LETO XXXIV. — Številka 19 13. maja 1982 Cena 5.— šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Spomnili smo se pokojnega Tischlerja stran 3 Tischlerjevi spomini na pregnanstvo stran 3 Djskusija v Žitari vasi stran 2 Policija, ki je baje postopala kot mili angel... Osrednji odbor NSKS včeraj zvečer: vsa podpora Koroški dijaški zvezi Waaner nai poravna škodo Pogovorov, ki naj bi bili 19. maja med koroškimi Slovenci in avstrijskim zveznim kanclerjem, ne bo. Krivi so baje člani Koroške dijaške zveze, ki že dalj časa zahtevajo na celovški železniški postaji vozovnice v slovenščini. Zadnjo soboto so povzročili s to akcijo posebno pozornost: televizija, radio in večina avstrijskih časopisov so obširno poročali, niso pa povedali, da se je policija poslužila nasilja. (Več o akciji na str. 2) Toda akcija Koroške dijaške zveze ni resnični povod za to kanclerjevo odločitev. Kot je Narodni svet že v svojem prvem stališču poudaril, predstavlja kanclerjeva odločitev dobrodošlo pretvezo za ustrahovanje manjšine. Kajti tiste, ki so odgovorni za zaostritev narodnopolitične situacije, je treba iskati na Koroškem. Deželni glavar Wagner preprečuje že več let rešitev odprtih vprašanj, zlasti pa se v zadnjem času neobzirno obnaša do koroških Slovencev in njihovih predstavnikov. Tako skuša z vsemi sredstvi preprečiti razgovore ter v bistvu sorazmerno dobre kontakte koroških Slovencev z Dunajem. Deželni glavar naj s takojšnjo intervencijo pri zveznem kanclerju Kreiskem popravi škodo, ki jo je utrpela dežela Koroška. Časa ima še dovolj, ker če je mogel sprejeti telefonično obvestilo kanclerja o odpovedi pogovorov v ponedeljek ob enih zjutraj, bo lahko interveniral ter popravil škodo, ko ima celi beli dan na razpolago. To zahteva osrednji odbor Narodnega sveta, ki je včeraj zvečer zasedal na nujni seji. Člani Osrednjega odbora, v katerem so zastopane vse južnokoroške občine, so zelo ogorčeni nad VVagnerjevo politiko ter docela potrdili politiko predsedstva NSKS. Soglasno so sklenili resolucijo, ki jo objavljamo dobesedno: Z odločnostjo zavrača Osrednji odbor NSKS napade deželnega glavarja VVagnerja na predstavnike koroških Slovencev in narodno skupnost kot celoto. Za poostritev so odgovorne koroške stranke, združene v tristrankarskem paktu. Koroški Slovenci so skušali že od leta 1979, odkar so predložili točke Operativnega koledarja, z intenzivnimi prizadevanji, da bi ustvarili uporabno podlago za pogajanja na deželni in zvezni ravni. Obstoječa pripravljenost Slovencev za pogovore je skrajno ogrožena zaradi načrtnih poskusov poostritve v narodnostnem vprašanju. Če pa naj bi bili najnovejši izpadi začetek nove gonje proti slovenski narodni skupnosti, izjavlja Osrednji odbor NSKS, da so koroški Slovenci vsekakor zmožni, da se ubranijo z vso od- ločnostjo vsakega nadaljnjega napada. Ker je treba iskati vzroke za neprimerno reakcijo zveznega kanclerja in za poostritev pri politično odgovornih na Koroškem, poziva Osrednji odbor deželnega glavarja VVagnerja, naj s takojšnjo intervencijo pri zveznem kanclerju Kreiskem popravi škodo, kiz jo je utrpela dežela Koroška in naj doseže, da se izvrši pogovor med Slovenci in zvezno vlado ob domenjenem roku. Osrednji odbor izreka vso podporo predsedstvu NSKS z dr. Grilcem na čelu in izreka svojo solidarnost z upravičenimi zahtevami mladincev Koroške dijaške zveze. Na odpoved razgovorov sta v ponedeljek reagirala tudi predsednika slovenskih osrednjih organizacij dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zvvitter. V telegramu zveznemu kanclerju