteli pogoltniti. Poljskim kraljem,
davnini nastopnikom samosvojnih knezov — gospodom
teh dolgih in širokih pokrajin — njim je bila po
všeči kozaška sila takega brambovskega in opreznega
življenja vrlost, zlasti ker so bili oddaljeni in sami
brez bojne moči. Podpirali so kozaštvo in kurili ogenj
njegove srčnosti. Pod njih oddaljenim vplivom so
ketmani, odbrani izmed Kozakov samih, prominjali
kurene (krajine) v polke in pravilne okroge (okraje).
Pa to ni bila nikakoršna posebna skupna vojska, take
bi nihče ne bil videl, temuč o boji in obči vstaji je
od kralja dobil vsak rumenjak, a v dveh tednih zbrala
se je tolika vojska, kolikoršne bi celo dandanes ne
nanovačili. Vojna je nehala — vojaki so se razšli po
Iogih in pašnikih, po dnjeperskih lokah, kjer so riba¬
rili, tržili, varili pivo in bili svobodni Kozaki. Sočasni
inozemci so se po pravici čudili njih nenavadnim spo¬
sobnostim. Ni ga bilo rokodelstva, ki bi ga Kozak ne
znal: kuhali so žganje, kolarili, delali smodnik, izgo-

— 136  —

tavljali kovaška in ključavničarska dela, a poleg tega
so tudi dobro živeli: pili in godovali, kakor more le
Rus, — vse to je bilo na vrsti».

Kozaki so večkrat pripravili Poljsko in Rusijo
v največjo nevarnost. Tako se je udeležilo napada
lažnjega Dimitrija proti Moskvi 12.000 Kozakov, a v
poznejših bojih Poljske proti Rusiji celo v številu čez
30.000. Poljaki so se^ vendar v sčasoma začeli bati
mogočnosti Kozakov. Že kralj Stefan Batory (1575.
do 1586.) se je začel bati Kozakov, katerih število
je neprestano rastjo. Da bi zmanjšal njih moč, raz¬
delil jih je v 10 polkov po 1000 mož, ki so imeli
po 10 stotnij. Vojvoda — koševi — je dobil od
kralja bulavo, bunčuk, zastavo in pečat. Kakor se je
glasil pri Poljakih vrhovni poveljnik vojske hetman,
nazivali so ga Poljaki tako tudi pri Kozakih, (ločim
so ga zadnji in Rusi imenovali ataman.

Preganjanje pravoslavne vere na Litvi je bil
vzrok, da so že koncem 15. stoletja odpadale mnoge
dežele litavsko-ruske k Moskvi. Kozaki so odtod vsak
čas razvijali zastavo vpora in bojujoči se za svoje
koristi in pravoslavno vero, nahajali so najživejše so¬
čutje med prostim narodom ruskim, izdanim popolnoma
v roke plemstvu. Ruski tlačani so se tropoma zbirali
pod zastavo kozaških voditeljev. Ko so pa v 17.
stoletju hoteli Poljaki zmanjšati število Kozakov v «siči»
na 6000, ko so postavili Žide kot sodnike v Ukrajini
ter jim izročili celo cerkvene ključe, vzplamteli so
boji in spori v veliko buno kozaštva in naroda ruskega
za Hmielnickega (IŠ48.) Pomnjenje med obema živ-
Ijema, katoliško - plemiškim ter pravoslavno - kozaškim

— 137

in narodnim, ni bilo mogoče. V kruti boj mešala se
je konečno Rusija klicana od Hmielnickega in Ukrajina
je postala ruska dežela.

Kozaki so bili sicer tudi Rusiji nemirni podlož¬
niki, branili so jo vendar divjih turških in tatarskih
navalov. Ko so pa razbili mogočni ruski carji s po¬
močjo Kozakov turško moč in od te strani ni bilo
več nevarnosti, vzeli so Kozakom samostalnost in
carica Katarina II. jih je uvrstila med druge vojake.

Poljedelstvo je bilo še 1. 1690. Kozakom strogo
prepovedano, a sčasoma so spoznali, da bodo mogli
Kozake umiriti ter jih privaditi na jeden kraj le s
poljedelstvom. Zato je Peter Veliki ukazal, da morajo
Kozaki obdelovati zemljo. Sedaj se pečajo skoraj vsi
s poljedelstvom, osobito oni ob izlivu Medvedice v
Uon, kjer so tla poljedelstvu ugodnejša nego na jugu.
Tam zginjajo sčasoma zelene stepe in nadomeščajo
jih nepregledna pšenična polja.

Ob velikih cestah ne dobiš več step, pač pa
še vedno v notranjem delu. V veliki stepi, ki je
kakor morje zlatega zelenja, ki se preliva v različne
barve, živi različno živalstvo v brezštevilni množici.
Donska stepa je pravi eldorado za lovce, saj se po¬
tikajo tu cele črede antilop in tudi volkov ni malo.

Kozaki tudi dandanes radi lovijo in sicer najrajše
lisice ali volkove, katere pobijajo z biči, ko jih do¬
hitijo na brzih konjih.

Radi izbornih pašnikov je tu živinoreja zelo raz
vita, kajti tu je več sto tisoč goved in ovac. Marsi¬
kateri gospodar ima 50-60.000 ovac ter razven tega
več tisoč goved in konj. Tu so še vedno velike črede

— 138

divjih konj. Te črede imenujejo «tabune» ter sestoje
iz 1000—2000 konj, ki živijo vse leto brez skrbi.
Le sem ter tje jih lovijo z zanjko, da jih potem pro¬
dajajo v daljne kraje. Vkrotitev takega konja je pač
težavna in le izbornim kozaškim jezdecem mogoča.
Te konje zelo cenijo in vsi kozaški polki imajo svoje
konje od tu.

Konjereja je namreč na Ruskem naj večja v vsi
Evropi. Isto je vlada vedno podpirala in najbolj je
razširjena v južnih in donskih pokrajinah. Najboljši so
kalmiški konji donske pasme, ki so sloveči zaradi
hitrosti.

Odkar so se združili Kozaki z Rusi, vdeležili
so se vseh vojen, katere je vojevala Rusija od tega
časa naprej. Bojevali so se na strani Rusov proti
Tatarom, Turkom, Poljakom, Švedom ter prišli prvič
v Nemčijo in Avstrijo za časa Friderika Velikega ter
cesarice Marije Terezije. Preplezliso s Suvarom Sv. Got-
hard ter si pridobili pod atamanom Platonom novih
lavorik za časom dolgotrajnih vojen za Napoleonom.
V zadnjih desetletjih pa so se vdeležili vojne v Srednji
Aziji ter zadnje rusko-turške vojne, v kateri so se
osobito pri znamenitem Gurkovem prehodu čez Bal¬
kan pokazali kot drzni in vztrajni jezdeci.

Števila donskih Kozakov je sedaj čez 650.000.
Cesar imenuje atamana, a carevič je najvišji ataman
vseh kozaških čet.

Kjer je bila zadnja «sič», katero je general Tekoli
na povelje Katarine II. razdejal 1. 1775., je sedaj vas
Pokrovskoje. Komaj se še spoznajo sledovi nekdanjih
nasipov in tudi stara cerkev Zaporožcev je izginila.

139  —

Koliko bogastva je bilo nakopičenega v tej! Ako se
bere zaznamek dragocenosti, katere je imela ta cer¬
kev, mnogo centov zlata, srebra, križev, svetilnic in
druzega cerkvenega orodja, kije bilo bogato okrašeno
z dijamanti in biseri, dozdeva se nam, da beremo
opis kake zakladnice iz 1001 noči.

Z grozo nas navdajajo opisi barbaričnega div¬
janja Kozakov v zadnjem in vspešnem vstanku pod
Hmielnickem v slovečem romanu Henrika Sienkiewicza
«Z ognjem in mečem». Kdor pa bere Vas. Gogolja
roman «Taras Bulba», razume, da je bilo to vse le
povračilo onih neusmiljenosti in grozodejstev, s kate¬
rimi so hoteli vdušiti Poljaki prejšnje vstanke. Tako so
Poljaki hetmana Pavljuka gnali uklenjenega v Var-
šovo, posadili ga na razbeljen prestol, potisnili mu
na glavo razbeljeno železno krono, dali mu v roko
razbeljeno žezlo, ter zažgali pod stolom ogenj. Med
strašnimi mukami je umrl hetman, a poljski plemiči so
gledali to kot zabavo, pili vino in vesela godba je
zadušila stokanje umirajočih. Kozaki so povrnili jed-
nako z jednakim, delali so to, kar so se od gospo¬
dov naučili. Kakor Poljaki, tako so zaslužili tudi Židje
strašno sodbo, katera jih je doletela pod Hmielnickem.
Saj so bili ti pravi gospodarji teh dežel, kar se raz¬
vidi osobito iz tega, da se je bahal židovski pisatelj
Rabi Neta, da v teh pokrajinah gospodujejo po vsem
svetu zatirani Židje. Imeli so v rokah ne samo vse
žganjarnice, pivarne, izdelovalnice medu, ampak tudi
prodaja teh pijač je bila monopol Židov. Bili so celo
sodniki ter pobirali davek. Izročili so jim celo cerk¬
vene ključe, kjer so pobirali davek pri krstih, poro-

— 140

kali in pogrebih. Židovski pisatelji trdijo,'da je pogi¬
nilo nad 2'50.00p Židov v tej vojni. Največ jih je
umrlo vendar .vsled bolezni in lakote, ker so Židje
večinoma o pravem času zbežali pred Kozaki. Največ
grozodejstev so vendar provzročili roparji, ki so med
tem časom razsajali po teh deželah, o katerih se
tudi za časa tridesetletne vojne v zapadni Evropi
mnogo bere.

Voditelju zadnje vstaje, Hmielnickemu, pa je hva¬
ležen narod: v zahvalo, da gaje rešil sramotnega hlap-
čestva, postavil mu je v Kijevu lep spomenik.

Kako izborni jezdeci so Kozaki, prepričal se
lahko vsakdo, kdor je videl «džigitovko». Džigitovka
so namreč vojaške vaje, ali bolje vojaški prizori,
katere izvajajo Kozaki po vojaških paradah. Ko so
te končane, čaka še gledalcev nov vojaški prizor.
Nasproti si stojita dve kozaški sotniji (stotniji). Kozaki
so oblečeni v modrih polukaftanih, a pokriti so z viso¬
kim kalpakom (kozaško kapo) iz kožuhovine.

Jeden migljej načelnika in v istem trenutku se
razpršita sotniji na posamezne jezdece, kateri dirjajo
hitro ko blisk ter izvajajo pri tem zapletene vaje.
Jedni spustijo uzdo ter se obrnejo, da streljajo s puško
na nasledovalce, drugi padejo nalašč na tla, da zopet
v smelem skoku skočijo na konja; tretji zopet stoje
na sedlu, držijo golo sablo med zobmi in streljajo
s samokresi na sovražnike. V najhujšem diru pobere
ta kako stvar s tal, drugi skoči s konja, teče ž njim
nekoliko časa, v hipu je zopet v sedlu, postavi se
na konja, nabaše karabinko, strelja naprej, nazaj: vsi
izvajajo najpredrznejše in najsmelejše umetelne igre.

— 141

A ne vidijo se samo take smele vaje, ampak
tudi razili vojni prizori. Tu dirja Kozak z jetnikom
pred sedlom; tam hoče odpeljati drug Kozak ženo
v divjem diru ter se mora braniti pred zasledovalci,
•ki mahajo po njem s krivimi sablami. Tako slede
razni vojni prizori drug za drugim. Najenkrat se sliši
povelje: jedua sotnija se vvrsti, druga izgine. Jeden
migljaj, jeden žvižg in vsi konji urejene sotnije ležejo
na tla in Kozaki s karabinkami v rokah pričakujejo
sovražnikov. Ta — namreč druga sotnija — pri¬
dirja z divjim vpitjem nad njo. Jezdeci streljajo na
prvo sotnijo, ki leži pred njimi v prahu; — najenkrat
vstreli prva sotnija, konji poskočijo na noge, Kozaki
v sedla in napadeni zasledujejo kmalu nasprotnike,
kateri se spuste v divji beg.

L. 1882. je bilo v vseh kozaških naselbinah
3,122.473 prebiralcev. Izmed teh je Kozakov, ki
gredo takoj na prvi poziv v vojsko 323 sotnij jez¬
decev ter 30 sotnij peščev s 118 topovi, 3765 čast¬
nikov ter 166.163 vojakov. V sili pa jih gre lahko
v vojsko nad 600.000.

L. 1841. so razdelili ves svet, kije  bil popred
skupna lastnina vseh. Pri razdelitvi je dobil vsak
prosti Kozak 30 desjatin, a častniki po njihovem činu
100—1000 desjatin. Ta posestva so prišla 1. 1870.
v dedno last Kozakov. Za vse ta ogromna posestva
ne plačajo Kozaki davkov. Zato so pa zavezani na
perijodično vojno službo. Ko postanejo vojaki, morajo
se na svoje stroške obleči in službovati tam, kamer
jih pozovejo. V mirovnem času biva mnogo Kozakov
doma, katere skličejo le poleti h kratkim orožnim

142  —

vajam, ostanek pa službuje v vseh delih ruske države
in Kozaki se dobe od Njemna pa do meje Kitajskega.
In ravno v nekultiviranih krajih so Kozaki neprecen¬
ljive vrednosti.

Kozak, kakor njegov konj, moreta neverojetne
težave in pomanjkanja prenašati ter se obdržita v oko¬
liščinah, kjer bi drugi vojaki obnemogli. Razven tega
imajo Kozaki v najvišji meri izborno lastnost Rusov,
da se obstoječim razmeram prilagodijo. Poklican v od-
dalnejše kraje Azije, postane Kozak takoj naselnik,
sezida si hišo, pridobi si živino, od koder jo le more,
obdeluje zemljo, orje, seje in je izboren kolonist, med
tem ko svoje vojaške dolžnosti najtančnejše izpolnuje:
on je izboren vojak, ki povzročuje svoji državi le
malo stroškov.

Dežela donskih Kozakov je jedna najdragocenej¬
ših biserov ruske krone. Poleg ugodne lege blizu
azovskega morja in Volge, je tu krasno podnebje
s svežim zrakom. Temu se pridružuje obilica produk¬
tov vseh baž, kakoršnih ima malokatera ruska pro-
vincija. Tu dobimo krasna koruzna in pšenična polja,
zelene travnike, na katerih se pasejo tisoči goved in
ovac, pa velike črede konj. Tudi vinska trta, apri-
kozi in arbusi tu bogato obrode. Murbe so povzro¬
čile pričetek sviloreje, a tudi lov v stepi in ribji lov
v Donu daje mnogo dohodkov. Iz zemlje se pa koplje
premog, katerega je tu veliko. To je blagoslovljena
dežela in ni se čuditi, da je bila že od nekdaj velika
privlačna moč za severne Ruse. Saj tu, kjer je pše¬
nica krompir popolnoma izpodrinila, živi najrevnejši
poljodelec bolje, kot premožen kmet v severnih kra-

— 143  —

jih. Tu se dobi obilo rib, rastejo v obilju arbusi in
tikve, vinska trta in drugi sadeži, ki se prodajajo za
malenkostno ceno. Vinogradi so na obeh straneh Med-
vedjice in Dona, osobito na desnem bregu zadnjega,
kjer raste vinska trta ^po skalnatem pobočju zelenih
oaz v rumeni stepi. Že Peter Veliki je vpeljal pra¬
vilno trtorejo v donskih pokrajinah, kjer je-že v 13. sto¬
letju rastla vinska trta. Če prav ne pridelajo veliko
vina, je to vino vendar izborno in jedno prvih rus¬
kih vin.

Bogati pridelki niso ostali brez upliva na domače
življenje. Z malimi izjemami so kozaške vasi na Donu
in njenih pritokih Medvedjice, Donca in Sapera zelo
prijazne naselbine. Med cvetjem sadnih vrtov, ki obda¬
jajo vas, blesketajo se belo pobeljene hiše z dobro
oskrbljenimi cvetličnjaki pred okni, in ako stopimo
v hišo, preseneti nas velika snažnost, ki je v vseh
prostorih. Razven čedne oprave so v sobi slike carja,
carinje in carjeviča, vedno v kozaški obleki, ter po¬
dobe znamenitih atamanov. V omari je namizno orodje
ter samovar. Popotnik se spočije namesto na trdi
klopi na pripravnih prevlečenih klopeh in snažno pori-
bana miza mu ponudi izboren obed. Rodbina ne spi
v tej sobi, ampak v stranskih prostornih spalnicah
in jedi se pripravljajo v prostorni kuhinji. Konji, go¬
veda, ovce in prešiči so v hlevih zraven hiš, a za
njimi je velik vrt, v katerem je mnogo zelenjave,
osobito zelja, katerega rabijo za priljubljeno juho
(šči). Na dvoru pa je kuretnine vseh baž, večkrat
na stotine.

144  —

Kozaki se ne bavijo radi z obrtnijo, pač pa
s kupčijo, katera je v vseh pokrajinah izključljivo
v rokah Kozakov, ker jim je zagotovljena po danih
privilegijih.

Kakor se, razločujejo severne in južne donske f
pokrajine, tako se razločujejo tudi ljudje. Kozaki na
severu so namreč močnejši, na težko delo navajeni,
modrolasi in modrooki ter obdržijo telesno in duševno
svežost do visoke starosti. Južni Kozaki so šibkejši
ter imajo tip južnih narodov, ker so črnooki in črno¬
lasi. Severni Kozaki so ohranili patrijarhalične navade:
oče je glava vse rodbine, in če on umre, njegov naj- r
starejši sin. Sinovi ostanejo, ako se oženijo, mnogo¬
krat še vedno v hiši in kar pridobijo, je družbinsko
imetje. Pečajo se večinoma s poljedelstvom in živino¬
rejo, sem ter tje tudi z vinarstvom, a obdelujejo zemljo
še vedno tako, kakor so jo njihovi pradedje. Za novo¬
tarije ne da rad severni Kozak denarja, zato večina
obogati, le malokateri je reven. Vse drugače je na
jugu. Od patrijarhaličnih navad severnih Kozakov je tu
le malo sledov. Celo gostoljubnost, ki jo goje tako
zelo severni Kozaki, je tu precej redka. Ako se južni
Kozak oženi, hoče imeti svoje ognjišče, zato si sezida
svojo hišo. Med tem ko so ženske na severu pri-
prosto oblečene ter podeduje dragocenosti, nakrasnine
in kožuhovino rod od roda, so žene na jugu, osobito
v Novem Crkasku, elegantne po modi opravljene dame,
ki se oblačijo v svilo, nosijo s fino kožuhovino obrob¬
ljeno obleko, če zadostuje njih premoženje za tako
potrato ali ne. Možje imajo lepe konje za jahanje,
a žene se vozijo v kočijah in doma imajo elegantno

— 145  —

opravo. Pač je tu mnogo bogatih ljudij, kajti južni
Kozak ni tako pedanten, kakor oni na severu, ter se rad
ukvarja s kupčijo in sploh z vsem, kar mu donaša
bogat dobiček.

Ljudsko šolstvo je bilo popred zelo zanemar¬
jeno, a od 1. 1860. je v procvitu. Istega leta je nam¬
reč vlada zapovedala, da se morajo poučevati v vseh
postajah dečki in deklice. Osnovale so se okrožne
knjižnice, časopisi so začeli izhajati i. t. d. Za ko-
zaške dijake so naredili štipendije v Harkovu in dru¬
gih učiliščih, in v zadnjih desetletjih so se začeli
premožnejši Kozaki sami zanimati za izobrazbo svojih
dečkov ter jih pridno pošiljajo na vseučilišče v Peter¬
burg ali Moskvo.

10

XIV.

Jz JvTclUopola v Jel^ateriacslaY.

I

S "/elitopol .ima sicer široke a slabo tlakane ulice.

Trg je zelo obširen in zraven njega zidajo
lepo novo cerkev. Zjutraj so gnali velike črede nierino-
ovac na pašo. Spredaj je korakal pastir z veliko pa¬
lico, vodeč kozla, ki je imel zvonec. V jedni čredi
je bilo do 400 oYac, a poganjali so jih psi. Na prvi
pogled se nam merino-ovce ne zde kaj posebnega,
kajti njih volna je tu od stepnega praha vsa uma¬
zana, a vendar so slovite zaradi dolge in zelo
fine volne.

Okrog Melitopola so ruske vasi, a tudi nemška
selišča, od katerih je glavno Prišib. Severneje so pa >
zopet češke kolonije, med temi Cehigrad, ki ima 200
dvorov. Cehi so se naselili sem 1. 1869.-1870., torej
po slavjanskem kongresu v Moskvi 1. 1868. V njih
bližini žive Nemci, s katerimi se dobro razumejo ter
imajo z njimi skupaj katoliškega duhovnika iz odeških
kolonij. Vseh Cehov je v Rusiji naseljenih, namreč
v Voliniji, Podoliji in Tavridi, več kot 8000.

— 147  —

Od Melitopola naprej imajo pokrajine še vedno
stepni značaj. V nekaterih vaseh, kakor v Vasilevki,
so bile hiše pokrite s preperelo slamo. Prebivalci
namreč niso naseljenci, ampak so bili do 1. 1856.
nevoljniki grofa Tangina, ki je imel 45.000 desjatin.
Kmetje so sicer od omenjenega časa prosti, toda
kakor kažejo koče, še vedno revni.

Proti štirim popoludne dospem v mesto Alek-
sandrovsk, ki ima velike tovarne. Tu sem videl v pr¬
vič velikorusko bedo. Blizu kolodvora sem namreč
srečal mnogo ruskih delavcev v zelo zamazanih oble¬
kah, ki so se menda vračali domov ali pa šli kam
drugam na «avoš» (delo). Delavci v tovarnah so
večinoma Velikorusi. Ker je bila nedelja, se je zibalo
nekaj pijanih po ulicah, kar sem imel priliko v prvič
opazovati na svojem potovanju. Jako neprijetno me
je dimilo «čelobitje» nekega berača. Sredi ulice ob
strani, kjer je prostor za pešpot, se je bil s čelom
ob tla berač orjaške postave, srednje starosti, v zelo
zamazani obleki. Glasno je kričal pri tem in prosil,
a v rokah je na tleh držal skledico, da bi metali
v njo darove.

Nisem se dolgo mudil v Aleksandrovsku, kajti
nočevati sem hotel onstran Dnepra v Kortici. Dneper
je tu širok čez 4 km, zato prevažajo na drugo stran
potnike parobrodi. Iz mesta do pristanišča sicer ni
posebno daleč, vendar bi bil kmalu zamudil parobrod.
Vsled nalivov je bil namreč velik del ceste do pri¬
stanišča pokrit čez 3 dni z vodo, zato so se vozili
vsi potniki tje z izvozčiki. Ker je bila cesta slabo
tlakovana in tal vsled vode nisem videl, se nisem

10 *

148  —

upal voziti, zato sem skočil s kolesa ter prebredel
vodo. Kmalu potem je odhajal parobrod v Kortico.
Kakšen je Dneper, je opisal krasno slavni ruski pisa¬
telj Vasilij Gogolj, ki je bil sin teh pokrajin. «Čudo¬
vit je Dneper», piše on, «o jasnem vremenu, kadar
goni svoje naraslo valovje prosto in polagoma med
gozdi in lesovi. Tedaj ne buči in ne struji; ti gle¬
daš in ne veš, ali se njegova veličastna gladina pre¬
mika ali ne, in zdi se ti, kakor bi bil ves zlit iz stekla,
kakor bi se ta sinja, zrcalna cesta nezmerjena glede
širokosti in brez konca glede dolgosti, vila in vila po
zelenem svetu. Prijetno je tedaj tudi žarkemu solncu,
ogledovati se z višine in pogrezati svoje žarke v hlad
steklenih voda, prijetno je nabrežnim lesom, jasno
bliščati se v vodah. Ob enem s poljskimi cvetlicami
gnetejo se k vodam, priklanjajo se in gledajo vanje,
ali ne nagledajo se, ne naradujejo se jasnega svojega
lica in smehljajo se mu in pozdravljajo ga, z vejami
majaje; na sredo Dnepra pa ne smejo pogledati:
nihče razven solnca in sinjega neba ne gleda tam
vanj; redka je ptica, ki prileti do srede Dnepra.
Prekrasen je! Ni je reke na svetu, ki bi bila njemu
enaka. Čudovit je Dneper tudi v toplih poletnih nočeh,
kadar vse spi: človek, zver, ptica in samo Bog se
veličastno ozira po nebu in zemlji in veličastno stresa
svoje odelo. Od odela sipljejo zvezde; zvezde se žare
in blišče nad svetom in vse se ob enem odsevajo
v Dnepru. Njih vse drži Dneper v temnem svojem
krilu; ni ena mu ne ubeži — razven če pogasne na
nebu; črni les, posejan s spečimi vranami, in davno
razpokle gore se silijo, da bi ga prevlekle in zakrile

— 149  -

z dolgo svojo senco: — zaman! ničesar ni na svetu,
kar bi moglo Dneper zakriti. Popolnem sinj, plava
v lahnem pritoku po noči in po dnevu, in vidi se
tako daleč, kakor sega človeško oko! Od nočnega
hladu pritiska in prižima se k bregom, srebrna nje¬
gova voda se povzdiga tedaj in openja kakor ostrina
sablje sdamasčenke, ali zopet pada in zaspi., ravno
tako sinj. Čudovit je Dneper tudi tedaj in ni mu enake
reke na svetu! Kadar pa se na nebu kopičijo sinji
oblaki v velikanske gore; kadar se črni les maja prav
do korena, hrasti pokajo in se strele lomijo med ob¬
laki ter naenkrat osvetljujejo ves svet — strašen je
tedaj Dneper! Vodeni griči šume, rohne ob gore, in
brizgaje in ječaje vale se nazaj, tulijo in poplavljajo
v daljavi vse. Tako se ubija stara mati kozaška, ki
spremlja svojega sina na vojsko; čvrsto in veselo
jaha on vranega konja, roke si je vprl v bok in pre¬
drzno potegnil čapko na čelo, ona pa stoka in hiti
za njim, prijema ga za stremene, lovi uzdo, lomi roke
in se zaliva z bridkimi solzami».

S parobrodom se je peljalo mnogo ljudij v Kičko,
kjer je bila isti dan zabava, bila je nedelja. Godba je
pozdravila goste ob pristanišču, a ob obrežju so še-
tale tudi nekatere gospice v krasni maloruski nošnji,
katero hočem pozneje opisati.

Parobrod nas je pripeljal iz Kičke mimo otoka
Kortice, kjer je bila nekdaj kozaška «sič», a je sedaj
zapuščen otok. Mnogi so poskušali tu svojo srečo,
iskaje zakopanih zakladov, istotako so izkopavali tudi
starinoslovci starine.

— 150  —

Onstran otoka Kortice je obstal parobrod ob
pristanišču selišča Kortice, ki se zove «Carski pristan*
v spomin, da je izstopila tu carica Katarina II. na
svojem potovanju na. Krim. Iz pristanišča do selišča je
komaj 3 vrste, a moral sem ves čas do selišča iti
peš, kajti cesta je bila zelo prašna. Po naših nazorih
je skoraj neumljivo, da je mogoče, da ima tako slabo
cesto selišče, ki je jedno najpremožnejših na vsem
Ruskem, tem menj ako se pomisli, da je v Dnepru
dovolj kamenja. Iz pristanišča v selišče me je sprem-
Ijeval mlad Žid. Kakor drugi Židi, je govoril rad nem¬
ški, a razumel sem ga prav malo, kajti pismeno nem¬
ščino razume malokateri nemški Žid v južni Rusiji;
njihova nemščina je neka zmes, katero menda samo
Židje v teh pokrajinah razumejo. Čez nekoliko časa
se nama pridruži snažno oblečen kolonist, v katerem
sem kmalu spoznal melonita. V Kortici so namreč
naseljenci .največ meloniti, ki spoznavajo dogmo,
da se ne smejo bojevati. Ko so vpeljali 1861. splošno
vojaško dolžnost, se jih je mnogo izselilo. Ker so pa
zelo pridni, trezni in večinoma bogati, je odvrnila
ruska vlada ostale od izseljevanja s tem, da jim je
dovolila, da jim ne bo potreba v vojsko. Meloniti
vendar vsejedno postanejo vojaki s tem razločkom,
da ne dobijo nikdar orožja v roke, ampak samo razna
orodja, s katerimi sade gozdove ali pa zidajo po¬
slopja i. t. d. Tako so pogozdili na ta način na Rus¬
kem že prostrane pokrajine. Ker sem že mnogo čital
in slišal o ti zanimivi sekti, sem sprejel z veseljem
melonitovo povabilo, naj bom njegov gost.

— 151

V kolonijo Kortico, ki šteje nekako -20 vasij,
se je naselilo v zadnjih desetletjih nekoliko protestan¬
tov s Pruskega. Iz pogovorov z mojim spremljevalcem
sem razvidel, da se z meloniti slabo razumejo. Vprašal
sem za vzrok in dobil v odgovor, da so «prusaki»
revni, malo izobraženi, a zelo ponosni.

Prebivalci v Kortici se pečajo največ s polje¬
delstvom, a mnogi so bogati tovarnarji — da, tu je
celo mnogo milijonarjev — in nekateri so celo obrt¬
niki. Ceste so zelo široke, a «gruntovane», t. j. nikdar
posute z gruščem. Hiše so velike in zelo čedne. Moj
gospodar —• njegovo ime pa sem žal pozabil — je
bil urar. Imel je zelo lično hišo, iz kamena zidano in
z žestom pokrito, a za njo je bil vrt. V prvi sobi je
bila miza, omare in poblazinjene klopi, pripravljene
za ležišče gostom. Zraven so bile zelo prostorne
spalne sobe, kakor tudi kuhinja, veža in drugi prostori.

Komaj so zvedeli sosedje, da je prišel nekdo
izza «granice», se jih je zbralo mnogo pred hišo. Bili
so vsi francosko in sicer prav čedno oblečeni. Neka¬
teri so bili obriti, a drugi so nosili polno brado. Bili
so večinoma poljedelci ter se niso mogli prečuditi,
da pri nas ne obdelujejo kmetje zemlje s poljedelskimi
stroji. Meloniti se še niso mnogo v svojem životarjenju
porušili, akoravno le slabo pismeno nemščino govore,
a bolje ruščino. Ob 9. zvečer smo večerjali in sicer
obilo, kar pri Rusih ni v navadi. Pili smo po pečenki
— mleko. Priznati moram, da mi po pečenki ta pijača
ni posebno ugajala in bal sem se, kako bo s tem
zadovoljen moj želodec. Pogovarjali smo se pozno v
večer, a zunaj po vasi so prepevali' ruski delavci,

152  —

katerih je tu mnogo. Pravili so mi meloniti, ki ne
pijejo nobene alkoholične pijače, da so pili veliko-
ruski delavci žganje kot vodo, a da je to popivanje
v zadnjih letih zelo pojenjalo, ker se sedaj prodaja
žganje v zapečatenih steklenicah. Tudi tu so delavci
zelo dragi.

Pripovedovali so mi dalje, da imajo štiri ljudske
šole ter učiteljišče. Da se ruščina uči v njihovih šolah,
se niso pritoževali, pač pa, da morajo razven nemških
še celo v zadnjih letnikih vzdrževati tudi ruske učitelje.
Poprašal sem jih, kakšno plačo dobivajo učitelji, in
odgovorili so mi, da 700 rubljev, prosto stanovanje,
kurjavo in svečavo in toliko sveta, da lahko redijo
dve kravi. Ako se pomisli, da je v teh krajinah meso
zelo ceno, namreč funt 8 kopejek (kg 22 kr.) in še
bolj pšenica, so te plače nasproti našim uprav briljantne.

Drugo jutro mi je pokazal moj gospodar «Brock-
hausov lexicon», na kateri je naročen, ter strokovni
list za urarstvo, čemur se nisem mogel načuditi. Za¬
hvalil sem ljubeznivega, vedoželjnega gospodarja za
njegovo gostoljubnost, na kar mi je odgovoril, da je
to «Christenpflicht und Schuldigkeit», poslovil se ter
se podal proti Jekaterinoslavu.

Sredi Kortice je spomenik stoletnice, odkar ob¬
stoji občina. Spodaj so na treh straneh ruski napisi,
a na četrti sledeči: Zum Andenken an das hundert-
jahrige Bestehen der Kortiner Melonitengemeinde
1789 - 1889. Bis hieher hat uns der HERR gehalten.
1. Sam. 712. Zunaj vasi pa je napis: Kaditi v sobah,
na ulicah, dvorih in vrtih ter blizu poslopij je pre¬
povedano. Na drugi tabli je bil sledeči napis: Jekate-

— 153  —

rinoslavska gubernija, okraj Kortica, vas Kortica, dvorov
108, otrok moških 104 a ženskih. 102, odrašenih
moških 1230, ženskih 1340.

Iz Kortice vodi cesta do poštne ceste, ki pelje
v Jekaterinoslav. Ta vodi tudi tu naravnost iz Niko-
poia skozi stepo v Jekaterinoslav ter pusti daleč v
stran selišča ob Dnepru. Hotel sem si vendar ogle¬
dati krnice Dnepru, osobito Nenasitec, zato se nisem
peljal do poštne ceste, ampak sem se moral držati
bolj na desno. Toda predno sem prišel na pravo
cesto, sem taval več ur po stepi. Meloniti mi namreč
niso mogli povedati, kje naj se ognem na desno, zato
sem precej zašel. Popraševal sem torej ljudi med
potjo, a srečal sem jih le malo. Parkrat sem jo mahnil
kar čez stepo, čez travnike in celo čez požete njive
— njive so tu namreč obdelane vse s poljedelskimi
stroji, torej ravne —, ako sem videl namreč kakega
človeka v dalji na polju, toda večkrat se mi je isti
oddaljil, predno sem privozil do njega. Bilo je namreč
tu mnogo jarkov, katerih sem se moral ogibati, kolikor
je bilo možno. Slednjič dobim vendar jednega kmeta,
ki se je peljal proti Dnepru. Ta mi pove pravo pot
in čez delj časa sem privozil v vas Fedorovko
ob Dnepru. Tu bi bil rad kupil žganja, ker mi je
krulilo po želodcu. Po dolgem povpraševanju vendar
konečno dobim hišo z napisom: kazenaja lavka vinaja
št. 40, v kateri je prodajal žid žganje v zapečačenih
steklenicah. Kupim ga malo steklenico ter ga prosim,
da mi jo odpre, a on mi odvrne, da ne sme. Pokusil
sem pozneje,to žganje, katero kuha država, a isto je
bilo zelo močno — imelo je menda 40° alkohola —

— 154  —

zato sem ga vrgel Stran. Pil sem raje v židovski
prodajalnici selterskajo vodo (limonado s sifonom) ter
se podal naprej. Cesta od tu naprej je bila še slabša
nego poprej, namreč občinska ter zelo hribovita. Čez
jedno uro sem prišel v drugo vas, kjer bi bil rad kaj
jedel, toda ponujali so mi samo postne jedi, kajti od
1. avgusta se prične pri pravoslavnih 14 dnevni post.
Pil.sem sveže mleko ter si ogledal maloruske hiše,
katere ^hočem pozneje opisati.

Šolsko poslopje je bilo že staro, majhno ter
pokrito s preperelo slamo. Od tu naprej je bil razgled
na Dneper vedno zelo zanimiv, a cesta je bila zelo
slaba, zato sem moral veliko peš hoditi in trpelo je
,še dolgo, da sem prišel do največje krnice do Ne-
nasitca. Dneper se namreč od Kortice proti Jekaterino-
slavu zelo spreminja. Od nemške kolonije Kičke do
7 km pred Jekaterinoslavom je devet slovečih krnic
ali bolje slapov, kot Nenasitec, slapova ob Knežji in
Strelčji skali, Kozonova krnica ter slapova Lohane in
Konstantin v skupni dolžini 6 in pol verste. Več metrov
visoke skale štrlijo iz vode poprek reke. Voda se
zaganja z močjo v skale, bela pena odletava, in blis¬
koma šine tu voda skozi odprtino med dvema skalama.
Krnice ob Dnepru so bile že v starem veku znane.
Že Herodot jih omenja in Konstantin Porphyrogeneta
imenuje celo njih slovanska imena ter opisuje, kako
ladjajo Rusi skozi te nevarne krnice. Kdor ni videl
čolnov v tej deroči reki, bi mislil, da je sploh ne¬
mogoče skozi voziti se, ne da bi se čoln razbil ob
jedni od tisoč skal, ki štrlijo iz vode ali so skrite v
njej. Najnevarnejša je vožnja poletu, ko štrli sto in

sto klečij iz vode, zato prevažajo najbolj blago tu
spomladi, ko se skrijejo te kleči pod vodo, izvzemši
one pri Nenasitcu, kjer visoke skale tudi takrat ovirajo
ladjarstvo.

Nevarna je res vožnja todi in marsikateri čoln
se je že tu potopil s svojim brodarjem. Ljudje, ki tu
brodarijo, to dobro vedo, a vsejedno vozijo hladno¬
krvno mimo nevarnih krajev. Pač se pa pobožno pre¬
križajo, ko stopijo v čoln in vsakokrat ko prebrodijo
jedno najnevarnejših mest, padejo na kolena in se
zahvalijo Bogu. Z zaupanjem v božjo pomoč ladjajo
potem dalje proti drugi nevarnosti.

Ker je Dneper zvezan z Baltiškim morjem po
kanalu Lepel, ki ga spaja z Dvino, z Ogelskim ka¬
nalom, ki ga veže z Njemenom in s kraljevim kanalom,
ki omogoči vožnjo v Vislo, je potrosila ruska vlada
že milijone, da bi odstranila nevarnosti ladjarstvu. Raz¬
strelila je mnogo skal ter naredila kanal pri Nenasitcu.
Vožnja je vendar navzgor še dandanes nemogoča, a
navzdol prevažajo blago po «pletih*. Kakšen je bil nek¬
daj Nenasitec, opisuje ga divno poljski pisatelj Sien-
kiewicz v romanu «Z ognjem in mečem*. »Tišino je pre¬
kinjalo*, piše on, »bučanje valov ob skale Nenasitca.
Po vsej rečni širini se je vleklo poprek sedmero gre¬
benov, štrlečih nad vodo, črnih in izjedenih od valov,
ki so se pehali med njimi, kakor skozi vrata in pre¬
hode. Reka se je z vso silo zaganjala ob te jezove
in bila ob nje; zato je zbesnela, stekla in napenjala
se, da bi jezove preskočila, kakor plašen konj. Ali
odbita še jedenkrat, predno se je mogla preliti skozi
odprtine, grizla je skale — rekel bi z zobom —,

- 156  —

se zvijala v onemoglem gnjevu v grozne vrtince, v
visokih stebrih bruhala kvišku, kipela kakor krop,
sopihala od utrujenosti kakor divja zver. In potem je
začelo z nova pokanje, kakor bi grmelo sto topov
ali tulila cela krdela volkov; na to hropenje, one¬
moglost, in to se je ponavljalo pri vsaki skali 1 Nad
brezni vrešče ptiči, kakor bi jih ta pogled prestrašil,
med jezovi leže temne sence skal in drhtečejo nalik
zlim duhovom.

V bratstvo na Niži ni mogel biti nihče vsprejet
kot tovariš, kdor ni sam s čolnom preplul slapov, za
Nenasitca pa je veljala izjema, ker njegove skale niso
bile nikdar zalite. Sla je namreč govorica, da je celo
ta, ki je predolgo gledal na Nenasitca, naposled kaj
takega zagledal, da mu je zmešalo pamet; trdilo se
je tudi, da so se včasih iz teh vrtincev pomoljale
črne dolge roke in grabile neoprezneže, ki so se bili
preveč približali vodi, potem pa se je razlegal strašen
krohot po globinah*.