izjavljata, da sta „z začudenjem in razočaranjem" sprejela sporočilo o odpovedi razgovorov. „Ne moremo verjeti, da je vzrok za odločitev sobotno dogajanje na celovškem kolodvoru. Pravica do demonstracij in svoboda mnenja sta zasidrani v avstrijski ustavi. V tem ravnanju vidimo nadaljnjo zaostritev v zadnjem času na Koroškem prevladujočega trdega vala zoper slovensko narodno skupnost in smo prepričani, da je pritisk manjšini sovražnih sil na Koroškem resnični vzrok za odpoved razgovorov, ki niso samo v interesu manjšine, temveč bi morali biti tudi v interesu avstrijske zvezne vlade. Odpoved zato nikakor ni v korist zboljšanju že tako napetega položaja na Koroškem in škoduje mirnemu sožitju." Z našimi mladinci so se doslej že solidarizirali tudi študentje na Dunaju in v Gradcu ter socialistični študentje (VSStO). Policija postopala brez nasilja? Kot piše KZ v današnji izdaji, poudarja šef policije, dr. Kreuz-berger, da je policija postopala brez nasilja. Slike ter izjave prizadetih dijakov, ki imajo za to tudi zdravniška potrdila, dokazujejo, da policisti niso mogli postopati kot mili angelčki. Nadalje je k zadnjim dogodkom, tako današnja KZ, zavzel stališče tudi KHD. 3 x lahko ugibate, kaj pravi Heimatdienst: strinja se z odpovedjo pogovorov, hvali VVagnerja in njegovo politiko ... naš tednik] TEDNIKOV KOMENTAR Kaj so dijaki na kolodvoru res doživeli NSKS, predvsem predsednik dr. Grilc, je torej kriv, da se v zadnjem času nahajamo v zaostrenem manj-šinskopoiitičnem položaju. Grilc in njegovi so odgovorni za akcijo naših dijakov na celovškem kolodvoru. Torej so tudi odgovorni, da ni prišlo do razgovorov med vlado in koroškimi Slovenci. Tako pravi Vlagner, to piše KTZ, s podporo Stritzlnove Kleine Zeitung ter drugih, znanih včerajšnjakov. Nočejo videti resnice. Nočejo priznati, dase npr. osrednji organizaciji zavzemata za dialog s pristojnimi oblastmi, da vedno spet poudarjata, treba se je pogajati in na ta način iskati rešitev odprtih vprašanj. Izdelali sta konkretne predloge, kako bi bilo možno najti tako rešitev, obstoja operativni koledar, obžalujeta, da so lansko leto za- stopniki koroških strank na mah in neodgovorno prekinili razgovore s Slovenci ter da Slovenci že več kot leto dni čakajo na razgovore z zveznim kanclerjem. Naša mu ja je bila — doslej — zastonj. Zakaj? Ker pač VJagner & Co vidijo v tristrankarskem paktu in v zakonu o narodnih skupnostih neke vrste odločitev ex cathedra. Odločitev, ki naj velja večno. In če jo kdo osporava, se je hudo pregrešil, velja za tistega, ki provocira. Kot piše KTZ o Narodnem svetu in Grilcu. V resnici pa je tako, da se nahajajo koroške in avstrijske oblasti glede manjšinske politike na mrtvi točki. Naše vprašanje slej ko prej ni rešeno — kljub ali prav zaradi tri-strankarskemu paktu ter zakonu o narodnih skupnostih. VJagner s svojo politiko ne more uspeti, kot si to predstavlja. Ne bo mu uspelo, da Piše Janko Kulmesch bo šel v zgodovino kot deželni glavar, ki je dosegel dokončno rešitev „koroškega vprašanja“. Zato postaja živčen, agresiven, vidi, da ni, našel „Endlosunge“, tudi ne s pomočjo tristrankarskega pakta. V tej luči je treba gledati npr. naravnost sramotno zadržanje Vlagnerja oz. prikrite in javne napade ali nanizava-nja na Kirchschlagerja zaradi njegovega obiska na Koroškem. Kirch-schlager ve, da VJagnerjeve trditve o naših „pravicah“ ne držijo. Vedo pa to tudi drugi, npr. Veiter, FUEV, socialistični študentje — skratka vsi, ki opazujejo koroške razmere trezno in stvarno. Vedo, da s stalnim sklicevanjem na tristrankarski