Nenasitec sedaj ni več nevaren ladjam, ker so
izkopali kanal, vendar s tem ni izgubil mnogo svoje
naravne lepote. Vsejedno ruski turisti ta zgodovinsko
zanimiv in zelo romantičen kraj jako zanemarjajo. Pač
je od Jekaterinoslava oddaljen 35 verst, a oni raje
hodijo «za granico». Ker ni bilo nobene klopi, sem se
vsedel na travo ter se okrepčal s konservami in
kruhom ter pil sveže mleko v bližnji maloruski hiši.

Iz Nenasitca vodi cesta 35 verst do Jekaterino¬
slava 'naravnost skozi stepo. Cesta je bila ves čas
slaba, razven tega je bilo več klancev. Vročina je
bila huda, a nikjer nobene hiše, nobenega vodnjaka.

— 157  —

Žeja me je neznosno trpinčila in skoraj bi bil one¬
mogel. Pri sebi nisem imel več nobene tekočine, zato
sem vzel parkrat par kapljic kafernega cveta na
sladkoru, s katerim sem se nekoliko oživil. Z velikim
trudom sem se privlekel konečno do Jekaterinoslava,
ki se je zelo povzdignil, odkar je dobil železnico.

Okrepčavši se zopet s kvasom, sem poiskal v
hotelu prenočišče. Boljša prenočišča so v Rusiji veči¬
noma draga, razven tega se mora plačevati belež
posebej. V sobi v Jekaterinoslavu n. pr. je bila tabla
s sledečo takso: soba za 1 dan 1 rubelj 75 kopejek,
posteljni belež 40 kopejek, boljša postelja brez beleža
25 kopejek, brisača 10 kopejek, milo 25 kopejek,
sveča 10 kopejek, čaj 10 kopejek, kava 25 kopejek
i. t. d. Zato vzamejo Rusi svoj posteljni belež mnogo¬
krat seboj.

Jekaterinoslav leži ob ovinku Dneprovem, ki
teče tu po stisneni strugi ter ob ustju Samare. Blizu
tega mesta je bila nekdaj močna trdnjava Kudak,
katero so razven topov branili tudi Dneprovi slapovi
in nedostopne skale, štrleče navpično iz vode. Tudi
Jekaterinoslav je sezidal 1. 1784. knez Potemkin, kar
.nam pripoveduje njegov spomenik. Mesto šteje sedaj
čez 50.000 prebivalcev ter ima živahno trgovino.
Novo mesto je prav moderno zidano, a od 1896. 1.
je tu v  vsako leto velik semenj, kateri obiskujejo
tudi Cerkesi in Cečenci. Istega leta so postavili tu
železno soho carici Katarini II., katera je 2'8 m visoka
ter 2500 kg težka.

XV.

Jz Jekaisrinoslava y  jarkov.

' gJ^T' ' '  ' . .

h"(Jrugi dan je neprenehoma deževalo in odpeljati
sem se moral proti Harkovu  z vlakom. Poto¬
vanje po železnici je v Rusiji prav ugodno, ker se
večinoma dobi prijetna družba. Radi boljšega komforta
in ker so ruski vlaki urejeni za daljno potovanje,
vožnja na istih ni tako utrudljiva, kakor pri nas. Kolo¬
dvori so, kakor že omenjeno, zelo lični, razven tega
je buffet izboren in krepčila primeroma cena, po tarifu
določena. V vseh kolodvorih je oprava prijazna in
primerna, jedila in pijače izborne. Velikanski samovar
je povsodi in dobi se dober čaj, na večjih postajah
tudi kava k  pivo in vino v steklenicah. Razven na¬
rodnih juh in pečenk se dobe vedno okusni pirožki
(paštete) ali galuški, kavijar, slanina i. t. d. Zadnje
jedi so razpostavljene na mizah s cenami. Istotako
so razpostavljene razne pečenke.

— 159

Poštni vlaki ostajajo na večjih postajah 8-20
minut, kjer se lahko sprehaja po peronu, kdor ni po¬
treben krepčila. Mnogi vstopijo še le potem, ko tretjič
pozvoni in se vlak že začne premikati. Vlak se pre¬
mika namreč začetkoma zelo počasi, razven tega je
peron večinoma na vseh postajah tako visok, kakor
ploščad pred vagonom, torej se kar na ploščad va¬
gona prestopi iz perona. Ako se pa kdo malo zamudi
in ne more dohiteti več svojega vagona, nič ne de,
vstopi v jeden zadnjih vagonov, potem pa pride skozi
druge v svoj vagon, kajti kakor v marsičem je svo¬
boda po ruskih pojmih tudi na železnicah dosti večja,
nego pri nas. Iti na peron je skoraj povsod dovoljeno
in v mnogih krajih se razvije na njem o prihodu vlaka
prava promenada. Na neki postaji blizu Lozovaje je
srečal naš vlak ruski. dvorni vlak, s katerim se je
peljal carjevič na Krim. Ljudij je bilo polno na peronu ;
ker je dvorni vlak stal za našim' vlakom, so skočili
ti v naš vlak, da so si zamegli natančneje ogledati
dvorni vlak.

Postaje so vendar mnogokrat daleč narazen, a
tudi na najmanjši postaji so «žandarmi», ki so obo¬
roženi tu z mečem in revolverjem. Pri kolodvorih so
nasajeni lepi vrti, a na peronu se dobi vedno sveža
voda ter je oddelek požarne brambe. Mučna je vendar
mnogokratna kontrola, ker se tudi sedaj sem ter tja
zgodi, da se vozijo potniki brez listkov. Kurijo veči¬
noma z lesom, a v zadnjih letih tudi z ostanki nafte
in.premogom, kjer ni toliko lesa na razpolago, kakor
na severu. Sprevodniki imajo večinoma narodno uni¬
formo, namreč visoke škornje, kratek kaftan s pasom,

— 160  —

a na glavi ovčjo kapo. Povsod sta dva sprevodnika :
prvi opozori potnike, da pripravijo listke, a drugi jih
pregleduje ter jih pred izstopom pobira. Plača se za
vožnjo manj ko v drugih evropskih državah, osobito
je zelo znižana vožnja v daljne kraje. Na listkih je
tudi zapisano, koliko se mora plačati za 10 funtov
prtljage.

Ob pol dvanajstih je prišel vlak v Lozovajo,
kjer je taka postaja, kakor n. pr. pri nas na Zidanem
mostu. Kolodvor je vsled tega zelo velik, obednica I.
in II. razreda je prekrasna in zelo velika. Njeno pro¬
čelje ima 9 čez 3 m širokih oken na vsaki strani, a
široka je čez 40 m ter podprta z železnimi stebri.
Istotako velika je dvorana III. razreda, samo da je
bolj priprosto opravljena. Dvorana je vso noč odprta
in ljudje ležijo lahko na klopeh, čakaje na vlak. V
čakalnici III. razreda so kakor tudi na drugih postajah
lepe pozlačene velike podobe z lučjd in nabiralnikom.
V nabiralnike mečejo prav radi Rusi denar za razne
cerkve, samostane ali dobrodelne zavode ter se kla¬
njajo in prekrižujejo pred svetimi podobami, predno se
odpeljejo, ali kadar se vrnejo s svojega potovanja.

Blizu Lozovaje je meja južne Rusije, katero
nazivanje je le zgodovinskega pomena, kajti vsa ev¬
ropska Rusija je razdeljena v 68 gubernij. Severno
od južne Rusije je mala Rusija.

Iz Jekaterinoslava sem se vozil vso noč v
Harkov ter spal v vlaku. Jako neprijetno se je voziti
pri nas vso noč, kajti v naših mnogokrat prenapol¬
njenih vlakih se v večnem vpitju sprevodnikov in
odpiranju vrat more le redkokedaj spati. Pač so tudi

— 161

pri nas spalni vagoni, a isti so združeni samo s I.
razredom. V Rusiji so razdalja raznih krajev zelo
velike, zaradi tega se vozi tu mnogo potnikov vso
noč. Zato so tudi vagoni ruskih železnic večinoma
pripravljeni za tako daljno vožnjo. V prvi vrsti pre¬
skrbijo več vagonov, da vlaki večinoma niso pre¬
napolnjeni. Razven tega se pri novejših vagonih jedna
deska naslonjala klopi lahko vzdigne ter z umetno
pripravo pritrdi, da tako štirje potniki prav lahko
spijo, kjer je prostora za 10 ljudij. Pod glavo pa si
denejo Rusi blazinico, katero vzamejo na dalnja poto¬
vanja vedno seboj. Zvečer od 10. do 11. prideta
sprevodnika ter zabeležita vse one, ki morajo izstopiti
po noči, a od tega časa vse počiva ter je tudi v III.
razredu najlepši mir. Zjutraj se vsak v umivalnici
umije ter si kupi lahko, kdor ima čaj seboj, na po¬
stajah krop, da si pripravi Sam svoj zajutrek.

Zjutraj ob pol sedmih je prišel vlak v Harkov.
Harkov leži ob isti severni širini, kakor mesto Praga.
Podnebje proti jugu od te severne širine je po leti
jako toplo. Zime so kratke ter imajo malo snega;
pomlad prične kmalu ter je navadno prijetna, poletje
je dolgo ter zelo vroče, povprečno 18-20° C., ter pri¬
naša malo dežja, jesen prične pozno. Severno od
Harkova do 57° severne širine je zima daljša in hujša,
nego v drugih evropskih deželah iste lege, a poletje je
suho in vroče. Ker pa je vreme stanovitno po leti,
kakor po zimi, pridela se obilo žita.

Kakor se more Kijev zaradi preteklosti in zgo¬
dovinskih spomenikov primerjati z Moskvo, tako se
sme tudi Harkov s Petrogradom zaradi svojih kras¬
il

162  —

nih stavb ter širokih, ravnih in snažnih ulic. Že leta
1700 je bil tu sedež ukrajinske gubernije, a sedaj
šteje mesto čez 200.000 prebivalcev. V predmestjih
so sicer še vedno nekatere hiše iz ilovice, zato so
pa tem lepša poslopja v mestu, osobito okoli zelo
prostranega glavnega trga. Razven tega ima Harkov
zelo slikovito lego ob reki Doneč ter krasno stolico
z mnogimi gozdi, kateri se proti jugu večinoma po¬
grešajo. V nobenem drugem mestu na deželi ni toliko
živahne zabave in učilišč kot tu. Vseučilišče je na
prav dobrem glasu, razven tega je še mnogo državnih,
mestnih ter zasebnih šol. Ima tudi živahne semnje.

XVI.

Jvtalorusi.

8 krog Harkova žive večinoma Malorusi. Znana je
redka, navdušena ljubezen Malorusov, izobraženih,
kakor tudi neizobraženih, do svoje ljube Ukrajine, kjer
biva'ta poetiški, dovtipni in gostoljubni narod. Zato
se Malorus le nerad in le za malo časa loči od svo¬
jega domovja. Klubu flegmatiškega življa „ Malorusov
ostalo je še v njih mnogo neodvisnosti Zaporožcev v
siči. Zato si vsak Malorus prizadeva priboriti samo¬
stojnost, zato ne dobimo tu podjarmljene individual¬
nosti pojedinega pod skupnim pojmom, ki znači
Velikorusa. On ne potrebuje v vseh rečeh vodnika,
ampak si ustanovi svoj dom prav rad, ko še živi
njegov oče. Flegmatiški Malorus gre počasi na svoje
delo, katero nikdar popred ne začne, ako ga ni dobro
premislil. Zato je tih delavec, ki združuje vse svoje
misli v delu.

Velikorus se rad norčuje iz Malorusa in zna
pripovedovati o njegovi najivnosti mnogo šaljivih pri¬
ti*

164  - '

povedek. Nasprotno tudi dovtipni Malorus nima viso¬
kega mnenja o Velikorusih in njegovi dovtipi zadevajo
radi Velikorusa ali Moskala, kakor ga imenujejo. V
Malorusih je najbolj razširjen čut poštenosti, katerega
pogrešamo pri Velikorusih. Tatvina je pri njih nekaj
nezaslišanega, zato so nekdaj tu pokopavali tatove
žive z ukradenim blagom. Ni še dolgo, da so bile
hiše ob času, ko so ljudje delali na polju, na stežaj
odprte.

Malorusi so srednje ali visoke rasti, počasni in
nerodni v kretanju, imajo temno lice, temne oči in
temne lase. Malorusi so po njihovi zunanjosti brhki
ljudje, vendar imajo moški večinoma resne poteze.
Zenske so manjše nego moški ter bolj debele in dobro
vzrasle. Somernost in gibčnost telesa so po deželnih
nazorih glavni pogoji ženske lepote; temne oči in
temne obrvi pri tem ne smejo manjkati.

Malorusi nimajo kopališč kot Velikorusi in le
mladina se koplje v rekah; vsejedno je čut snažnosti
pri Malorusih bolj izobražen, nego pri njihovih severnih
bratih. Perilo se vsak teden menja.

Malorus govori navadno počasi in ni posebno
zgovoren. Zenske vendar ne delijo te lastnosti, kajti
one so zgovorne in govore hitro, a vendar prešinja
njihov govor melanholičen glas, kakor se sploh raz¬
prostira neka otožnost nad vsem ljudstvom . . .

Malorus ne dela rad, čeravno je sposoben za
najtežje delo. Zenske so pa pridne in na težko delo
navajene.

Značilna je občutljivost Malorusa, radi katere
se Velikorusi iz njih radi norčujejo. Prav lahko jim

105  —

tečejo — osobito pri ženskem spolu — solze. Ža¬
lostna povest, žalostna pesem obudi pri njih že globoke
vzdihe in solze pomilovanja. Globoka občutljivost in
živa domišljija so ustvarile svetovnoznane narodne
pesmi maloruske, ki se odlikujejo po vsebini in melodiji.

Malorus je zelo bogaboječ, toda on se ne za¬
nima za razpore v cerkvi, zato se razkol pri njih ni
razširil. On stori le nerad nov sklep, zato se pa tudi
le težko odvrne od sklenjene namere. Zaradi svoje
trdovratnosti so si obdržali pod ptujimi vladarji svojo
vero, narodnost in jezik. Ta lastnost prouzročuje v
javnem življenju razpor, neslogo in pomanjkanje večje
sodeležnosti. Tudi strast do tožarenja se Malorusom
po pravici očita.

Malorus je največ kmet in pastir. Do obrta nima
veselja, še manj pa do trgovine, kajti on nima smisla
do kupčijskih podjetij. Njemu manjkajo za to potrebne
lastnosti: urnost, gibčnost, hitro razumljenje in poraba
okolščin, pred vsem pa dar govora. Ako prinese
Malorus svoje pridelke na trg, ne privablja kupcev in,
ako je vprašan, le nerad odgovarja. Žene so v tem
spretnejše in urnejše, kajti maloruske prodajalke so
urne, prebrisane in podjetne.

Ker se Malorusi svoje rodne zemlje tako zvesto
držijo, zato sledi iz tega priprostost navad, omejitev
potrebščin in zmernost, katera se dobi v Malorusih.
Manjka mu vsaka podjetnost in on opravlja svoje
polje še večinoma tako, kakor so to. delali njegovi
dedje. Izmed rokodelstev peča se le z onimi, ki so
pri poljedelstvu neobhodno potrebna.

— 166  —

Zelo izobražen čut do neodvisnosti provzroča
v rodbini stremljenje posameznih udov do ekonomiške
samostojnosti. Zato si sezida sin svojo lastno hišo
ter stopi mnogokrat raje v trgovske zveze s ptujci,
nego s sorodniki. Zato je prijateljstvo in poznanstvo
pri Malorusih zelo razširjeno.

Domače življenje je splošno nravno. Redko ali
nikoli se ne sili hči k možitvi z neljubljenim možem,
redko ali nikoli so možje v zakonu nezvesti, ali se
dobijo deklice, katere so izgubile popred devištvo.

Visoki pojem o važnosti osebe je določil malo-
ruski ženi boljši in čislanejši stan nego velikoruski.
Ona je soprogu jednakopravna družica in prijateljica
in upravlja hišo po svojem razsodku, med tem ko
velikoruska žena ni veliko več kot sluga svojemu
možu. Njeno stališče ji pač nalaga obilo trpljenja in
dolžnosti — ona dela še enkrat toliko kot mož — a
ona se ne pritožuje, zato je pa tudi ne sme nikdo
žaliti, najmanj pa njena tašča.

Malorus je splošno ponosen in sebičen. Razža¬
litve ne prenaša lehko ter je osvetoželjen, ako ga je
kdo zelo razžalil. Najhujše za njega je žalitev kake
ljubljene osebe, pred vsem njegove žene. To lepo
svojstvo viteštva prešinja vse jednako.

V občevanju so Malorusi zelo uljudni in «vi» je
med njimi že davno udomačen. Oženjenega moža kli¬
čejo «striček», moženo ženo «tetka», stare ljudi pa
«ded».» in «dedinja*.

Malorus je postrežljiv, rad govori ter je zelo
dovtipen. Milosrčnost kakor sploh sočutje za nesrečo

— 167  —

je pri Malorusih kakor tudi pri Velikorusih zelo raz¬
vita. «Vdovam in sirotam pomagati«, pravi Malorus,
«je dolžnost dobrega človeka*.

Malorusi ljubijo široko obleko. Moški nosijo srajce
iz grobega platna s prerezo sredi prs in malim bom¬
baževim ovratnikom. Srajco spravljajo v široke hlače,
a hlače v visoke škornje. Na glavi nosijo kožuhovo
kapo, po letu tudi furažko. Vrhnja obleka obstoji po
letu iz lahkega kaftana, a barvani pas z lahka obdaja
život. Po zimi nosijo suknen polukaftan in kratek ovčji
kožuh, čez kateri oblečejo širok suknen plašč. Zen¬
ske nosijo bele platnene srajce, v katere všivajo po¬
dobe z rudečim in modrim bombažem. Mesto sarafa-
nov nosijo jopo in predpasnik, a prepasani so s širokim
volnenim pasom. Po vrhu oblačijo po zimi kratke male
suknje. Res lepa je ta noša, zato jo v zadnjih deset¬
letjih rade nosijo tudi Rusinje boljših stanov, ako pre¬
bivajo po letu na deželi. Obleka je namreč v raznih
pisanih, vendar primerno sestavljenih barvah sešita in
okrašena z bogato ozaljšavo. Glavo krasijo cvetlice
in trakovi, vrat koralje, a ušesa uhani.

Maloruska selišča so največ na holmih in bregih
ali ob pobočju sotesk. Hiše so raztresene brez reda,
kajti Malorus si sezida hišo tam, kjer mu je najbolj
všeč. Največ so obdane z gozdom, a hiše, ki so
pokrite z deskami ali s slamo, stoje prosto. Okrog
hiš so vrtovi s cvetlicami, zelenjavo in bučelnjakom.
Bezeg raste ob vrtovih, a v njih solnčnice in mak.
Hiše so snežnobele, a njih največji kras so umetne
iz lesa izrezane ozaljšave nad okni. V nasprotju z Ve-
likorusom ljubi Malorus snažnost ter pridno beli svoje

— 168  —

lesene z ilovico ometane hiše. Tudi v sobi, kjer ne
manjkajo nikdar v kotih božje podobe, je zelo snažno
V Malorusiji ni črnih zakajenih sob, kot v Velikorusih.
Tu so le «bjelaje izbe» ne pa tudi «črnaje izbe»,
v katerih zadnjih se kadi, ako zakurijo, skozi okno
ali vrata. Vsaka hiša ima dimnik. Stene so lepo po¬
beljene in tla, ki so navadno iz ilovice, dobro osna-
žena. Vse v hiši: čedno odrgnjene mize, mnogokrat
pokrite z belimi prti, bela pregrinjala, vezana z bogato
ornamentiko, omara z ličnimi steklenicami, kozarci i. t. d.
kaže na red in snažnost Malorusov. Velika peč s pro¬
stranim zapečkom in klopmi je posebno po zimi pri¬
ljubljena.

Malorusi se najbolj pečajo s poljedelstvom. Zemljo
orjejo s težkim oralom, v kateri je vpreženo po
dva ali tri pare težkih volov. Sejejo najbolj pšenico,
ki daje po dvajseteren sad, zato se imenujejo ti kraji
«žitnica Rusije». Razven tega pridelujejo mnogo ru-
deče pese za sladkor, ter se tudi zanimajo za bčelo-
rejo in sadjerejo».

Ker rodovitno polje obilno prinaša sad, pohaj¬
kuje Malorus rad ter poje svoje melanholiške «dumy»
(pesni) iz nekdanjih časov prostega kozaštva in bojev
z neverniki in Poljaki. Najljubša jed Malorusov so
«galuški» (zelo zabeljeno, kuhano testo) in po letu
sočnati arbusi (ki rastejo kot buče, a prekašajo ita¬
lijanske melone), ki v Ukrajini dobro rode.

Kakor velikoruski, ljubi tudi maloruski kmet petje,
godbo in ples, vendar ima zadnji zato največ nadar¬
jenosti. Rus poje med delom, da si ga olajša, ter
v prostih urah. Pesni so večinoma melanholične. Svoje

— 169  —

petje spremlja z balalajko t. j. s citrami, ki imajo po
dve ali tri strune ter so podobne hrvaški tamburici.
Ze’o priljubljena je tudi harmonika in ob nedeljah se
vidijo cela krdela fantov, katerim se pridružijo veči¬
noma tudi dekleta, ki korakajo po vasi, sredi njih
pa je fant, ki jih spremlja s harmoniko. Melanholične
pesmi imajo največ zgodovinski zadržaj. Opevajo nam¬
reč največ boje Kozakov s Turki, Tatari ali Poljaki.
■Mimo teh epičnih pesnij imajo Malorusi tudi mične
ljubovne pesni, ki slikajo čisto ljubezen z živimi bar¬
vami. Slepe starčke vodijo dečki od semnja do semnja,
od vasi do vasi, ki spremljajo te pesmi z narodnimi
instrumenti kobzo ali banduro, ki je neka vrsta man¬
doline. To so kobzari, banduristi ali lirnjiki. Za časa
Zaporožcev so spremljevali banduristi Kozake v vojno,
da so jih navduševali s pesmimi k junaškemu bojevanju.

Ni se rado videlo, da se je maloruski jezik,
kateri govori 10 milj., razvil v pismeni jezik. Pač
zaostajajo umetne maloruske pesni za narodnimi, vendar
so postale že znamenite. Oče maloruske poezije je
Ivan Petrovič Kotlarevski, rojen 1. 1769. v Poltavi.
Maloruske pripovedke pa je zbral Osnovjanjenko
(1778—1843). Najboljši pesnik Malorusov je vendar
Toras Grigorjevič Ševčenko. Sedež duševnega živ¬
ljenja Malorusov je Kijev.

Razven plesa Velikorusov «korovoda», ki je po¬
doben jugoslovanskemu kolu, plešejo Malorusi radi
«kazačok*. V kolo se vstopi po jeden fant in jedna
deklica, v krog jeden fant, ki spremlja ples z raz¬
ličnim mimičnim gibanjem. Pri tem plesu pojejo nalašč
za ples pripravne pesni, a fant v sredini in vsi drugi

— 170

v krogu, sedajo v taktu na tla ter poskakujejo zopet
kvišku. Ker se poje mnogokrat hitro, je ta ples zelo
originalen. Vmes pa se sliši veselo vriskanje in žviž¬
ganje. Taki plesi se prirejajo skoraj vsako nedeljo,
ako le vreme dopušča. Dekleta in fantje pridejo k njim
v prazničnih oblekah.

Tudi domišlija Malorusov je mnogovrstneja nego
ona Velikorusov, zato znajo pripovedovati Malorusi
polno pripovedek. V grmovju ob rekah bivajo z bič-
jem ovenčane rusalke (vodne vile), ki prežijo na de¬
kleta, ko pridejo po vodo. Ako pride katera preblizu
rusalke, žgečka jo ta do smrti in jo potegne v glo¬
bino. V ruskih hišah prebivajo dobri in slabi duhovi,
ki posnemajo ,človeško podobo. Dobri duh skrbi za
blagostanje hiše in posebno za hčer, da ji pripelje
bogatega in lepega ženina. Hudobni duh moti ljudi
po noči z ropotanjem ter se mnogokrat vleže na nje
«da jih mora tlači». Se slabejši je vampir (upir), ki
skuša storiti človeku vse najslabše. On je hudičev in
čarovničen sin, ki po smrti nima miru ter prihaja po
noči iz groba, da spečim kri izpije. Tudi na čarov¬
nice'zelo verjamejo. Pri Kijevu je neka gora, kjer se
zbirajo v kresni noči. Vse te vidi oni, ki koplje zaklad.
Opolunoči od 23. do 24. junija odpre se rdeča cvet¬
lica, ki ima to moč, da potegne vse zaklade iz zemlje.
Toda kopač se mora bojevati še z duhovi, in ako le
malo prestopi predpis, mora umreti. Razven teh pri¬
povedek znajo Malorusi pripovedovati polno drugih,
v katerih igrajo duhovi prvo ulogo.

XVII.

pijančevanje in nevoljnišivo.

/gft enčna stran Rusov je strast pijančevanja, katera se
- V v nižjih slojih, kakor poje pesnik, vlači kot večna
bolezen od roda do roda. Ruski kmet ljubi pač veči¬
noma vodko, vendar v tem oziru preveč kričijo na¬
sprotniki ruskega naroda. Ogledajo naj si natančneje,
koliko žganja spijejo Angleži, Nemci in drugi narodi,
in sprevidijo kmalu, da se v marsikaterih krajih spije
razmeroma več žganja, nego v Rusiji, kjer je vodka,
ako se zmerno pije, vsled klimatičnih razmer  ne
samo neškodljiva, ampak celo potrebna.  Ze Lind-
heim je 1. 1873. pisal, da je število gostilen in žga-
njaren v Rusiji v razmerju s številom ljudij manjše,
nego drugod v Evropi.

Rusi ne pijejo mnogokrat, a takrat preveč. Po
oslobojenju so se pač udali mnogi kmetje strastno'
žgani pijači, toda večinoma so se kmalu streznili.
Tudi pred oslobojenjem so bili vdani kmetje žganje-

— 172  —

pitju kajti vtopili so ž njim svojo žalost, ako jih je
zatiral graščak ali njegovi uradniki. To je sicer graš
čakom škodovalo, pač pajcoristilo državi zaradi viso¬
kega davka na žganje. Časi od 1. 1859., ko se je
primerilo, da so redarji prisilili ruske kmete s pali¬
cami piti vodko — ker so bile cele vasi sklenile, da
ne bo jiikdo več pil vodke — so prešli.

Že več kot 20 let se v Rusiji uspešno deluje
zoper žganjepitje. Nekatere občine so celo prepove¬
dale prodajati žganje in druge opojne pijače ter nalo-
iile kazen do 50 rubljev istemu, ki ne bi spoštoval
te naredbe. Ta kazen zadene tudi onega, kateremu je
ta prepovedana kupčija znana, a je ne naznani takoj.
Druge občine so odpravile beznice, kjer se je popi¬
valo, a mesto njih so vpeljale čajeve družbe, v kate¬
rih se pogovarjajo kmetje o prostih urah osobito po
zimi — pri čaju. V drugih gubernijah pa so skrčili
število gostilen v vsaki občini na jedno. V mnogih
krajih pa je celo prepovedano v gostilni piti žganje.
Samo kupiti se ga sme ter ga nesti domov. To je
tem važneje, ker je tudi v Rusih navada, kakor tu
pri nas na deželi, napivanja. Komaj pride kdo v go¬
stilno, napivajo mu od vseh stranij. Seveda jim mora
jednako vrniti, in radi tega sledi temu največkrat
popivanje.

V zmernosti se odlikujejo posebno mnoge sekte,
kakor n. pr. 11 milijonov broječi razkolniki, ki ne
pripoznajo državne cerkvene oblasti, kakor tudi Tatari
— mohamedanci ter melonitje i. t. d.

Tudi ruski pisatelji se mnogo trudijo, da bi za¬
trli preveliko strast do žganjepitja. Tako je slavni

- 173  —

pesnik grof Tolstoj spisal 1. 1894. opero, v kateri
slika pogubni vpliv žganja. Opera se je mnogokrat
predstavljala po Ruskem in upati je, da bo na ruske
kmete, katerim je namenjena, dobro vplivala.

Najbolj jih pri tem ovira navada, da Rus gosti
goste o praznikih do pijanosti. Zato bodo vse priza-
deve deloma brezuspešne, dokler si ne bo mogel pri-
prost Rus misliti krsta, imendana, poroke in pogreba
brez pijančevanja.

Dan za dnevom tičati zvečer v gostilni, kakor je-
navada v Nemcih, Angležih in Francozih, ni po okusu
Rusa. On obišče kabak navadno le ob nedeljah in
praznikih, a takrat pije preveč. To je že stara navada
izza vlade Ivana Vasiljeviča III., ko so bile gostilne
samo ob nedeljah in praznikih odprte.

Velika sreča je vendar, da Rus ne zataji, ako je
še tako pijan, svoje dobrodušnosti. Ako sili žganje
priprostemu možu v glavo, postane mnogokrat celo
otožen. On je sedaj razposajeno vesel in se joka
v slednjem trenutku, on objame vsakega, kateri se mu
bliža, in ga poljubi. Iz kabaka vrnivši se pa drži po
pet, šest mož okrog vrata, ki prepevaje in vriskaje ta¬
vajo domov. Nemški pesnik in 'poznalec Rusov Fri¬
derik Bodenstedt opisuje učinek pri Rusih tako le:
«Tudi Italijani na deželi narede na potnika prav dober
vtisek, a vendar je ta vtisek drugačen, nego oni rus¬
kega kmeta. Italijan je trezen in zmeren v svojem
življenju, on pomeša vino z vodo, a vendar ga za¬
pelje njegova vročekrvna narav k nevarnim dejanjem,
katerih se Rus isto tako izogiblje, kakor mu ne pride
nikdar na misel, da bi močno pijačo pomešal z vodo.

— 174  —

Najmočnejše žganje , mu ni dovolj močno. A učinek,
ki pri njem naredi močna pijača, je posebne vrste,
kajti ona mu vkroti vse drugi divje strasti. Kolikor
bolj pije Rus, tolikor prijaznejši je, da, stopijo mu
celo od ginjenosti solze v oči. V takih trenutkih ni
nikdo varen, da bi ga ne objel. On objema vsakega,
kdor je v njegovi bližini, ali kdor se mu približa, ko
se vrača domu. Jaz nisem nikdar videl resnega tepeža
med pijanimi Rusi, ne na deželi, ne v mestih. Polju-
bujejo se raje, ko mlada dekleta, nazivljejo drug dru-
zega s prijaznimi besedami in tavajo z veselim obra¬
zom okrog, dokler ne obležijo na cesti, kjer jih puste
mimogredoči, kajti nevarno je buditi jih.

V severni Nemčiji je med ljudstvom o prazni¬
kih, ko se močno pije, ravno toliko udarcev in tepe¬
žev, kolikor v Rusiji poljubov, in kdo bi si mogel misliti
bavarski praznik blagoslovenja cerkvenega, kjer se
pije skoraj Samo pivo, brez krvavih glav. Zato pa
tudi v Rusiji pri narodnih praznikih ne vlada isto čisto
glasno veselje, ko na Bavarskem, osobito v planin¬
skih kraj ih ».

Isto tako opisuje dr. Celestin rusko pijančevanje
ter dostavlja različni učinek pijanosti, ki se opazuje
tudi v Rusiji pri raznih narodih. Med tem ko se pijani
ruski delavci objemajo in poljubujejo, pretepajo se
mnogokrat pijani nemški delavci v ravno isti gostilni
in pri isti pijači.

Razven tega je v ruskem narodu priljubljena pi¬
jača «kvas» ter se tudi pivo v prostem narodu vedno
bolj — osobito v mestih — razširjuje. Po angleškem
vzoru urejena Kalikova pivarna v Petrogradu ni samo

— 175  —

največja v Rusiji, ampak tudi največja vsega sveta.
Da se ni pivo popred bolj razširjavalo med prostim
narodom, vzrok je bil ta, da je bilo predrago. Vse
jedno se je popilo piva že 1. 1877, v Petrogradu
4,141.000 veder, med tem ko se je 1. 1871. po vsej
Rusiji popilo samo okoli 3 milj. veder. L. 1877. je
prišlo poprečno na jedno osebo v Rusiji na leto 0'73
veder žganja, a 1. 1863.-1867. 1. 0'87 veder.

V zadnjih letih se je pivo zelo razširilo že za¬
radi tega, ker je v večjih mestih zelo ceno. Tako
stane v Petrogradu čaša piva 3 kopejke, a buteljka
samo 8 kopejek.

V Rusiji je tudi čaj zelo razširjena pijača. Rus
vedno pije čaj in to fini čaj brez ruma. Pije ga doma,
pije ga v gostilni, kakor mi pijemo vino ali pivo,
pije ga na potovanju. Kedar potuje, vzame čaj seboj.
Na vsakem kolodvoru dobi potnik «kupjatok» (krop),
s katerim si vsak lahko v vagonu ali vozu čaj na¬
pravi in nalije. V mestih prodajajo čaj celo na uli¬
cah. Skoraj ob vsakem oglu vidiš «sbibenščika», ki
hodi s samovarom iz rudeče medi v roči in prodaja
prav po ceni topel čaj.

Čaj se pije v boljših hišah s sladkorjem s ci¬
trono, ali brez nje, tudi s smetano, a nikdar z rumom.
Prigrizuje se dvopecivo, fin kruh, redko navaden kruh
ali kaj drugega. Kmetje pijejo čaj brez sladkorja ter
le iz varčnosti prigrizujejo k čaju sladkor. Mnogi
pijejo tudi «zbitenj», to je pijačo od vroče vode z me¬
dom in španskim poprom mesto čaja. Piti pri čaju
ali pri kavi mrzlo vodo v Rusiji ni običajno.

— 176  —

Vino se prideluje le v južnih krajih. Jedno naj¬
boljših vrst je krimsko vino, ki se dobiva po hotelih
v buteljkah. V južni Rusiji je v nekaterih krajih zelo
ceno, v severnih je vendar drago, ker se dobiva veči¬
noma samo v buteljkah.

V Rusiji je veljalo do 9. feb. 1861. 1. robstvo.
To robstvo vendar ni bilo tako hudo, kakor ga neka¬
teri opisujejo. Strogi opazovalec in iskreni presoje¬
valec ruskih razmer, ki je sam mnogo let bival v Ru¬
siji, naš veleučeni prerano umrli dr. F. J. Celestin,
piše v svoji knjigi «Russland seit der Aufhebung der
Leibeigenschaft: «Odnošaji med posestniki, graščaki
in nevoljniki so bili res bolj patrijarhalični in kot taki
sta si jih mislili tudi obe stranki. Priprost, še nekako
v otročjih letih živeč kmet je mislil, da je dober go¬
spod dar božji, slab — kazen pregrešnemu kmetu.
Gospod je menil nasprotno, da za svoje «očetovske«
dolžnosti lahko uporablja vse svoje pravice. Nikoli pa
ni bil prepad med tema dvema stanovoma tako velik,
kakor se je odprl v večini evropskih držav v srednjem
Veku in je v nekaterih še danes bolj ali manj odprt».

Marsikateri, ki so hvalili nevoljništvo, trdili so,
da je skrbel graščak kot oče za svoje otroke ter
jih ni pustil stradati v slabih letinah. Res je, da sedaj
stoje občinske shrambe, v katerih bi moralo biti žito,
velikokrat prazne, a prejšnji red za kmete ni bil ko¬
risten, ampak celo škodljiv, kajti ravno isti je bil
vzrok, da so postali kmetje v svoji otročji brezskrb¬
nosti slabi delavci, ker so se vedno zanašali na graš¬
čakovo dobrotljivost. In ravne te brezskrbnosti se ruski
kmet še sedaj ni otresel popolnoma, osobito ker je

— 177  —

bil navajen poslušati vnanji nagon. Ker nimajo sedaj
nobenega, ki bi jim zapovedoval, bi morali imeti vsaj
moža, kateremu bi lahko zaupali, in ravno teh v Ru¬
siji zelo pomanjkuje.

Ker je bilo število slabih gospodov veliko, ker
so kmete odirali tudi grajščakovi oskrbniki ali staroste,
so se prizadevali mnogi odpraviti nevoljništvo. V po¬
hvalo ruskemu dvorjanstvu moramo povedati, da je
ono samo mnogo pripomoglo k osvobojenju kmetov.

Vsled osvobojenja kmetov so pridobili maloruski
kmetje izmed vseh največ. Pri odkupitvi so se držali
namreč šablone, izdelane od nepraktičnih uradnikov,
ki je veljala za vso Rusijo. Dočim so v mnogih gu¬
bernijah morali kmetje sprejeti posestva po jako pre¬
tirani ceni — mnogokrat po 50% več, kakor so bila
vredna — so dobili Malorusi, ker je zemlja tu zelo
rodovitna, zemljišča zdatno pod ceno. Zato so bili
vsled osvobojenja kmetov prikrajšani tu grajščaki, a
ne kmetje, kot v drugih gubernijah. Marsikateri graj-
ščak ni rad izročil kmetom postavno število desjatin
zemljišča za postavno določeno ceno ter je raje po¬
nujal četrtino zastonj. Zato se je blagostanje kmetov
po njihovem osvobojenju tu tako zelo povzdignilo, a
blagostanje grajščakov je propadalo.

12

XVIII.

č?

Jz ^arJ^ova v jMoskvo. Velikorusi.

I S- z' Harkova sem se peljal deloma z vlakom deloma
■ < W s kolesom proti severu proti drugi stolici Rusije,
v Moskvo. V Bjelgorodu s 16.000 prebivalci, živahno
trgovino in dobro obiskovanimi semnji nisem izstopil,
pač pa v Kursku, gubernskem mestu z 31.000 pre¬
bivalcev. Kursk ima živahno kupčijo in vsako leto
velik semenj, h kateremu dohaja 70-80.000 kupcev.
V tem okraju je tudi samostan Korenaja-Pustinja z zna¬
menito in čudodelno podobo Matere božje, h kateri
potuje vsako leto veliko ljudij. Okolica Kurska ima
mnogo lepega sadja.

Čez dve uri meje pripeljal vlak v mesto Orel,
ki leži ob ustju Orlika v Oko. V tem mestu, ki ima
čez 54.000 prebivalcev, je glavna zaloga žita osrednje

— 179

Rusije. Zaradi tega tu živahna kupčija z žitom. Tudi
je tu mnogo tovaren. Ima 24 cerkev in 2 samostana.

Iz tega mesta se podam drugi dan v Tulo
z blizo 66.000 prebivalci; zaradi mnogih kupol je
jedno najlepših mest Rusije. Razven mnogih učnih
zavodov je tu 116 tovaren. Osobito je sloveča od
Petra Velikega 1. 1712. ustanovljena in od Aleksan¬
dra I. razširjena puškama, v kateri izdela čez 7000
delavcev na leto le pušek nad 70.000.

Čez 90 km za Tulo vodi cesta po mostu čez
Oko, ki teče tu proti vzhodu. Onstran Oke je Ser-
puhov, ki je znamenit zaradi velikega izdelovanja
platna in usnja ter ima živahno kupčijo. CRtal sem
še nekoliko časa v Podolsku, a 3 ure pozneje sem
se pripeljal v Moskvo.

Okrog Moskve žive Velikorusi, ki so najštevil¬
nejši narod v Rusiji. Velikorusi so srednje rasti in čo¬
kati ter imajo pravilno, dobrodušno lice, temne in
modre oči ter goste lase. Med kmeti se dobijo isti-
nito plemenito izobražene glave in dekleta s premično
lepoto. Velikorus se nosi pokonci, ima naravno mi¬
lino in lahkoto gibanja, trdno in hitro hojo, toda naj¬
bolj gibčni del njegovega telesa je — jezik. Z vsa¬
kim plemičem, da, s svojim vladarjem govori brez za¬
drege in pleza čez prepade brez omotice.

Ako postane Velikorus premožen in dobro živi 1 ),
mnogokrat zelo odebeli. Tako se dobi takih v precej¬
šnjem številu med višjimi častniki, veleposestniki, kupci
in ženami bolj premožnih meščanov.

*) Po Majerju v. tValdeck: Russland.

12 *

— 180  —

Ako se pripisuje Nizozemcem flegmatičen tem¬
perament, Angležem in Nemcem koleričen, Spanijol-
cem melanholičen, ima Velikorus s Francozom gotovo
sangviničen; zato se imenuje po pravici Velikorus
»severni Francoz». Najsrečnejšemu vseh temperamen¬
tov' je dolžan Velikorus svojo vedno veselost, gib¬
čnost, priljudnost, zgovornost, ukus za lahko zabavo
in nedolžne igre, svojo nevstrašenost ali bolje lahko¬
miselnost. Kljubu svojim melanholičnim narodnim pes¬
nim ima nepremagljiv nagon k veselosti in do ne¬
verjetnosti segajoče neskrbnosti za prihodnjost. Veselo
živeti se mu zdi glavna naloga življenja. Veliko de¬
lati ni po njegovem ukusu, in ako dela, se izogiblje
vsakemu večjemu naporu.

Z neprimerno hladnokrvnostjo vsprejme Veliko¬
rus srečo ali nesrečo, saj on živi le trenutku in za
trenutek. Za poznejše dni hraniti in delati, zaloge si
zbirati za slabejše čase leta ali življenja, to ni v zna¬
čaju, v temperamentu Velikorusa. Vesela kri, ki drvi
po njegovih žilah, čut njegove moči in občutek, da se
z lahkoto oprosti vsakega kritičnega stališča, povzro-
čuje, da Velikorus nikjer ne vidi nevarnosti in malo¬
kdaj misli na prihodnjost. Njegova nepremišljenost
v malih zadevah ga spravi mnogokrat v nepotrebne
nevarnosti, iz katerih ga seveda reši le njegova’hlad¬
nokrvnost.

Iz njegovega nagona do veselosti izvira njegovo
nagnenje do dovtipov in šal v zabavi, kar podpira
redka izurjenost v jeziku in prirojena zgovornost. Pri
vsaki veseli zabavi se vrstijo petje, pesni, spretne
in dovtipne povesti.

— 181  —

Velikorus ima izborne lastnosti, on je ljudomil,
prikupen, postrežljiv, v visoki stopinji dobrosrčen in
dobrotljiv. Z ubogimi in osobito z jetniki, katerih nik¬
dar ne imenuje hudodelce ali pregrešnike, ampak
«neščastnike» (nesrečnike), deli svojo zadnjo kopejko,
svoj zadnji kos kruha. Njegova ljubezen do otrok je
pripoznana tudi v drugih državah.

Z imenovanimi izbornimi lastnostmi Velikorusa
je v tesni zvezi njegova gostoljubnost, katera se je
udomačila tudi pri drugih narodih v Rusiji. Gostoljub¬
nost je v Rusiji tako obična, da niti skopuh ne sme
kaliti nje zakonov. Skoraj vsaka rodbina v mestih
ima določen dan v tednu, v katerem sprejema goste
na čaj. Vsak znanec je brez povabila prijazno spre¬
jet. Kako ljubeznivi so Rusi, nam opisuje dr. Celestin
po Custinu: «Rusi imajo v svoji ljubeznivosti nekaj
zapeljivega, ki nas premaga kljubu vsej previdnosti,
začetkoma ne da bi opazili, pozneje pa ne da bi se
mogli upirati. Prikupljivost je tu najvišja zahteva do¬
brega ukusa, sicer najrafinovanejša eleganca, vendar
-tako naravna, kot instinkt*.

Vsakega Rusa diči tudi njegova hrabrost. Ona
je z njegovo dobrovoljnostjo, brezskrbnostjo in lahko-
mišljenostjo v tesni zvezi. Rus ne vidi — on ne pozna
nobene nevarnosti, on stoji v boju kot skala, napada
sovražnike kot parovoz, sledi svojemu poveljniku,
kamor ga ta vodi, in prenaša nadloge in trpljenje kot
morda noben drug narod na svetu.

Zraven teh blestečih solčnih stranij velikoruskega
značaja so pa tudi temne sence. Nagon k veselosti,
k lahkemu življenju povzročuje pohlep po nasladnosti,

182  —

kateremu hoče na vsak način vstreči. Zadnji ga za¬
pelje k lakomosti in k preziranju ptujega imetja. Tako
je Velikorus prav zelo lakomen, in tatvina je narodna
napaka, dasi ista pri povzdigi izobražbe med pro¬
stim narodom zelo pojema. Kakor sta pa lakom¬
nost in tatvina le otroka pohlepa po nasladnosti, tako
se združuje z njima zapravljivost. Poželjivost brez
mere pa povzročuje strast do pijančevanja. Ta je bila
razširjena popred zaradi tega tako, ker priprostemu
možu ni bila nobena druga pijača na razpolago kot
žganje. Država je tudi velik del svojih dohodkov do¬
bivala od prodaje žganja in razni zakupniki so zape¬
ljevali ljudstvo na vse možne načine k pijančevanju,
da so mogli sami obogateti. Odkar pa varijo v vseh
večjih mestih ruske države dobro in zdravo pivo in
razumna vlada prav pridno deluje zoper žganje, po¬
jema prav zdatno ta razvada na Ruskem. Več o tem
vendar pozneje.

Velikorus je izvanredno nadarjen, on razume vse
z lahkoto ter premaga, ako se poprime vede, z lahka
najtežje probleme. Njegov dar do jezika je izvanreden.
Mali kupci na trgu v Vasiljevem ostrovu, v onem
delu Petrograda, kamer najbolj zahajajo mornarji ptu-
jih ladij, govorijo mnogo jezikov, akoravno se jih niso
nalašč učili. Ako se približa kak ptuječ, nagovore ga
francosko, nemško, angleško i. t. d., dokler jim ptujec
ne odgovori. Potem je pa tudi ta že večinoma zapa¬
del zgovornosti ruskega kupca. Seveda mu bogastvo
glasov, oblik in spregatev ruščine, ki povzroča tujcu
veliko težav, pri tem veliko pomaga. Toda kljubu
obilici raznih glasov je ruski jezik zelo blagoglasen

183

in melodičen ter izborno sposoben za petje. A tudi
v jeziku se razodeva dobrodušnost in ljubeznjivost
Velikorusa, osobito pri njegovi posebni ljubezni do
diminutivov in ljubkovalnih besed, izmed katerih so
nekatere- tako nežne, da se le težko prestavijo v tuje
jezike. Z ljubkovalnimi besedami nagovarjajo tudi menj
znane osebe, a tudi najgrše deklice ne bo Velikorus
nikdar drugače naziva! nego «krasavica» (krasotica).

Vsakega tujca posebno preseneti uljudnost in
fini govor ruskega kmeta, kar se najbolj razvidi, kako
vabi ruski kmet koga v goste: »prihodi v gosti!»,
«sdelaj mne odolzenie i prihodi v gosti!», «sdelaj
milostj i prihodi v gosti!», «budj tak dobr i prihodi

v gosti!*, «obraduj, oščatljiv menja i prihodi v gostil®
Ta fini in uljudni govor pa je že zelo star, kajti, naj¬
demo ga v pravljicah, pregovorih in drugih spomeni¬
kih prejšnjih stoletij. Zato piše že slavni naš Kopitar:
«Ako se primerja kmet — kmetu, ali ni Rus Fran¬
coz severa?®

Značilno je tudi, da se opuščajo vsi naslovi
v konverzaciji. Da celo nagovor z gospodom in gospo
je samo pri sodniji v rabi, kjer ogovarjajo tudi ne-
omožene dame z gospo. Nagovor po , stanu, kakor
gospod svetnik i. t. d. bi bil celo razžaljiv, pač pa
nagovarjajo naj višje uradnike z (-ekselencijo».

Prijetno je tudi poslušati kočijaže, kako priga¬
njajo konje k diru. Mesto grdih kletev in tepeža, ki
se slišijo drugod, nagovarja tu jamščik konje z lju-
beznjivimi besedami: čakaj moja lastovica, kmalu se
odpočiješ ter dobiš ovsa in zelene detelje kolikor
boš hotela! Ako jednaka prigovarjanja ne pomagajo,

— 184  —

potem pravi: pfuj, lisec, ali se ne sramuješ? Poglej,
sosedov vranec je manjši nego ti in vendar hitreje
teče. Ti me še razjeziš in potem te bom tepel. Vdarci
pa bolijo, le poslušaj! S tem udari z bičem po vozu.
Ako konj potem hitreje teče, hvali ga z najlepšimi
besedami.

V razne ruske vozove, kakor v bričko, tarantas,
telego ali pletenko vpregajo na Ruskem po jednega
do tri konje. Vozovi so ponekod zelo primitivni, celo
sem ter tje vsi leseni, drugod zopet prav lični. V ne¬
katerih krajih vpregajo največ po jednega konja in
sicer s karakteristično rusko dugo s poleleptičnim
obodom. Dva voza imata največkrat le jednega voz¬
nika. Na mehkih ruskih cestah namreč ni mogoče mnogo
nalagati, kajti v mnogih krajih daleč okrog ni kamena.

Karakteristična je ruska trojka, katero venda:
rabijo najbolj le po zimi. Značilno je tudi, kako vodi
jamščik (voznik) konje pri trojki. Malo večji srednji
konj namreč dirja vedno, naj je še tako slaba cesta,
a oba stranska dipljeta (galopirata). Jamščik jih nik¬
dar ne tepe, ampak jih poganja s pokanjem svo¬
jega biča.

Vrv, ki mu služi za vajete, mu prav malo po¬
maga, kajti konje vodi z besedami na pravo, na levo,
po katerih besedah se konji prav dobro ravnajo.

«Oj trojka, brzokrila trojka!» piše Vas. Gogolj.
«Kdo te je izmislil? Videti je na tebi, da si mogla
vstati le v smelem narodu, samo v narodu, ki ne
pozna šale in ki se po neizmernih ravninah razteza
čez polovico sveta.

— 185  —

Nisi preveč ugoden, ruski kmetski voz, manjka ti
železnih vijakov, na brzo te je s sekiro in dletom
iztesal in sestavil okretni jaroslavski zemljak. Jamščik
nima velikih nemških čevljev, le brado ima in roka¬
vice, in vrag zna, na čem sedi; ali ko se malo po¬
vzdigne, ko švigne bič in zapoje pesemco — leti voz,
kakor viher, od koles vidiš samo obroče, zemlja se
trese, oplašen vskrikne in se ustavi pešec. A trojka
leti, leti, leti! V dalji pa je videti samo oblak lah¬
kega praha in črta, ki gine in gine na obzoru.

Ali naj bi Rus ne ljubil brze vožnje? Kako bi
je ne ljubil, ker v nji neprestano sliši nekaj slavobit-
nega, čudovitega?«

Isti pisatelj tudi izborno opisuje ruski jezik.
»Vsak narod nosi v sebi zalogo svojih močij. Narod,
poln stvarjajočih duševnih sposobnostij, očitih svo¬
jih vlastitostij in drugih božjih darov, vsak tak narod
se odlikuje po svoje od drugih s svojimi besedami,
katere izraža, kakor je kak predmet in z njimi izraža
lastnega svojega značaja del. Britančeva beseda pro¬
dira v srce in izraža modro poznanje človeškega živ¬
ljenja; kakor kak gibičen gizdalin švigne nestalna
Francozova beseda in izgine kot blisek; Nemec izumlja
svojo bistroumno ne vsakemu pristopno suhoparno
besedo; ali ni je besede, katera bi bila tako drzovita
in krepka, katera bi iz srca samega izvirala, kipela
in se v živo strinjala, kakor je ruska beseda«.

Ruski pisatelji pa so tako izborni, da je v zad¬
njih letih prišla ruska literatura po Nemcih in še z
večjim uspehom po Francozih do velike veljave in
tako rekoč v modo. «Od takrat pač«, piše dr. Murko,

— 186  —

«vsi občudujemo globoko in izvirno vsebino ruske
beletristike, ki se loteva najgnnljivejših problemov
človeštva in nam jih predočuje tako iskreno in isti-
nito, kakor nobena druga na svetu. Lepote jezika in .
njegove popolne porabe pri mojstrih ruskega romana,
si sicer nerusko občinstvo ne more predočevati; kdor I
pa se lahko zateče k izvirniku, rad pritrdi Turgenje-
vemu slavospevu «na veliki, mogočni, istiniti in slo-
bodni ruski jezik», radi katerega pravi, da ne obupa
nad svojim narodom, kajti ta jezik more biti le veli
kega naroda last.

O ^ ^

Velik nagon ima Velikorus do filozofičnega
razmolrivanja, zato ruski visokošolci pridno obiskujejo
tilozofična predavanja v Nemčiji. Ker se posebno radi
pečajo z dijalektiko, postanejo izborni juristi, kateri
podprti s prirojenim darom zgovornosti pri očitnem
sodnem postopanju druge presenetijo z ostroumjem,
gibčnostjo in vzletom govora.

Najbolj produktivni so vendar ruski naravoslovci.
Kemija, fizika, botanika, mineralogija ima ruske raz¬
iskovalce, katerj se imenujejo v zahodni Evropi s |
spoštovanjem. Se bolj pa jih vleče k matematičnim
disciplinam, v katerih so imeli tako izborne uspehe,
da so bila dela Ostrogradskega, Bunjakovskega, Saviča
prevedena v nemščino in francoščino ter so zadobila
evropsko priznanje.

Zalibog, Velikorusu manjka, četudi ne spretnost,
vendar veselje in nagon ravno k temu poklicu, kateri
bi mu najbolj koristil ter bil državnemu blagostanju
najbolj hasniv, namreč k poljedelstvu. V njem tiči še
preveč nomadske krvi, preveč živahnosti in tempera-

— 187  —

menta, premalo pa vztrajnosti do težkega in jedno-
ličnega dela. Zato je pa rojen kupec, namreč rojen
veletržec, še bolj pa rojen branjevec. Zadnji si vendar
pridobi mnogokrat milijone ter ima prostrana posestva
in gradove in palače v stolici. A to ni mnogokrat
uspeh sigurne solidnosti, ampak spekulacije, večkrat
tudi očitne goljufije. Tržiti za ceno je že navadna
strast Velikorusa. Dvakratno, trikratno ceno povedati
je že udomačeno, a kdor se spozna, seveda ne plača
konečno več, kakor je stvar vredna. K Petru Veli¬
kemu so prišli nekdaj holandski Židje, ki so ga prosili,
da bi se smeli naseliti v Rusiji. Modri car, ki je svoje
ljudstvo prav dobro poznal, jim je odgovoril: «Zaradi
vaše koristi vam ne morem tega dovoliti, kajti vi bi
bili od mojih Rusov tako ogoljufani, da bi morali za¬
pustiti Rusijo kot berači*.

Z veseljem vsprejme Velikorus vsako priložnost,
da se izogne poljedelstvu, katero mu je dolgočasno,
prejednolično in naporno ter se rad poprime obrti,
kjer se živi bolj veselo, kjer je več spremembe in
manj dela, ako je zaslužek tudi manjši. Lahko pre¬
naša najhujše pomanjkanje, ako se izogne s tem
težkemu delu. Spreten, kakor je Velikorus, poprime
se rad obrti, ako pri tem ni prisjljen težko delati. V
severnem Ledenem morju, ob Črnem morju in ob
velikih rekah postane izboren ribič, v gozdih na se¬
veru spreten drvar, v gozdih Siberije izvrsten lovec,
v tovarnah rabljiv delavec, a v prestolnicah okreten
delavec, sluga, natakar i. t. d. Tudi vsega rokodelstva
se kmalu in lahko nauči pri svoji izborni nadarjenosti.

— 188  —

Velikorus je pripravljen za vse, kar mu obeta
kaj dobička, manjkati mu vendar ne sme pri tem po¬
čitka in veselih presledkov. Svoje delo si olajša z
veselim petjem, svoj obed si zabeli z veselimi šalami
in povestimi. Posebno značilna pa je spretnost in
zmožnost Velikorusa, da s slabimi in neznatnimi orodji
neverjetne stvari izvrši. Inostranec se čudi priprostim
sredstvom, s katerimi popravlja potrto kolo, polomljen
voz, padla vrata i. t. d. Z navadno sekiro pa naredi
v najkrajšem času najtežavnejša in najfinejša tesarska,
kolarska in skrinjarska dela, zato je resničen pregovor:
Rus jezdi s sekiro v gozd, a nazaj se pelje ž njo
(t. j. na vozu, dovršenem v gozdu). Ko pride Veliko¬
rus k vojakom, postane v nekolikih tednih, kakor je
poveljniku ljubo, spreten vojak, čevljar, krojač i. t. d.
«Tako so duševne i telesne zmožnosti Rusov emi¬
nentne«, piše Majer pl. Waldeck. «Kedar pa doseže
ono stopinjo izobraženosti, da se bode zanimal za

pridobitek in posest solidnega posestva, ko mu ne

bode manjkalo moralične moči pošten, zmeren, priden
in vztrajen biti in ostati — čaka ga velika prihodnjost».

Rusi stanujejo po mestih v hišah, poleg katerih
so vrti. V malih mestih stanujejo skoraj vsi tako, a
celo v Moskvi in v Petrogradu se dobijo v pred¬
mestjih pogostoma take hiše. Nove hiše so večinoma
vse iz kamena ter pokrite z žestom. Ako Rus ne more
živeti v svoji hiši, poišče si vsaj prostorno stanovanje.
Malih stanovanj z vhodom skozi kuhinjo na Ruskem
skoraj ni, in taka rabijo samo delavci. Postelje imajo
gardine, kar v Avstriji ni v navadi. Tudi ne spi vsa

obitelj skupaj v jedili sobi. Peči so prav dobre, že-

— 189  —

Jeznih tu ni. Sobe so tapetovane, zaradi česar se
mrčes lahko ugnjezdi. Vendar v tem oziru ni slabše
kot v Italiji ali Nemčiji.

Kuhinja je domača in francoska. Posebno okusne
so domače juhe (boršč, šči, botvinja), a tudi druge
jedi so redilne. Navadno jedo gorke, mesnate jedi
samo jedenkrat na dan, namreč obedujejo od 3—4
popoludne. Ta obed sestoji navadno iz juhe, v kateri
je kuhano’ meso, ter dveh mesnih jedij, izmed katerih
je jedna pečenka, a pred jedjo mnogokrat jedo «za-
kusko», obstoječo iz kavijara, slanikov, vodke i. t. d.
Pije se zraven zmerno, pivo ali vino. V boljših hišah
imajo tudi ob 12. drugi zajutrek. Zjutraj in zvečer,
večkrat tudi med dnevom, pije se čaj.

Rusko, na rodbino omejeno življenje, ni ugodno
razvitju gostilnic ne v mestu, še manj pa na kmetih,
zato življenje v gostilnicah ni posebno razvito, pač
pa je bolj razvito družbinsko.

Delavniška obleka Velikorusa se razločuje od
nedeljske. Platnena srajca ima prerezo na''levi rami,
a kot vrhna obleka mu služi '<jarmjak», ki je pre¬
vezan s pisanim pasom. Po zimi nosijo ovčje kožuške,
v hudem mrazu pa še čez široke kožuhe. Na glavi
imajo kape, klobuke in kučme. O praznikih imajo
svetle srajce, največ iz rudečega bombaža ali iz pliša,
hlače tlačijo v zapoge, na katere obuvajo tudi v
suhem vremenu kaloše. Delavniška obleka žensk sestoji
iz bele srajce s kratkimi in širokimi rokavi in’ pisanim
katunastim sarafanom, a prepasane so s predpasniki.
Vrh sarafana oblačijo jopice brez rokavov. Zal, da
si mnoge privezujejo predpasnik še dandanes sredi

190 —;

prs, kar je zelo neukusno. Praznična noša sestoji iz
sarafana, iz svetlih sitcev, na glavi imajo svilen robec,
a na vratu koralje.

Velikoruska vas leži navadno sredi obdelanega
polja blizu kakega jarka, ali pa leži ob reki ali potoku,
kjer se vrstijo hiše in hlevi. Lesena hiša se drži
sosednje, a strehe so pokrite s preperelo slamo. Okviri
pri oknih so mnogokrat lepo zrezljani ter pobarvani.
V mnogih hišah se vidi ličen balkon podstrešne sobice.
Gostilna, županova hiša ih poštno poslopje, ako je
v vasi, se odlikujejo s predstrešji vrh podbojev nad
glavnimi vrati.

Mnogokrat pa neprijetno uplivajo ubožne lesene
koče, ni pobeljene, niti ometane, nakopičene na jed-
nem prostoru, kar je ravno v nasprotju z ruskimi
mesti.

Zidanih hiš je tu še malo, večinoma so lesene.
Premožnejši kmetje postavijo tudi prvo nadstropje, a
vsi ljubijo okraske predstrešja. V hiši je proti ulici
izba, ki je'prostorna stanica in se navadno odlikuje
s snažnostjo in prijazno opravo. Blizu vhoda, v kotu
izbe, visijo one svete podobe, katere se komaj še
razločujejo, a jih' imajo zaradi starosti zelo v čislih.
Pred nnjimi gori noč in dan lučica, tudi pri najrev¬
nejših. Mogočna peč daje toploto, in okrog nje se zbi¬
rajo najraje domači. Stolov ruski kmet ne pozna.
Ako po zimi pride domov, sezuje čevlje ter se vleže
na klop pri peči, katera je vedno topla. V sobi ima
namreč ruski kmet rad vedno toplo, akoravno pre¬
naša hud mraz. V severnejših krajih spravljajo po
zimi v sobo tudi živino, osobito mlado živino in ku-

— 191  —

retnino, da ne pogine vsled hudega mraza. Prevelik
sopar izganja ter suši peč in dim. Ko zakurijo, mo¬
rajo odpreti okna ali vrata, ker nimajo dimnikov, da
odleti dim, in ko se jenja kaditi, zapro okna, je v sobi
suh razgret zrak. Po noči se vendar vsled hudega
mraza soba zelo ohladi. Kmet si prizadeva zaradi tega
obvarovati se mraza s toplim oblačilom, kalerega tudi
doma ne sleče. Kjer je izba, pokrije stene od strehe
do tal s slamo, toda vse to ga v severnejših krajih
premalo brani v boju s tem hudim sovražnikom. Pre¬
bivanje v taki sobi ni prijetno radi slabega zraku,
vse jedno so «črnaje izbe» kmetu priljubljenejše od
«bjelajih izb», ker so z dimniki preskrbljene peči pač
dobre, da se v njih kruh peče, a premalo segrejejo
stene ter premalo posušijo zrak.

Po zimi je najbolj priljubljena- velika peč, isto
tako tudi ležišče na nji. Iz vrhovnega vogla peči sko¬
raj do nasprotne stene, ne daleč od stropa, je šest
do osem čevljev široka «palata», katera služi v le¬
žišče mladini.

V nekaterih krajih kuhajo po letu v malih skednjih
za hišami, katere porabljalo navadno za tri družine.

Pri vsem tem gleda «posjajka» (gospodinja) ko¬
likor je mogoče na snažnost. V severnih krajih se
pač ne more pričakovati po zimi tolike snažnosti,
kajti obvarovati se morajo v prvi vrsti pred hudim
mrazom. Da pa po krivici dolžijo nekateri popotniki
ruskega kmeta velike nesnažnosti, pričajo nam kopelji,
katere so skoraj v vsaki vasi.

Kopelji so v Rusih postala prava potreba rus¬
kega naroda, in že najstarejši kronisti, bizantinski in

— 192  -

arabski pisatelji, jih omenjajo. Rusi imajo največ le
parne kopelji; v malem prostoru polivajo vodo na raz¬
beljeno železo in kopajoči si množe potenje s tem,
da se tepo z brezovimi palicami. Ko se že zelo po¬
tijo, tečejo v bližnjo reko, ali pa se valjajo po snegu,
potem pa se vrnejo zopet v kopelj, da ponavljajo ta
način kopanja. Kjer ni kopališč, zlezejo kmetje celo
v razgreto peč, da se spotijo. Nikdar ne opusti kmet
skopati se vsaj jedenkrat na teden, navadno pred
nedeljo in praznikom, ter potem obleči snažno srajco.

To je že prav stara navada in kmet je ne opusti ?
nikdar, če že ne iz golega nagiba do snažnosti, vsaj
ne iz navade. Tudi je že stara navada, da si umi¬
jejo roke po vsakem obedu.

Za hišo je klet s hlevi, v katerih so konji, go¬
vedo, ovce in prašiči. Ker so skoraj izključljivo leseni,
je neizogibno, da na severu jemljejo mlado živino
v sobo. Pred hlevom je gnojišče, ki napolnuje mno¬
gokrat ves dvor. Skednji niso vedno ob dvorišču,
ampak so večkrat v isti vrsti, kot hiše, ali pa tudi
na drugi strani ceste.

Vrtov s cvetlicami nima velikoruski kmet, ampak
on sadi samo to, kar mu prinaša dobiček. Zato ima
v vrtu, akoravno ni isti vedno pri hiši, le zelenjavo,
zelje, čebulo, redkev in kar je jednakega. Trnova
ograja ga loči od sosedovega, a nobenega grmovja
in drevesa ne vidiš tu — le sem ter tje so v kotu
solnčnice, katera zrna uživajo kot sladčico.

Sadnih dreves je tu zelo malo, kajti s sadjar¬
stvom se velikoruski kmet ne peča dosti. Drevesa so
kmetu važna le kot kurivo, ker je pa v Rusiji veči-

— 193  —

noma še lesa na izobiljo, ne čuti potrebe, da bi se
pečal z nasadi. Saj je v Rusiji še mnogo pragozdov,
v katerih sredini še ni pela sekira in kjer sta bivol
in medved še neomejena gospodarja. Nikdo ne brani
tu ruskemu kmetu, da si naseka drv za svojo potrebo.
Ako so pa pri vasi drevesa, so stala že takrat, ko so
vas zgradili.

V velikoruski vasi torej ni daleč okrog nobe¬
nega drevesa, ki bi dajalo po letu senco, po zimi pa
branilo vetru. Ker je vas stisnjena na jednem kupu,
je izgubljena največkrat vsa vas, ako začne goreti.
Mnogokrat rešijo komaj živino. Po požaru potihne
krik in vik in kmet gleda na požarišče z ono uda-
nostjo, katera znači povsodi ruskega kmeta. In vendar
se poprime novega dela z novimi močmi.

Marsikateri ruski kmetje hitijo, mesto da bi ga¬
sili, k popu in v cerkev po blagoslovljeno vodo in
božje podobe ter gredo potem v procesiji k poža-
rišču, da bi tam požar omejili, kar se jim največkrat
posreči še le tedaj, ko pogori zadnja hiša. Zato je
v mnogih gubernijah vsled sklepa deželnih zborov za¬
varovanje zoper ogenj obvezno ter se plačuje z dru¬
gimi davki vred zemskim upravam. Da se požar tako
zelo v ruskih vaseh razširi, krivo je temu v prvi
vrsti, da so lesene hiše preblizu skupaj ter da so po¬
krite s slamo. Zato je vlada sezidala v raznih vaseh
izborne hiše, in tako so nove hiše že največ iz kamena
ali opeke ter pokrite z žestom.

Pač v nobeni državi se ne slepari toliko pod
krinko nesreče vsled požara, kot v Rusiji. V moskov¬
ski guberniji je več vasij, katere imenujejo Zahod.

13

— 194

Ko pride jesen, poda se čez 2000 ljudij v bližnje gu¬
bernije. Pač pozna Rus te ptiče, toda v svojo nesrečo
je predober, zato se da prerad preslepiti. V zadnjih ^
desetletjih pač preganja policija te berače, toda znajo
se ji še vedno izogniti.

Beračev je tudi v drugih gubernijah mnogo, -
osobito kmetje prav radi beračijo. Ti berači mnogo¬
krat niso revni, ampak imajo doma hišo, polje in ži¬
vino, a beračijo le iz veselja do potepanja. Posebnost
teh beračev je, da ne sprejemajo kruha, ampak le
denar in reči, katere lahko zamenjajo v bližnjem «ka-
baku» v vodko.

Kakor maloruski kmet ljubi tudi velikoruski petje,
godbo in ples. Navadni ples Velikorusov je «korovod»,
ki je podoben jugoslovanskemu kolu. V kolo se vsto¬
pijo po jedna deklica in jeden fant ter si podado roke.

V sredi pa sta dva fanta, katera spremljata petje z raz¬
ličnim gibanjem. Potem pokličejo v krog dve deklici,
katera deneta fantoma robec okrog vrata ter jih vo¬
dita med petjem okrog. Takih plesnih slik je več.

Popred so . stanovali ruski kmetje po več družin
v eni hiši. Ako se je oženil sin, je ostal v hiši. Se¬
daj se prizadeva vsak sin, ako se oženj, priboriti si
svoje ognjišče, zato si zida svojo hišo. Žalibože mora
mnogokrat vzeti denar na posodo na visoke obresti.
Zato se teh dolgov težko otrese in jedna slaba letina
ga spravi lahko na beraško palico.

K sreči skrbi postava, da se vsled nesreče ne
more nobeni občini, ako je še tako zadolžena, zaru¬
biti občinskih pašnikov, tako tudi ne morejo prodati
pojedincem konj ali poljskega orodja. Vsak si torej

— 195  —

lahko opomore. Te prednosti ima vsakdo, ki se je za¬
radi slabe letine ali druge nesreče zadolžil, celo lahko-
mislenik, ali takega sme občinski odbor kaznovati.
Občina pa ne kaznuje samo zanikerneža, ampak za-
ukazuje tudi v vseh vkupnih opravilih. Mir, kakor se
imenuje ruska občina, sklepa o razdelitvi posestev
občine, o vsprejemu novih udov, o izgonu starih in
o drugih opravilih. Natančno predpisuje, kdaj se mora
začeti sejati, žeti, kositi, dovoljuje temu ali onemu
prezidati hišo, ali si sezidati novo in razsoja celo pre¬
pire v družinah. Biti starosta (župan) si nikdo pre¬
več ne želi. Sploh se sprejemajo vsi nasveti brez
prepirov pri posvetovanjih. Le ako se razdeli občinski
svet na več mnenj, je seja zelo viharna, in teh posve¬
tovanj se morejo udeležiti tudi ženske.

Ves svet jedne občine je razdeljen namreč med
občane na jednake dele. Ker se pa število prebivalcev
spreminja, se ta razdelitev od časa do časa ponavlja.
Na ta način pač nikdo ne more lakote umreti, a zato
si tudi ne morejo občine opomoči. Velikorusi so že
na sebi slabi poljedelci, razven tega ne obdelujejo
dobro zemlje zaradi mnogokratne razdelitve občinskega
sveta. Zato se podado radi v zimskih mesecih kot
izvozčiki ali delavci v mesto, kar seveda malo pripo¬
more k povzdigi poljedelstva.

Ker so v mnogih krajih dobili kmetje premalo
sveta, da bi jih zamogel rediti, so prisiljeni, da si
gledajo kje drugod pridobiti kak zaslužek. Zato po¬
tujejo poletu v južne kraje na delo, ali pa v razna
mesta, kjer so izvozčiki, dvorniki, raznosčiki ali pa
delavci. Nekateri se spomladi zopet vrnejo, drugi se

13 *

— 196  —

stalno naselijo v mestih. Ako tudi obogatijo, ostanejo
udje svoje občine ter plačujejo tam davek, ne da bi
imeli od tega kaj dobička.

Iz mnogih gubernij se vendar pridno selijo
v Sibirijo in južno Rusijo. Z zmanjšanjem števila pre¬
bivalcev jedne občine zadobi vsak ostali ud pri novi
razdelitvi večji del. Ker ima Rusija še veliko neob¬
delanega sveta ne samo v južni Rusiji, ampak še
bolj v Sibiriji, bode se z izselitvijo blagostanje zelo
povzdigalo.

V vsaki ruski vasi se vendar napredek lahko
opazuje. Med starimi hišami, katere so skrbno po¬
pravljene, vidimo lične nove hiše. Polja so zavarovana
s plotom, dvori se širijo. Redko se vidi še lesen voz,
in mož in žena hodita bolje opravljena, skušata se
izobraziti ter se zavedata, da sta pod varstvom postave.

Razmerje med graščakom in kmetom je prav
dobro in v deželnih zborih se pustijo kmetje še veči¬
noma od graščakov voditi.

Kakor je bilo že omenjeno, ljubi Velikorus petje.
V petju izraža svoje veselje,, svojo žalost. Pesem
spremlja njegovo delo, njegov počitek, pred vsem pa
njegove zabave. Petje mu je prišlo že tako v navado,
da ne more nobenega dela opraviti, ne da bi pel
kakošne narodne pesmi. Najtežje delo si olajša s pet¬
jem, da mu ni težavno ter ga ne utrudi. Pesni so naj¬
več lirične vsebine, vendar pa imajo Velikorusi bogat
zaklad epičnih pesni (bylin), katere pojejo posebno
nadarjeni rapsodi (skazitelji).

Petje spremljajo mnogokrat na balalajki (podobni
citram ali mandolini z dvema ali tremi strunami), na

— 197  -

gusli (vodoravno ležeča harfa) in na volynki, ki je
podobna dudi.

Važno ulogo igra tudi petje pri vojakih. Tu ni
nobene stotnije, ki bi ne imela pevskega zbora, ki
zna zadostno število narodnih pesnij. Razven vojaške
godbe so v ruski armadi tudi «pesenniki», (dano je
namreč v nji precej mesta narodnemu elementu), v nji
imate igralce na «svistuljko» in pevce, iz katerih jeden
ali več naprej poje, drugi pa pripevajo in spremljajo
z bobenčki in drugimi neskladnimi instrumenti. V voj¬
skah v srednji Aziji je pesem delala večkrat čudeže:
ko so vojaki na težavnih potovanjih po puščavah za¬
čeli pod pekočim solncem omagovati, zapovedali so
voditelji pevcem zapeti, in vojska se je pregibala na
novo oživljena po svojem utrudljivem potu.

Pravega stanu obrtnikov in delavcev, kot v za¬
pahni Evropi, ni med Rusi. Glavni sedeži raznih obrt-
nij so vasi. Cele vasi se namreč pečajo z obrtnijo,
ako jih poljedelstvo ne živi. Obrtniki jedne ali več
vasij se združujejo v družbe, kojih udje imajo vsi
iste pravice. Tu ni mojstrov, pomagačev in učencev
v tem smislu kot pri nas. Isto tako se združujejo tudi
delavci povsod v družbe, tako celo tuji ljudje, ako se
snidejo z istim opravilom. Lindheim piše o tem: «Za-
družno življenje se je globoko ukoreninilo na Ruskem,
kljub temu, da pravno ni posebno dobro urejeno, ter
se razširilo na vse okolnosti, v vse stanove. Ten¬
denca zadružnega delovanja je pač močnejša kot dru¬
god po zapadni Evropi». Na Ruskem vidimo torej
ljudsko institucijo, katera bo zahtevala v zapadni
Evropi še temeljitih študij. Dr. Celestin namreč piše:

— 198  —

«V ruskem zadružnem življenju je v prvi vrsti sre¬
dišče vstrajnega delovanja proti kapitalu in to bolj
negp drugod po Evropi, kajti to sredstvo daje delavcu
sedaj najboljšo oporo proti ekonomični sužnosti. Ima
pred jednakimi družbami zapada pa to prednost, da
si izvolijo voditelje sami med seboj, torej ni to delo
proletarijcev.

Za Rusa je potovanje pravo veselje, zato obrt¬
niki in delavci radi potujejo po deželi, kjer iščejo na¬
vadno združeni v artel dela. Ta lepa sloga pa je tudi
vzrok, da so delavci in obrtniki kakor tudi posli v mno¬
gih krajih prav dobro plačani. V celej «svetej Rusiji»
pa dobi Rus brate, zato ljubi Rus svojo domovino
s tako navdušenostjo. Drugod po Evropi vlada veči¬
noma le lokalni patrijotizem, a na Ruskem ve že kmet
veliko, veliko let, da spada v vsej Rusiji k jednemu
narodu. Resnično je torej, kar piše Harthausen: «Rus
nima globokega domovinskega čuta, ampak žareč
patrijotizem«.

Rusi so večinoma zdrav narod, vsejedno je
zdravstveno stanje ponekod v Rusiji jako slabo. Oso-
bito umre jako veliko otrok v prvem letu. Največji
uzrok je pomanjkanje zdravnikov na deželi, kjer isti
le malo zaslužijo. Kmetje se obračajo raje do mazačev
in sleparjev, ki se poslužujejo raznih molitvic, zago¬
vorov in želišč. Do zdravnika se obrnejo večinoma
še le, ko je vsaka pomoč prepozna. Zato se naselijo
zdravniki raje v mestih. Posebno se razširjajo epide¬
mične bolezni, kar pospešuje osobito to, da ob na¬
stopu epidemične bolezni potuje mlado in staro, zdravo
in bolno v cerkve in k bližnjim božjim potom. Neka-

— 199  —

tere nalezljive bolezni pa so v posameznih gubernijah
— posebno v južnih — tako razširjene, da je v ne¬
katerih vaseh prav malo zdravih ljudi.

K slabemu zdravstvenemu stanju pa mnogo pri¬
pomore tudi slabo življenje ruskih kmetov in hud post.
O različnih postih ne vživajo skoraj nič, po postu pa
jedo in pijejo mnogokrat tako dolgo, da zbolijo.

XIX.

plemstvo, vojaki in rušila cerkev.

#> s

p"Y usko plemstvo od Petra Velikega nima več samo-
stojnosti in posebne moči. Fevdalizma vendar
na Ruskem nikoli ni bilo. Zato niso stanovi tako lo¬
čeni, kot drugod v zapadni Evropi. Tudi dobivajo na
Ruskem činovniki plemstvo vsled imenovanja in sicer
višji dedno, a nižji osobno plemstvo, ter imajo pred¬
nost pred rojstvenim plemstvom. Plemstva torej ne
deli na Ruskem car, ampak zasluge in postava. Za¬
radi tega je plemstvo na Ruskem demokratično ter
naslovi grof ali knez niso nič posebnega, da, dobijo se
knezi, ki živijo v prav ubornih razmerah.

Vojaki so od krimske vojne zgubili svojo mo¬
gočnost. Vojaške šole so sicer na Ruskem izborne,
vendar se častniki ne vedejo tako oblastno, kot n. pr.
v Nemčiji in deloma tudi pri nas. V okrožnih mestih
vidiš le redkokrat častnike, kajti vojaki so večinoma
v vaseh ali manjših mestih. «Knuta» je že davno od-

— 201  —

pravljena, pač pa nagovarjajo višji častniki vojake z
«zdravstvujte rebjata (Bog Vas poživi otroci)» a čast¬
niki in podčastniki nagovarjajo navadno moštvo z bratci.

Vojaki se v Rusiji veliko menj vežbajo nego v za-
padni Evropi (osobito v Nemčiji in Avstriji). Zato je
tudi službovanje v Ruskem vojaštvu veliko bolj pri¬
jazno, ne da bi vsled tega trpela sposobnost storiti
isto, kar skušajo doseči v zapadni Evropi z vednim
vežbanjem. Častnik, ki razume dobro z ruskim voja¬
kom ravnati, lahko doseže od njega vse kar hoče.
Tudi odkar so vpeljali splošno vojaško dolžnost, re-
krutuje se ruska armada največ iz kmetskega stanu,
kije  že utrjen proti nezgodam podnebja ter je v stanju
neverjetno mnogo zdržati v prenašanju težav in v sta¬
novitnosti, da doseže svoj smoter. Ker ruskega vojaka
menj vežbajo za njegov vojaški poklic, mu ostaja
mnogo časa za šolo in priučitev kakega obrta. Prvo
kakor drugo je prekoristno za ruskega kmeta.