pakt ter z VJagnerjevim snubljenjem nemškonacionalnih glasov (m. dr. na prireditvi izseljencev) ne moreš premakniti trenutne manjšinske politike z mrtve točke. Nasprotno: ve- do, da zagovorniki tristrankarskega sporazuma sploh nočejo spremembe trenutne manjšinske politike; zaradi tega so se tudi na ta pakt zedinili. Posebno pa se tega zavedamo Slovenci. Hočemo, da bi avstrijska manjšinska politika našla pot ven iz slepe ulice, kamor so jo „zafurali“ VJagner in večinske stranke. Zato smo tudi za razgovore z vlado. V/agner je seveda proti takim razgovorom. Kot rečeno, je stvar zanj urejena. Čeprav ni in tudi ne more biti — sicer Kreisky ne bi vabil na razgovore. Na razgovore, ki jih je Kreisky zadnji ponedeljek „na nedoločen čas“ odpovedal. Do katerih pa bo na vsak način prišlo. Kajti: kako drugače najti pot iz slepe ulice, kakor drugače premakniti „zafu-rano“ politiko z mrtve točke? Gotovo ne z živčnim, agresivnim ter avtoritarnim VJagnerjem. Franc-Jožef Smrtnik, 7. razred_______________ Udeležil sem se te akcije, ne zaradi tega, ker so se je udeležili tudi drugi, temveč iz prepričanja. Nisem hotel na kolodvoru provocirati, dosegel bi le rad pravico, ki jo imam — da namreč lahko zahtevam vozovnico v slovenščini. Ker nam vozovnic niso dali, smo pač čakali in ne, kot so v časopisih poročali, „stavkali in nalašč blokirali kolodvor". Moram pa reči, da me je naslednji dan pretreslo, ko sem bral „slavne koroške časopise", ki so akcijo opisali kot ..provokacijo". Pisali so, kako so policisti in „Geheimerji“ dobro vse naredili brez kakih „Zwischenfalle“. Čeprav sem sam videl, kako so najprej s silo hoteli odnesti Rudija Vouka in na- to nas s silo hoteli odriniti od prodajal-nih okenc. Pri tem so nekatere, dijake ščipali, zavijali roke in krempali. Gabrijela Hribarja, ki je k sreči imel s sabo fotoaparat, da bi nekaj takih telesnih bojev s policijo slikal, so odvlekli in mu hoteli vzeti kamero, česar pa jim ni uspelo. Kamero smo hitro skrili in nato fotografirali naprej. Slišal sem od policistov tudi razne psovke (npr. „Gehts ijbern Lobil"). S policisti sem veliko diskutiral in trije so z mano govorili celo slovensko. Gabrijel Hribar, 5. razred____________ Začetka, ko so prišli policaji, so nas skušali odriniti od okenc za prodajo vozovnic. Ker pa jim to ni uspelo, so se kar kmalu udeležili akcije „proč od okenc" še možje v civilnih oblekah. Ko je eden od teh spet skušal nekoga s silo spraviti od okenca, sem ga fotografiral, kar sem storil že večkrat poprej. Mož me je takoj prijel za ovratnik in me porival skozi vrata postaje. Z zmerjanjem „Dreckskerl" in z drugimi žalitvami me je spravil v že pripravljeni avtomobil. Tam je nekaj časa name pazil neki policaj. Spraševal me je, če je to velika zabava. Menil pa je tudi, da nas Slovence le nekoliko razume ter me spraševal, kaj sploh hočemo s to akcijo. Malo navrh pa je spet prišel mož v civilni obleki ter zahteval izkaznico. Ker je nisem imel, si je zapisal naslov in rojstni datum. Nato me je spet izpustil. Milan Miki, 5. razred Hotel sem —- kot vsako soboto — kupiti vozovnico v svojem materinskem jeziku. A tega nisem mogel storiti, ker je prodajalec vozovnice že prej zaprl okence. Ko je nas bilo že nad sto dijakov, je direkcija klicala policijo. Policisti so prišli ter hoteli nas od okenc odstraniti. Toda obdržali smo se za mize, tako da nas niso mogli odstraniti-Naenkrat mi je neki policist udaril roko s kolenom ob mizo, tako da sem močno krvavel. Zmerjal me je s „Sau-schvvein", „Titokommunist“ ter „Gehts obe Ciber den Loibl". Zagrabil me je za grlo in me vrgel na tla, kjer me je dvakrat brcnil. Toda uspelo mi je, da sem se spet postavil k okencu in ker je vse zasledoval fotograf, ki je ravno dospel, se policist očitno ni upal, me ponovno atakirati. Magda VVernig, 7. razred Bilo je nas približno 120 učencev; na žalost so nekateri učenci zlorabljali to akcijo ter se potepali v mestu. Obnašanje večine policistov ni bilo ravno pametno ter prijazno. Nasprotno: hote- li so me npr. vkleniti v lisice, pa so se (Nadaljevanje na 8. strani) Prišlo bo do razgovorov Rudi Vouk, predsednik KDZ: ..Poročila v avstrijskih časopisih, v radiu in na televiziji o sobotni kolodvorski akciji, ki jo je organizirala Koroška dijaška zveza in ne Slovenska gimnazija, so bila neobjektivna in ne odgovarjajo resnici. Nikakor ni res, da smo namenoma zaprli in blokirali dohode do prodajnih okenc. Če bi nam uradniki prodali vozne listke, za katere smo prosili v slovenskem jeziku, bi bili dohodi do prodajnih okenc v nekaj minutah prosti. Sramotno je, da so poklicali policijo, ki je ravnala nezakonito in nas je s silo odstranila izpred prodajnih okenc. Vsak avstrijski državljan ima pravico, da zahteva od vsakega policaja službeno številko. Gotovo so se policaji bali posledic, zato nam številk niso hoteli dati. Koroška dijaška zveza je že ponovno intervenirala pri zveznem ministru za promet, Karlu Lau- seckerju, pri deželnem glavarju VVagnerju ter pri Avstrijski zvezni železnici (OBB), toda nič ni pomagalo. Zlagana je tudi trditev Wag-nerja, ki je dejal, da dobimo na vseh kolodvorih južne Koroške vozovnice, če jih zahtevamo v slovenskem jeziku. Doslej smo dobili vozovnice, če smo jih zahtevali v slovenščini, le v Dobu, Pliberku in v Šmihelu. Taka rešitev pa je diskriminacija vseh Slovencev, saj je znano, da slovenska narodna skupnost živi razkropljena po vsej južni Koroški. Predsednik združenja staršev na Slovenski gimnaziji, dipl. trg. Janko Urank z našo akcijo nima opraviti prav nič. Prišel je na kolodvor le zaradi tega, ker je bil v skrbeh za nas in za svojega sina, ki se je prav tako priključil naši akciji. Časopisi so pisali, da smo zahtevali slovenske vozne listke. Tudi to ne odgovarja resnici. Slovensko smo zahtevali vozovne listke, nič drugega.* 11 Na Koroškem strah pred normalizacijo — pred dvojezičnostjo V Žitari vasi javna diskusija o dvojezični vzgoji Vrednost dvojezične vzgoje — tako je bilo geslo sobotne podijske diskusije v žitrajski ljudski šoli, ki jo je priredilo SPD „Trta“, organizatorično pa omogočil „ Komite za dvojezičnost“. O vrednosti dvojezične vzgoje so govorili univerz, profesor dr. Peter Gstettner, univerz. docent, dr. Dietmar Lar-cher, ravnatelj pedagoške akademije v Celovcu dr. Evvaid Krainz in pa ravnatelj žitrajske šole Franc Kukoviča. Diskusijo je vodil dr. Vladimir Nakounig. Da je potreba po razgovoru in pomenku o dvojezičnosti zelo velika, je pokazalo zanimanje za prireditev. Avla je bila polna, daleč nad 200 poslušalcev je prisluhnilo, aplavdiralo in precejšen del od njih je tudi posegel v razgovor. Resda bi Žitrajcev lahko bilo več, a morda je prav prispevek enega od navzočih Žitrajcev nazorno prikazal, da imajo občani dejansko strah priti na take prireditve. Deloma je identifikacija z agresorjem — prevzemanje in priznavanje zatiravčevega mnenja — še in že tako močno zakoreninjena med prebivalstvom, da celo visoko šolani in narodno zavedni ljudje ne spregledajo protislovenske gonje in propagande in ji nasedajo. Zastopniki komiteja za dvojezičnost so povabili na diskusijo in k sodelo- vanju tudi