Disciplina je izborna, ker se na njo zelo pazi.
Pri tem občuje častnik z vojakom z veliko dobrohotnostjo
in prijaznostjo, da mu je ta od vsega srca udan. —
Kak razloček glede tega se nahaja v mnogih krajih
zapadne Evrope! — Kazni niso mnogoštevilne in ne
tako stroge, kot v zapadni Evropi. Celo v navzočnosti
carja, katerega obožuje ruski vojak kot Boga, je nje¬
govo vedenje brez prisiljenosti in njegovi odgovori
prostodušni in brez zadrege.

Navajen na vsako vreme in nadlogo, na slabo
in odmerjeno hrano, na trudapolna popotovanja in na
najtežja dela; od narave surov pa dobro disciplinovan;
■vztrajno hraber pa občutljiv za navdušujoča čuvstva;

— 202  —

udan carju, domovini in poveljnikom; pobožen, po¬
trpežljiv in ubogljiv, združuje v sebi ruski vojak ener-
žijo neizobraženih narodov s predriostmi civilizacije.
Zahteva se lahko od njega neverjetna dela, v strašno
mrzlih in zelo dolgih ruskih zimah more spati na pro¬
stem v snegu, zavit v svoj kožuh, v najhujši bitki,
kjer padajo okrog njega njegovi tovariši kot žito pod
srpom, pelje se ga lahko k napadu, več dnij zamore
stradati ter živeti samo ob kruhu ter prenašati naj¬
hujše napore — vse to prenese s stojičnim ravno-
dušjem in še se bo smejal, pel in plesal, ako zna
njegov častnik dobro ž njim ravnati. Pri njegovi čudo¬
viti hrabrosti mu je bajonet najljubše orožje.

Rus je sicer miroljuben in nima prirojenega ve¬
selja do vojaštva. Zato bi bilo v mirovnem času do¬
biti težko stalno vojsko iz prostovoljcev, kakor n. pr.
na Angleškem. Nasproti bi pa Rusi, napadeni od vnanjih
sovražnikov, vstali vsi kot jeden mož in vsa Rusija,
bi se spremenila v nebroj bajonetov.

Rusko ljudstvo dičijo patrijarhalične čednosti,
katere so v Evropi malo znane. K tem spada pobož¬
nost ruskega naroda, njegovo popolno zaupanje do
vlade ter njegova absolutna pokorščina. Ruski kmet
je zelo pobožen, vendar mu je krščanski nauk navadno
neznan. On ljubi bolj cerkvene ceremonije, katerih
ne razume, ter kaže svojo pobožnost z neštevilnim
prekriževanjem in s klici «Gospod pomiluj !»,

Popa ruski kmet ne čisla posebno, pač pa se
obrača do njega pri vsaki priliki. Da, porabi ga celo-
pri svojih praznovernih kapricah. Tako so 1. 1870.

— 203  -

prisilili popa, da je moral pokopati v polnem ornatu
strašilo, katero je predstavljalo kolero.

Ruske vaške cerkve so večinoma lesene, majhne
in revne. Tudi jih ni toliko na deželi, kot pri nas.
Dobijo se vendar tudi zidane, katere je sezidal graj-
ščak ali kak obogatel kmet. V nekaterih vaških cer¬
kvah so celo ornati, ki veljajo 10-20 tisoč rubljev,
med tem ko cerkve same razpadajo ter nimajo občine
denarja, da bi vzdrževale jedno šolo.

Popi večinoma niso fanatični, da, nekateri jim
celo očitajo, da so indiferentni. Zato ni nasprotstva
tu med meščani in duhovni kakor v Nemčiji in Av¬
striji. Po mestih pa je neizmerno mnogo cerkva, sa¬
mostanov s kupolami, z zvonci in križi stresenih po
sveti blagoslovljeni Rusiji.

Ruski pop je jedna najzanimivejših oseb, katero
srečamo na Ruskem. V ponižnem možu, na čegar
obleki ni sledu blagostanja, si pač ne moremo misliti
duhovnika, čegar blagoglasni zvok smo občudovali
v cerkvi. V pravoslavni službi božji ima največjo važ¬
nost petje, a cerkveni napevi imajo za temelj prosto
tvarino. Mimogrede bodi tudi omenjeno, da ruski narod
zelo ljubi basiste ter da se slišijo v ruskih cerkvah
izborni glasovi.

Ker se zapopijo le popovski sinovi, vidijo se
med njimi karakteristični obrazi, ki se popolnoma lo¬
čijo od drugih. Vendar ne vživa ruski pop istega
spoštovanja, kakor pri nas duhovniki. Vera Rusov
sloni namreč najbolj na cerkvenih obredih, zato se
Rus le redko vtopi v znanje vere. Razven tega tu
ni pop razlagatelj sv. pisma narodu, ampak le izvr-

— 204

sevalec predpisanih ceremonij. Kakor strogo se ruski
kmet drži teh in jih nadzoruje, daje le nerad popu
predpisano biro, akoravno je ta zelo majhna. Najčud-
nejše se mora vsakemu to zdeti, kdor ve, kako rad
podpira Rus druge reveže. Pač je mnogo vasi, v ka¬
terih imajo popi dobre dohodke, toda v revnih so Ig
tudi popi zelo revni.

Le že oženjen pop dobi faro,' kar gotovo ni
ugodno za materijelne razmere popov. Noben meščan
bi ne vzel v zakon popove hčere, kakor se to mno- j
gokrat zgodi v protestantskih deželah, ona se omoži
le s popom. Popred je bil popov sin prisiljen postati
pop, a dandanes dobi lahko dovoljenje, stopiti v dr¬
žavno službo. Odkar so popovskim sinovom dovolili,,
da smejo stopiti v državne službe, ni več duhovnega
proletarijata, kakor je bil nekdaj.

Ako popu umrje žena, ne sme se več oženiti,
ampak se mora podati celo v samostan. Po odprav-
ljenju nevoljništva se popom veliko bolje godi, kajti
popred so bili zelo odvisni od grajščaka.

Revni so bili popi vedno. Pop ni dobil nikdar
gotovih dohodkov, ampak živel je od dohodkov svo¬
jega posestva ter dohodkov porok, krstov i. t. d.
Največ zasluži, ko gre s sv. podobo po vasi, ako- ;
ravno mu vsakdo le malo da. — Ruski kmet ne za¬
hteva, da bi znal pop lepo pridigovati, on ne potre-
•buje popa, ki pozna natančno sv. pismo, ampak on
zahteva, da pozna cerkvene obrede ter jih vestno iz-
polnuje.

O nasprotstvu med črnim (samostanskim) in be¬
lim (svetnim) duhovenstvom pozneje.

— 205  —


Pred Petrom Velikim so v  bili duhovni od ruskih
carjev popolnoma svobojeni. Se Petrov sodobnik pa-
trijarh Adrijan je imel osobito v verskih zadevah prav
veliko, če ne večjo moč kot ruski car sam. Imeno¬
vali so ga »veliki gosudar». Ko je isti 1. 1709. umrl,
niso imenovali vsled Petrovega prizadevanja novega
patrijarha, a 1. 1721. je ustanovil Peter Veliki »sveti
sinod» ter se razglasil glavarjem ruske cerkve.

Sinod je imel začetkoma sedež v Moskvi, a car
mu je bil prokurator. Ta ima odločevati le o teolo-
gičnih prašanjih, na. imenovanje škofov ima toliko
vpliva, da predloži carju dva, izmed katerih si ta jed-
nega izvoli. Cerkveni zaklad oskrbuje car sam. Le
tako je bilo mogoče, daje carinja Katarina II. 1. 1764.
samostansko premoženje in posestva spremenila v usta¬
nove semenarij in šol, ter v povzdigo verske propa¬
gande v Sibirjji. ,

Združenje najvišje duhovniške in posvetne vlade
v carjevih rokah ima za Rusijo najboljše posledice.
Zoperstavljanje duhovnov zoper posvetno oblast je
povsem nemogoče. Duhovniki so vendar s tem sami
veliko pridobili.

Prazniki se praznujejo na Ruskem mnogokrat
samo zjutraj. Ob velikih praznikih so namreč zaprte
vse prodajalnice in gostilnice do 12. ure. Opoludne
pa odprejo prodajalnice, ki so potem odprte pozno
v noč. Isto tako celo mnogi delavci popoludne de¬
lajo. Sv. sinod je namreč dognal število praznikov
z nedeljami vred in s carskimi in mnogimi cerkve¬
nimi prazniki, ki sicer niso vsi jednaki, že do 176.

jM-fcsk*.







xx.

jM o s k y a.

■^<n|jj dor Moške ni videl, ta ne ve, kaj je lepo, pravi
Rus, — in res ne daje nobeno drugo mesto
v Evropi, izvzemši Carigrada in Rima, tako veličastne
podobe, kakor druga stolica ruskega carstva. Kdor
prvič pride v to morje hiš z rudečimi in zelenimi
strehami, z zlatimi kupolami in pisano pobarvanimi
strehami in zvoniki, ter prvič zaide v tuje životarjenje
«Kitaj goroda», razumel bode, zakaj Rus s takim nav¬
dušenjem govori o svoji stari stolici. Na vsak korak
presenetijo tujca tu druge podobe. Kar tu vidi, to
ni orijent, a tudi ne Evropa, ampak zmes obeh, ob
jednem vendar polno karakterističnih svojstev. Rus
vidi v Moskvi mesto, s katerim so njegovi najsvetejši
spomini v najožji zvezi, saj je Moskva zrno, iz kate¬
rega je vzraslo mogočno rusko carstvo.

— 207  —

Sedem stoletij je preteklo, horde barbarov so
jo pustošile, grozoviti požari so jo mnogokrat popol¬
noma ali vsaj deloma vpepelili, a vedno je Moskva
vstala jednako tenisu, / kakoršna je bila popred: prav¬
cato rusko mesto. Zato jo ljudstvo tako obožuje.
«Matjuška Moskva* beremo že v starih pesmih, in tako
jo imenuje ljudstvo še dandanes. V zadnjih deset¬
letjih so nastale tu pač cele ulice s krasnimi poslopji
in širokimi buljvari, toda neštevilna poslopja v zuna¬
njih delih mesta so zidana nepravilno. Mnogo teh po¬
slopij so skromna v protislovju s palačami, a neka¬
tere hiše mole bolj naprej, a druge stoje bolj zadej.
Veliki sadni vrtovi, da, cele njive, jezera in ribniki
ležijo za hišami, in dvorišča so okrožena -z obzidjem
ali plotom. Po požaru 1. 1812. je bila lepa prilož¬
nost, sezidati mesto po jednostavnem načrtu, toda
zamudili so to priliko, in morda vedoma. Vsak je zo¬
pet sezidal svojo hišo, kjer je stala popred.

Zaradi tega zavzema Moskva za Carigradom
največ prostora izmed vseh evropejskih mest, namreč
74 km 2 , a njen obseg znaša 43 km. Reka Moskva,
ki nosi že zgoraj mesta čolne in prinaša mnogo ma¬
lih parobrodov in stotine ladij, deli mesto v dva dela,
ki sta združena z 12 mostovi. Teče po mestu v ve¬
likih ovinkih ter prejema med mestnim zidovjem Janzo
in Neglinajo. Radi povodenj pa so naredili kanal.
Tik reke je 10 «nabereženj», a v pomeriju mesta je
151 jezer in ribnikov, 14 buljvarov, 81 trgov, 3 vr¬
tovi, 218 glavnih ulic, 651 malih ulic, 65 prehodov,
a zunaj mesta so 4 «polja» ter 15 pokopališč. L. 1874.
je bilo tu še več lesenih hiš nego kamenitih, toda

— 208  —

število prvih se od leta do leta krči. Razven 7 so-
borov (katedral), in 18 samostanov je še čez 300
pravoslavnih ter 10 drugoverskih krščanskih cerkva.
V 17. stoletju je bilo tu 1600 cerkva, in če vprašaš
priprostega Rusa, koliko cerkev ima Moskva, odgo¬
vori še dandanes «sorok sorokov* t. j. 40 krat 40.
Izmed drugoverskih krščanskih cerkva so 3 rimo-
katoliške, 3 protestantske in 4 armenske. Razven tega
imajo še Židje jedno molilnico in jedno sinagogo, a
tudi mohamedanci jedno mečet.

Kdaj se je Moskva zgradila, nam kronike ne
vedo povedati. Bere se ime Moskva prvič 1. 1147.,
ko je piroval tu knez Jurij Dolgorukov s svojimi za¬
vezniki. Takrat je bil ta svet bojara Kučke, a knezu
Dolgorukovu se je ta kraj tako dopadal, da je sezi¬
dal več poslopij ter hodil sem na lov. Važna je po¬
stala Moskva še le 1. 1328., ko se je preselil sem
iz Vladimira Ivan Danilovič Kalita (zlati žep) ter si jo
olepšal z zgradbo Kremlja in drugih poslopij, kamer
mu je sledil pozneje tudi metropolit Peter Sveti 1. in
Moskva je postala prvo mesto Rusije.

Malokatero mesto je prestalo toliko nadlog, nam¬
reč tolikrat popolnoma ali deloma pogorelo, ali bilo
tolikrat napadeno od divjih narodov, kot Moskva. Ze
1. 1237. so jo požgali Mongoli pod Batuom. L. 1382.
jih je Dmitrij Donski pač premagal, toda prišli so
zopet pred Moskvo pod Tahtamišem. Isti je prisegel,
da mu bodo Moskovcj sveti, ako mu dajo nekaj daril
v denarju in mu dovolijo si ogledati mesto. Moskovci
so se dali preslepiti ter mu odprli mesto, na kar so ga
Mongoli požgali. Moskva se je vendar zopet sezidala

— 209  —

in opomogla. L. 1395. je prišel divji poveljnik Ta-
merlan z veliko vojsko, in Moskva je bila v veliki
nevarnosti, toda Bog je uslišal prošnjo Rusov. V spanju
je namreč videl Tamerlan kronano žensko s sveto
zarjo. Pri nji so bili vojščaki, ki so metali bliske.
Zena je namignila, in vojščaki so namerili sulice na
Tamerlana. Ta se je tako prestrašil, da se je še tisti
dan vrnil domov. V isti uri so Moskovci pozdravili
od sv. Luke slikano podobo Matere Božje, katero so
jim poslali iz Vladimira. Veseli te rešitve, so ustano¬
vili na istem mestu, kjer so častili podobo, Stretinj-
skij monastir (samostan). — Ko je vladal Ivan IV.
(1533 — 1584), je mesto pogorelo petkrat, med tem
je bilo trikrat zažgano po Tatarih. Najhujši je bil po¬
žar 1. 1547., v katerem je zgorelo radi hudega vetra
okoli 1700 ljudi. — Komaj se je mesto malo opo¬
moglo, je prišel Devlet Girej, kan krimski, in ako-
ravno se je vzdržal Krernlj, vpepeljeno je bilo mesto
in več tisoč ljudij je poginilo v požaru, a število pre¬
bivalcev se je zmanjšalo od 200.000 na 30.000.

V vseh teh bojih je bila najvažnejša zaslomba
Rusov trdnjava v mestu —- Kremlj. Beseda Krernlj
je tatarska ter pomeni rusko Višegrad ali grško Akro-
polis (višje mesto). Leži vendar samo 36 m nad reko
Moskvo, a je obkrožen od 1. 1492. z visokim ob¬
zidjem, 18 stolpi in 5 vrati. Od tega časa Kremlj ni
več delil , žalostnih dogodkov mesta. Le enkrat mu je
pretila nevarnost, ko je bival tu Napoleon I. Ko je
moral mesto zapustiti, je zaukazal namreč v svoji
' besnosti, razstreliti Kremlj. Moč zidovja se je vendar

14

— 210  —

protivilo temu nasilstvu in le mal del grada je bil
razstreljen, kar so pa kmalu popravili.

Ivremlj je mesto v mestu z blizu 2000 prebi¬
valci. Nekdaj je bilo tu več hiš, ker ni bil Kremlj
samo carjevo prebivališče, ampak tudi vseh dvornikov,
višje duhovščine in najmogočnejših bojarov. Sredi
17. stoletja je bilo v Kremlju čez 20 ulic, a sedaj
je samo jedna in trije trgi, vendar Kremlj ni izgubil
s tem stare krasote. Razven carske palače, mogoč¬
nega sinodalnega poslopja, senatne palače, arsenala
in vojašnic in mnogih drugih poslopij so v Kremlju
3 sobori (katedrale), 12 cerkva, 1 kapelica in dva
samostana. Mogočno obzidje je še vedno v dobrem
stanu, kajti vedno ga popravljajo, a pri tem tudi skrbno
pazijo, da se ohrani prvotni značaj teh obramb, in
tako se je Kremlj ohranil pred uplivom poznejših sto¬
letij, kakor malokatero mesto. Jarek, ki je obkrožal
obzidje, pa so napolnili in sedaj je ondi lep širok
buljvar.

Prvo poslopje, katero zagledamo v Kremlju, je
mogočni zvonik Ivana Velikega. Sezidali so ga pod
Borisom Godunovom 1. 1600., da so dali dela rev¬
nemu ljudstvu, ki se je zbralo v veliki množici v Moskvi
zaradi hude lakote. Sezidan je na najvišjem mestu
ter nadkriljuje v svoji velikosti vsa druga poslopja
v Kremlju. Zvonik je visok 82 m, a njegova kupola
je s pravim zlatom prevlečena, isto tako križ. Do pe¬
tega nadstropja vodi čez 250 stopnjic; od tu je pre¬
krasen razgled.

V velikem okrožju leži stara stolica pod našimi
nogami. Ako gledamo od blizu, vidimo najpopred

— 211

Kremlj, v katerem središču stojimo, ki s «Kitaj-go-
rodom» dela staro mesto. Za obzidjem obkružoje vrt
najsvetejše Moskve in ga loči od «bjel-goroda» (be¬
lega mesta) od pravega mesta, a v katerem so tri
različne koncentrične skupine s senčnatimi buljvari.
Okrog bjel-goroda so hiše Semjanovega-goroda, ki
ima 8 predmestij, a v dalji slede mesto Jiiš zeleni
vrtovi in gozdovi, med katerimi so dače. Čez strehe
se pa dviguje nad 2000 kupol, rudečih, modrih in
zelenih, srebrnih in zlatih, liki množici dragocenih bi¬
serov, katere je živahen otrok raztresel, ko se je
naveličal igrače.

Vreme je bilo zelo slabo, ko sem se pripeljal
v Moskvo, a drugo jutro, ko sem stal v Ivanu Ve¬
likem je pretrgalo solnce sem ter tje oblake in raz-
nobarvane kupole so se skrivale za drevesa in sveže
zelenje in nisem se mogel nagledati te bogate in živo¬
pisne podobe, tega lesketanja in blisketanja.

V velikonočni noči je zbranih na trgu, ki obsega
vse tri katedrale, tisoče pobožnih z gorečimi svečami.
Vsi pogledi se 'ozirajo s pričakovanjem k zvoniku,
dokler se ne sliši vdar velikega zvona, ki je zna¬
menje za vse druge cerkve, da se začne zvonenje,
ki naznanja praznik vstajenja. Z velikim zvonom
zvonijo samo dvakrat v letu, v velikonočni noči
in v božični noči. Zvon tehta 66.000 kg in ima
v svoji tvarini manjšega, ki je bil od Francozov raz¬
streljen. Ob praznikih pa zvonijo s 33.000 kg težkim
zvonom, ob nedeljah s 17.000 kg, a ob delavnikih
s 13.000 kg težkim zvonom. Kako velikanski so ti
zvonovi, sprevidi se, ako se pomisli, da najtežji zvon

14 *

— 212  —

v Nemčiji v kolinski cerkvi tehta samo 9000 kg.
Vse te pa presega «car KolokoB (car zvonov), kije
200.000 kg težak, 5'7 m visok a širok 18 m. Vlit
je bil 1. 1734., a pri požaru 1. 1737. je pal na zemljo,
pri čemer je počil in se mu je odbil velik kos. Sko¬
raj sto let je ležal tako ter se vedno bolj pogrezal.
L. 1836. ga je ukazal car Nikolaj I. izkopati. Sedaj
leži na visoki skali, a odbiti kos je naslonjen na njega.

Blizu Ivana Velikega je »Bolšoj uspenskij sobor»
(Vnebohodna katedrala), ki je jedna najznamenitejših
katedral ne samo Moskve, ampak vse Rusije, kajti
tu se kronajo že nad 300 let ruski vladarji. Prvi je
bil tu kronan in maziljen car Ivan Grozni 1. 1547.
Katedrala je bila sezidana pod Ivanom III. Sezidal
jo je Rodolfo Fioravanti iz Bologne. Hotel se je dr¬
žati domačega sloga, kar se mu vendar ni posrečilo.
Radi tega ima cerkev svojstva renaisance, romanskega,
bizantinskega in tatarskega sloga, ki so pomešani.
Znotraj pa podaja vse, kar zahteva Rus od svoje
cerkve: blestečo krasoto, zlate in sreberne okraske,
podobe iz biblijske zgodovine in podobe svetnikov na
zlati podlagi napolnujejo ne samo vse stene, ampak
tudi stebre do kapitelov, in v vsem prostoru vlada
tihota, mistični mrak. Posebno velika vendar ni ta
katedrala, kajti srednja kupola je visoka le 37 m,
a široka 22 m. Ikonostas -— s svetimi podobami po¬
krita stena, ki se vzdiguje v grških cerkvah pred naj¬
svetejšim, — blesketa se zlata in biserov. Nešte-
vilno biserov pokrivajo paladijum države ter prelepo
gliko Matere Božje s krasnimi črnimi očmi, kateri
pripisujejo zmago nad Timurlemom. Takih dragoce-

— 213  —

nostij ima cerkev še več, da celo bandera, katerih
je 12, so iz čistega zlata in z biseri pokrita. Od raz¬
nih podob se vidijo samo glave, a vse drugo je z zla¬
tom in biseri pokrito. Taka bogastva so seveda vzbu¬
jala ropaželjnost tujih narodov. Ko so gospodarili
1. 1610 — 1613. Poljaki v Moskvi, so jo oropali par-
krat, a še več je trpela 1. 1812. Pri hitrem begu
pred Francozi so rešili Rusi le mal del zakladov, le
najdragocenejše stvari. Kar so pustili, to so oropali
Francozi in cerkev je izgubila 5300 kg srebra in
300 kg zlata.

Vendar se vsled te velike izgube ni zmanjšal
ugled, kateri ima katedrala, kajti ta se naslanja
bolj ko na velike zaklade na to, da kronajo tu carje.
Kdor ve, kako globoko in trdno je ukoreninjen monar¬
hični čut v srcih ruskega ljudstva, ta zna ceniti visoko
spoštovanje, katero si je pridobila ta katedrala pri
ruskem narodu.

Nikdar ni rusko carstvo s takim bleščem obsuto,
nikdar se ne vidi mogočnost samo vladarja tako zelo,
kot pri kronanju. Kremelj komaj spoznaš v teh dne¬
vih. Grad in mesto sta v praznični obleki. Vest o
kronanju je zašla v najoddaljnejše kroge in tisoče in
tisoče je ta vest privlekla, da vidijo «batjuško», ka¬
kor imenuje prosti narod še dan danes v starem pa-
trijarhaličnem načinu svojega vladarja. O slavnostnih
dnevih se giblje car vedno med ljudstvom sedaj peš,
sedaj na konju ali v vozu in na dan kronanja spu¬
stijo ljudi brez ozira na njihov stan v Kremlj. Nad
60.000 vstopnic razdelijo na ulicah in le zaradi tega,
da ne nastane prevelika gnječa.

— 214

Arhangelski sobor — druga katedrala v Kremlju
-— je bil do konca 17. stoletja pokopališče ruskih
vladarjev. Sezidal ga je veliki knez Ivan Danilovih
Kalita, a v cerkvi je 52 krst, zato je te malo pro¬
stora. Zadnji je bil tu položen Peter II. 1. 1730., a
drugi vladarji počivajo v Peter Pavlovski trdnjavi pri
Petrogradu. Fresko-slikarije na stenah nam kažejo po¬
dobe carjev in zlate table nam naznanjajo njih imena.

Tretja katedrala je «Blagovječenski sobor», v ka¬
teri so razven svetih podob tudi slike starih modrija¬
nov, Aristotela, Plutarha in raznih drugih. Zlata in
biserov se tudi tu ne manjka, kajti katedrala je bila
200 let dvorna cerkev ruskih carjev. Koridor pelje
iz katedrale v palačo. V to cerkev so pripeljali ob
določenem dnevu bojari svoje hčere v Moskvo, in car
si je izvolil svojo soprogo s tem, da ji je podal ro¬
bec. Tako je več ruskih bojarjev v sorodstvu s carsko
rodbino, na pr. Dolgoruki, Nariškin, Apraškin, Solti-
kov, Lepuhin i. t. d.

Razven katedral so najznamenitejša poslopja
v Kremlju carski dvorci. Granovitajo palačo je se¬
zidal 1. 1491. pod Ivanom lil. Marko Fresini. Skozi
«svatoje sjeni» (sveti dvor), ker ima veliko svetih
podob, se pride v granovitajo palačo po rudečih stop¬
nicah (krasnojem krilcu).

Belvederovo palačo je sezidal 1. 1636. car. Mi¬
hael Feodorovič. Zunaj ni posebno lepa, a znotraj je
pravi biser za prijatelje starin, kajti vse je v njej tako
ohranjeno, kakor je bilo nekdaj. Novi del palače je
obrnjen proti Moskvi ter bil sezidan 1. 1849. z dvema
nadstropjema; pokrivajo zlata kupola. Palača je visoka

60 m, a dolga 121 m. Kremljeva palača ima nad
700 dvoran in sob, h katerim vodi 32 stopnic, a med
tem je znamenitih pet velikih dvoran. Povsod se pa
vidijo umetnosti in zakladi neizmerne vrednosti. Oso-
bito je carska zakladnica jedna najbogatejših vsega
sveta. Preveč bi bilo naštevati vse dragocenosti, ki
so tu nakopičene.

Vojašnicam nasproti je «Cudov monastir». Ima
ime od čudežne podobe arhangela Mihaela, h kojemu
priroma vsako leto na tisoče in tisoče romarjev. V tem
samostanu je živel menih Griška Otrepjef, ki se je
izdajal za Dimitrija. Zraven tega samostana je palača
senata in *orožnaja» palača, v kateri je dragocena
zbirka orožja in vojaških priprav. Spredaj je 875 to¬
pov, katere so uplenili 1. 1812.

Spominov bogati so trije trgi, pri katerih se pa
ne moremo dalje muditi 1 ). Zapustimo Kremlj ter por
dajmo se skozi '< Spasikija vorota* (Odrešenikova vrata)
v Kitaj-gorod. Pri vhodu nad vratmi je tu sveta po¬
doba in carski ukaz je velel, da se mora vsak proti
kazni odkriti. Se dandanes vsak Rus to stori in ni
svetovati se tej navadi protiviti, kajti v takih rečeh
ne pozna Rus šale.

«Krasnaja ploščad* - (rudeč trg) je dolga 283 m,
a široka 158 m. V 17. stoletju je bilo tu 15 lesenih
cerkev s pokopališči pri Kremljevem obzidju, in tudi
obsojence so tu morili. Tu je prosil Ivan Grozni svoj
narod za oproščenje svojih grozodejstev, a tu je malo
pozneje bilo usmrčenih na njegovo povelje strahovito
število podložnikov.

*) V Moskvi se nahaja tudi lep trg Ljuhljanka.

— 216

Sledovi prejšnjih stoletij so vendar izginili in
sedaj okrožujejo trg lepa poslopja. Na severu je histo¬
rični muzej, ki je monumentalna krasota tega mesta,
na jugu zelo zanimivi «Pokrovski sobor», Kremlju
nasproti so Rjedi, a na trgu sta spomenika Mininu
in Požarskemu ter pesniku Puškinu.

Od Krasnaje ploščadi se razprostira proti vzhodu
Kitaj-gorod (kitajsko mesto). Kako je nastalo to ime,
ni znano. L. 1534. so obzidali na severovshodu mesto
z obzidjem in od tega časa se imenuje to Kitaj-gorod.
Nekdaj se je bilo. naselilo tu več plemičev, sedaj pa
ne stanuje tu razven mnihov in duhovnikov nihče,
kajti prostor je določen le za prodajalnice, komptoire
in magacine. Prostor Kitaj-goroda ni posebno velik.
2200 hiš na 5 trgih, 4 cestah, 11 ulicah je obdano
s posebnim obzidjem v polukrogu, a polumer tega
polukroga je Krasnaja ploščad. Osem vrat pelje skozi
obzidje. Najbolj znana so Voskresenskijeva ali izbi-
rična vrata, skozi katera se pride iz Kitaj-goroda na
krasno ploščad. Tudi ta vrata Rusi častijo zaradi
čudežne podobe Matere Božje, ki je kopija one na
gori Atos.

Rjedi se delijo v tri dele, katere ločijo ulice
Iljinka in Varvanka. V Iljinki je kupčija na debelo
moskavska — «City». Zvečer je vendar tudi tu vse
prazno, ker so tu samo komptoiri in magacini. Tudi
so tu banke in borza ter velikanske zaloge Nikol-
skija, kjer leže v velikih poslopjih nepregledne množice
blaga. Tu se namreč zlaga surovo blago iz vseh delov
sije, predno se oddajo 900 tovarnam.

217  —

Središče kupčije je namreč v Moskvi. Velika
bogastva so tu nakopičena, kajti kupčija je vedno
živahnejša, ker so potrebe kmetov z zboljšanjem
kmetskega stanu vedno večje in ker pridobiva Ru¬
sija v Aziji vedno več tal. Tam čaka Rusov še lepa
bodočnost, veliko lepša kot Angležov. Med tem ko
je Anglež nasproten tuji narodnosti ter je v Indiji v
kratkem času uničil domačo obrtnost in cele rodo¬
vitne pokrajine spremenil v puščavo, je Rus zelo
prijazen ter se takoj nauči tujega jezika, zna si sploh
pridobiti zaupanje in čislanje vsakega naroda. Zato
je Rus^ v Aziji izboren nositelj evropske civilizacije.

Že v 14. stoletju je bila Moskva znatno kup-
čijsko mesto, akoravno je kupčevala z vshodom iz¬
ključno le po karavanah. Takrat so bile ceste prav
slabe, poslovanje nevarno, a prenočišč skoro nič.
Potovalo se je največ po zimi, ker so bile po leti v
deževju ceste polne globokega blata. Najbolj je vendar
napredovala kupčija v Moskvi pod Ivanom Groznim,
ki je uničil bogato kupčijsko mesto Novgorod ter
prisilil 18.000 bogatih kupcev, da so se naselili v
Moskvi in v bližnjih krajih. Tako je nastala Moskva
središče kupčije, ki sega globoko v Azijo, v Sibirijo,
v Kino, Bohajevo in Kivo.

Moskva je bila že bogato mesto, ko je sezidal
Peter Veliki Petrograd. Vsejedno je kmalu začel Pe¬
trograd Moskvo nadkriljevati in še le v zadnjih deset¬
letjih je zopet nastal prevrat, tako da je Moskva da¬
nes zopet to, kar je bila, namreč središče kupčije v
Rusiji. Zaradi tega tako raste Moskva (sedaj šteje
990.000 prebiv.) ter v njej število tovaren. Zato je

— 218  —

v Moskvi tako skladišče, katero prekaša po velikosti
vse druge v Evropi.

Ko pridemo v Kitaj-gorod, dospemo v veliko
goječo. Povsod kupčija, a najživahneja je v «gostin-
nem dvoru», ki je neka posebnost ruskih mest. Skoraj
vsako mesto ga ima in spominja na bližino Azije,
kamor dela Rusija prehod. Moskovski gostinni dvor. %
je zelo star. Množica in različnost blaga je vzbujala '
že v 16. stoletju začudenje. Gostinni dvor je Eri-
jentski pazar v evropski podobi. Prodajajo vendar
ne samo v zidanih poslopjih, ampak tudi na ulicah.

Te prodajalnice so podobne našim «štantom». Zaradi
nevarnosti požarov ne smejo v dvoru kuriti, tudi ka¬
diti se ne sme tu. Snažnost vendar v teh oddelkih
ni posebna. Med množico se pa sučejo prodajalci
čaja in piva. Tudi obnašanje kupcev spominja na
orijent. Tako glasnega kričanja in priporočanja blaga ,
ter usiljivosti kupcev se ne dobi v Evropi, k večemu
nas spominja na židovsko mesto v Pragi. Stalnih
cen nimajo. Prva cena je navadno zelo visoka, a od
te odjenjajo navadno polovico. To so se Rusi nava¬
dili. pod tatarsko vlado, ne da bi hoteli koga ogolju-
fati. Zato kupi priprost Rus najraje od njih, saj dobi
tu dobro in ceno blago. Priprost Rus vendar dolgo |
časa trži za blago, kar je na deželi sploh priljubljeno.

Ne daleč od prodajalnic na ulicah, ki so po¬
dobne našim «štantom», pa se dviguje ogromno po¬
slopje, v katerem ima 200 kupcev svoje prodajalnice
— namreč «novi rjedi». Na tem prostoru je bil od
1. 1626. gostioni dvor, kateri so pa večkrat po¬
večali, zadnjič 1. 1894. Velikansko poslopje zavzema

'

— 219  —

nič manj kot 9100 kv. sež. (4 ha 13 a). V pritličju
ima 280 kupcev svoje prodajalnice, a v prvem in
drugem nadstropju so pisarne ter restavranti. V tem
poslopju je mnogo oddelkov, cele ulice, katere so
pokrite zgoraj s stekleno streho.

V Moskvi, osobito v «Kitaj-gorodu», dobimo
različne narode. Vedno novi tipi, vedno nove noše
vidiš tu, in kdo prešteje ljudstva in njih imena? Tu
so Tatari in Kalmiki z V-elge, Kirgizi iz stepe, od
Urala, iz Buhare in Kivajri iz srednje Azije, iz Kav¬
kaza, Cerkesi in Georgijci; tu so Armenci, Perzi,
Grki, cigani in slednjič neštevilni nomadi, kojih imena
pri nas komaj poznamo. Vsi so v svojih narodnih
nošah, tudi Rus v Moskvi še rad nosi narodno obleko,
akoravno se je francoska obleka v Moskvi že zelo
razširila.

Izmed drugih cerkev je najzanimivejša P o kr o v-
skij sobor  ali cerkev Vasilij Blaženoj zaradi svo¬
jega sloga, ki je zelo izviren. Kupole so po polževo
'zavite in vsaka ima druge oblike in barve. Jedna je
pobarvana, druga ima rudeče podolgaste črte, tretja
rumene in zelene. Vrejene so druga zraven druge, a
ne okrog glavne kupole, kot pri drugih cerkvah. To
cerkev je sezidal 1. 1554. Ivan Grozni v spomin na
zmago pri Kazanu.

Iz Kitaj-goroda napotimo se v «Bjeloj-gorod»
(belo mesto), ki obkroža Kremelj in Kitaj-gorod v ve¬
likem polokrogu. To mesto je začel zidati 1. 1585.
Ivan Grozni. Mesto je bilo obzidano, ali zidovje
so vendar podrli in mesto njega naredili buljvare,
katerih je tu 18. Kakšna razlika med tem mestom ter

Kitaj-gorodom ali Kremljom! Tu ni preteklosti, tu je
sedanjost. Bjelij gorod je sedež uradov in aristokra-
cije. Lepe široke ulice, ukusne hiše in mogočna javna ;
poslopja nam skoraj otemnijo zavest, da smo blizu
Kitaj - goroda. Tu se nam predočuje Moskva s pri¬
dobitvami moderne kulture, katere smo navajeni do-
biti v velikih mestih zapadne Evrope. Tudi v belem j
mestu je živahnost doma, vendar v drugem pomenu
kot v gostinnem dvoru in v rjedih. Med tem ko je
v zadnjem zvečer vse tiho, prične se v prvem živahno
življenje, kajti po trudapolnem delu si poišče marši- :j
kak zabave v gledališčih, koncertih, cirkusih, klubih
in brezštevilnih restavrantih in traktirtih, ki so v tem
delu mesta. Za vsak vkus je tu preskrbljeno. Zraven r| j
restavrantov s francoskim ukusom urejenih, so ruske
gostilnice z orgijami, ki nadomestujejo cel orkester, -i
pivopivnice s kegljišči itd. Kavaren je le malo, saj
tu, kjer je udomačen čaj, ni tal za kavo. Piva se .j
se vendar od leta do leta več popije.

Najživahnejši del je Tverskoj buljvar, ki je zbi¬
rališče elegantnega sveta in vojaštva. Tudi je sre¬
dišče marsikatere trgovine, zato je gnječa tu tem
hujša. Zraven buljvara so lepa poslopja, med temi
palača guvernerja. Najlepše ulice so bile sezidane v
zadnjih desetletjih in sicer pravilno in moderno ter
imajo električno razsvetljavo. Seveda se te novo-
modne točke ne prilegajo dobro vsi Moskvi. Ako se
oddaljimo od njih, vlečejo se hiše po hribu doli in
gori ter se ognejo na levo in desno. Sem ter tje
preveč molijo iz vrste in gotovo ni njihovega pro¬
stora določil geometer. In pri vsem kakošna razlika!

— 221

Tu stoji ponosno novo poslopje v nežni obleki, zra¬
ven njega pa čepi starinsko poslopje z zeleno po¬
barvano streho. Tako se vrstijo hiše: jedna je krvavo
rudeča, druga modra; ta zopet z zeleno, modro ali
rumeno ornamentiko, ona je zopet rumena z rudeče-
modro-zelenimi okraski na oknih itd. Tudi v slogu je
ista izprememba, vrste se ruski, grški, gotski, pa¬
riški slog itd.

Za turista je ta velika razlika prav prijetna,
ker se oko ne utrudi tako hitro, kot po drugih jedna-
komerno zidanih mestih. Moskva pa je pisana zaradi
tega, ker morajo les in kovine pobarvati, ker dru¬
gače vse segnije in zrjovi. V barvanju pa se vsak
ravna po svojem ukusu, le strehe so večinoma vse
zelene ali pa rudeče.

Da je v Moskvi živahna kupčija, priča nam že
prav amerikanska reklama. Menda ni v nobenem
mestu v Evropi toliko napisov kot v Moskvi. Ko
sem hotel menjati avstrijski denar, naštel sem na
vratih iste hiše, kjer so menjali tudi papirnati denar
nič manj nego 56 napisov, a ko sem prišel na dvo¬
rišče, jih je bilo tudi tam mnogo. Zato se orijentuje
vsak v Moskvi zelo težko, ker se ulični napisi izgu¬
bijo mnogokrat med raznimi drugimi napisi.

Letošnjega leta je Moskva vsled kronanja carja
zelo pridobila, pa vsejedno se je po nekaterih ulicah
kanalizacija še le izvrševala, a tudi razsvetljava je v
mnogih krajih kaj skromna.