žitrajskega župana Miho Posoda. Možakar je odklonil. Na naše vprašanje, zakaj da je odklonil sodelovanje pri diskusiji, je rekel, da se je že prej opravičil pri ravnatelju Kukoviči. Priznal pa je, da mu je zelo žal, da ni bil pri diskusiji navzoč. Če bi bil tam, tako župan, „vam bi že povedal, kaj mislim o pedagoškem pomenu dvojezičnosti.11 Čudimo se, zakaj ni sodeloval pri diskusiji, kajti v razgovoru z Našim tednikom je še povedal, da je za dvojezičnost, da pa se mu zdi škoda, če starši svojih otrok po ljudski šoli na gimnaziji ne prijavijo tudi k slovenskemu pouku in tako propade znanje slovenščine. Po njegovem nastradajo otroki pri učenju angleščine. Vsekakor lepe besede župana, ki je pa v občinski sobi vehementno zastopal potrganje dvojezičnih napisov in je svojo frakcijo tudi temu primerno napotil. O županovi odsotnosti je eden od diskutantov menil, da je to grotesknost. Če je že manjkal župan in vsi občinski mandatarji socialistične in Ijud-skostrankarske frakcije — odborniki EL Žitara vas so bili seveda vsi navzoči —, pa je bilo število učiteljev, kulturnih ustvarjalcev, občinskih odbornikov drugih občin lepo in zelo razveseljivo. Zelo številčno so prišli tudi nemškogo-voreči kolegi in prijatelji. Predsednik SPD „Trta“, Mirko Ogris je vse navzoče, posebno pa prireditev zelo toplo pozdravil. Govornik komiteja, dr. Mirko VVakounig je uvodoma dejal, da slovenski jezik na Koroškem ni enakovreden z nemškim in je zato potrebno, da diskusija o pomenu dvoje- zične vzgoje preseže žitrajske meje. Sodelovanje vidnih strokovnjakov pa bo pripomoglo dvigniti dvojezičnost iz tistega tabuja, da se o njej ni dobro pogovarjati v javnosti. Dvojezičnost je pomemben doprinos k celovitemu razvoju posameznega človeka in je važen dejavnik pri izboljšanju medčloveških odnosov. Dr. Larcher, Tirolec, sedaj docent na celovški univerzi in dober poznavalec južnotirolske dvojezičnosti, je rekel, da je jezik druga koža človeka. Mati z besedami obdaja in ščiti otroka pred škodljivimi vplivi. Čim bolj ljubezniva in prepričljiva je njena beseda, je govorjenje, tem lepša bo koža in tem bolje se bo otrok v njej počutil. Ljudje pa so na dvojezičnem ozemlju deloma prepričani, da je slovenščina grda! Nemščina je samo jezik na površju — v notranjosti vlada slovenščina. Zato je druga koža zmrdana in brazgotinasta. Sprava z materinščino, tako Larcher, je predpogoj, da se bodo ljudje spet dobro počutili in da bodo drugi jezik dodobra spoznali. Ravnatelj pedagoške akademije Krainz je od vsega začetka nedvoumno poudaril, da je dvojezičnost samo koristna. Pomaga razširiti horicont dojemanja in mišljenja. Važno pa je, da je dostop in pristop do dvojezičnosti dobrohoten, kar pa na Koroškem le v redkih primerih drži. Ostro je ravnatelj pedagoške akademije obsodil odsotnost župana in dejal, da je to groteskno. Univerzitetni profesor dr. Gstettner, tudi on Tirolec in kot docent Larcher dober poznavalec južnotirolskih razmer, je dejal, da imamo pri dvojezičnosti na Koroškem opravka z njeno vred- nostjo in sposobnostjo za šolo. Dvojezičnost pospešuje interkulturalno, medkulturno spoznavanje in učenje in je velik doprinos k razumevanju med narodoma. Dvojezičnost je jedro miru. Tudi UNESCO je v okviru svojih programov in študij vedno poudarjala vrednost in pomen dvojezičnosti, kajti tako se motivacija, sposobnost za sprejemanje novih vtisov, tolerančnost do drugih slojev, do slabotnejših skupin krepijo v vzgoji na dvojezični bazi. Gstettner je predložil „katalog“ korakov, kako vzeti ostrino sedanjemu položaju, v