Moskva je zelo razprostrano mesto, zato je
treba večinoma voziti se v oddaljene kraje. Iz «bje-
lega» mesta vodijo v predmestje in letovišča konjiki,

— 222  —

a tudi izvozčikov je čez 10.000. Iz raznih krajev pri¬
dejo kmetje z neznatnimi a trpežnimi konji in lahkimi
vozovi. Oblečeni so v dolg temen kaftan s pasom,
dolge čevlje in na glavi imajo navadno širokokrajen
cilinder. Začetkoma se mnogi v mestu prav malo
spoznajo, zato potegne na križpotih gost izvozčika
za desni rokav, ako hoče na desno, za levi rokav,
ako hoče na levo. — Izvozčik ima svojo takso, a
se je ne drži. Zato je najbolje, ako se vsak že na¬
prej ž njim pogodi. Ako se zakliče iz hotela, ali kjer
stojijo vozovi, «izvozčik», pridirja jih takoj cel trop,
ki med seboj potem barantajo ter vedno nižjo ceno
zahtevajo. Rad vzame izvozčik «na čaj», a si ga ne
pribori kot dunajski fijaker ali italijanski vetturino.
Tudi je humorist. Ako si prihrani večjo svoto de¬
narja ter se stalno naseli v Moskvi, omisli si boljšega
konja in kočijo, zato pa tudi zahteva večjo plačo. V
Moskvi, Nižjem Novgorodu in Petrogradu je videti le
malo dvovpreženih kočij, a vendar je tu velika raz¬
lika med navadnimi in boljšimi izvozčiki. Zadnji se
takoj spoznajo na boljši obleki, navadno so tudi lepo
rejeni ter imajo praviloma krasne črne konje, ki zelo
hitro dirjajo.

Med raznimi narodi dobimo zlasti mnogo Ta¬
tarov, ki zastopajo tu nemškega Žida, ki prodaja in
kupuje v zahodnih velikih mestih staro obleko. Nje¬
gova dolga suknja ima poseben kroj, a pokrit je z
visoko ovčjo kapo. S polnim Žakljem na rami^ hodi od
hiše do hiše ter kupuje razno staro obleko. Živi jako
trezno, zato so natakarji v nekaterih gostilnicah Ta¬
tari — ker ne pije nobfene alkoholične pijače. V malo

letih si prištedi večjo svoto, katera mu omogoči, c!a
si kupi v svoji domačiji malo posestvo.

V Moskvi se povsod lahko opazuje, kako po¬
božen ja ruski narod. Moskva nima samo 400 cerkva
in kapelic z mnogimi čudovitimi ikonami, nego tudi
na raznih stolpih in vratih so svete podobe, kjer se
nikdar ne pozabi priprost Rus pobožno odkriti ter
trikrat prekrižati se. Celo na raznih hišah in prodajal-
nicah so svete podobe, isto tako v vsakem traktiru.

Rus zelo skrbi za svoje cerkve, še bolj pa za
samostane, kajti spoštovanje Rusov do menihov je že
od zdavnaj ukoreninjeno. Ko so Tatari neprenehoma
napadali Ruse, so bili namreč samostani v času ne¬
varnosti pribežališče vsemu ljudstvu, ker so bili ti z
zidovjem obdani. Mnogokrat so podpirali v nevarnosti
tudi kneze časih z denarjem, zato so se priljubili tudi
tem. Razven tega imamo iskati prve pričetke literature
na Ruskem v samostanih. Sčasoma so si pridobili
samostani veliko bogastvo, in postali so celo posest¬
niki velikih pokrajin.

Med posvetnim (bjelim) in samostanskim (črnim)
duhovenstvom je bilo že od nekdaj veliko nasprotstvo.
To se že vidi na prvi pogled v Moskvi, kjer posvetna
duhovščina dežele pohaja cerkve kot tujci-. Zmagalo je
namreč zadnje in najnadarjenejši dijaki gredo v samo¬
stane upajoči, da dospejo do kakega višjega častnega
mesta, ki so le menihom dostopna. Dandanes so nam¬
reč vsi škofi in višji cerkveni dostojanstveniki in tudi
vsi direktorji in večinoma vsi profesorji seminarov
menihi.

Koliko daje pobožen Rus za cerkve in samo¬
stane, razvidno je, da donašajo nabiralniki na ruskih
kolodvorih Nikolajevske železnice vsako leto čez V 4  mi-
ljona rubljev. Se več pa donašajo romarji v razne
samostane, v katerih je kakošna čudežna podoba. '
Zadnje mnogokrat za nekoliko časa posodijo raznim
rodbinam, kar jim donaša ogromne svote.

Kakor je bilo že omenjeno, je na ruskih kolo¬
dvorih in drugih krajih mnogo nabiralnikov za razne
samostane, cerkve ali druge dobrodelne zavode. Raz-
ven tega mrgoli osobito v Moskvi polno nabiralcev
in nabiralk za razne samostane i. t. d. Zadnje so ve¬
činoma oblečene kot nune, akoravno niso nune, ampak
se bavijo s tem kakor s kakim obrtom. Od raznih
samostanov i. t. d. dobe namreč pooblastila za pobi¬
ranje doneskov proti temu, da donašajo vsak mesec
določeno svoto. To nabiranje postane mnogokrat nad¬
ležno, kajti čestokrat kar mrgoli nabiralcev v navad¬
nih gostilnah, da celo v vagonih in na parobrodih.
Nekateri vendar to pooblastilo porabijo, da ložje be¬
račijo ter malokaterikrat oddado določeni prispevek.

Najlepša cerkev v Moskvi je »hram Krista Spa-
sitelja» (Odrešenikova katedrala), katero so zgradili
v spomin na rusko-francosko vojno 1. 1812. Hoteli so i
sezidati cerkev, ki bi bila podobna Petrovi katedrali
v Rimu, kar se jim je posrečilo vsaj od znotraj,
kajti znotranji del cerkve je prekrasen. Blesketa se v
čisti belini in nad njo se vzdiga petero kupol. Kate¬
dralo so začeli zidati 1. 1839., a so jo otvorili 1.
1883. Vnanje stene cerkve diči 48 mramornatih podob,
ki so stalo 773.000 r. V pozlatilo petih kupol pa so ,

.— 225  —

porabili 25 pudov (čez 400 kg,) zlata, kar je stalo
okoli pol miljona rubljev. Nad 68 m dolgo in 72 m
visoko cerkveno ladjo se vzdiguje na štirih stebrih
velikanska glavna kupola. Blesteča krasota nas iznenadi,
ko stopimo v cerkev, in kolikor dalje gremo, toliko
bolj se čudimo krasoti te cerkve. Pred vsem pa se
odlikujejo krasne podobe, ki so naslikane od prvih
ruskih slikarjev. Vse slike so stale čez 1 miljon
rubljev in le velikanska slika ustvarjenja sveta in slika
svete Trojice sta stali čez 300.000 r. Tudi ikonostas
iz belega mramorja diči več prekrasnih podob. V raz-
svitljenje cerkve .služi do 3200 sveč v mnogih sveč¬
nikih. Kako krasno mora biti tu božične noči! Kate¬
drala je stala čez 20 milijonov goldinarjev. Njej na¬
sproti se vzdiga Kremelj s carskimi palačami in z
najstarejšimi ruskimi katedralami.

Katoliki imajo dve cerkvi, namreč Francozi
jedno in Poljaki jedno, katerima se pridružujeta asila
za revne in obolele. Francoska cerkev ni tako krasna
in bogata kakor druge ruske, a je blesteče čista in
zelo ukusno ozaljšana. Cerkev je ob nedeljah zaradi
pridige in lepega petja, pri katerem sodelujejo prvi
umetniki, zelo obiskana. —• Nemška kolonija ima
protestansko cerkev in pastor, D. Dieckhoff, je zaslul
z ustanovitvijo izborne nemške šole in društva za
vzgojiteljice, ki ima čez 3000 največ ruskih članov.
Pri tej koloniji je največ ruskih Nemcev.

Za izobrazbo naroda se je v zadnjih dosetletjih
neizrečeno veliko storilo, akoravno na drug način
kot pri. nas. Učilnice, zbirke učil in umetnostij rastejo
tu kot gobe, o čemer se prepričamo na kratkem

15

— 226  —

sprehodu po «bjelem gorodu» in bližnjih krajih. Raz-
ven vseučilišča, liceja, tehniškega vseučilišča, polje¬
delskega višjega učilišča, kupčijske akademije in insti¬
tuta za vzhodne jezike je 5 moških gimnazij, 1 pro-
gimnazija, 3 realna učilišča, penzijon dvorjanstva, 5
vojnih učilišč, duhovna akademija ter 3 duhovna uči¬
lišča. Za višjo žensko izobrazbo skrbi 10 institutov
ter 11 ženskih gimnazij. Razven tega je še 44 raznih
kupčijskih, obrtnih, strokovnih, risalnih, godbenih itd.
šol. Sole so pravoslavne, a tudi drugoverci imajo
svoje šole. Tako imajo katoliki Francozje ter Poljaki
po jedno moško ter jedno žensko šolo, a Nemei-
protestantje šest šol, med temi dve realni učilišči ter
jedno žensko gimnazijo; a tudi mesto vzdržuje jedno
šolo za revne otroke protestanske vere.

Ljudskih šol je 189, med temi razven državnih
in mestnih šol tudi «cerkovno-prihodskih» (t. j. pri
raznih cerkvah in samostanih) 22, 16 jih vzdržuje

«blagotvoritelnoje» društvo, a 22 je častnih. Državnih
ali uzornih šol ter meščanskih ni veliko, zaradi tega
ni mnogo ljudskih šol več kot štirirazrednih. pač pa
se dobi še nekaj dvorazrednih.

Razven omenjenih šol jih je še nekaj v raznih
dobrodelnih zavodih. Predaleč bi zašel, da bi hotel
opisati le znamenitejše dobrodelne zavode, katere ima
Moskva. Milosrčnost ruskega prebivalstva si izmisli
vsako leto novih ustanov, zato je v Moskvi polno
dobrodelnih zavodov, osobito mnogo bolnic, ki so iz¬
borno urejene. Tudi vlada daje drugim dober vzgled.
Tako je v Moskvi najdenišnica, ki imponuje vsakemu
zaradi svoje ogromnosti in katera je jedna prvih

— 227  —

sličuih zavodov vsega sveta. Vzdržujejo jo pa iz do¬
hodkov monopola igralnih kart. V moskovski najde-
nišnici se vzgojuje vsako leto čez 14.000 otrok.
\ -prejme se vsak otrok, tudi če se položi pred pa¬
lačo. Ako hočejo pa stariši pozneje otroka nazaj,
plačajo samo 35 rubljev. Zato je detomor v moskovski
guberniji redka stvar. Otroci pa dobijo v tem zavodu
tako izborno vzgojo, da mnogi revni' stariši že zaradi
tega pošiljajo svoje otroke v ta zavod, v katerem
ostanejo, dokler jim ne preskrbijo služeb pri raznih
obrtnikih.

Izborne, ogromne in mnogoštevilne zbirke in
knjižnice — katerih zadnjih ni nič manj kot 43 —•
pospešujejo izobrazbo meščanov. Mnogo istih razpo¬
laga s takimi zakladi, kakor jih imajo le amerikanske
zbirke Astona, Vanderbilda in drugih. Vse te zbirke
so pristopne vsakomur.

Zraven Kremlja je zelo priljubljen Suharjev
stolp. Osemoglati stolp v visočini 65 m je sezidan
v lombardsko-gotskem slogu. V tem stolpu je sedaj
reservoir mestnega vodovoda. Mitišči vodovod mu
privaža vodo iz 43 studencev in daje vsak dan
350.000 veder vode. Z vodo je Moskva vendar pre¬
malo preskrbljena, akoravno daje še kodinskov vo¬
dovod vsak dan 150.000 veder vode. Ker pride
samo 1 vedro vode na človeka, čuti se to pomanj¬
kanje osobito pri požarih. Mitiščni vodovod je dolg
18 km, a zadjih 11 km goni para vodo. Z vrha tega
stolpa je prelep razgled.

Gledališč ima mesto več, med temi presega
«imperatorski teater* tudi «boljšoj teater* po veli-

15 *

— 228  —

kosti samo gledališče San Carlo v Napolju. Prostora
je za 4000 gledalcev, a oder je največji vsega sveta,
ker je «scena» dolga 21 m. Prirejajo se vendar tu
samo opere in baleti.

Mnoga javna poslopja nas iznenajajo z velikan¬
skimi dimenzijami: tako ima Pokrovskova vojašnica
prostora za 2500 mož, vojaška bolnica za 2000
mož. Znamenita poslopja so: Moskavska tiskarna v
Poštni ulici, veliko temno rujavo poslopje z amfitea-
tralnim počeljem in z-elo širokimi stopnicami; akade¬
mija za umetnost v Aleksandrovem vrtu, ki je po¬
dobna italijanskemu grodu; temni «Strastnoj monastir»
na jednakoimenovanem trgu, in več palač plemičev,
vsaka v svojem slogu.

Spomenikov ima mesto malo. Med Kremljem in
Kitaj-gorodom sta na Krasnaji ploščadi že omenjena
kipa Minina in Požarskega. Požarski sedi zamišljeno
gledajoč kot knez s ščitom in mečem. Minin stoji
pokonci levico prožeč, kot bi hotel reči: Blago in
kri, žene in otroke za očetnjavo. Njegova desnica
vleče meč iz nožnice.

Razven spomenika Puškinu so tudi tu «trium-
falnija vorota» v spomin vojni proti Napoleonu ter
«krasnija voroti» v spomin kronanja Elizabete. A ne
samo v središču mesta, kjer se v drugih mestih kon-
centrujejo vse zanimivosti, ampak tudi v raznih pred¬
mestjih vidimo vedno kaj zanimivega. Tako'Je v se¬
vernem delu «njemeckaja ulica» in «njemecki rynog»
(trg), a ne daleč od tu sta vasi Preobrasovskoje in
Semenovskoje, kjer je vzgajal Peter Veliki svojo

— 229  —

dvorno gardo, ki mu je pozneje v boju s streljici
tako izborno služila.

Zgodovinsko je pač najbolj zanimiv požar 1.

1812 .

Proti poludne 14. septembra 1812. 1. so se
približevali prvi francoski vojaki, ko so zapuščali na
nasprotni strani zadnji ruski mesto, skozi Dorogomi-
lova vrata, Napoleon je čakal več ur, upajoč, da se
prikaže deputacija, ki mu prinese mestne ključe.
Ko so pa vohuni naznanili, da je mesto zapuščeno,
je dal slednjič nevoljen povelje korakati v mesto.
Vhod se je vršil med trdim molčanjem ter ni bil
prav nič podoben vhodu zmagoslavne vojske. Prebi¬
valci, ki niso zapustili mesta, so se skrili v hiše, ka¬
tere so bile vse zaprte. Na ulicah ni bilo človeka,
razven nekoliko postopačev. Proti večeru je začelo
mesto goreti na treh krajih ob jednem. Požar se je
hitro razširil, ker ni bilo gasilnic, a mnogo netiva
nastavljenega. Drugi dan so nastali zopet požari, a
zažigalcev niso mogli zaslediti. Ko pa je tretji dan
nastal hud veter, se je razširil požar iz ulice v ulico
tako hitro, da je bilo celo mesto jedno samo pogo¬
rišče. Prestrašeni Moskovčani so zbežali v cerkve ali
v kleti. Vojaki, ki so pričakovali bogatega plena in
prijetnih stanovanj, so se skušali za to odškodovati
ter so začeli ropati. Med požarom so se vršile grozne
reči. Oropali so celo cerkve. Napoleon je zgubil v
požaru 40.000 mož, a Rusi čez 400 milijonov vred¬
nosti. 6502 hiš, 7155 prodajalnic z nezmerno zalogo
blaga je bilo uničenih. Napoleon je moral mesto za¬
pustiti ter se je naselil v gradu Petrovem. Hotel je

Ruse z ostrostjo vkrotiti ter je dal 20 kmetov, ki
niso hoteli preskrbljevati Francozov z živežem, ustreliti.
To-pa je le provzročilo, da so se Rusi Francozom
še bolj oddaljevali.

Ko je bil Napoleon prisiljen zapustiti Moskvo ter
se vrniti, je zaukazal razstreliti Kremelj, kar se pa v
naglici ni moglo dovršiti zaradi masivnega zidovja.
Cesarsko palačo, arsenal, jedno cerkev in dva zvo¬
nika so Francozje razrušili. Zvonik Ivan Veliki se je
dobro držal, le jeden zvon je padel na tla ter se razbil,

Francozje in tudi drugi zgodovinarji dolžijo te¬
danjega poglavarja Moskve, kneza Rostopšina, da je
ta zaukazal v svojem barbarskem patrijotizmu Moskvo
zažgati, da bi zabranil Napoleonu v Moskvi prezimiti
ter ga prisilil k vrnitvi. Isti je baje celo sam dal
dober vzgled s tem, da je vrgel gorečo bakljo v
svoje lepo letovišče v Voronovi. Rusi zopet dolžijo
francoske vojake, da so to storili v svoji surovosti.
Slavni ruski pisatelj grof Tolstoj pa meni v svojem
slovečem romanu »Vojna in mir» tako: «Da bi za
požar Moskve klicali posamezne osebe na odgovor,
ni vzroka. Moskva je pogorela, ker je prišla v tak
položaj, da bi pogorelo vsako drugo tako mesto kakor
je bila Moskva, ko bi imelo tudi več sto slabih ga-
silnic. Moskva je namreč pogorela, ker so jo zapustili
njeni prebivalci. To je bilo ravno tako neizogibno,
kakor mora pogoreti kup tresek, ako nanj padajo
več dnij zaporedoma iskre in ogenj. Lesen« mesto, v
katerem, ako je obljudeno, skoraj vsak dan gori,
mora pogoreti, ako nima več prebivalcev in ako se
vanj naselijo vojaki, ki neprevidno ravnajo z ognjem.

v

— 231  —

Zato ni kriv ne barbarski patrijotizem Rostopšinov,
ne francoska surovost, da je pogorela Moskva, am¬
pak le lahkomišljenost vojakov. Ako so pa tudi ne¬
kateri zažigali, kar je še vedno dvomljivo, ker ni
imel nikdo vzroka, da bi zažigal, ne more biti to
krivo, da je Moskva pogorela, ker bi se brez tega
isto moralo zgoditi*.

V okolici je najbolj znamenit Troickov samostan.
Noben drug na svetu ni tako bogat kot ta. Njegova
zakladnica znaša vrednost 2000 milj, vsaj zadnjih
400 let ni pozabil noben car ali drug velikaš sem
potovati in kaj podariti. Slike, obleke in posode, cer¬
kvene dragocenosti, katere ima zakladnica, obsegajo
izvanreden muzej ruske umetnosti. Troickov samostan
je tako velik, kot malo mesto. Ima palačo, arhiman-
dritovo hišo, 12 cerkva in kapel, ženski hospis in
dve veliki gostilni ter knjižnico z 9000 zvezki. V
jedilnicah pogoste brezplačno vsako leto 12.000 ro¬
marjev, v šolah se uči 300 otrok. Vsako leto pride
sem več sto tisoč romarjev.

Iz Moskve sem se peljal v Nižaji Novgorod, da
si ogledam «vserossiskajo vystavko», slovečo «jar-
marko» (semenj) ter mesto, ki ima lepo lego. Predno
opišem Nižnji Novgorod, oglejmo si ljudsko šolstvo
na Ruskem ter izgon v Sibirijo.




\

XXI.

Ajudsl^o šolstvo.

Tffjudsko šolstvo ogromnega ruskega carstva se ne
sme  tako soditi, kot ono drugih zapadnih držav,
kajti poleg ogromne razprostranosti ter redkega pre¬
bivalstva ima ruska država veliko množico raznih na¬
rodov, izmed katerih so nekateri še vsaki izobrazbi
nasprotni. Zato ljudske šole še niso tako razširjene,
kot v nekaterih drugih državah srednje Evrope, kjer
je pa tudi povprečno število prebivalstva do 6 in še
večkrat večje nego na Ruskem. Razven tega se je
ruska vlada premalo zanimala za ljudsko izobrazbo
ter ljudske šole prepuščala občinam, cerkvam, društ¬
vom in ljudstvu samemu.

Ko je bilo odpravljeno nevoljništvo 1. 1861.,
ter so bila upeljana samoupravna zemstva, je nastala
ljudskemu šolstvu nova doba. Zemstva so se zani¬
mala po možnosti za ljudsko šolstvo, ustanavljala učil-

233  —

niče, podpirala jih ter skrbela za izobrazbo učiteljev
in za njih boljše gmotno stanje. Nekoliko časa jih je
tudi vlada podpirala, a ne dolgo, zato se je zani¬
manje zemstev do ljudskega šolstva ohladilo. Po osem¬
desetih letih pa se je začelo gibati tudi pravoslavno
duhovenstvo, ustanavljaje župne (cerkovno-prihodske)
šole, v katerih je glavni smoter vzgajanje v duhu pra¬
voslavne cerkve. Vlada je te šole raje podpirala, nego
popred zemske, zato so nekatera zemstva spremenila
svoje šole v cerkovno-prihodske.

Najbolj napreduje ljudsko šolstvo v zadnjih de¬
setih letih. Tako piše V. J. Bahterov v svoji izborni
knjigi »Vnješkolnoje obrazovanije naroda», da je iz¬
stopilo po poročilu ministerstva «Narodnoga prosvje
ščenija* iz ljudskih šol njemu podrejenih 1. 1884. več
kot 400.000, a 1. 1895. več kot 600.000 dečkov.
Ako prištejemo k temu še učence drugih šol, zviša se
to število na 800.000, a število narodnih šol je na¬
raslo na 60.000.

Ljudske šole na Ruskem so 1). državne (od
vlade ustanovljene in vzdrževane), 2). zemske (od
gubernskih ali ujezdnih [okrajnih] zemstev ustanov
ljene in vzdrževane), 3). župne ali cerkovno prihodske
ter 4). proste (školv gramotnosti).

Proste ali «školy gramotnosti» vzdržujejo Se¬
ljaki sami, ako ni blizu okrog nobene šole* Ruski
narod je že davno pripoznal, da ni dobro, ako kdo
ne zna čitati ali pisati (brezgramotnomu žit’ plocho),
zato ustanavlja rad proste šole, v katerih se učijo
učenci samo čitati in pisati. Največkrat je taka šola
v vaški hiši, a seljaki se pogovore s starim vojakom,

— 234  —

bivšim dijakom itd., da isti uči njihove otroke čitati
in pisati. Tak učitelj sicer nima pojma o pedagogiki,
toda največ učencev se vendar nauči čitati in pisati.
Te šole vendar niso bile vedno priljubljene vladi, da,
ista jih je celo od 1. 187+ —1882. zatirala, ker je
domnevala, da razširjujejo razkol. Razkolniki namreč
najraje pošiljajo svoje otroke v take šole. L. 1882.
je dal prostim šolam naučni minister popolno svo¬
bodo, da se smejo širiti po vseh deželah. Teh šol
je vendar od leta do leta vedno manj, ker nastaja
vedno več zemskih in župnih šol. Tako so nekatera
zemstva vpeljala že po vseh selih zemske ali cerkovno-
prihodske šole ter zaukazala, da smejo le izprašani
in od šolskih nadzornikov potrjeni učitelji poučevati.

«Cerkovno-prihodske» šole so se začele najbolj
širiti od 1. 1894. sem. Uredilo jih je pravoslavno
duhovenstvo, a tudi vlada jim je naklonjena. Glavni
predmet na teh šolah je Božji zakon. Ker župne šole
podpirajo razna verska in druga društva, so se v
Rusiji zelo razširile. Večinoma poučujejo v župnih
šolah pravoslavni duhovni in učiteljice.

Zemske šole so najbolj podobne našim šolam.
Največ so v lastnih šolskih poslopjih, od katerih so
mnoga sezidana po vseh pravilih zdravstva ter imajo
učne pripomočke in učitelje, ki so se vežbali na
učiliščih. Zemske šole so ali jednorazredne, v katerih
se učijo učenci samo čitati, pisati in računati, ali pa
dvorazredne, v katerih se poučujejo tudi realije. V
prve hodijo otroci tri, v zadnje pa pet let.

V mestih so tudi meščanske šole, namreč ljudske
šole nadopolnjujeta še dva letnika.

— 235

Razven omenjenih šol so v mnogih večjih
krajih tudi še državne ali uzorne šole, katere vzdržuje
učno ministerstvo.

Najbolj pa raste v zadnjih letih v ruskih mestih
in na deželi število od raznih društev ali posameznih
dobrotnikov vzdrževanih šol; izmed zadnjih poučujejo
mnogi osebno. Tako je sloveča šola slavnega ruskega
pisatelja grofa Tolstova v Jasnih Poljanah ter ona
Alčevska v Harkovu. Dr. Murko opisuje jedno takih
šol sledeče: «Ne daleč od grada stoji dvorazredna
šola, katero popolnoma vzdržuje grofica. Tako bo¬
gata učil za nazorni nauk bode pač malokatera šola,
kakor ta; videl sem v nji celo zemljevide svete de¬
žele in slovanskih narodnostij. Otroci dobivajo knjige po
potrebnosti zastonj. Poučujeta dve učiteljici. Učencev
je v.nji nad 80, med njimi deklic le okoli 15. Po¬
dobna razmerja se nahajajo povsod, tako namreč sodi
ruski narod o ženski omiki. Za oddaljene učence je
pri šoli «penzijon», kjer biva po 15 otrok. Na vrtu
imajo svoje gredice in navajajo jih k temu, da bi si
nekdaj svojo hrano sami pridelovali.

Da bi ruski narod osobito dečke bolj pridno v
šolo pošiljal, uredila je ruska vlada pred malo leti
čas službovanja pri vojakih po letih šolanja. Analfa¬
beti morajo službovati namreč 6 let, ljudsko šolo
dovršivši 4 leta, a oni, ki so obiskovali srednje šole,
2 leti. Pač dobro bi bilo, da bi imel tudi pri nas
kakošno prednost oni, ki je dovršil ljudsko šolo, ozi¬
roma dobil odpustnico, pred onim, ki je ni prav nič
ali neredno obiskoval.

— 236  —

Posamezne vasi so v Rusiji mnogokrat zelo
oddaljene in otroci imajo več ur hoda v šolo. Zato
ostajajo v mnogih šolah učenci po ves teden v šoli
ter tam spijo in jedo. V mnogih šolah so v ta namen
«nočležnaje», kjer otroci spijo, in jedilnice, v kjer sprav¬
ljajo in povživajo seboj prineseno hrano. Šolski pouk
se prične na teh šolah o ponedeljkih popoludne ter
trpi do sobote opoludne, da morejo učenci priti v
šolo ter se vrniti domov. V nekaterih šolah se za
učence prav dobro skrbi. V vsaki šoli je vsaj sa-
movar, da si pripravijo otroci toplo pijačo, v neka¬
terih šolah pa so narejene posebne kuhinje, kjer ku¬
hajo otroci pod nadzorstvom učiteljeve soproge ali
učiteljice.

Število «gramotnih» rekrutov je znašalo že 1.
1887. v nekaterih gubernijah čez 40%,  a vsejedno
je splošna «gramotnost» selskega prebivalstva še
vedno zelo nizka, kajti ona znaša med moškimi samo
21 %, a med ženskami celo samo 3’3 %.  Ljudskih
šol je bilo namreč v prejšnjih desetletjih na Ruskem
tako malo, da je ogromna večina ruskega naroda
vzrasla brez šolske obrazbe. Da se pa tudi odrasli
lahko naučijo čitati in pisati, so otvorili v mnogih
mestih in selih nedeljske in večerne šole. Prva ne¬
deljska šola se je otvorila v Kijevu pa že 1. 1858.,
a najbolj se širijo iste' v zadnjem desetletju, in med
njimi je mnogo ženskih šol. Za nadaljno izobrazbo
onih, ki so izstopili iz ljudske šole, so otvorili nada¬
ljevalne šole. Število vseh teh šol je vendar za
ogromno rusko državo še vedno prenizko, ker je
takih šol samo okoli 15000, pač pa obiskuje neka-

— 237  —

tere teh šol zdatno število, tako šlisenburško šolo
nad 700.

Kakor je različno ljudsko šolstvo pri nas v
raznih kronovinah. tako je tudi na Ruskem v raznih
gubernijah. Saj so razne gubernije glede blagostanja,
glede povprečnega števila prebivalstva ter rodovit¬
nosti tal še bolj različne, kot pri nas razne krono-
vine. Ker je pa skrb za obrazovanje naroda pre¬
puščeno na Ruskem gubernskim in okrajnim zemstvom,
je ljudsko šolstvo v nekaterih gubernijah že na vi¬
soki stopinji, drugod zopet, kjer se zemstvo za izo¬
brazbo naroda dovolj ne zanima ali kjer še drugi
odnošaji tega ne pripuščajo, pa na nizki stopinji.
Zato so tudi učiteljske plače v raznih krajih ter raznih
gubernijah zelo različne.

Rusija je stopila pozno na pot obrazovanja,
razven tega so pričeli z istim od zgoraj doli, t. j.
skrbelo se je največ za dobre višje in srednje šole.
Rusija je privabila sem najboljše učenjake, in sčasoma
so postale višje šole tako izborne, da dandanes ne
potrebuje več pomoči inostrancev, ampak da v zad¬
njih letih celo eksportuje v inozemstvo učenjake, teh¬
nike, preiskovalce, literate, umetnike itd. Tako je
Kovalevskij vseučiliščni profesor v Montpelliera, Ko-
valevskaja vseučiliščni profesor v Štokholmu, Mični-
kov profesor na zavodu Pasteurjevem v Parizu, ravno
tam Gamazij Jabločkov, izdajatelj in prireditelj elek¬
trične razstave v Parizu, Vyrobov urednik • svetovno-
znane «Revue des deux mondes», Ivanov prvi učitelj
risanja na slikarski akademiji v Parizu itd. Nekatera
vseučilišča imajo namreč toliko obiskovalcev, da je

— 238  —

že nastal učenjaški proletarijat. Tako rrii je pravil
urednik «Odesser Zeitung«, s katerim sem se vozil
po Donavi, da v Odesi zdatno število mladih ljudij,
ki so vseučilišče dovršili, brez službe postopa okrog.

A ne samo za višje moško izobrazovanje, ampak
tudi za višje žensko se tako skrbi, da je žensko
srednje in višje šolstvo na Ruskem na visoki sto¬
pinji. K temu je goto.vo pripomoglo vladanje petih
caric preteklega stoletja. Izobraženost ženstva je
vendar ostala le bolj v višjih slojih. Prosti narod le
nerad pošilja deklice v ljudske šole, kaj še le v višje.
V višjih slojih se je pa pri tej izobrazbi med žen¬
skami razširilo stremljenje k \ lasti ter sploh k mo¬
škemu delokrogu. Tako dobite žensko že v raznih
učenih društvih ter pisarnah. Veselo znamenje pa je,
da raste od leta do leta število mladih, mnogokrat
plemiških dam, ki se posvetijo učiteljskemu stanu,
tako da pride skoraj ljudsko šolstvo popolnoma v
ženske roke. Učiteljice imajo namreč na Ruskem
isto plačo, kot učitelji, ter jih je v mnogih mestih
več kot učiteljev. Tako so v mnogih narodnih šolah
učiteljice v ogromni večini nad učitelji n. pr. v Pe¬
trogradu in v Moskvi, a v Petrogradu so celo na
220 šolah (izmed 250) same učiteljice. «Najbolj so
se obnesle učiteljice«, piše dr. Murko, «one se dosti
bolje z narodom razumevajo, popolnoma ž njim ži¬
vijo in zavoljo tega so tudi zelo priljubljene narodu®.

Oglejmo si še nekoliko zunaj šolsko obrazo-
vanje ruskega naroda. Da bi imele narodne šole
šolske knjižnice, smatralo se je ponekod na Ruskem
še pred 10—15 leti kot potrata. Sto tisoč dečkov

239  —

je zapustilo vsako leto ljudsko šolo, a vprašanje, kaj
bodo ti čitali, je zanimalo le nekatere, in še ti so
mislili, da so storili dovolj, ako so priredili nekatere
izdaje za narod. — Ti nazori so se vendar popol¬
noma spremenili. Rusi so namreč prišli do spoznanja,
kakor piše Bahterov v omenjeni knjigi, da najboljša
opera, katere prireditev stane več desetisoč rubljev,
nima za občinstvo takega zanimanja in toliko dobrih
posledic med selskim narodom, kot trikopejčna knjiga,
ki je pisana s talentom.

Zato raste število društev in njih članov, ki
skrbe za razširjanje dobrih knjig med narodom, od
leta do leta. Na čelu sta petrograško društvo «gra-
motnosti», ki je razdelilo v zadnjih desetih letih čez
400.000 knjig, ter moskovsko, ki je podarilo v zad¬
njih petih letih knjig za 13.000 rubljev. V teh kakor
tudi v drugih mestih so otvorili narodne čitalne, kjer
lahko bere prosti narod knjige, ter jih tudi na dom
izposojujejo. V teh čitalnah pomaga mnogo dobro-
voljcev, tako v karkovski narodni čitalni do 50, a v
knjižnici pri moskovski nedeljski šoli 30—40 oseb.

A ne samo razna društva, ampak tudi razna
zemstva se resno bavijo z vnanješolskim obrezo¬
vanjem naroda. Ker so mesta v Rusiji' mnogokrat
zelo oddaljena, otvarjajo namreč v mnogih guber¬
nijah ali ujezdih (okrajih) selske knjižnice. Te knjiž¬
nice so ali v zvezi s knjižnico selske šole — da
namreč pomnožijo šolsko knjižnico z knjigami, ki so
sposobne za odrasle, ali pa so samostojne. Nekatera
zemstva so že davno pripoznala potrebnost selskih
knjižnic ter jih upeljala pri šolah ujezda (okraja),

— 240  —

druga zemstva jih sedaj upeljujejo, a so pa tudi taka,
ki se s tem vprašanjem na bavijo. Tako je določilo
črnogorsko gubernsko zemstvo 60.000 rubljev za
ureditev 600 knjižnic v svoji guberniji, kursko 15.000
rubljev, vjatsko, ki je sklenilo otvoriti 3000 knjižnic, j
20.000 itd. Z ustanovitvijo selskih knjižnic je postala
zveza med narodom In šolo ožja in prosti narod
se je začel zanimati za šolo. V nekaterih vaseh se
šolsko poslopje v nedeljah in praznikih spremeni v
čitalno; kmetje radi zahajajo v njo ter berejo tam
časopise in knjige. — Tudi družbe treznosti podpi- L
rajo zelo selske knjižnice, kajti s tem je omogočeno,
da ob nedeljah posedajo kmetje mesto v gostilnicah
pri knjigah. Družbe treznosti so na Ruskem veliko
bolj razširjene nego pri nas. Tako se odlikujejo ne
samo razne verske sekte v tem, ampak so se že
cele občine izrekle zoper alkohol, odpravile gostilnice
ter ustanovile čajne družbe, v katerih berejo časo¬
pise in knjige.

Srednje število selskih knjižnic je zelo različno.

Tako znaša v moskovski guberniji od 60—360, a
dobe se že selske knjižnice, ki imajo zelo veliko
knjig, tako ima vnemesenska 3000, a moskovska 2200.

Žal, da niso še vsa zemstva za upeljavo selskih
knjižnic. Pač je sklenilo še 8 gubernskih zemstev
vpeljati selske knjižnice po vseh selih, razven tega
so to storila tudi mnogokatera druga okrajna zem¬
stva, še druga jih hočejo vpeljati le po večjih selih,
a nekatera ^so še vedno proti vpeljavi, ker se boje
stroškov. Črnsko zemstvo pa se celo protivi tej no-

— 241  —

votariji, češ: «Kje bomo pa potem dobivali delavcev,
ako bodo vsi ljudje znali citati ?»

Kako se je pa prosti narod začel zanimati za
knjižnice, razvidimo iz tega, da število obiskovalcev
knjižnic povsod zelo raste ter da nekateri obiskujejo
knjižnice po več kot 10, da celo po več kot 20
vrst daleč. Razven tega so si kmetje začeli sami
nabirati občinske knjižnice, katerih bo kmalu do 200.

Ker je bilo v Rusiji le malo knjižnih proda-
jalnic in ker so nekateri prodajavci iskali pri knjigah
zelo visok dobiček, so se začeli Rusi v zadnjih let*
zanimati tudi za to vprašanje. Razna društva skrbe
za izdavanje dobrih in cenih knjig, da bi pa proda¬
javci ne zvišali cen, so otvorila razna zemstva na
svoje stroške mnogo knjižnih prodajalnic (skladov),
katerih vseh skupaj je čez 1500. Razna zemstva in
društva so si priborila pri tem sijajen vspeh. Tako je
moskovsko društvo «gramotnost» 1. 1892. razpečalo
čez 4 milj. knjig, a «slavjanskoje blagotvoritelnoje
občestvo v Odesi», ki je prodalo v prvem letu samo
1100 knjig, razpeča jih sedaj vsako leto nad 100.000.
Pri tem razpečajo največ knjižic in zemljevidov, ki
stanejo 1—5 kopejk. Tako v Rusiji povsod lahko
opazujemo, kako prosti narod pridno sega po knjigah.

To velja o zunajšolskem obrazovanju naroda.
O zunajšolski izobrazbi višjih stanov hočem samo
omeniti, da se v mestih, kjer so razne mestne in
druge knjižnice in razna društva v povzdigo izo¬
brazbe, — razširja vedno bolj veselje do samoizo-
brazbe z branjem znanstvenih del. Da pa 'srednji

16

stanovi tudi doma berejo, so se ustanovila društva v
povzdigo domačega branja. Tudi v drugih krogih
ruske družbe, osobito v onih visokošolcev, se opaža
v zadnjih letih zanimivo duševno gibanje — stremljenje
po samoizobrazbi, t. j. popolnjenje svoje izobrazbe.
Tako se je razvilo med ruskimi dijaki in dijakinjami
prizadevanje do splošne izobrazbe. Znanstvena dela
se radi tega prav lahko razpečajo, a vse to gibanje
pospešujejo društva, katerim na čelu sta petrograško
in moskovsko društvo «V povzdigo domačega branja»,
kateri imata smoter angleških in amerikanskih «Uni-
versity extersion». S tem se bo dajala prilika vsem
onim, ki nimajo visokošolske izobraženosti, do višje
izobrazbe ter se s tem razširjala in povzdigovala ljudska
izobraženost na veliko višjo stopinjo, kakor je bilo
do sedaj mogoče.

O tem tudi za nas brezdvomno zelo zanimivem
gibanju na Ruskem je prinesla «Neue fr. Presse»
na Dunaju zelo zanimiv članek od prof. Karanjeva
iz Petrograda.

Kako zelo je razširjeno veselje do branja na
Ruskem v vseh stanovih, prepričajo vsakega potnika
ne samo krasne stavbe mestnih knjižnic, ampak tudi,
da razprodajajo na Ruskem in na vseh večjih želez¬
niških in parobrodnih postajah knjige in časopise, in
in sicer mnogokrat v takem številu, da se naše pro-
dajalnice knjig na raznih postajah z ruskimi niti pri¬
merjati ne dajo.


\ T W\7

m;

; ' J, j {



@5^


0 0

) <'!''> j

W*V.'

•t

it

4fc

XXII.

Jzgcm y  Sibirije.

' X  neki ulici v Moskvi sem srečal večjo množico
7 ljudij in voz. Naprej so stopali pregnani
moški s teškimi in rožljajočimi «kandali» (veri¬
gami), za njimi drugi brez takih, zadej pa so se pe¬
ljale «telege» (vozovi), na katerih so sedele ženske
in otroci. Narod jih je opazoval s sočutjem ter jim
dajal razne darove, katere so nabirali vojaki, ki so
spremljali «neščastnike» (nesrečnike), kakor zovejo
povsod Rusi izgnance, v Sibirijo. Isto tako sem opa¬
zoval na nekaterih postajah spredaj v vlaku več va¬
gonov z mrežo, v katerih so se peljali prestopniki
«soslany» v Sibirijo. Gledali so skozi okna s tistim
fatalističnim ravnodušjem, katero je značilno Rusom.
Iz tega je razvidno, da izgnanci v Sibirijo ne prič¬
nejo svojega potovanja tako slabo.

16 *

— 244  —

Groza obhaja marsikoga, če le sliši ali čita ime
Sibirija. Spominja se na vse tiste strahovite povesti,
katere je v mladosti čital iz nemških knjižic in ki so
s tako živimi bojami slikale rusko okrutnost in trdo¬
srčnost ruskih uradnikov in Kozakov. — O nobeni
ruski naredbi namreč ni razširjeno v inozemstvu to¬
liko napačnih nazorov, kakor ravno o izgnanstvu v
Sibirijo. V prvo je razširjeno napačno mnenje, da je
večina izgnancev poslana v Sibirijo radi njihovega
politiškega mnenja. Res so pomilovanja vredne žrtve,
katere so morale v prejšnjih stoletjih mnogokrat po
nedolžnem le zaradi izprememb na prestolu potovati
v Sibirijo, v zadnjih desetletjih vsako leto večje šte¬
vilo izgnancev «v administrativnem porjadke», t. j.
osebam, ki so družbenemu redu škodljive, se admini¬
strativnim potem določijo kraji v Sibiriji. Pač se je
ruska vlada tega pomočka pri mnogih prilikah —
kakor po raznih uporih ali skrivnih zarotah, napadih
na carja in druge dostojanstvenike — pridno poslu¬
ževala, a število teh, katere izženejo v zadnjih letih
po ministru notranjih opravil na predlog policajmej-
strov ali gubernatorov, je veliko manjše kakor mnogi
domnevajo. Pač se je' na ta način zgodila marsika¬
tera krivica, toda s tem so zatrli nihilizem v Rusiji.
Že omenjeni amerikanec Kennan trdi, da je bilo 1885.
1. politiških izgnancev komaj 150, torej niti 1 % vseh
izgnancev, katero število je pa zadnja leta veliko
previsoko. A tudi občine imajo pravico, da lahko po
svoji razsodbi izbacnejo «škodljive» člene. Kmeta,
ki ne plačuje davkov, svoje posestvo zanemarja ter
s svojim zanikernim življenjem, osobito s pijanče-

— 245

vanjem daje pohujšanje drugim, zamore občina po
sklepu «mira» izbacniti iz svoje srede ter ga poslati
v Sibirijo. Vsak tak sklep preišče višje oblastvo, in
ako nima nič proti sklepu občine, pošlje se kmet v Si¬
birijo, a ne v kako ječo ali rudokop, ampak le kot
kolonist, kateremu se odkaže v to kos zemlje. Isto
tako se mnogokrat brani občina sprejeti v svojo sredo
izgnance, kateri so prestali svojo kazen, zato morajo
isti mnogokrat ostati v Sibiriji. Popred so pač tudi
razkolnike pošiljali v večjih množicah v Sibirijo, da
so jih tam naselili, a v zadnjih letih se ravna le z
onimi, katerih nauki so nezdružljivi s temeljnimi na¬
črti moderne države.

Nič manj napačni nazori so razširjeni o tem,
kako se ravna z izgnanci. Dotična «odkritja* dobi¬
vamo največ od ljudij, katerim se je posrečilo, zbe¬
žati iz Sibirije, ali pa celo onim, kateri so se izdali
za ubežnike, akoravno Sibirije nikdar niso videli. O
ruskih izgnancih, o sibirskih rudokopih se lahko spiše
najlepši roman brez bojazni, da bi kdo te trditve
ovrgel v inozemstvu. Zato so spisi o izgnancih v
Sibiriji priljubljen predmet za pisatelje, ki ljubijo
senzacijsko gradivo. Tako je v zadnjem desetletju
veliko pozornost dosegel spis že omenjenega ameri-
kanca Kennana o Sibiriji, v katerem je zagovarjal in
idealizoval politiške izgnance ,ter obsojal izgon v Si¬
birijo. Od urednika «Odesser Zeitung» — rojenega
Berolinca — pa sem na svojem potovanju izvedel,
da je neki nemški učenjak iz Rige potoval po istem
potu po Sibiriji, katero je Kennan opisal, ter z viri
dokazal, da so trditve Kennana neresnične ter da

__ 246  —

celo Kennan v nekaterih pokrajinah, katere je opisal,
niti ni bil. — In vendar se berejo spisi Kennana v
inozemstvu še vedno kot pristna resnica.

Ako pa govorimo o ravnanju z izgnanci, znati
se mora, da jih razdelijo v štiri razrede. V I.
razred se prištevajo «katoržniki», ki so obsojeni na
delo v rudokopih ter v trdnjavah; v II. «poselenci»
(kolonisti), a v III. navadni izgnanci. Konečno se za-
morejo v IV. razred prištevati «dobrovoljni» — žene,
otroci, kateri prostovoljno spremljajo svojce v Sibirijo.

Hudodelci prvih dveh razredov izgubijo vse
svoje državljanske pravice in morajo ves čas svo¬
jega življenja ostati v Sibiriji, oni tretjega razreda
pa obdržijo svoje pravice ter se vrnejo zopet domov,
ko prestanejo svojo kazen. V tretji razred spadajo
namreč klateži in postopači, osebe, katere so bile
izgnane vsled sodnijske sodbe ali vsled sklepa ob¬
čine, ter oni, ki so poslani v Sibirijo iz administra¬
tivnih ozirov.

Razmerje med temi razredi razvidimo iz sle¬
dečih številk: 1885. 1. je bilo izgnanih v Sibirijo
15.766 ljudij, med temi je bilo 1). katoržnikov 1551
(10%), 2). kolonistov 2659 (17%), 3). navadnih iz¬
gnancev a) klatežev 1719 (11%), b) izgnanih po
sodnijski razsodbi 182 (1%), c) po sklepu občine
3751 (23 %), d) administrativnih izgnancev 368 (2 %),
4). dobrovoljnih 5536 (36 %). Iz teh številk je raz¬
vidno, da jih gre v pregnanstvo največ prostovoljno
t. j. dobra tretjina. Po ruskih postavah se žena iz¬
gnanca prvih dveh razredov lahko zopet omoži, ker
se ta smatra kot mrtev, a to se vendar le redko

zgodi, kar nam je lep dokaz ženske zvestobe. Iz ve¬
likega števila dobrovoljcev (od 1882—-1885. 1. jih
je bilo 23.190) se pa tudi razvidi, da se izgnancem
v Sibiriji ne godi tako slabo, kakor nekateri pišejo.

Kako se je godilo katoržnikom še v tem sto¬
letju, najbolj razvidimo iz Dostojevskega «Zapiski
mrtvega doma». V tem oziru se vendar vedno več
stori, da, po mnenju mnogih ruskih državljanov še
preveč. Tako so mi tožili nekateri kolonist^ v južni
Rusiji, da premalo strogo ravnajo s tatovi. Se le ko
so v tretjič obsojeni, jih pošljejo v Sibirijo, a pri
raznih dogodbah, kot pri kronanju carja, slavnosti
100-letnice Krima itd., jih pomilosti car na tisoče
in tisoče. Slabo ravnanje z izgnanci je le v redkih
slučajih povod k begu. Največkrat zapelje kaznjence
k temu junaškemu činu koprnenje po domu.

Da kaznjenci zbežijo, to ni nič redkega (število
njih znaša vendar samo nekoliko stotin vsako leto),
ali kolikim se posreči pod varno streho priti in ko¬
liko jih pogine na begu, tega se ne ve. Ako kaz¬
njenec doseže prvi gozd, je pač pred preganjajem
varen, toda tu ga čakajo nove nevarnosti na potu
skozi pustinjo. Ako je tudi zbežal precej spomladi,
ima vendar ubežnik malo upanja, da pride do zime
v varnost, kajti med njim in mej Evropo leži raz¬
dalja 5000 in še več kilometrov. Medvedje in druge
divje zveri mu pretijo v gozdih in stepah, skozi ka¬
tere potuje, a najbolj so mu nevarni pustinjski pre-
bivavci. Burjeti in Giljaki vstrelijo namreč vsakega
kot psa, da dobijo premijo 3 rublje, katera je razpi¬
sana na vsakega ubežnika. Zato se mora ta ogibati

— SJ4-8 —

I

vseh selišč. Kmalu mu poide hrana, katero je vzel
seboj, in živeti se mora od korenin in jagod. Lakota
ga sili k najhujšemu, zato se ne plaši, da se le na¬
siti pred smrtjo. Da, pripetilo se je že, da so kaz¬
njenci, ki so skupaj zbežali v najhujši sili, srečkah,
kateri izmed njih naj se zakolje, da se drugi rešijo
smrti.

Ako ubežnika zasačijo pri novem hudodelstvu,
zaradi tega še ni izgubljen in ni' se mu treba bati,
da bi ga spoznali ter tirali v ječo, iz katere je ušel,
kjer ga čaka težka kazen. Znati se mora namreč po-
tajiti. Navadno se delajo taki kaznjenci slaboumne,
nočejo znati svojega imena in rojstvenega kraja in
akoravno je sodnik prepričan, da ima opraviti z
ubeglim kaznjencem, ga obsodi kot- '<nevesekoga».

Tretja, zelo razširjena zmota je dalje mnenje
o strašnem trpinčenju izgnancev na njihovem tran¬
sportu v Sibirijo. Večina teh opisov je bila nekdaj
resnična, toda sedaj so za več kot pol stoletja za¬
stareli. Človekoljubno mišljenje carja Aleksandra II.,
kateri je zboljšal usodo mnogih revnih in zatiranih,
ni ostalo brez upliva na način odpravljanja kaznjen¬
cev v Sibirijo. Časi so minuli, ko so gnali kruti Ko¬
zaki izgnance kot čredo ovac, da jih je vsako leto
med potjo mnogo onemoglo vsled težavnega poto¬
vanja. Popred so morali potovati kaznjenci vso pot
peš, v zadnjih desetletjih se pa že večinoma vozijo
z vlakom, parobrodi in vozovi. Le zadnji del svo¬
jega potovanja, namreč v vzhodno Sibirijo, morajo
potovati peš. Začetkom 20. stoletja t. j. 1. 1901. pa
se nadejajo Rusi, da odpro sibirsko železnico, ki

— 249  —

bode najdaljša na vsem svetu (Moskva - Vladivostok
9425 km). Tako velikansko podjetje zamore izvesti
le ogromna ■ Rusija s tisto železno vstrajnostjo in
strogo organizacijo, po kateri se odlikuje ta država.

Kaznjence bodo prevažali potem največ z že¬
leznico, kar bode tudi veliko ceneje. Pred otvoritvijo
sibirske železnice je stal namreč transport vsake
osebe po 300 rubljev, in iz tega vzroka so bili
mnogi Rusi proti izgonu v Sibirijo.

Število prebivalstva Sibirije se od leta do leta
zelo pomnožuje. Pač tudi narašča število izgnancev
v Sibirijo, a ne v tej meri, kakor število prebivalstva
v Rusiji, še menj pa kakor ono v Sibiriji. Zato je
sedaj vseh izgnancev le nekaj več kot 1 % skupnega
prebivalstva Sibirije, med tem ko jih je bilo še
1873. 1. b%.

S slastjo opisujejo mnogi pisatelji temne strani
ruskih ječ, ne da bi omenjali, da ruska vlada od 1. 1860.
ječe zelo zboljšuje. V evropski Rusiji so ječe že zdav¬
naj v dobrem stanu, tako so ječe v Petrogradu tako
izborne, kakor se malokje vidijo. A tudi v Sibiriji se
dobijo spodobne ječe. Tako piše Lansdell že pred
desetletjem: «Ječe v Tobolsku so me spominjale na
one, katere sem videl na Dunaju in v Krakovu, samo
da so te v Sibiriji veliko boljše». Kaznjenci so tu
samo po noči zaprti, po dnevi pa delajo v delavni¬
cah kot kovači, mizarji i. t. d. Vsakemu kaznjencu je
določeno delo, ako to opravi, lahko počiva.

Konečno Sibirija v svoji celoti ni mrzla nerodo¬
vitna dežela, kakor pri nas mnogi domnevajo, ampak
južnovzhodni nje del ima zdravo podnebje ter mnogo

— 250  —

rodovitne še deviške zemlje. Tam so neizmerni pra-
gozdi z najlepšimi orjaškimi drevesi in vrhu tega krije
tam zemeljsko krilo še neprecenljive zaklade dragih
kovin. Zato ni čuda, da je Sibirija še dandanes Rusom
zaželjena, da, celo obljubljena dežela.  Zato se
selijo v Sibirijo cele družine Rusov —• že sedaj cenijo
do 50.000 izseljencev vsako leto — ki si iščejo nove
domačije v vznožju Altaja ali ob bregovih Bajkala
ali pa v rajskem Pvamurju. Saj je v srednjem in
južnem predelu še tako deviška, tako rodovitna zemlja,
da bi lahko rodila brez gnojitve šest do sedem let
zaporedoma. Pod rodovitno zemljo pa so neizmerni
zakladi in po gozdih je vse polno živalij z drago
kožuhovino. Vso to produktivnost odpre pa še le
sibirska železnica.

A tudi v vzhodni Sibiriji se dobijo lepe rodo¬
vitne pokrajine. Tako opisuje Lansdell kolonijo kaz¬
njencev pri Vladivostoku, da ona nudi prav. prijazen
pogled. Tam naseljeni kaznjenci, zraven katerih so se
z dovoljenjem oblasti tudi nekateri Kitajci nastanili,
stanujejo v trdnih lesenih hišah z ograjo in smejo
toliko sveta obdelovati, kolikor ga zamorejo. Pridelu¬
jejo največ krompirja, zelja, kumar, redijo prašiče in
kuretnino, a mnogi imajo že tudi krave in konje.
S pomočjo svojih žen si priborijo dober obstanek,
tako da mnogi po preteku svoje kazni ostanejo tu
prostovoljno. Ako se pomisli, da kaznjenci izvirajo
največ iz najnižjih in najrevnejših slojev, pritrditi mo¬
ramo Lansdellu, da se je tem ljudem s pregnanstvom
njihovo gmotno stališče le zboljšalo. «Tako se lahko
vsak prepriča, «piše Roskošny», kdor izgon v Sibirijo

— 251  —

natančneje razmotruje, da isti ni tako strašna reč,
kakor ga pri nas slikajo na podlagi starih in napač¬
nih poročil. Celo delo v rudokopih je izgubilo mnogo
svojih težav«.

XXIII.

jVižnji ;Yovgorod.

ižnij Novgorod* ali «Nižnij», kakor mu Rusi
^  navadno pravijo, piše dr. Murko, «slavi po
svoji prekrasni legi in svetoznani «jarmarki». Ima
67.000 prebivalcev, položen pa je na ogromnem pro¬
storu res prekrasno. Predočite si večje mesto po
hribih na otoku parobrodne reke Oke pred izlivom
v Volgo, ki je že tukaj pravi velikan. Če zajdete
«na Otkos», buljvar na visokem desnem bregu Volge,
ali pa na kraj najlepšega razgleda, «na Grebešček»,
na desnem bregu Oke, tedaj vidite pred sabo dve
mogočni reki z neizmerno oživljenimi pristanišči, na¬
polnjenimi z ladjami od največjih parobrodov do naj¬
manjših čolnov, dalje pa imate pravo rusko prirodo
z njeno jednoličnostjo ali pa celo s posebno poezijo,
poezijo ogromnosti, ki ne pozna nikakih mej, nikakih
malenkostij, kakor Volga nobenih ovir. Ta razgled
mora na vsakega vplivati, in tudi jaz sem rastel ž njim,

— 253

čutil in razumel, kakor potem še večkrat po Volgi,
da je narod, ki si je pribojeval Volgo v gornjem
toku, moral iti dalje za njo naprej in podvreči sebi
vsa finska in turkska plemena ob nji; on je moral
postati velik narod.

Zgodovina Nižnega je karakteristična za rusko
zgodovino sploh. Stanovali in vladali so tukaj sprva
finski Mordvini in dalje na vzhodu je bila cvetoča
Bolgarija. Vladalci «zemlje Nizovske», katere stolica
je bila sprva Rostov  (dandanes «ujezdno» mesto
v jaroslavski guberniji) potem Suzdalj,  so vojevali
vedno s temi plemeni. Ti napadi so ustvarili tudi
Nižnij; po zmagi nad Bolgari ga je osnoval sv. Jurij
(po pripovedovanju letopisca 1. 1221),. gotovo zaradi
tega prav na tem mestu, ker ni mogoče najti pri¬
mernejšega prostora za novo postajo na zmagonosnem
prodiranju, kakor pri izlivu Oke v Volgo. Blizu tako
se tudi pojasnuje jedna legenda o začetku Nižnega;
Sv. Jurij je po dokončanju vojne ogledaval novo pri-
bojevano zemljo in «Djatlovy gory», ki se pri izlivu
Oke v Volgo vzdigajo (400 angleških črevljev visoko,
kar je v takem kraju seveda že mnogo), so se zdele
njemu tako podobne kijevskim visočinam, zibeli krščan¬
stva na Ruskem, da je potoček, ki iz njih priteka,
nazval «Počajnaja» (kijevska rečica) in odločil se je,
osnovati mesto ter blizu njega po kijevskem primeru
«Pečerskij monastyr» (sedanji je zidan 1. 1681.1) —
Zanimivo je vedeti, koliko je še danes «inorodcev»
v nižegorodski guberniji, ki šteje blizu poldrugi mi¬
lijon, duš: prvih gospodarjev Mordvinov nekaj čez
50.000 (o Bolgarih ni več sledu), Tatarov okoli

— 254  —

38.000, Čeremisov okoli 7000, vsi drugi prebivalci so
danes Velikorusi, le 3000 je beloruskih priseljencev.
Take študije morete delati dalje ob vsi Volgi in nje
pritokih, s tem razločkom, da se povečuje število
raznih inorodcev proti vzhodu in jugu. Zgodovina,
ki se je začela v 12. stoletju na Volgi, se ponavlja
zatorej stopinjo za stopinjo in to še dandanes dalje
v Aziji. Razna, ne mnogoštevilna plemena, brez zveze
med sabo, padajo v žrtev silnejšemu, bolj organizo-
vanemu, po krščenju in večji ali manjši dotiki z za-
padom razmerno bolj kulturnemu narodu, kateri si išče
zmerom novih krajev, kjer bo lože živeti. To je taj¬
nost vsega razprostranjenja kulture, ali da rabim zato
tudi na Ruskem jako navadno besedo »kulturregent-
stva», ki ima povsod jednake vzroke ali jednake na¬
sledke, bodisi v katerem koli delu sveta. Kdor n. pr.
hoče razumeti nesrečno zgodovino zapadnih slovanskih
plemen, najde kjerkoli analogij zadosti, tudi v našem
veku, in s stališča slovanske, vzajemnosti se lehko uda
veselemu čustvu, da je slovanstvo na vzhodu mnogo
več pridobilo nego na zapadu izgubilo. Se važnejše
nego to sladko čustvo pa je resni nauk: Kdor se
ne zna s primernimi pomočki braniti, n. pr. proti
kulturi s tem, da si jo sam osvoji, postane podložnik
ali pa celo izgine s površja zemlje.

Nižnij se je iztical tudi v poznejših časih neko-
likokrat v ruski zgodovini. Tukaj je «zemskij starosta*,
mesar Kuzma Minin, zbral vojsko, katero je on s kne¬
zom Požarskim vedel 1. 1612. na odrešenje Moskve
od Poljakov in Kozakov v dobo brezcarstvija, kar je
imelo za nasledek izvolitev Romanovih na ruski pre-

— 255  —

stol (dne 21 .  feb. 1. 1613.), kateri še dan danes
posedujejo (vendarle v ženski liniji). Ravno 200 let
pozneje so vzeli Moskvo Francozje in «z njimi dva¬
najst jezikov* in takrat so bili vsi glavni zakladi in
arhivi iz Moskve semkaj pripeljani. Nekaj časa so
imeli celo namen, iz Nižnjega napraviti drugo Moskvo.
Tudi takrat «v otečestvennoj vojne* so se Nižego-
rodci skazali s tem, da so postavili znatno opolčenje.
O vsem tem vam pripoveduje v kremeljskem parku
spomenik Mininu in Požarskemu, kateri je 1. 1826.
postavilo «blagodarnoje potomstvo* ; v soboru pa njih
grobnica in prapor opolčenja 1. 1812.

Cerkve in «monastyri» ne predočuje ničesar
posebnega; kakor povsod jih je takisto tukaj po naših
pojmih preveč, in stare tudi niso, čenTur se ne smemo
čuditi; ruske cerkve v takih krajih navadno niso sta¬
rejše od 17. stoletja, prej so namreč bile le lesene,
in take so se redko ohranile. Se 1. 1843. je bilo
v nižegorodski guberniji zidanih pravoslavnih cerkva
603, in lesenih 434; zidanih samostanov 15 in lese¬
nih 2; «časovenj» (kapelic) zidanih 25 in lesenih 42,
«edinoverskih» cerkva (edinoverci so k pravoslaviju
pristopli razkolniki, to kar so v katoliški cerkvi uni¬
jah) zidanih 12, lesenih 6; zidanih samostanov 2 in
lesen 1; mahomedani imajo v tej guberniji le jedno
zidano «mečet» in 42 lesenih. Posebe hočem ome¬
niti le sobor, t. j. glavno cerkev v Kremlju; takega
ima namreč tudi Nižnij, kakor večina starih mest
(Kremlj je tatarska beseda in pomeni to, kar naš
«grad»). V soboru nahajamo podzemeljsko cerkev,
v kateri so blizu vhodu že omenjeni zgodovinski spo-

— 256  —

meniki in po straneh grobnice nekaterih «udelnih»

0  knezov, t. j. iz dobe pred moskovsko centralizacijo,
in nekaterih nižegorodskih «arhierejev» (škofov). . Ta
cerkev je neizmerno nizka in prav temna, da se
v nji spomnite prvih kristijanov v skrivnih kata¬
kombah. Vsako nedeljo se služi v nji ena liturgija:
kakošno more biti v nji obzorje, more si misliti le tisti,
kdor ve, da se kaže tukaj pobožnost najbolj v postav- .
ljanju svečic raznim ikonam (podobam). V nadzemelj¬
ski cerkvi je precej bogastva v zlatih in srebernih
okvirih ikon, izmed katerih se nahajajo tukaj mnoge
čudotvorne ikone v kopijah. Na «ikonostasu» (ikono¬
stas, jedna iz glavnih posebnostij pravoslavnih cerkev,
je pregrada z mnogimi ikonami pred oltarjem, ki se
pri pravoslavni božji službi navadno ne vidi) našel
sem na desnem krilu stara in umetna od lesa izrez¬
ljana vrata.

Kakor vsa večja mesta na Volgi, Kazan, Sa¬
mara, Saratov, tako ima tudi Nižnij katoliško in pro-
testansko cerkev, ali kakor Rusi pravijo «poljskij
kostel» in «nemeckaja kirha»,

Tudi Židje, ali kakor jih na Ruskem oficijalno
imenujejo, «jevreji», imajo svojo molilnico.

Med drugimi stavbami se najbolj predstavlja
zelo impozanten «Arakčejevskij kadetskij korpus* v
Kremlju; to je že tako na Ruskem, da najpopolnejše
kar ima ta ogromna država, je nje vojaštvo in vse,
kar je ž njim v zvezi, tudi vojaške šole so zmerom
najboljše. Kako nedostatnost najdete pa v Nižnem
tudi še; tako sem videl leseno kavarno še potem v
Kazanu, kjer sem še zapazil leseno učiteljsko seme-

— 257  —

n arijo';’ a kaj govorim o tem, saj se še v Moskvi
nahajajo prav ubožne lesene narodne šole, n. pr.
«Arbatskoe učilišče*, v tako bogatem delu, kakor
je Arbatskaja čast.

Nižnij ima gimnazijo, ki je imela v dobi, ko jo
je moj še ne star znanec pohajal, 50 učencev, dan¬
danes pa že čez 500, tako da je veliko poslopje že
davno pretesno. Prekrasna in* velikanska je realka,
sezidana po vseh pravilih sodobne higijene in peda¬
gogike; «aktovaja zala» realke je po svoji arhitek¬
turi najlepša dvorana v Nižnem in ne služi samo za
šolske akte (t. j. slavnostne slučaje), ampak tudi za
koncerte. Nehote nam prihaja misel, da je tu dobrega
celo preveč, kar potem plaši pred drugimi potrebnimi
stavbami.

Jedno prednost takim stavbam mora zavidati
vsako zapadno evropsko učilišče, to je obilnost pro¬
stora; tako stoji ta realka v ograjenem vrtu, in na
levi strani ima senčen park z visokim in košatim drev¬
jem, kjer se učenci v čas odmora lehko izprehajajo,
in tedaj res uživajo sveži zrak.

Med privatnimi stavbami me je kar iznenadil
dom Rukavišnikova «na Athose», odkoder'je prekra¬
sen razgled na Volgo, s svojo arhitekturo — tudi
med okni so karijatide — in z vso zunanjosto, tako
da sem si začel misliti, odkod pa si ti zašel semkaj ?
Hotel sem si tudi ogledati, kakšen je pri njem dvor
s pristavami, najdem li tam tisto čistost in red; šel
sem gledat s prigo to vij enimi besedami opravičevanja
za svojo neskromnost, če na koga naletim, tako me je
poslednje vprašanje zanimalo. In res, nadeje moje so

17

— 258

se opravičile in nehote mi je prihajala potem misel,
zakaj ni povsod ali vsaj na mnogih mestih tako.

V obče Nižnij gotovo napreduje; če bi prastarci
iz dobe svoje mladosti vstali, bi pač Nižnega ne spo¬
znali, tako se je v vsem izpremenil. Posebno mnogo
se je za njega storilo od uvedenja «gorodovoe polo-
ženje» (1. 1870.), ki daje precej samouprave «dumam>-
(mestnim zastopom), ali daleč ne vsega, kar jim je
n. pr-, pri nas dopuščeno.

Opisoval sem dozdaj samo desni breg Oke in
Volge. Ta del pa ne daje Nižnemu svetovne svoje slave.
To dela njegova «jarmarka», ki ima svoje mesto na
levem bregu Oke. Na neizmernem prostoru so zidane
tu prodajalnice in magacini, katere je treba pripravljati
in čistiti, ker Volga, ki spomladi narašča do 17 J / a  ar-
šinov (lehtij) nad normalno višino, poplavi vse tržišče,
kar je v sanitarnem oziru jako dobro, priroda skrbi
tako sama za potrebno snago in to se navaja celo kakor
prednost Nižnega.

Začetkom meseca julija je Nižnij res podoben
velikemu mravljišču. «Markavskaja jarmarka» (razven
te sta še dve manjši) traja oficijalno od dne 15. ju¬
lija do dne 15. avgusta, ali prav oživi se še le od
5. do dne 20. avgusta.

Izdelkov nahajate tukaj vseh, kakoršne koli pro¬
izvaja evropska Rusija, Sibirija, Kavkaz, Perzija, srednja
Azija in Kitaj. Iz vseh teh krajev se takrat zbirajo
trgovci iz ogromne ruske države, posebno iz južno-
vzhodne Evrope in Azije; seveda ne pogrešate tudi
zapadnih trgovcev, posebno kupovalcev ruskih suro¬
vih «tovarov». V Nižnij pride v tem času vsako leto

— 259

okoli 400.000 tujcev, samih Židov okoli 40.000, če
tudi jim je pristop kolikor možno omejen. Tukaj vidite
vse mogoče narodnosti in slišite njih jezike. Tu imate
Tatare, s Kavkaza Armence, Gruzince in druga gor¬
ska plemena, -Sarte, Buharce, Perzijane, Turke i. t. d.,
pravo narodopisno razstavo, ker večina nosi svojo
domačo obleko, vsaj po nekoliko. Na različnost ver
na tem mestu spominjajo vas razven manjših cerkev
dva pravoslavna «sobora» in glavna ^svetinja na jar-
marki, časovnja (kapela) «Makarija Zeltovadskago in
Urženskago čudotvorca», za katere ruski kupci žrtvu¬
jejo velike svote, tako da najdete povsod v njih ne¬
izmerno bogastvo srebra in zlata na «ikonah», posebno
v «starem jarmaročnem soboru», potem armensko
grigorijansko cerkev in celo kitajsko «kumirnjo». Ka¬
toliki, protestantje, Židje, seveda tudi lehko pomirijo
svoje trgovske duše po prejšnjem barantanju in pogajanju.

Moje pero ne more primerno opisati raznovrstnih
izdelkov, katere tukaj vidite. Večino jih najdete sicer
kjerkoli v prodajalnicah velikih ruskih mest, ali ven¬
dar se vam tukaj zdijo nekaj posebnega, n. pj. ako
vam prodaja pravi Sart iz Taškenta, visoke postave,
lepega in inteligentnega obraza, s črnimi lasmi in brado
in z bistrim pogledom, razne srednjeazijske fine svil¬
nate izdelke, velike ženske naplečne robce, katere
lahko celo v naprstnik zavijete; na drugem mestu
vas vabi k sebi po zunanjosti in krasoti ne manj za¬
nimiv Kavkazec, da kupite pri njem razne srebrne
ali zlate filigran-izdelke, nože, vrčke, tase i. t. d.
Kar vas spominja na razne predmete južnoslovanske
domače obrti, tudi prihaja od vzhoda; marsikaj je po

17 *

— 260 —

bosenski okupaciji in večjem zanimanju za balkanski
poluotok tudi pri nas prišlo v modo. Vaše oko se
nehote dolgo pase na lepih in velikih kovrih (pre¬
progah), za katere trguje bogata gospa s Perzijanci,
katerih jeden umeje nje francoski govor. Vse, kar
vam podaja vzhod, je pisano, žive barve so prav
umno sestavljene, zlato in srebro se blišči povsod,
posebno na oblekah ga je mnogo, vse vas prenaša
v svet vzhodnih bajk. Ravno tako se radi ustavljate
pred mnogimi prodajalnicami umetnin in raznih dragih
kamenov, katerih je Ural tako bogat.

Se več vidite suhe proze in čudite se semtertja
le ogromnemu številu izdelkov na raznih skladiščih in
na ulicah pred magacini, kakor bombaž iz srednje
Azije, ribe, železo i. t. d. Za duševne potrebe na¬
hajate tukaj jako malo predmetov; še celo nazad¬
njaški ruski časniki opazujejo, kako malo je na jar-
marki knjig, muzikalij, umetnih podob; le «bogomazci»,
(kramarji nekaterih vasij, tudi otroci), so postavili
mnogo «tovara» t. j. bezukusnih «ikon» ] );

Da dobite v obče pojem o vsem bogastvu,
ki se semkaj steka, moram vam podati nekaj suhih
številk o ceni pripeljanega blaga. V okroglem se pri-
važa na jarmarko za blizu 200 milijonov- rubljev.
Po gubernatorskem poročilu so pripeljali 1. 1887. iz¬
delkov za 193,078.057 rubljev. (L. 1888. za 167,860.355
rubljev t. j. za 1,288.384 rubljev več kot 1. 1893).

0 V tem se kaže vendar v zadnjih letih napredek.
L. 1894. so pripeljali sem knjig' za 150.000 rabljev, a jih pro¬
dali za 114.000 rubljev.

— 261  —

Večina izdelkov je «rossijskih», namreč za 160,080.717
rubljev. Največ firm je moskovskih in cene raznim
izdelkom se v oficijalnih telegramih niženovgorodskih
navadno primerjajo z moskovskimi, od katerih se ne
razločujejo mnogo.

Zanimivo je znati domačijo neruskih izdelkov:
evropskih in kolonijalnih za 7,975.300 rubljev, raznih
azijskih za 28,370.240 rubljev. Iz Avstrije imata kakor
na mnogih drugih krajih v Rusiji brata Kohna svoje
sklade «venskoj gnutoj mebelji»; «venskaja mebelj»,
ki se tudi tu jako razširja in že tudi posnema. To po¬
hištvo iz upognjenega lesa izdelujejo navadno češke
roke na — Moravskem.

Da je na tako velikem semnju živahno, da živ¬
ljenje kar kipi, mislite si lehko sami. Jaz sicer nisem
tega prav videl, ker sem bil na deževni dan tam,
ali pravijo, da od šuma, krika in praha nikdo ne more
dolgo tam vzdržati, ako nima na jarmarki svojega
posla. Po dnevnem trudu iščejo kupci po večerih od¬
diha pri raznih zabavah, v gledališču, cirku, na vrtih,
v gostilnicah, kjer jim pojejo francoske in druge šan-
sonetke, še bolj pa jih vnemajo ruske «arfenistke»,
ki že znajo, katera pesem ruskega kupca gane do
živega. Priznava se pa v obče, da se ukus in po¬
trebe Merkurjevih sinov zmerom zboljšujejo. Nekdaj
se je tu strašno pijančevalo in razsajalo, ali stroge
mere gosposk so že mnogo izpremenile, tako da bode
o «deboširstvu» starih časov skoro samo žalosten
spomin. Prej je razsajanje večkrat trajalo do ranega
jutra, zdaj pa morajo biti ob dveh po polunoči vse
gostilnice zaprte. Kupci milijonarji so morali v zadnjih

— 262  —

letih mahoma zapustiti Nižnij, če so motili mir in red.
Šaliti se tukaj ne sme.

Gubernator se preseli v to dobo iz svojega
dvorca v Kremlju v poseben dom na jarmarki sami
in ima skoro neomenjeno moč, administrativno in celo
sodstveno, ker pravde do 500 rubljev on tukaj re¬
šuje brez apelacije. Ako zažgete cigareto na prepo¬
vedanem mestu, lehko vas stoji to globe do 300 rub¬
ljev. Moskva in Petrograd pošiljata v to dobo svoje
najboljše policiste semkaj. Pri takih različnih, bolj ali
menj divjih elementih, kakor se tukaj shajajo iz vzhod¬
nih krajev, je seveda stroga in močna oblast po vzhodni
šegi potrebna. Seveda je pa tudi treba pravičnega in
umnega moža na čelu uprave, in kakor tak slavi
zdanji gubernator Baranov, junak iz poslednje turške
vojne. On je mnogo storil, da je dobila jarmarka tudi
lepšo zunanjost z novimi stavbami; povsod je do¬
puščeno le električno osvetljenje.

Zanimiva je tudi zgodovina te jarmarke. Bila je
sprva v mesteci Makarjevu, ki šteje danes 1600 duš,
ne daleč pod Nižnim. Okoli njegovega samostana se
je začel po 1. 1620. semenj, ki je 1. 1667. trajal že
dva tedna. V začetku našega stoletja (1. 1809.) je bil
postavljen «jarmaročnyj dvor* iz treh kamenenih kor¬
pusov in pojavilo se je 24 kamenih in 2400 lesenih
prodajalnic. L. 1816. je silni požar vse to uničil in
jarmarka se je 1. 1817. preselila v Nižnij, kjer danes
sestavlja posebni veliki del mesta.

Jarmarka se drži že dolgo na razmerno visoki
stopinji in bržkone tudi še precej časa ostane. Gotovo
pa tudi nje čaka taka usoda kakor naših semnjev.

263

Zapadno-evropski trgovec vam razlaga, da se na jar-
niarki dajani kredit ne opira na zdrava načela, želez¬
nice in parobrodi prevažajo danes vse ruske izdelke
že tudi daleč v Azijo, kamor že ruski kupci pošiljajo
svoje popotne komije, večkrat Azijce same; ravno
tako pa je tudi lehko semkaj dobivati azijske izdelke.
Gostilničarji se že pritožujejo, da zdaj bogati kupci
le redko in ne dolgo bivajo na jarmarki. Moskovski
bogataš, ki ima tukaj svoje velike sklade in je prej
tudi velike novce tukaj puščal, pripelje se hipoma po
železnici pogledat, kaj delajo njegovi «prikažčiki», in
skoro zopet odpotuje.

Vendar so mnoge razmere Nižnemu tako ugodne,
da še ne izgubi skoro slave svoje; imenitno tržišče
ostane vedno zaradi ugodne leže. Od tukaj se začenja
parobrodstvo po.Volgi v velikem; vodni velikani se dan
za dnevom premikajo od Nižnega naravnost do Astra-
hana in odtod po Kaspijskem morju».

XXIV.

„Vserossijskaja Yystavka v jVižnjem jVovgorodu' 4 .

er torej Nižnij zelo ugodno leži, da lahko sem
dovažajo razne izdelke iz severnih tunder brez¬
mejne Sibirije, kakor tudi iz južnih gora in step srednje
Azije, Kavkaza in bližnjih držav, Kitaja, Buhare in
Perzije ter sploh iz vse evropske Rusije, so določili
Nižnij, da se priredi 1. 1896. v njem «vserossijskaja
vystavka». Zadnja vseruska razstava je bila 1. 1882.
v Moskvi in od tu so pripeljali v Nižnij centralno
poslopje od zadnje razstave, katero je iz železa.
Isto je veliko blizu 3 ha in 50 a ter se sestoji iz
osem paviljonov, ki so radijalno razpoloženi.

Ta razstava je bila jedna največjih vsega sveta.
Ona je zavzemala. prostor 77 desjatin (83 1 /, ha) ter
bila celo večja ko svetovna razstava v Parizu 1. 1889.
Francoski korespodentje so bili oduševlj.eni od te gran-
dijozne in zelo zanimive razstave, ki je predstavljala
gromadno ekonomično razvitje Rusije zadnjih let. Jeden

— 265  —

teh je videl razstavo v Moskvi 1. 1882., a bil prese¬
nečen o napredku od te dobe. Sedaj začenja Rusija
izvajati vse obrtne izdelke brez pomoči inostrancev.
Najzanimivejši so bili izdelki centralne Azije, Sibirije
in Kavkaza, ker so kazali gromadno bogastvo, sestav¬
ljajoče nekaj za Rusijo kot rezervo v njeni bodoč¬
nosti. Razstava je bila zanimiva tudi v etnografičnem
smislu, kajti tu si lahko študiral mnogobrojne narode
ruskega carstva. Prepričal si se pa tudi lahko o vse¬
stranski sposobnosti ruskega kmeta.

Razstava je imela povsem narodni značaj, kajti
vsi razstavljeni predmeti so morali biti izgotovljeni
v Rusiji, le ruski umetniki, ki živijo v inostranskih
državah, so bili te omejitve prosti.

Vseh državnih poslopij — razstava je bila otvor-
jena na stroške finančnega ministerstva — je bilo 55,
razven teh so razni razstavljalci postavili 117 pavi¬
ljonov. Razna poslopja so bila zidana v raznih arhi¬
tekturnih slogih. Glavni oddelki so bili v takih, kakor
so navadni v večjih razstavah, srednje-azijski v mavri-
tanskem, kineški v kineškem, a tudi mnoga druga
poslopja so bila zelo originalna. Zato je bila vsa raz¬
stava prav živopisna, in kdor se je sprehajal sa,mo po
parku, ki je bil okrog teh poslopij ter je zavzemal
60.000 kv. sežnjev (blizu 27 ha), ali kdor se je vozil
z električno železnico, ki je vodila obiskovalce okrog
glavnih oddelkov v daljavi 3‘/ s  verste, je imel že iz-
vanreden užitek. Naredili so tudi mnogo ribnikov, iz¬
med katerih je imel največji 700.000 veder (86.000 hi)
vode ter bil okrašen z efektnimi fontanami. Razstavo
je razsvitljavala zvečer električna luč, a krepčal si se

- 266  —

lehko v restavrantih, kjer so bile cene take, kakor
drugod v Rusiji v jednakih gostilnicah. Obedoval si
celo lahko ceno, akoravno je Nižnij zelo drag kraj,
kadar cvete tam «jarmarka». Ker je hotela ruska
vlada omogočiti vstop tudi nepremožnim, določila se je
vstopnina za vso razstavo — le pri dveh privatnih
paviljonih se je morala plačati posebna vstopnina —
le 30 kopejk, a ob nedeljah celo samo 20 kopejk.
Vlada je skrbela razven tega tudi za cene gostilnice
ter pripravila za obiskovalce razstave 7000 postelj
po 1 rubelj in 3000 po 2 rublja. Razven tega je
ruska vlada podelila zelo veliko prostih biletov za
obiskovalce razstave na vseh železnicah, namreč raz¬
nim učiteljem, obrtnikom, poljedelcem, delavcem, vo¬
jakom i. t. d. Tako se je marsikateri dan peljalo iz
Moskve nad 5000 potnikov s prostimi bileti. Le tako
je bilo možno, da se je marsikateri priprost obrtnik,
poljedelec, delavec ali vojak, živeč v južni Rusiji
ali na Poljskem, obiskal omenjeno razstavo, ter potem,
vrnivši se domov, ponosno korakal s kolanjo, katero
si je kupil na razstavi.

V razstavi so se pač prodajale tudi razne stvari,
a vpitja ni bilo nobenega in nikjer nisem bil nadle¬
govali od sitnih prodajalcev, kakor na drugih razstavah.

Najbolj zanimivi so bili pač sibirski, srednje¬
azijski in severni oddelki, srednje Azije in severa, a
kot učitelj sem si natančneje ogledal le šolstvo, —
ker mi je časa primanjkavalo. — Vsa razstava je
bila razdeljena v 20 oddelkov, izmed katerih so za¬
vzemali predmeti narodnega obrazovanja 19. oddelek.
Ta oddelek je bil razdeljen v nič menj kot 31 skupin

— 267  —

ter 62 razredov. — Dočim so bile odločene šolstvu
v istočasni berolinski razstavi samo 3 male sobe ter
nekatere galerije, videl si v Nižnem razen glavnega
•naučno-učebnega» paviljona in več drugih malih pa¬
viljonov celo 3 uzorne šole. Razen tega so bili šolski
izdelki raztreseni po mnogih drugih oddelkih.

Glavni «naučno-učebni* paviljon je obsegal 610 kv.
sežnjev (28 a). Na desno pri vhodu so bile razstav¬
ljene statistične tabele, dijagrami, zemljevidi in razni
sistemi ročnih del i. t. d. Nekoliko dalje so bili iz¬
delki srednjih učilišč, moških in ženskih gimnazij,
realnih učilišč in učiteljišč. Najbolj se je pri tem ozi¬
ralo na pismene izdelke. Razen teh so bili razstav¬
ljeni krasni izdelki ženskih višjih šol ter ženskih roč¬
nih del, a tudi moških ročnih del. Na drugi strani so
bili oddelki ljudskih šol, namreč mestnih in zemskih
«cerkovno-prihodskih» ter «škol gramotnosti». Poleg
mnogih fotografij je bilo tukaj nekaj izdelkov učite¬
ljev, a najzanimivejši so bili zelo veliki zemljevidi
vseh gubernij, ki so kazali, koliko je ljudskih šol
v vsaki guberniji.

Razen tega so bili v tem paviljonu izdelki kup-
čijskih in obrtnih šol, pri katerih pa se ne bomo
mudili; ampak podajmo se v drugo, zelo zanimivo
poslopje.

Zraven glavnega paviljona sta bili sezidani dve
uzorni šoli, namreč šola ministersva «Narodnago pro-
svješčenija» in na levo «cerkov-škola». Prvo šolsko
poslopje je bilo ravno tako, kakor sem ga videl
prvič v vasi Bajdar na Krimu, katero sem že opisal.
V tem uzornem šolskem poslopju je bila tudi «noč-

268  -

ležnaja» ter «masterskaja» v kateri je kazal ruski
učitelj, kako se poučujejo učenci v deških ročnih delih. }

V šolski sobi je bila razpostavljena tudi šolska oprava,,
uzorna knjižnica ter razni statistični izdelki gubernskih
in okrajnih zemskih uprav ter mestnih svetovalstev. 1  s?
Na galerijah pa so bili izdelki učiteljev in učiteljic iz
ročnih del in šolskega vrtnarstva. Pri šoli je bil tudi .
uzoren šolski vrt z lično ograjo.

«Cerkov-škola» je bila zelo krasna in originalna.

Bila je v dveh etažah. V spodnji so bile spalnice
za učence, jedilna soba ter stanovanja za učitelje, a »

zgoraj je bila cerkev. Šolske sobe so bile štiri, in
v jedni je bila knjižnica. V teh prostorih so bili raz¬
stavljeni razni predmeti, kakor slike raznih cerkovno-
prihodskih šolskih poslopij, razne fotografije učencev
in učiteljev, pismeni izdelki, šolska pravila in tabela,
iz katere se je razvidelo, kako napredujejo te šole
od 1884. leta. Razen tega so bili izloženi tudi izdelki
deških ročnih del, med temi nekatere ikone.

Mnogo šolskih izdelkov je bilo razstavljenih tudi
v odelku uzornih poslopij proti razširjenju požara, kjer
je jedno poslopje predstavljalo uzorno šolo za 40
učencev. j

Iz raznih načrtov v inženerskem oddelku se je
tudi razvidelo, kako krasna šolska poslopja so v mno¬
gih krajih v Rusiji, a najbolj originalna je bila gotovo
«aulnaja škola», ki je bila zraven sibirskega oddelka,
v obliki pokritega koša ter 3—4 m visoka. Vhod je
imela spredaj, a pred solncem in dežjem so jo varo¬
vale razne preproge, katere se lahko z vrvmi odgr¬
nejo in zopet zgrnejo. V šoli, kjer je bilo prostora

- 269  —

za kakih 15 otrok, so bile zelo nizke klopi, na kate¬
rih učenci pišejo na tleh čepe. Spredaj je omara za
knjige, stojalo in tabla, računski stroj ter podoba carjeva.

Na vseh razstavljenih izdelkih se je videlo, da
ruski učitelji težijo najbolj za tem, da se učenci izu¬
rijo v jeziku. Zato je bilo povsod polno pismenih iz¬
delkov. V tem dosežejo velikanske vspehe, ker imajo
izborne čitanke, od katerih so najbolj razširjene Tol¬
stojeve ; dalje pa tudi, ker imajo ruske šole večinoma
velike knjižnice. V raznih poslopjih niso bile razstav¬
ljene samo uzorne šolske knjižnice, ampak tudi tabele,
iz katerih se je raz videlo, kako se zanimajo učenci
za*šolske knjižnice, ter da razpolagaja razne šole zelo
bogatimi zakladi, katere so podarili razni dobrotniki,
ali pa dobivajo velike doneske raznih zemskih, okraj¬
nih ali mestnih uprav. Raznih učil, izdelanih od učite¬
ljev, je bilo razstavljenih le malo, mnogo pa izdel¬
kov od ročnih del in šolskega vrtnarstva, sadjerejstva
in bučelarstva. Tudi izdelkov ženskih ročnih del je
bilo mnogo. Pri tem sem se prepričal, da ruske uči¬
teljice jako praktično poučujejo ženska ročna dela.
Pri razstavi kirgirskih ženskih šol sem videl namreč
ne samo prav fina dela, ampak tudi prte, srajce,
halje, hlače, suknje in dr. Zadnja dela so bila prav
priprosta, a vmes se je videlo tudi, da vadijo učite¬
ljice učenke krpati nogovice, srajce, hlače i. t. d.

Omeniti moram še, da so bile razne obrtne,
poljedelske in kupčijske šole zastopane v drugih pa¬
viljonih in sicer v mnogo večjem obsegu, vsaj je bila
razstava v prvi vrsti obrtnijska.

XXV.

Jz jVižaega jVovgoroda y %bir\s)v

dor ni videl Volge, ne ve, kaj je Rusija»,
pravi dr. Murko. Ta gorostas, ki teče v ve¬
likanskem oboku skozi polovico države, je vsem Rusom
svet veletok, posvečen jim radi tisoč spominov in
neštevila junaštev njihovih pradedov. Stoletja je bila
združena usoda Rusov z njo, saj so se ob tem vele¬
toku dogajali navali barbarskih hord, a pozneje je
njih porazi in še dolgo, do sezidanja pristanišč ob
haitijskem morju, je bila Volga središče države. Na
njenih bregovih so nastopili Rusi prvič kot koloniza¬
torji in ravno v tem zabeležiti imajo Rusi take uspehe
kot malokater narod. Že v 13. stoletju so sezidali
Nižnij Novgorod. Pač je prestalo preseljevanje Rusov
v rodovitne dežele Volge vsled tatarskih navalov, a
ko je Ivan III. podjarmil Kazan, ter si je Ivan IV.
pridobil vse dežele do Astrahana, se je začelo zopet

— 271  —

v novic. Kjer so bile popred stepe, so sedaj velika
mesta, ki imajo kot kupčijska tržišča svetovno slavo,
ter na mestu pragozdov in step so tu rodovitne na¬
selbine, v katerih živijo s poljedelstvom in živinorejo
obogateli ruski in nemški kolonisti, železnice prevažajo
blago po suhem, a po Volgi parniki, kakoršni se ne
vidijo na nobenem drugem veletoku v Evropi, in vsako
leto prinaša nov napredek, nove uredbe. Do 16. sto¬
letja je bila Volga azijatska reka, in še le z ruskimi
kolonisti se je meja Evrope razširila čez Volgo, komaj
100 let pred Petrom Velikim, pod katerim je plovilo
prvo evropsko brodovje in prva evropska armada v
Kaspijsko morje. In vsi ti uspehi so se dosegli brez
zatiranja starih ljudstev: še danes se dobijo ob bre¬
govih Volge naselbine Modvinov, Ceremisov, Cuvašev
in Votjekov. Tatar tu krošnjari okrog ne da bi vedel,
da so tu gospodovali nekdaj njegovi predniki. Neka¬
teri narodi so se že porušili, drugi pa (kot Mordvini)
niso sami obdržali svojih navad, ampak oni celo še
malikujejo. Povsod se meša tu kultura z nekulturo,
azijske podobe menjavajo z evropskimi, od severa do
juga, od vzhoda do zahoda se shajajo tu karakteristični
tipi velikanske države.

Kljubu železnic je še vedno Volga središče
kupčije na Ruskem. Dva pota peljeta v Belo morje,
a trije v Baltijsko morje, dva k jugu — v Črno
morje, a Volga sama zdržuje evropsko Rusijo s
Kaspijskim morjem, v katero se izliva.

Ljudstvo je že davno spoznalo visok pomen
Volge kot veletoka in kot sredinico živahne kupčije,
katero je vzbudila, ter zaradi rodovitnih obrežij, s

272  _

katerimi preživi tisoče ljudij. Zato jo nazivlja s čast¬
nimi imeni «matjuška Volga i kormilica».

Kako velikanska je Volga, se še le sprevidi, ako
jo primerjamo z drugimi evropskimi veletoki. Volga
je namreč dolga 3504 km, Donava 2837, a Ren
1306 km. Porečje Volge pa je tako veliko kot pri¬
bližno Avstrija, Nemčija in Francosko skupaj. Radi te
ogromnosti je pa Volga tudi zelo široka. Že pod
Nižnjim je široka 1 km, a pod Dubovko, kjer se pri¬
bližuje Donu že 7—8 km. Spomladi pa se spremeni
v nepregledno morje. Tako je široka pomladi pri
Kazanu večkrat do 20 km, a pri Astrahanu do
200 km.

Dandanes vlada ob njej povsod lep red in
povsod se lahko varno potuje. Povsod je živahna
kupčija. Že nekoliko km po njenem izviru nosi male
ladje, a pri Tveru more nositi že večje parnike, ki
so podobni parnikom na Misisipu, kajti od leta do
leta se na Volgi bolj širi parobrodstvo. Več sto pa-
robrodov prevaža blago od Svera do Astrahana in
med njimi so kolosi, kakoršne srečujemo le na rekah
severne Amerike. Imenujejo jih amerikanske parobrode,
ker so stesani po amerikanskem sistemu. Te plavajoče
trinadstropne hiše so zgrajene v prvi vrsti za preva¬
žanje blaga, vendar jemljejo tudi potnike seboj ter so
opravljene z vsem komfortom. V kajibah drugega
razreda je vse ukusno opravljeno. Zvečer stopimo v
prijazno razsvetljeno dvorano s svetilnicami, lustri in
zrcali na stenah, bogato preskrbljen bufet je tu in
za zabavo celo prijazno. Tudi je tu knjižnica ter bralna
soba z najnovejšimi časopisi. Z velike sobane peljejo

— 27 :

steklena vrata na balkon, ki je okrog ladje. Tu so
mize, stoli in klopi, tudi se lahko tu obeduje, pri
čemur ne sme manjkati «sterletova juha», jedna glavnih
delikates Volginih dežel. Dobra kuhinja, izborna po¬
strežba in snažnost se ceni tu, akoravno je tem red-
keja, čim dalje se pride proti vzhodu. Popotniki
se kmalu med seboj seznanijo in ne manjka se zabav.

Ako je deževno, je plovcnje združeno z ovirami.
Volga prinaša namreč mnogo peska, kateri ostaja na
mnogih krajih. Taki «perekaty» so tem nevarnejši,
ker se pogostoma ponavljajo. Ako se približuje težka
ladja takim krajem, morajo vedno meriti globino; in
vendar večkrat ta ali ona ladja obtiči ter se ji po¬
sreči rešiti se iz te zadrege še le čez več ur. Takih
prodovin je največ med Tverom in Rybinskim. Na¬
stanejo najbolj zaradi tega, ker ima Volga do zaliva
le 24 m padca ter nosi seboj mnogo peska. Tudi je v
Volgi mnogo otokov; tako jih štejejo od Tvera do
Nižnjega do 40.

V guberniji Tverski pri vasi Kotošihinu, je re-
sorvoir, ki drži 4 milijone kub. čevljev vode. Tu se
namreč voda Volge lahko tako zapre, da je pri
normalnih razmerah dosti vode do Maloge, torej na
500 vrst dolgi progi. Ako je huda suša, se odpre
reservoir, in 400 vrst od tega se vzdigne voda v
Volgi, da zadostuje za plavenje ter se more vzdržati
normalna globina 63 dnij.

Volga vendar ni samo važna zaradi ladjarstva,
ampak tudi zaradi svojega bogatstva rib. V Volgi ni
samo veliko rib, ampak ribe se odlikujejo po velikosti
in okusnosti. Tu vlovijo mnogokrat beljuge, ki so 40

18

— 274  —

pudov težke in tako velike, da na njih sedeči mož ne
doseže z nogami tal. Več tisoč ljudij se živi le od
ribarstva, in od Simbirska dalje se dobi mnogo vasij,
' čijih prebivalci so vsled tega obogateli, akoravno so
davki precej visoki. Dobre ribe se tudi dobro plaču¬
jejo ter niso več tako cene. Za racijonarno ribarstvo
skrbi ribarsko društvo, ki goji umetno ribarstvo.

Ni take reke na svetu, kot Volga, ob koji bi
bivali tako različni ljudje po pokoljenju in životarenju.
In vendar se kupčija tu ni mogla razviti zaradi vojsk.

Iz Nižnjega v Rybinsk se scenerija na Volgi
mnogokrat spremeni, tudi ima Volga tu mnogo lepih
okolic. Desni breg Volge je holmast, semtertje sama
visoka stena, a na levem jo obdajajo prijazne vasi in
mesta, obdana z velikimi vrtovi, ki menjajo s polji in
obraslimi holmci, s katerih se blisketajo pozlačene
kupole. Hišice so položene po bregu ter so pokrite
večinoma z lesom ali pločevino.

Mračilo se je že, ko je parobrod obstal drugi
dan v Kostromi, ki ima mnogo spomenikov iz 13. in
14. stoletja, 45 cerkva in mnogo samostanov. Že od
daleč se je videl znameniti Ipatevski samostan, iz kate¬
rega so na carski prestol pozvali zadnjega potomca
Rurikov, Mihaela Feodoroviča Romanova. V tem sa¬
mostanu pa je bil tudi umorjen meščan Ivan Susanin.
V istem žalostnem času, ko so gospodovali Poljaki
pod krivim Dimitrijem v Moskvi, so zasledovali isti
zadnjega potomca Rurikov, Mihaela Feodoroviča. Ta
se je rešil le na ta način pred zasledovanjem Polja¬
kov, da se je žrtvoval zanj meščan Ivan Susanin,
katerega so biriči umorili, meneč, daje  Mihael Feodo-

— 275  —

rovič Romanov. Spomenik, dovršen 1881, nas spo¬
minja na ta čin herojične zvestobe. Na granitnem pod-
stavcu se vzdiguje na bronastem stebru Mihael Ro¬
manov, a spodaj kleči Ivan Susanin ter gleda v nebo.
Dolgo časa smo potrebovali, predno smo dobili v slabo
tlakanem in slabo razsvetljenem mestu spomenik, kate¬
rega smo si mogli le površno ogledati, kajti okrog
spomenika ni brlela niti jedna luč.

Pač pa je že pred leti Kostroma zelo skrbela
za vzgojo mladine. Razen mnogih dobrih šol so tu
tudi dobra gledališča, velike knjižnice, bralne sobe,
bolnice i. t. d. Tudi industrija je zelo živahna. Naj¬
večja tovarna je pač ona, ki izdeluje parobrode.
Mesto je položeno na levem bregu. V pristanišču 'pro¬
dajajo ženske platno, brisače in druge take izdelke.

Ti kraji namreč slovijo zaradi svojega izbornega

platna.

Drugo jutro ob 5. zjutraj je obstal parobrod za
tri ure v Jaroslavlu. Mesto se krasno razprostira nad
pet verst ob desnem bregu Volge na raznih holmih.
Zraven katedrale se vzdiguje prekrasno poslopje: De-
midov juridični licej. Jaroslavi je jedno najstarejših mest
na Ruskem, kajti sezidano je bilo med 1. 1025-1036.
Velikega kneza Jaroslava je namreč napadla tu med-
vedica, katero je ubil s sekiro. V spomin na ta čin
je sezidal mesto, katero je imenoval Jaroslavi. Kakor
vsa druga mesta, je mnogo trpelo pred požarom, na¬
padi in obleganji. Od 77 cerkva jih je 42 iz 18. sto¬
letja, toda stara poslopja se izgubljajo, kajti Jaroslavi
je postalo moderno in prijazno mesto. Jaroslavi ima
mnogo dobrih šol, osobito je krasna ženska gimnazija,

18 *

— 276  —

razven tega je jedno najvažnejših tržišč za železnino,
katero pospešuje bližina Nižnjega. Tudi mnogo dru¬
gih to varen je tu, v katerih se izdeluje v mestu in
v bližnji vasi Velikoje mnogo izbornega platna.

40 verst dalje od Jaroslavla leži na levem bregu
amfiteatralno in živopisno staro mesto Romanov, a temu
nasproti na desnem bregu Borisoglebka. Na mnogih
krajih se vidijo na bregih samostani.

Potovanje po Volgi se je bližalo h koncu, kajti
že od daleč se je videla velika množica raznovrstnih
ladij pred mestom Rybinskim tolika množica ladij, da
zavzemajo skoraj vso širino veletoka.

Potovanje po Volgi ni bilo samo zelo prijetno,
ker je bila družba prav izborna ter okolica prav za¬
nimiva, ampak tudi prav ceno. Saj stane vožnja iz
Nižnega v Rybinsk, ki trpi skoraj dva dni, v II. raz¬
redu z ležiščem vred samo 3 rublje 30 kopejk.

V Rybinskem smo izstopili. Rybinsk leži na vtoku
Seksne in Ceresne v Volgo in v pričetku Marijnega
kanala. Že 1. 1137. je bila tu vas, a še le 1. 1777.
je postala mesto. Povzdignilo se je vendar še le sredi
tega stoletja, ko so dovršili kanal. Iz velikih ladij pre¬
kladajo blago na tihvinke, katere prevažajo blago na¬
prej. Na tisoče ljudij se peča s tem, a drugi delajo
ladje. Rybinsk je tudi ob železnici ter kupčuje najbolj
z žitom, oljem, ribami, čajem, sladkorjem, soljo, to¬
bakom i. t. d. Žito se tu zmelje ter kot moka od¬
pelje, zato je Rybinsk glavno pristanišče za žito
na Volgi.

Bogastvo kupcev je še le v zadnjih letih začelo
vplivati na mesto. Popred so namreč milijonarji živeli

277  —

v priprostih lesenih hišah, a v zadnjih letih nastaja
vedno več kamenitih hiš. Tik brega je nasip iz gra-,
nita, tudi buljvar in gledališče. Med 11 cerkvami je
posebno velika katedrala. Za vzgojo so popred le
slabo skrbeli, kajti imeti so samo ljudske šole. Milijo¬
narji, ki so pričeli z nič, so se premalo pečali z vzgojo.
Kakor drugod, začeli so se pa tudi na Volgi zelo za¬
nimati za vzgojo, kajti razen ljudskih šol sta tu že
2 gimnaziji, in sedaj se zida tudi obrtna šola, za ka¬
tero je žrtvoval bogat kupec 500.000 rubljev.


XXVI.

Jz pybmska y  Petrograd.

rejena od 1. 1851-53. Za njo so predlagali carju Ni¬
kolaju mnogo načrtov in gospoda se ni mogla zjedi-
niti. Carjeva potrpežljivost je vendar prekipela, dal
si je prinesti načrte, pokazati si na njih Petrograd in
Moskvo, vzel ravnilo, zvezal obe stolici z ravno črto
in «byt po semu!». Tako se je seveda tudi zgodilo, in
železnica vodi sedaj res po ravni črti, a posledica
temu je bila, da je več mest ostalo na strani, kakor
tako staroslavni in važni Novgorod; zato pa so na¬
stala ob progi nova mesta.

Jednolična, malo zanimiva okolica se spremeni,
ko nas dopelje vlak proti nizkemu hribovju, ki dela
razvodje haitijskega in kaspijskega pomorja. V Val-
dajskih hribovih izvira Volga, in tu ima svoj izvir naj¬
več rek, ki se stekajo v Umensko in Ladoško jezero.

— 279

Tu so veliki pragozdi, v katerih domujejo medvedje
in volkovi in v katerih se redko sliši sekira. Le mal
del tega gozda je porabljenega in v njem leži še ne¬
zmerno bogastvo lesa. Več ur hoda se lahko tu po¬
tuje po gozdu, ne da bi kdo srečal človeka, in v sredino
zaide redko kater drvar ali lovec. No blizu železnice
pa se vidijo največ le nizki gozdovi, vsaj železnica
porabi tu veliko lesa, ker tu kurijo večinoma še z le¬
som, a v zadnjih letih tudi z nafto in premogom,

Potujoč skozi Valdaj z blizu 4000 prebivalci,
ki izdelujejo baranke (zvonce), in Krestzy s 3500 pre¬
bivalci, dospemo v staro mesto Novgorod ali Veliki
Novgorod, katero je jedno najstarejših mest Rusije.
Novgorod je stal že v 5. stoletju, a v 12. stoletju je
postal prosto mesto ter bil pozneje jedno najvažnejših
skladišč «Hanse». Ob času njegovega procvita je
imel okoli 400.000 prebivalcev ter bil najvažnejše
trgovišče med Azijo in severno Evropo. V 16. sto¬
letju pa ga je razdejal Ivan Grozni. Važen je vendar
še dandanes zaradi svoje trgovine in industrije.

Na potu iz Novgoroda v Peterburg je pač naj¬
zanimivejše Carskoje Selo, ki ima dve carski letovišči,
od katerih jedno služi carju kot poletna rezidenca.
V velikem parku je umetno jezero s pristaniščem in
ladjostajo, v kateri so različne ladje vseh narodov
sveta, a ob bregu je poslopje, v katerem so pozlačene
ladje prejšnjih stoletij za časa Katarine II. in razno
navpično orožje. Spredaj pa je spomenik Petra Ve¬
likega, stvaritelja ruskega v  brodovja. Tudi je tu spo¬
menik zmage Rusov pri Cezmi. Mesto Carskoje Selo
s 15.000 prebivalci je bilo že 1. 1838 združeno s

— 280  —

Petrogradom po železnici. Ne daleč od tu je zvezdama
Pulkova, katera je zadobila pod vodstvom astronoma
Struveja svetovno slavo. Tudi v Pavlovsku, ki je ob
potu v Petrograd, je cesarski grad z izborno knjižnico
ter znamenito zbirko slik.


-S^-TKj

@ ® @ @ @ @ @ @ ^ @ @ @ (

XXVII.

'Petrograd.

' red dvesto leti se je razprostirala Velika Rusija
do severomorskih obal samo z jednim pristaniščem
Arhangelskim, ki je le par mesecev v celem letu
ladjam pristopno, ves drug čas pa ga krije ledena
odeja. Na jugu in zapadu sta^ zapirala Rusu pot v
tuji svet mogočna soseda; ob Črnem morju čili Tatar
pod vlado silnega^ Turka, k Baltiškemu zalivu pa se¬
verni velemožnik Šved. Veleumni car Peter Veliki je
premotril z bistrim duhom svojim to neugodnost ter
težil z vso močjo za pripravno morsko potjo v svojo
prostrano deželo. Na jugu si je pridobil Azov, v se-
vero-zapadu po dolgih vojskah obale finskega zaliva.
Blizu ustja široke Neve, ki se izteka v rečeni zaliv,
si je izbral car mali otok ter ga utrdil.

Tla, kjer je ustanovil Peter Veliki novo mesto, so
bila staro rusko posestvo. Nevska brega sta bila

— 282  —

namreč podložna Novgorodu. Po podjarmljenju istega
so bile te pokrajine podložne moskovski vladi, a le
malo časa. Med nemiri po smrti Borisa Godunova in
med boji krivega Dimitrija so prihruli namreč Švedi v
deželo ter so nadaljevali boj tudi pod Mihajlom Ro-
manovom. Premagali so celo Novgorod in car je bil
prisiljen v miru v Stolbovi 1. 1617. odstopiti jim te
pokrajine. Še le pod Petrom Velikim se je po 21
letnem vojskovanju s Švedi v miru v Nystadtu 30.
avg. 1721. dežela ob Nevi zopet združila z ruskim
carstvom. — V tretjem letu te dolgotrajne vojne
se je posrečilo Petru Velikemu blizu sedanjega Kata-
rinenhofa uničiti švedsko brodovje. S tem je postala
Neva ruska reka. Zdaj se je pa moralo dobljeno ob¬
varovati, zato je položil Peter Veliki 15. maja 1703.
lastnoročno na jednem mnogih otokov Neve, temelj
prve trdnjavske bastije, katera je dobila na čast Petra
in Pavla ime Petro-Pavlova trdnjava. Zraven te trdnjave
naj bi nastala prestolnica, ki naj bi stala na straži
proti sovražnikom na severu, zraven pa tudi bila sre¬
dišče vse reformacije, za katero ni imela stara, vsem
novotarijam nasprotna prestolnica, Moskva, tal. Zato
je Petrograd genijalna stvaritev Petrovega velikanskega
uma in njegove energije, ter je takorekoč okno, ka¬
tero je Peter pretolkel Rusom v zapadno Evropo.

Velikanski so bili napori, na teh močvirnatih
tleh pozidati varno selo, ker je mogočna reka vspo-
mladi redoma poplavljala nizki obrežji. Iz silnih daljav
notranje Rusije so dovažali prst in kamenje. Kdor
si zamore predstavljati smelost tega podjetja, more si
predočiti, kakšna je bila okolica Nevskega ustja. Ali

— 283

je bil pragozd, kjer so domovali volkovi in medvedje,
ali pa se je razprostiralo močvirje. Za novo mesto se
je moralo dobiti trdnih tal, iztrebiti gozdove ter delati
kanale, vse to pod vplivom preteče mrzlice. Med
1. 1712-1716 je delalo tu 50.000 švedskih jetnikov in
vrhu tega tudi čez 20.000 nevoljnikov iz vseh delov
države, katere so vsake dve leti menjavali. Kakor se
je pozneje rekrutovalo vojaštvo, izbirali so vsake dve
leti delavce, katere so pošiljali v Petrograd. Da so
dobili dovolj zidarjev, se je strogo prepovedalo vsa-
koršno zidanje po vsej državi. Ker pa je tisoče in
tisoče ljudij umrlo vsled nezdravega podnebja, opustili
so nasilno pošiljanje delavcev ter vse delo prepustili
najemnikom. Peter Veliki je nadzoroval vsa ta dela in
bival v priprosti hišici, katera se še dandanes lahko
vidi. — Sčasoma se je vse spremenilo, toda prebi¬
valstvo je le malo naraščalo. Zato je zaukazal Peter
Veliki 1. 1712. nasilno selitev, kar je povzročilo mnogo
hrupa, toda konečno je Peter Veliki zmagal. Množica
kupcev in obrtnikov je prišla sem in slednjič tudi
plemiči, ko je Peter zaukazal, da mora vsak plemič,
ki ima 30 kmetskih hiš, v Petrogradu sezidati svojo
palačo. Novo mesto je dobilo ime po imenu ustano¬
vitelja, toda v holandskem jeziku Piterburg, v spomin
na ime, pod katerem je Peter kot priprost delavec
delal v Laardamu. Priprost narod še sedaj imenuje
mesto Piter.

V kratki dobi se je povzdignila najmlajša pre¬
stolnica evropska, za kar jo je že Peter Veliki sam
v 25. letu svejega vladanja 1713. leta odbral — v
blizu najponosnejše mesto evropsko, polno velikanskih

284  —

palač, kakor jih- v tako ogromnih razmerah nima no¬
beno drugo mesto na svetu. Imenitni popotnik I. G. Kohl
trdi, da palača marsikaterega peterburškega zasebnika
ni manj obsežna in veličastna, kakor staroslavni ce¬
sarski prestolni grad na Dunaju.

Petrograd je mesto palač, a po množici pre¬
bivalcev je peto mesto v Evropi. Mesto šteje sedaj
1,267.020 prebivalcev, s krasnimi vrtovi in parki.
Skoraj vsi narodi so tu zastopani, Razven Rusov je
največ Nemcev. Zadnij so ne samo iz vzhodnomorskih
provincij, ampak tudi iz Nemčije, Avstrije in Švice.
Vseh skupaj jih je nekako 75.000. Razven drugih
narodov je tudi mnogo Tatarov, ki zastopajo tu ži¬
dovske barantače zapadne Evrope, ali pa so sluge v
hotelih in restavrantih.

Razven Benetk, Amsterdama in Stokholma nima
nobeno mesto v Evropi toliko vode, ko Petrograd.
Skoraj četrtina mesta se razprostira ob Tinskem za¬
livu in ne manj kot 14 rek in delov rek ter 8 kanalov
teče po mestu, delajoč mnoge otoke. Reka Neva je
veličastnemu Petrogradu ne le vse, kar so drugim
mestom njihove reke, nego še veliko več. Nevina
voda je čista, temno zelena, kakor so le gorske vode,
ker se v velikem Ladoskem jezeru do dobrega očisti.
Po Petrogradu se raztaka v množici strug in stružic,
kojih največje: Velika in Mala Neva, Velika in Mala
Nevka, so dovolj globoke za silne parobrode. Največji
otoki so: Vasilejski in Petrogradska stran, Kameni,
Petrovski in Krestovski ostrov itd. — Po njih se
razširja mesto, a levo obrežje, zvano Velika stran, je
osredje celega mesta z admiraliteto in «zimnim dvor-

— 285  —

ceni*. Njo pretakajo umetni vodotoki, kakor Mojka
Fontanka, Krgovka in drugi. Petrograd nima nobenega
i studenca, ker vlažna tla dajejo le grdo skvarjeno
vodo; nima pa tudi vode po hramih napeljane, kakor
| je navadno po velikih mestih. Za vodo jim služijo
posebni vozovi, ki v jednomer dovažajo čisto rečnico
v poslopja. Ker je Nevina voda tako čista in zdrava,
veseli se je vsak Petrogradžau prišedši s pota domov,
ako ne ceni više narodnega «kvasa» — umetnemu
pivu podobne domače pijače. Za čarom Aleksandrom
j, I. so jo morali dovažati na vseh potovanjih, kakor za
■ našo cesarico v grad Godollo na Ogerskem bistro
studenčnico Schonbrunsko.

I Zgodovinsko zanimiv je najbolj Petrogradški

t ostrov, kjer je 1. 1703. položil Peter Veliki svojeročno
prvi kamen nove prestolnice Rusije. V to trdnjavo
vodijo tri vrata, namreč Nevska, Petrova in Nikola¬
jeva. Notranjost trdnjave spominja s svojo tišino na
kak samostan. Znotraj se vidijo skoraj samo vojaki.

> Začetkoma je bila trdnjava utrjena le z nasipi, a ca-
rinja Katarina II. jo je obdala z močnim obzidjem.
Kot trdnjava nima dandanes več pomena, vsejedno
vzbuja poslopje zanimanje obiskovalcev. Razen trdnjave
'S so na otoku tudi državne ječe, arsenal, peneznica, kjer
j kujejo denar in Petro-Pavlova katedrala. V trdnjavi
1 streljajo s topovi vsako leto, kedar se znebi Neva
svoje ledene odeje; dalje vsak opoludan ter kadar
pozdravljajo tuje ladje. V Petro-Pavlovi katedrali po¬
čivajo vsi carji od Petra Velikega, razen Petra II.,
ki je pokopan v Moskvi. Vstanovni kamen je položil
Peter Veliki 1. 1703., a posvečena je bila 1. 1714.

— 286  —

Katedrala služi najbolj za carsko obitelj in hrani razne
trofeje večjih vojen, n. pr. ključ Pariza in Varšave in
nekaterih drugih trdnjav. V cerkvi je posebno znamenit
zelo pozlačen ikonostas. Katedrala ima sicer kupolo,
toda na zahodni strani je zelo ošpičen zvonik, ki je
128 m visok. Na vrhu drži angelj 7 m visok križ, v
katerega pozlačenje so porabili 32 funtov zlata. V tri¬
desetih letih tega stoletja sta bila križ in angelj tako
poškodovana, da je bila poprava potrebna, toda bali
so se velikih stroškov, ki so bili združeni z delom
v taki visočini. Priprost kmet Tjeluškin je dovršil to
delo v treh dneh brez odra in sicer delo, katerega so
se vstrašili najizurjenejši stavbinski mojstri. S tem je
pokazal, kako resnično spretni in sposobni so ruski
kmetje. V zvoniku je bila znamenita priprava za po¬
trkavanje z zvončki, katere je zamenila, ker se je
prejšnja pokvarila, Elizabeta Petrovna z drugo.

Nasproti tega otoka je sedanje zimsko bivališče
carjevo ali «zimnij dvorec*. Palača je 135 m dolga
in 105 m široka tik Neve, kjer se razdeli v Malo in
Veliko Nevo ter ima največjo širino namreč čez 300
sežnjev (čez 640 m), a srednja njena globočina
znaša 7 sežnjev. Sedanjo carsko palačo je sezidal car
Nikolaj I. Med drugimi dvoranami so najznamenitejše :
Aleksandrova, bela, zlata, Pompejska, Petrova in Jur-
jeva. V dvorani Petra Velikega so stene oblečene z
rdečim žametom, v katerega so vpleteni razni ruski
grbi, a vse v palači se odlikuje z mnogimi drago¬
cenostmi ter je opravljeno z vsem razkošjem. V osmih
sobah Aleksandrove dvorane so razpoložene slikarije
raznih ruskih in inostranskih mojstrov. Bela dvorana

— 287  —

je okrašena s prekrasnimi mramornimi stenami; Zlata
dvorana je izdelana v bizantinskem slogu ter je
okrašena s prekrasnimi mozaiki. V pompejski galeriji
je ogromna Nikolajeva dvorana z 16 okni na Nevo
ter 11 svečniki s 5000 lučmi, v kateri prirejajo
dvorne plese. V galerijah so na stenah podobe naj¬
znamenitejših ruskih vojskovodij (Paskevič Ervanski,
Rumjancev Zadunajski, Potemkin, Tavričejski, Kotusov,
Smolenski, Diebič, Zabalkanski i. t. d.) ter slike bojev,
med drugim kapitulicija armade Gbrgeja 13/8. 1849.
pri Vilagošu. Neštevilne dragocenosti se vidijo povsod,
a najkrasnejše so zbrane v carski zakladnici s kron¬
skimi insignijami. Carska krona, ki je cenjena na
1,100.000 r, je bila izdelana za Katarino II. Še več
je vredno žezlo, katero ima 185 karatov težak dija-
mant «Orlov». poprej naj večji v Evropi. Ceni se na
8 milijonov frankov. Nekdaj je služil baje z Kohimorom,
ki je v angleški zakladnici, za oči zlatega leva v Del¬
hiju pred tronom velikega mogula. Odveč bi bilo
opisavati vse dragocenosti in umetnosti v tej palači.

Zahodno od zimnega dvorca sta erimitaži,
namreč ona Katarine II. in nova, ki imata carski
zbirki umetnostij. Stara erimitaža, ki združuje novo z
zimnim dvorcem, je prav za prav carska zakladnica. V
raznih galerijah so združene vse dragocenosti, kar je
v 200 letih zlatih, srebrnih posod, draguljev in dra¬
gocenosti prišlo v posest ruske carske obitelji. Bližnja
druga, tudi velika erimitaža imenovana, ima v 14
sobah in dvoranah slikarije ruskih in inostranskih
mojstrov. Vsa palača je krasno opravljena ter služi
sedaj v stanovanje visokih gostov. Tako so tu sta-

— 288  —

novali cesar Frančišek Jožef, nemški cesar Friderik
(takrat še cesarjevič), princ Velški ter cesar Viljem II.

Na južni strani palače stoji sredi trga Aleksan¬
drov steber, kateri je postavil Nikolaj I. v spomin
svojemu očetu 1. 1834. Steber je 25 m visok, 4 m
širok ter je iz jednega kosa rudečega finlandskega
granita na 8 m visokem granitnem podstavcu. Na vrhu
stebra visi na kroglji 4 m visok angelj, pod njegovo
nogo se plazi kača, med tem ko njegova desna moli
3 m visok križ proti nebu. Spomenik nosi ime:
Aleksandru I. hvaležna Rusija.

Jugovzhodno stran Dvornega trga zavzema ko-
losalno poslopje glavnega štaba z 768 okni v jedni
fronti in 3 nadstropji.

Ako se podamo od zimnega dvorca ob Nevi,
pridemo mimo palače admiralitete, ki je 420 m dolga
a 480 m široka, a je vsejedno lepo zidana z lepim
vrtom in velikim vodnjakom. Od tu pridemo na Petrov
trg s spomenikom Petra Velikega. Peter Veliki ima v Pe¬
trogradu dva spomenika, jeden je od carinje Elizabete
pred Mihajlovo palačo, a drugi je bil od Katarine II.,
odkrit na Petrovem trgu dne 7. avg. 1782. Z lavor-
jevim vencem okinčeni car dirja po skali, in vzdig¬
njena desnica kaže na Nevo. Pod nogami konja se
vije pohojena kača. Vsa soba je 8 m visoka, a po¬
doba carjeva 3 m. Vsa teža leži na zadnjih dveh
nogah konja, zato so vlili v noge in rep 5000 kg
železa. Granitna skala je 14 m dolga, 5 m visoka
in 6 m široka. Prevažanje tega velikanskega kolosa,
ki je težak čez 16.000 q, je stalo 160,000 r.

— 289  —

Onostran trga se vidi na bregu Neve senatna
palača, zraven nje pa palača svete sinode.

Iz Petrovega trga se podajmo s parobrodom —
velika množica se vozi na oboke s parobrodi, ker so
mostovi zelo široki, a vožnja stane samo 3 kopejke
— na Vasiljev ostrov. Tu biva jeden del kupcev,
namreč Rusi, Nemci, Angleži i. t. d. Kupčija se kon-
centruje na nasipe v obližju carinske" hiše in borze.
Tudi ni noben del mesta tako pravilno zidan, ko Va¬
siljev ostrov. Trije veliki prospekti ga režejo in te
križajo 3 vsporedne ulice (linije), ki so zaznamovane
s 1., 2. in 3. linija. Razen kupčijskega je postal Va¬
siljev ostrov središče duševnega' življenja.

Ako se gre mimo borze ob nasipu Velike Neve,
pride se do akademije znanosti, vseučilišča in akade¬
mije umetnosti ter s tem združenimi muzeji in knjižni¬
cami. Akademija znanosti se je gradila že pod Petrom
Velikim, a še le pod Katarino II. je začela izborno
delovati. Akademija ima 300.000 r. letnih dohodkov,
lepe zbirke ter knjižnico s 300.000 zvezki in mnogimi
rokopisi, geologični muzej, med tem lobanjo megate-
rijuma in okostje mamuta, katero so našli 1. 1799.
ob Leni. Botanična zbirka ima čez 50.000 rastlin,
med temi je dobro zastopana Flora Sibirije.

Vseučilišče je zgrajeno še le 1. 1819, a vsejedno
zavzema med evropskimi častno mesto. Ako potujemo
ob nasipu naprej in ob podolgovati Pavlovi vojaški
šoli, dospemo k prekrasni palači akademije znanosti,
ki je jedno prvih monumentalnih stavb v Petrogradu.
Sezidali so jo 1. 1765-68. Stebri glavne fasade so
obrnjeni k Nevi in iz srednjega portika se vzdigujeta

19

— 290  —

sohi Herkula in .Flore. Široke stopnice vodijo k Nevi,
a na straneh sta dve sfingi, kateri so pripeljali 1. 1832.
iz Teb. Akademija ima razven zbirk tudi stanovališča
za profesorje, gojence iii umetnike. ,

Na Vasiljevem ostrovu je veliki mineralogični
muzej, jeden najznamenitejših te vrste. V njem je
največ ruskih rudnin in med temi nekatere v zdatni
velikosti in velike vrednosti. Tako so tu kosi malahita
(cenjeni na 125.000 r), kosi zlata v vrednosti do
.100,000 r i. t. d. Na dvorišču je pa pod zemljo
narejen rudnik, v katerem so predočeni razni načini
rudarstva. Muzej je učilo rudarske akademije, katero
je ustanovila 1. 1733. Katarina II. in je sedaj jedila
najvažnejših učilnic prestolnice.

Oglejmo si tudi nekatera cerkvena poslopja. j
Med istimi ne dela nobeno toliko imponujočega vtisa,
ko Aleksandra Nevskega samostan. Z vsemi cerkvami,
katerih ni nič manj ko 7, in stranskimi poslopji, ki so
obdana z močnim obzidjem, podoben je trdnjavi, kar
je tudi bil popred, kajti v času, ko so ga gradili,
bali so se švedskih napadov, zato so ga morali utrditi,
da so branili samostance in okoličane. Samostan je
začel zidati Peter Veliki 1. 1710, a bil je še le do¬
vršen 1. 1790. pod Katarino II. L. 1724. so prinesli
sem iz Vladimira kosti sv. Aleksandra Nevskega, ki
ležijo sedaj v dragoceni shrambi v katedrali v skrinji
na masivnem podstavcu, z raznimi okraski iz masivnega
srebra. Za to je dala samo carinja Elizabeta 1800 kg
srebra. A tudi zakladnica ima veliko bogastva biserov,
orodij, oblek i. t. d.

— 291  —

Izmed sedem samostanskih cerkva, je znamenita
tudi ona «Blagovješčenija», ker v nji počivajo neka¬
teri člani carske obitelji ter mnogo odličnih Rusov,
kakor: Suvorov,^Galici, Razumovskij, Panin, Bezbo-
rodko, Beckoj, Šuvalov i. t. d.

Ta samostan je sedež metropolita in ima du¬
hovni seminar. Taki samostani so v Rusiji samo trije,
namreč Troicko - Sergievskaja lavra pri Moskvi, sa¬
mostan v Kijevu in ta samostan. Tudi pokopališče je
znamenito, kajti v njem dobimo grobove slavnih ruskih
pesnikov in umetnikov, kakor: Lomonosova, Fonvizina,
Krylova, Kuramzina, Dostojevskega, Serova, Čajkov¬
skega in Rubinšteina.

Najlepša in največja izmed vseh cerkva v Pe¬
trogradu je «Izakijevski sobor» (Izakova katedrala), ki
je med Aleksandrovim vrtom in palačo vojnega mitii-
sterstva na Izakovem trgu. Ta katedrala ali katedrala
Izaka Dalmatinca je glavna cerkev petrogradska. Ze
Peter Veliki je sezidal tu 1. 1710. leseno cerkev,
a ista je 1. 1735. pogorela. Sedanjo katedralo so
začeli zidati 1. 1818, a jo dovršili še 1. 1858. pod
Aleksandrom II. V okrašenje iste so sodelovali vsi
najboljši ruski umetniki teh pet desetletij, zato je pa
tudi katedrala biser prestolnice.

Katedralo v podobi grškega križa nadkriljuje
velikanska kupola, ki meri v polumeru 26'6 m.
a sloni na 24 granitnih, 9 m visokih stebrih. Glavna
kupola je znotraj visoka 85 m, zato je pa tudi jedna
največjih vsega sveta. Le ona Petrove cerkve v Rimu,
ki je visoka 125, je še višja. Do vrhunca križa je
visoka 102 m. Do kupole, ki je bogato pozlačena,

19 *

_ 292  _

vodijo stopnice in od tu je prekrasen razgled. Krasni
peristil na južni in severni strani je narejen iz 16 mo¬
nolitnih stebrov iz rdečega finlandskega granita ter
je narejen po vzgledu panteonovega portika v Rimu.

Notranjost je ozaljšana s potratno bliščobo.
Okraski sten so bliščeči; pokrite so z najlepšim mra-
morjem ter ozaljšane z 200 slikami najboljših ruskih
slikarjev. Ikonostas iz mramorja ima v 3 vrstah po¬
dobe 33 svetnikov. Katedrala je stala nad 23 miljonov
rubljev.

Druga zelo zanimiva cerkev je impozantni «Ka-
zanskij 'sobor» (Kazanska katedrala ali katedrala ka-
zanske Matere Božje), ki je pokrita s (do vrhu križa)
66 m visoko kupolo. Katedralo so začeli zidati 1.
1801., a posvečena je bila 1. 1811. Kolonada 132
korintskih stebrov obkrožuje v velikem polukrogu trg
in zadej je katedrala, katere vnanje stene krasijo ko-
losalne sohe štirih največjih ruskih svetnikov, namreč:
Vladimira, Aleksandra Nevskega, Janeza in Andreja.
Glavna svetinja katedrale je sveta ikona kazanske
Matere Božje, ki ima važno ulogo v ruski zgodovini.
Isto je pripeljal iz Kazane 1. 1579. Ivan Grozni
v Moskvo, a 1. 1710. so jo pripeljali v Petrograd.
Biseri, ki obdajajo podobo, pri kateri je vedno mnogo
pobožnih, so neprecenljive vrednosti. In povsod, kamor
se pogleda, blestijo nam biseri, zlato in srebro na¬
sproti.

Donski Kozaki so prinesli po napoleonskih vojnah
v dar blizu 800 kg srebra, iz katerega so vlili pre¬
krasni ikonostas. - Na stebrih v katedrali in na steni
pa so zastave (107) in trofeje iz vojn proti Napoleonu,

— 293  —

Turčiji in Perziji. V katedrali je pokopan jeden naj¬
boljših ruskih generalov, knez Kutuzov-Smolenskij, ka¬
teremu v spomin so 1. 1837. odkrili pred katedralo
spomenik.

Preobširen bi bil, ako bi hotel opisati tudi druge
mnogoštevilne cerkve v Petrogradu. Omeniti hočem
samo to, da je poleg že imenovanih cerkva slovit še
«smolnij monastir», kije na severno-vshodni strani mesta,
tam kjer se obrne Neva proti zahodu. Sezidala ga je
carinja Elizabeta ter tam naredila asil za deklice —
sirote.

Razen pravoslovnih cerkva je v Petrogradu
tudi rimsko-katoliška cerkev sv. Katarine od 1. 1763.
v kateri ležita poljski kralj Stanislav' Ponjatovski ter
francoski maršal Morreau. Protestantje imajo tu dve
cerkvi, a Židje jedno sinagogo.

Najelegantnejša, najlepša, najobljudnejša in zraven
tudi najdaljša cesta, ker je dolga blizu 5 km, je «Nev-
skij prospekt*. Nevskij prospekt je ravno tako star,
kot Petrograd. Malo let po ustanovitvi mesta je dal
Peter Veliki narediti skozi gozd široko cesto, katera
naj bi združevala mesto z Aleksander Nevskijevim
samostanom. Pozneje so začeli ob nji zidati hiše in
dandanes je najelegantnejša cesta petrogradska, ob ka¬
teri je polno palač in drugih znamenitih poslopij. Kdor
pride v ta prospekt, je vsak prvi hip, omamljen od
obilice ljudstva, ki gre tu peš ali pa se vozi. Tu je
neštevilna množica kol od najelegantnejše kočije do
najrevnejšega voza, tudi omnibusov in tramvajev kar
mrgoli. Razen tega vsi kočijaži zelo hitro vozijo, tako
da se mora vsak prvi hip čuditi, da nastane le redko-

— 294  —

krat kakošna nesreča. Čeravno je Nevskij prospekt
zelo širok, vendar je tudi strogo določeno, kje sme
voziti kak voz. Desna polovica je namreč določena
za vozove, ki vozijo v mesto, a leva za one, ki vozijo
iz mesta. Razen tega je sreda določena za jezdece.
Na desni strani od teh vozijo po s hrastovimi koc¬
kami tlakovani cesti lahki vozovi in sicer je določena
za hitre konje notranja stran, a za manj hitre vnanja
stran; dalje sledi prostor za težke vozove in slednjič
za pešce. Le po takem redu je mogoče, da se zgodi
redkokedaj kakošna nesreča, akoravno vsi hitro vozijo
in le v tem redu je mogoče, da gorodovoj (policaj)
celo pazi, da izvozčiki hitro vozijo in mnogokrat se
vidi, da zapove isti počasi vozečemu, da naj hitreje
vozi. Nobeno mesto na svetu nima toliko javnih vozov,
kot Petrograd. Število izvozčikov presega 25.000, a
po zimi jih pride še na tisoče, osobito iz Finlandskega
in iz drugih krajev. Tako število je pa tudi potrebno,
ker hodi zaradi velikih daljav malokdo peš. Kuharica,
ki gre zjutraj na trg, se ravno tako vozi, kakor kupec,
ki gre v prodajalnico, ali profesor, ki gre v šolo,
V vseh ulicah so kočije, v večjih mnogokrat na sto¬
tine. Ako se izstopi iz hiše in se zavpije: izvozčik!
takoj jih pridirja več skupaj. Mnoge drožke so pri¬
mitivne, druge zelo elegantne z izbornimi konji. Le
s kolodvorov v mesto so cene nabite, toda se le redko
rabijo, zato se vsak popred pogodi za ceno. Trojka
se po letu le redko vidi, pač pa so se v zadnjih letih
razven omnibusov razširili tudi zelo jahači.

Kljubu temu ogromnemu' številu vozov zavzema
Nevskij prospekt, kar se tiče čistobe, jedno prvih mest

295  —

vseh večjih javnih cest vsega sveta. Vsaj se tu sna-
žijo ceste ne samo zjutraj kot drugod,, ampak ves.
dan zaporedoma.

Vse jedno je na Nevskem prospektu mnogo
pešcev, kajti lepa cesta je promenada odličnega sveta.
Stotine vozov dajejo pešcu zabavno sliko in vrhu tega
jih ne moti njih ropotanje, ker je cesta pokrita z lese¬
nimi kockami, ki zmanjšujejo ropot. Pešci zanimajo
šetajočega ne manj ko vozovi, vsaj je tu pisana me¬
šanica uniform in narodnih noš. Ker velik del ljudstva
.še vedno nosi narodni kaftan z visokimi škornji in
kožuhasto kapo ali poleti furažko, ter je desetina moš¬
kih prebivalcev uniformovana — ker tu razven voja¬
kov nosijo uniformo tudi uradniki in dijaki — zado¬
stovali bi že ti brez mnogih narodnih noš, ki zastopajo
tu raznovrstna ljudstva te države, da narede mešano,
slikovito podobo. Tudi ženstvo prinaša k tej slikovi¬
tosti, ker je vidimo mnogo v raznih narodnih nošah.
Med šetalce še pa mešajo razvozčiki, ki prodajajo
čaj, kvas, piroge, kolače, i. t. d. Vsi ti ponujajo blago
s preglasnim krikom. Setalcem tudi dobro služi, da je
na mnogih krajih trotoir pokrit s streho. Začetkoma
je bila namenjena ta streha, da je branila pred dež¬
jem iz vozov izstopivše, a sedaj ima polno napisov.
Moskvo izvzemši, dela namreč malokatero mesto toliko
reklame, kot Petrograd. Velikanske table z napisi so
na hišah do strehe.

Petrograd je jako čisto mesto in snažnost vlada
ne samo v glavnih ulicah, kakor v drugih velikih
mestih, ampak tudi v najoddalnejših predmestjih. In
tudi v hišah je zelo čisto, da ne. dobiš v nobenem

— 296  —

dvorišču nesnage, kajti policija strogo čuva, da se
kdo ne pregreši. Tudi stanovanja so v zdravstvenem
obziru boljša, kakor v drugih mestih, kar se ne more
preceniti pri nezdravi legi mesta. Tudi priprosto ljud¬
stvo tu bolje stanuje, kakor v drugih velikih mestih.

Ako potujemo skozi vrata generalnega štaba
palače po Nevskem prospektu do Fontanke, vidimo
med mnogimi drugimi palačami, štirimi cerkvami in
že opisani Kazanovi katedrali, mestno hišo, go¬
st i n n i dvor,  poslopje cesarske knjižnice in
Aničkovo palačo.

Gostinni dvor ima obliko trapeča ter obstoji iz
množice dvorov in oddelkov, v katerih so prodajal-
nice zraven prodajalnic. Isti se ne more z moskov¬
skim gostinnim dvorom meriti. Razen tega se moskov¬
ski gostinni dvor harmonično strinja z Rjadi in z Iljinko
in Varvanko. Petrogradski je med obdajajočo eleganco
podoben rastlini, katero so premestili na nepravi kraj.

Nasproti «Bolšaja sodovaja» je impozantna «pa-
lača javne knjižnice. Ta je sicer najmlajša večjih ev¬
ropskih knjižnic, toda pridobila si je jedno prvih mest.
Palača je bila dovršena 1. 1830, a že L 1867. je
bilo v njej 1,044.045 zvezkov, 34.178 rokopisov in
85.691 zemljevidov i. t. d. Glavna vrednost knjižnice
so dragoceni manuskripti in mnoge biblijografične ra¬
ritete. Razen največjih praznikov je knjižnica vsak dan
občinstvu pristopna, med tednom od 10. zjutraj do
9. zvečer, a ob nedeljah od 12 do 3. ure popoludne.
V gornjem nadstropju pa je velika dvorana, v kateri
bere vsako leto do 120.000 ljudij.

— 297  —

Spodaj v vrtu pa je spomenik Katarine II. od
Aleksandra II. V podstavcu so velike podobe sovre-
menikov Katarine II. namreč: Potemkina, Rumjazova,
Suvarova, Orlova, Cičagova in knjeginje Daškov,
Beckega in Besborodka.

Od tu naprej pridemo kmalu do Fontanke, čez
katero pelje Ančikov most. Štiri velikanske skupine
krotiteljev konj dičijo most. Jednake skupine vidimo
tudi kot dar ruskega carja pred cesarsko palačo
v Berlinu.

Na Fontanki s pročeljem proti Nevskemu pro¬
spektu je tudi Aničkova palača, katera je bila podar¬
jena Potemkinu, a je bila od krone nazaj kupljena.
Od 1. 1817. biva v njej cesarjevič, le Aleks.ander II.
se ni mogel od nje ločiti ter je prebival tu tudi
kot car.

Od Aničkove palače je prospekt dolg še 1 km
do Aleksander Nevskega samostana.

V njegovi okolici je več kot 500 tovaren, zato
je Petrograd jedno najvažnejših obrtnih mest Rusije.
Glavno težišče v Petrogradu vendar ni kupčija, v ka¬
teri ga je Moskva v zadnjih letih prekosila, akoravno
se shaja vsako leto na tisoče inostrancev in ruskih
državljanov, ampak v tem, da je središče učene, li-
teraturne, pedagogične delavnosti orjaške Rusije.
Vsaj so tu najboljši učni zavodi cele države, — in
v tem se morda preveč centralizuje — in na tisoče
mladine prihaja radi tega sem iz raznih ruskih po¬
krajin.

Petrograd ima mnogo lepih parkov, ki so zelo
čisti in prostorni. Tako je razen že imenovanih še

— 298  —

»Marsovo polje» — kjer so ljudske veselice v ma-
sljenici — blizu carske zimske palače. Popred je bil
tu vrt carinje «caricyn lug» in tudi palača, v kateri
je stanovala cariuja Elizabeta kot princesinja. Od
1. 1818. pa so tu velike parade petrogradske gar¬
nizije. Vrt je pristopen ljudstvu, ter je v njem oso-
bito veliko otrok, kateri imajo lepa igrališča.

Dočlm ima Moskva le malo spomenikov, naha¬
jamo jih tukaj nič manj ko 21. Razen že imenovanih,
je še znamenit spomenik Nikolaju I., ki ima spodaj
reljef na spomin upora za časa kolere 1. 1831., ka¬
terega je udušil junaški nastop carja Nikolaja I. Ta¬
krat je namreč kolera tako razsajala, da je vsak dan
čez 1500 večinoma revežev umrlo. Najedenkrat na¬
stane govorica, da so Nemci in Poljaki zastrupili vod¬
njake, ter da je to uzrok umiranja. Fanatizovano ljud¬
stvo se je zbiralo oboroženo s sekirami in nevarnost
je bila- velika. Kar se poda car sam med razburjeno
množico ter kratko ogovori ljudstvo, katero pozivlje
prositi Boga, da bi odvrnil to nesrečo. Car je dobro
poznal svoje ljudstvo, kajti ko je pokleknil pred cer¬
kvena vrata, pokleknilo je vse ljudstvo in upor je bil
udušeil.

Narodnih gostilen, kakor jih ima Moskva v trak-
tirih, je v Petrogradu le malo. Pač so tu nekateri
trakiiri z običajnimi velikimi orgijami, a največ je re-
stavrantov in pivopivnic, ki so večinoma v rokah Nem¬
cev in Francozov. V elegantnih restavrantih se sliši
mimo ruskega največ francosko, akoravno francoska
kolonija ni več tako močna, ko v prejšnjih stoletjih.
V primeri k velikosti ima Petrograd le malo restav-

— Ž99 —

rantov in očitnih zabavišč. Rusi boljših stanov namreč
— kakor je bilo že omenjeno — ne zahajajo radi
v gostilne ter obiskujejo raje klube, zato je klubno
življenje tu zelo razvito. Dijaki in manjši uradniki obe¬
dujejo v prostorih, kjer se dobivajo razne jedi, a no¬
bena pijača. Priprost Rus pa se čuti domačega le
v kabaku, kjer se dobi čaj, kvas in vodka.

Vnanji deli mesta ne razpolagajo s toliko mno¬
žico znamenitostij ko notranji, pač pa pravilnost ulic
in cest lahko tekmuje z Vasiljevim ostrovom. Tudi so
tu največji trgi, vežbališča vojakov i. t. d. Razen
tega je tu mnogo dobrodelnih zavodov, šol in zbirk,
med temi impozantna Marijina bolnica, določena za
domače in tuje bolnike, Katarinin institut, klinika za
očesne bolezni, vseučilišča i. t. d. Tudi palač in spo¬
menikov imajo precej vnanji deli mesta.

Lesenih hiš ni več v notranjem delu, ampak le
v najoddaljenejših predmestih. Nekdaj je bilo vendar
tu največ lesenih hiš, zato je v mestu mnogokrat go¬
relo. Požarna bramba je bila že zdavno prav dobro
organizovana ter vzdrževana od države. Jeden naj¬
večjih požarov je bil 1. 1837., ko je zgorel «zimnij
dvorec*. Car ni popred zapustil palače, dokler se ni
prepričal, da so bili vsi rešeni. Ko pa je izvedel, da
gori tudi na Vasiljevem otoku, hitel je na lice mesta
tega požara. Cesarjeviču, ki mu je hotel to ubra¬
niti, je odgovoril: «Ako meni hiša pogori, jo lahko
zopet sezidam, ne vem pa, ako bodo mogli isto sto¬
riti tudi posestniki drugih hiš». Na to se poda k po¬
žaru na Vasiljev otok, kjer so ogenj ugasili med tem,
ko je njegova palača pogorela.

— 300  —

Sedaj je nevarno samo v dačah, malih lesenih
hišah, v katerih stanujejo Petrogradjani poleti. Že
prejšnjega stoletja je bilo mnogo dač v okolici Petro¬
grada. Katarina II. je mnogo takih vil podarila ruskim
zaslužnim možem. Na Petrovskem, Krestovskem, Ka-
menemem in Jagelovem ostrovu jih je vse polno. Po¬
letu je zelo živahno tu, kajti k njim se vozijo izlet¬
niki v drožkah, omnibusih, konjkih in parobrodih.

Zima v Petrogradu je silna ter traja celih 6 me¬
secev. Nekako v sredi novembra se zavije Neva v le¬
deni plašč ter se ga oprosti še le nekako do prtfe
polovice aprila. Že meseca novembra se spreminja
toplina med -|- 6:4° R in — 13'2° R, a januvarja v naj-
mrzlejšem mesecu pade do — 25°. Še maja je 22'4°
do — 1'40, a meseca junija do septembra ne pade
do ničle. Led na Nevi je tako močan radi hude zime,
da vozijo čez reko z najtežjimi vozovi. Takrat od¬
stranijo lesene mostove, ki so radi široke struge na
ladjah. Samo železni Nikolajev most in nekoliko večjih
mostov zvežejo stalno, da ostane zveza tudi takrat,
ko se začne led tajati.

Kdor je bil po zimi tu, ta ve, kaj je zima
V Petrogradu. Ko se Neva zavije v ledeni oklep, ne
poneha življenje v Petrogradu. Nasprotno, veselo dr-
čijo sanke po ulicah in trgih, drugi se zopet kratko¬
časijo z drsanjem na Nevi. Rus tudi očuti mraz manj,
ko inozemec, ' on ga ljubi celo in ima svoje veselje
nad mrazom. «Danes je prijeten mraz», pravi priprost
Rus, ko kaže toplomer 16° — 18° ter si z nekim
veseljem mane roke. V takem mrazu, ko drugod tiči
vse pri peči, je tu še stotine šetalcev na Nevskem

— 301  —

prospektu. Ko pa toplomer kaže 20° R,. postanejo
ljudje oprezni. Za one, ki so prisiljeni v tem mrazu
zunaj biti, je dobro preskrbljeno. Najboljša obleka bi
ne branila izvozčika, da bi ne zmrznil; zato zakurijo,
ako je zelo mrzlo na trgih velike grmade, ki stanejo
pač mnogo, a dosežejo svoj smoter. V vseh delih
mesta pa so tople Staniče, kjer se reveži lahko ogre¬
jejo. Kadar pa pade toplomer na 25° ali nižje, pre¬
nehajo gledališča in druge zabave, ker se ne more
več zadostno za kočijaže skrbeti. V tem časn je le
malo ljudi na cestah in še ti hitijo, kolikor jim je le
mogoče. Zaviti so vsi v toplo kožuhovino, da se jim
komaj nos vidi. Bojijo se vsi, da bi ne izgubili vsled
ozebline ta ali oni del telesa. Ako opazi kdo, da je
nos mimogredočega bel ko kreda, kar isti sam ne
čuti, ker mu ozeba ne povzroči posebnih bolečin,
začne ga s snegom drgniti, govoreč «očka tvoj nos».
Mnogokrat se tudi pripeti temu ali onemu, da mu
trepalnice skupaj zmrznejo. Tavati mora potem v bližnjo
hišo ter se tam pri peči ogreti. Čudno je to, da
se 20° R mraza tu težje prenaša, ko v drugih deželah.
V tem mrazu zapelje tega ali onega, da se hoče
z žganjem ogreti. Ako popije par kozarcev preveč,
potem mu lahko zmrzne nos, roke ali noge ; če pa
na mrazu zaspi, se več ne zbudi. Gorodovoji (policaji)
pazijo zato strogo ter ne pustijo, da bi kdo v kočiji
zaspal. Zima vendar ni vedno tako ostra. Tako
1. 1882. ni bilo skoraj vso zimo snega in je celo po
zimi deževalo. To vendar ni ostalo brez slabih na¬
sledkov, kajti pojavile so se epidemične bolezni.

— 302  —

Ko je Neva trdo zmrznjena, začnejo tudi led
sekati na njej. Tega porabijo tu veliko, ker ima
vsaka hiža svojo ledenico. Akoravno je led zelo cen,
zaslužijo delavci, s tem čez 1 milj. rubljev. Ledu se
tudi veliko izvozi v južne pokrajine ruske, osobito
v Krim, kjer je led tako redek, da ga pridelujejo na
umeten način. Ob bregovih stojijo možje s pripravnimi
sankastimi stoli, s katerimi pripeljejo ljudi na drugo
stran za 3 kopeke.

Se bolj živahno pa je od jutra do večera na
Nevi, akoravno se že večkrat ob polu treh mračiti
začne, na velikih drsališčih. O praznikih, posebno
v masljenici, pridejo iz severa čez Ladoško jezero
Samojedi s svojimi rodbinami in s severnimi jeleni
vpreženimi sankami v Petrograd in tedaj postanejo
vožnje do Kronstadta in še dalje jako priljubljene.
Te vožnje so zelo zanimive, toda sem ter tja tudi
nevarne, kajti v gosti megli ali v zametih je že
marsikdo zgrešil pot ter zašel v nezamrznjeno jezero.

Toda te zabave se ne morejo primerjati z onimi
veselicami, katere prirejajo vsako leto na Nevi. Take
slavnosti so se vršile na Nevi že v prejšnjem stoletju.
Najznamenitejše maskerade so se prirejale pod ca-
rinjo Ano leta 1739- 1741. Posebni pripravljalni odbor
je zaukazal guvernerjem jednega moža in jedno ženo
dotične gubernije poslati v Petrograd, kar se je točno
izvršilo.. Vsi taki odposlanci so se udeležili v svojih
narodnih nošah deloma peš, deloma v sankah, pred
katere so bili konji, severni jeleni ali psi vpreženi,
slavnostnega sprevoda, ki se je pomikal po mestu do
ledene palače na Nevi, katera je v krasoti in veli-

*

303 —

kosti prekosila celo slovečo kanadsko ledeno palačo
v Montrealu. Isto so zgradili na sledeči način. Velike
ledene plošče so prinesli iz Neve ter jih obtesali, da
so bile štirikrat tako velike, ko navadne opeke. Iz teh
so zgradili zidarji velikansko ledeno palačo z mnogimi
večjimi in manjšimi stolpi. Ledene plošče so polagali
drugo na drugo ter jih škropili z mrzlo vodo, da so
zmrznile v čvrsto zidovje. Strehe in stolpi so bili iz
navadnih desk, katere so kropili z vodo iz brizgalnic
tako dolgo, da se je naredila dosti debela lepo ozalj¬
šana streha, s katere je viselo nebrojno število pre¬
krasno se blestečih ledenih sveč. V solnčnem svitu je
bila krasota, gledati to ledeno palačo. Mislil je človek,
da ni druzega, nego sami kristali, tako se je vse na
njej blestilo in žarelo v svitlih solnčnih žarkih. Mnogo
lepša pa je bila po noči, ko je bila od vseh stranij
razsvetljena.

Ljudska maškerada pa je bila le vvod sijajni
slavnosti poroke dvorskega norca kneza Galicina
s kalmiško deklico Rušeninovo, ki se je vršila 6. feb.
na Nevi. Te slavnosti čitajo se kot bajke iz 1001
noči ter so bile le tedaj mogoče, ko so bili nekateri
graščaki neizmerno bogati ter so podpirali veselje do
raskošja svojih carinj Ane, Elizabete in Katarine, ka¬
tere so začele tekmovati glede dvorske krasote s prvimi
dvori zapadne Evrope.

Ker pa je zima v Petrogradu tako dolga, pri¬
čakuje spomladi vse željno, kdaj bo led odplaval.
Dan za dnevom se stavijo visoke svote, kdaj bode
led odplaval, tako se vse zanima za to. Dokler ni
bilo železnic, je čakal še željneje vsakdo rešenja,

304  —

vsakdo novosti iz zapadnega sveta; vendar je še
zdaj odhajanje ledu, ki žuga mestu s poplavo, dovolj
zanimljivo. Če vod nenavadno in preteče narašča,
naznanjajo topovi na Vasiljskem ostrovu nevarnost
prebivalstvu. Kakor hitro pa se je Neva ledene skorje
znebila, zagrmijo topovi v trdnjavi, poveljnik stopi
v ladjo in se pripelje vkljub posameznim ledenim
ploščam na nasprotno stran k zimnemu dvorcu, to je
prestolni palači carski. Z roko zajame kristalno čašo
čiste vode ter jo nese carju poročat veseli dogodek,
kazaje mu svojo labudjo ladjo, ki je prva preplula
oproščeno reko. Car vzame kupo in jo izpije na
zdravje Petrogradu ter jo vrne običajno s suhim
zlatom napolnjeno poveljniku, ki je od leta do leta
vedno z večjo kupo dohajal, dokler ni vladar daru
določil na 200 zlatov, kar je vsekako še carski dar
in gotovo najdražja kupica vode na svetu !

Petrogradski letni čas je zelo kratek, ker silna
zima traje tam debelih 6 mesecev. V vročem poletju,
posebno meseca julija in avgusta, se zibljejo noč in
dan nebrojni čolni in ladje po Nevi pod najsijajnejšim
modrim nebom. «Vešči popotniki«, piše dr. Simončič,
«nam zatrjujejo, da krasota takih petrogradskih večerov
presega one slavnoznanih beneških nočij in da kaj
jednacega zastonj iščeš križem sveta. V ugodnem
milem zraku uživaš tam dražestva prirode in umetel¬
nosti. Vsi na morju mogočni narodi so v izbranih
čolničkih tu zastopani. Veseli ruski brodar rahlo peva
svojo miloglasno pesem, z bogatejših ladjic pa se
glase umetno zbrani pevski zbori, najslajša godba,
čarobni rog prosvira divne zvoke v prekrasno noč».

Vsebina:

Stran

1. Iz Belgrada v Turn-Severin. 7

2. Iz Turn-Severina v Reni. 26

3. Iz Reni v Lajpcijskajo. 41

4. Iz Lajpcijskaje v Odeso. 54

5. 'Odesa. 67

6. Sevastopol. 77

7. Iz Sevastopola v Jalto. 91

8. Iz Jalte v Simferopol. 104

9. Iz Jalte v Alušte . .  108

10. Iz Alušte v Simferopol.113

11. Simferopol.115

12. Iz Simferopola v Melitopol ..123

13. Kozaki . 129

14. Iz Melitopol a v Jekaterinoslav .148

15. Iz Jakaterinošlava v Harkov.158

1 <i. Malomsi .   1G3

17. Pijančevanje in uevoljništvo ..171

18. Iz Ilaikova v Moskvo. Vclikorusi.178

19. Plemstvo, vojaki in ruska cerkev.200

20. Moskva.  206'

21. Ljudsko šolstvo.232

22. Izgon v Sibirijo . .-.'.243

23. Nižnji Novgorod.252

24. »Vserossijskaja vystavka v Nižnjem Novgorodu* . . 264

25. Iz Nižnega Novgoroda v Rybinsk.270

26. Iz Rybinska v Petrograd .278

27. Petrograd . 281 304.

„Sleoans!a Jmjižniea a

izhaja redne usalega 15. dne n mesecu in slane nse-
lelne 1 gld. '80 fir.

Snopiči po 12 ir.;

*l. — .Ratmir", češki spisal Jan Vavru, poslovenil Petrovič. Dodan
je zgodovinski spis o dobi, ko se je vršila ta povest.

2. — I. .Pojdimo za Njim“. II. .Angelj". Poljski spisal Henrik
Sienkiewicz; prvo poslovenil Petrovič, drugo f Fran Gestrin.
.Stanku Vrazu", hrvaški speval August Senoa.

*3. — „Slučajno“, ruski spisal F. N. Polevoj, poslovenil J. Kogej.

II. „Amerikanci“, spisal I. I. Jasinski, poslovenil J. Kogej.
— Dodan je pisek o pisatelju Folevem.

4. .Prolivja", slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska. poslovenil
Anonym. — Dodatek o Slovakih in pisateljici. -- Azbuka za
Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorčičevi pesmi ,Domovini” in
,Pri mrtvaškem odru" v azbuki.

5. I. „Cesarja je bil šel gledat' — II. „Pravda“. — III. .Prevžit-
kar“. Iz lužiškega poslovenil Simon Gregorčič ml. — IV. Čla¬
nek: „0 baltiških Slovanih in Lužičanih". Spisal Simon Gre¬
gorčič ml.

6. in 7. — I. „Stara Romanka". poljski spisala E. Orzeszkova,
poslovenil Vekoslav Benkovič.

8. —- I. „Mali Zlatko", češki spisal Jos. D. Konrad, poslovenil
Vekoslav Benkovič. — II. „Pogumnim Bog pomaga", ruski spisal
P. N. Polevoj,'poslovenil J. J. Kogej. — III. a) .Materne solze",
b .Pesem obsojencev", pesmi, ruski zložil Nekrasov ; poslovenil
Iv. Vesel-Vesnin ; c .Slovan jsem", češka pesem.

9. — I. .Žalostna svatba", poljski spisala Valerija Morzkovvska.
poslov. Pohorski II. .Kako sem izpovedoval Turke", češki
spisal Jos Holeček, poslovenil t Fran Gestrin.

10. — I. .Osveta". Češki spisal Dragotin Sabina, poslovenil Ra¬
doslav Knallič. — II. .Stric Martinek", češki spisala Gabrijela
Preissova,

Z zvezdico (*)

*11. 12. 13. in 14. — Odiseja, povest slovenski mladini, prosto po
Homerju spisal Andrej Kragelj.

15. — I. „Kjer je ljubezen, tam je Bog", ruski spisal grof Leo Tol¬
stoj, poslovenil Ad. Pahor. — II. „Rakvar“ Grobovščik, ruski
spisal A. S. Puškin, poslovenil J. K-j. — III. „Božer,a“, po¬
slovenil iz češčine Rny.

IS. — I. „Turopoljski top“, hrvaški spisal August Šenoa, poslo¬
venil Peter Medvešček. — II. ,Dvoboj", češki spisal Svalopluk
Gech, poslovenil J. M. Frankovski.

17.  — Izbrani spisi Vaclava Kosirnika. I. — Poslovenil I. M. Frn-
kovski in Riiy.

18.  — Izbrani spisi Vaclava Iiosmaka II. —

19.  — „Pošasti“. Češki spisal V. Beneš - Tfebizsky, poslovenil Z. Ž.
Trbojski.

20.  21. 22 in 23. — „Zaobljuba". Hrvaški spisal Ferd. Becič,
poslovenil Pet. Medvešček. — „Štiri dni“, ruski spisal V. M. Garšin

24.  — I. „Čarovnica", srbski spisal Velja M. Miljkovič, poslovenil Ivan
Sivec. II. „Tri smrti", pripovedka grofa L. N. Tolstega, poslovenil
Podravski.

25.  — Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. I.

26.  — I. „Lotarijka“, hrvaški spisal Večeslav Novak. —II. ^zgub¬
ljeni sin “. Iz srbskega „Putnika“ 1. 1862. — III. „Mrtvaška srajca".
Iz srbščine po F. Oberkneževiču v „Putniku“ 1. 1862. — Vse tri
poslovenil Simon Gregorčič ml.

27.  — „Preskušnja in rešitev" ali „Doma najbolje",'češki spisal N.
Čekal. poslovenil Simon Gregorčič ml.

28.  Petdesetletnica Simona Gregorčiča. Drugo izdanje. 30 kr.

29.  — Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. II.

30.  — Iz spisov Pavline Pajkove.

31.  — Slike iz Prage, — češki spisal E. Herold, poslovenil Jos.
Faganeij.

32.  — I. „Ne bodimo lipov les!“. Češki spisal Fr. Pravda (Vojteh
Hlinka), poslovenil Simon Pomolov. — II. „Blazni goslar",
češki spisal Josip Kajetan Tyl, poslovenil A. Petrič.

33.  — „GardisL“, češki spisal Alojzij Jirasek, posl. A. Benkovič.

*34. — I. „Abla“. II. „0 nepravem času", spisala Milena

Mrazovič, poslovenila Minka V—č. — III. „Iz sela", spisal
Ivsaver-Šandor Gjalski, poslovenil Kosec.

Snopiči po 18 kr.:

35.  — »Gorjupa naša kupa“, poljski spisal Lucijan Tatomir (»Lu- i
bawa“), poslovenil S. Tugomil. — »Kazančiči". Povest iz življenja |
Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepušič, poslovenil Ivan Čestimir '?•

36. -"—': »V gradu in pod gradom". Češki spisala Božena Nemčeva.
Poslovenil Petrovič.

37.  — »Godčevska Lizika". Pripovedka. Češki spisal Vitezslav Halek. >
Pos\. Anonym. — »Olga Žilinska". Slika iz borbe Slovakov za j
svoj narodni obstanek. Spisal Jan Janiča. Poslovenil Pohorski.

38.  in 39. — »Izbrane pesmi". Zložil Anton Funtek. 50 kr.

40.  — »Materin blagoslov". Igra v treh dejanjih. Spisal Anton
Klodič - Sabladoski.

41.  - »Posavček". Slika iz življenja v polpretekli dobi. Spisal

Anton Sušnik. i

42-43. i- I. »Smodin". Povest. Spisal Dobravec. — II. »Za ne¬
gotovimi težnjami". Vaška povest. Slovaški spisala Ljudmila
Podjavorinska, poslovenil Anonvm. $

44-45. — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. II. 50 kr.

46/'-r.; »Ikonija", vezirjeva mati. Srbski spisa Čeda Mijatovič.
Poslovenil Podravski.

47. , »Narodne pripovedke v Soških planinah", lil. — Iz zbirke i
Jos. Kende in A. G.

48-49. — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. 1. 50 kr.

50-51. — »Preko morja*. Hrvatski spisal Evgenij Kumičič. Poslo¬
venil A. Z. Lovanski.

52-51-54. — »Zbrani spisi". III. knjiga. Spisal Josip Pagliaruzzi-
Krilan. 60 kr.

55-56. -— »Kapitanova hči". Ruski spisal A. S. Puškin. Poslovenil
Semen Semenovič.

57-58-59. — Povesti s potovanja. Spisala Ana Rehakova. Poslo¬
venila A. DermOta in J. Kunšič. - Korotanske povesti. Spisala
Gabrijela Preissova. Poslovenil Dermota 60 kr.

60-61. — Poezije Zložil Zamejski.

62-63. — »Marica". Spisal Ljuba Babič (Gjalski). Poslovenil
Vinko Vinic.

64. — »Punčika". Mestni obraz. Poljski spisal Stanislav Grudzinski.
Poslovenil S. P—ov.

65-68. »Slučaji' usode". Roman. Spisala Pavliha Pajkova. (S sliko).

69-72. »V Petrograd". Potopisne črtice. Sestavil Ljudevit Siiasnv.


#•1

*

v ■ * i .  |

f * • .t . -- •••• » |

['■ -; ’

Kr*.-ž.’«».&f&.. ■• .\ v #£* 4'V:
* -m*.

^f ,•

; ji- C #*

*£;•* ; i\f

, ’ ■'.♦>

V. ^AvjSaSSk 1 'i