katerem se nahaja narodna skupnost. Pritisk na narodno skupnost naj odpade, šola bi morala prevzeti nalogo interkulturalnega dejavnika, pedagoško-psihološka izobrazba učiteljev mora odgovarjati potrebam, dvojezična vzgoja mora zaobjeti vse vzgojne strukture in dvojezične šole morajo dobiti poseben status v šolskem sistemu. Ravnatelj žitrajske šole, Franc Kukoviča je nanizal vse zakonske podlage, ki ščitijo dvojezičnost, tudi žitrajsko in je dejal, da dvojezičnost krepi socialno zadržanje učencev. Zelo važno mesto ima po njegovem prepričanju vidna dvojezičnost — tista, ki jo prakticirajo v žitrajski ljudski šoli. Oblasti so jo hotele takoj in z vso vnemo zatreti, ker bi jo lahko kje drugje še začeli posnemati in bi to prej ali slej pripeljalo do normalizacije — splošne dvojezičnosti — južnokoroškega položaja. Kaj bi dobil Kukoviča, če bi namesto slovenskih napisov napravil angleške? Morda odlikovanje? Plodna, živa in stvarna diskusija je pokazala, kakšna potreba in „žeja" pravzaprav vlada po takih prireditvah. V diskusiji so bile razkrite in raz- galjene tudi silnice in vzvodi ter vzroki odtujevanja slovenščini, razgalil se j® vpliv propagande in gonje proti sloven-ščini in vsemu, kar je slovenskega. P°' sebno vlogo pri tej protislovenski gonj| in propagandi igrajo koroški večinski mediji. Diskusija pa je potrdila, da dve jezičnost ni nekaj postranskega, arh' pak da zaobsega najširše družbene di' menzije, da je družbeni problem. 0° matičarjevega pritiska pri vpisovanji slovenskih oz. slovanskih otroških imen do prijave otroka k dvojezičnem® pouku, od včasih prepoznega spozna-nja, da je slovenščina kljub vsem „ja5j nim dokazom" njene nepomembnost' in nesmiselnosti sila važna pri izbi® delovnega mesta pa do bridkega, a pično koroškega spoznanja, da tisti, k| zna dva jezika, slovenščino raj® zamolči, ker... V Žitari vasi je bil povod za diskusij® o vrednosti dvojezične vzgoje zelo tr® in oduren sklep. Kljub temu je prav, d* diskusija preskoči žitrajske meje in z® živi povsod tam, kjer živimo ob ZilL Rožu in Podjuni. Franc Wakouni.i!Ž/7 /7. ./f v*' -(/j..!/y4s ie bila med njimi tudi italijanska r~a Montanara", na žalost pa spet no-er)e slovenske. Slovenske pesmi so 6citirali prvošolec Darko VVakounig , cheljica Emilie Muller), drugošolka ®abel| Ebner (učiteljica Rezika Iskra), etješolci Sonja Goritschnig, Sonja in B°jan VVakounig ter četrto-,5° Simona Iskra (ravnatelj Josef s°hwarz). Med prireditvijo je župan Josef Strupi Počastil tudi tri navzoče matere. da|SameZne točke sPoreda je napove-p ln povezal ravnatelj Josef Schvvarz. MaifC'itve 80 se udeležili tudi župnik ks Michor in člani občinskega za-st°Pstva. Klub slovenskih občinskih Zbornikov razPisuje JIESTO vodje biroja kluba. bteresenti, ki aktivno obvladajo , a deželna jezika, imajo orga-'Zacijske in vodstvene sposob-n°s,i. naj se javijo pismeno na Paslov: Klub slovenskih občinskih gornikov KoschatstraBe 10 °20 Celovec/Klagenfurt l®r Priložijo prošnji življenjepis. __fča po dogovoru. PREBLAUER PREBLAUER Naravno čista koroška zdravilna mineralna voda, poznana že od leta 1007! Preblauer je s preko 6000 mg mineralov v 1 litru najbogatejša avstrijska mineralna voda Preblauer je popolnoma naraven, brez kakršnihkoli umetnih dodatkov! Preblauer je zdravilen. Pomaga: pri prehladnih vnetjih ledvic in mehurja pri ledvičnih kamnih pri okrevanju po operacijah prostate in mehurja pri prehladnih vnetjih dihalnih poti Zatorej: Glej nase in pij PREBLAUER! Hotel Breznik Pliberk/Bleiburg išče pošteno, kvalificirano slovensko in nemško govorečo natakarico. Vstop 1. junij 1982. Stalna služba, izvrstna plača. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. 0 42 35 / 20 26 Prodam dobro ohranjen štedilnik za centralno kurjavo (VVindhager); velikost 140 cmx90 cm. Cena 10.000.— šil. Tel.: (0 42 26) 300. Zaposlimo dekle-študentko meseca julija in avgusta za delo v kuhinji in gostinjstvu. Prijave: tel. 0 42 39/24 98 ali pa pismeno na: Johan Lipnik, Klopinj 5, 9122 Škocijan. Slovensko prosvetno društvo „Bisernica" v Celovcu vabi na odrsko predstavo SRD „Edinost“ iz Pliberka. Predstavili nam bodo igro „STARA GARDA" autorja Alda Nicolai-a. Čas: sreda, 12. maja, ob 20. uri Kraj: Dijaški dom, TarviserstraBe 16 Dopust 82 Celovec — sejemski vhod — St. Ruprechter Stralie 7. STROKOVNI SEJEM za dopust, hobby, potovanja in oblikovanje prostega časa od srede, 19. maja, do nedelje, 23. maja 1982, dnevno od 9. do 18. ure IZ PONUDBE: • SPORED ZA STAREJŠE • KOROŠKE MLADINSKE ORGANIZACIJE SE PREDSTAVLJAJO • ZABAVIŠČNI PARK DO 20. URE ■ M naš tednik; SPD „Drabosn\ak“ se pripravlja na igro „Pasijon“ Samorastniki na jezikovni meji Na binkoštno soboto, 29. maja, in binkoštno nedeljo, 30. maja, ob 16. uri, bo na prostem in v farovškem hlevu pri podružnici Zgornja vas na Kostanjah uprizoritev SPD „Drabosnjak“ „Pasijona bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka. Priprave za to prireditev so že v polnem zamahu in domačini že štejejo dneve, kdaj se bo vzdignila zavesa. Kostanjčani so doslej uspešno uprizorili vrsto Drabos-njakovih iger in so nastopili širom po Koroški in Sloveniji. Monika Zeichen, učiteljica po poklicu, pravi, da je „Pasijon" tisto osrednje Drabosnjakovo delo, ki ga je društvo že dolgo hotelo igrati. Brez pridržkov prizna, da so si nekaj igralcev sposodili od bilčovške Bilke in iz dravske ter šentjakobske okolice, ker je domačega igralskega naraščaja še premalo. Treba pa je reči, da so že pri vaji vsi tako odlično marnvali v kostanjskem narečju, da sploh ni bilo razlike med t‘ pravimi in t‘ sposojenimi. Društveniki so se resno lotili „Pasijona“, kajti poleg tega jih čaka še veliko dela pri fa-rovškem hlevu. Vaje za „Pasijon“ so se začele v januarju, sedaj pa jih imajo že kar dvakrat tedensko. Vsi prihajajo redno in z veseljem na vaje. Ker je zanimanje za „Pasijon“ posebno na Kosta- Janez Lesjak, režiser Igor Košir (v sredini), Ivan Lukan in Kristijan Zeichen vadijo „Pasijon“ Dolgo časa so že merili na Pasijon, a se niso upali oziroma mogli dokončno odločiti. Poleg tega, da je igra jezikovno zelo zahtevna, je društvenikom delala hude preglavice pomanjkanje igralcev. Zadnjič so na Kostanjah igrali Drabosnjakov „Pasijon“ leta 1932. Vseskozi, do današnjih dni pa je ostala med ljudstvom živa zavest, da so še pred nedavnim igrali Drabosnjakov Pasijon slovensko, da je domala vse igralo in da je igra zajela skoraj vso okolico. Ker je bilo več prizorišč, lahko rečemo, da so igrali „Pasijon“ zelo intenzivno. Ker ga niso igrali vsako leto, ampak samo v presledkih 4—5 let, je bilo igranje velika čast. Poleg tega vlog niso dosti kaj menjavali. Besedilo „Pasijona“ je bilo skoraj splošno znano. Drabosnjakov pasijon, samo tega so igrali na Kostanjah, ne pa kakega drugega, je hudo zasmrdel velenemškim, koroškim strokovnjakom in domovinskim krogom. Zato so na vse kriplje dokazovali, da je „vindišarski“ Drabosnjakov „Pasijon“ samo kopija nekega nemškega „originala“. Posebno hudo je vihtel svoj nemški meč v tem kulturnem boju znani dr. Georg Graber, ki je po besedilu nekega bogvekje staknjenega „Passionsspiel aus Kosten-berg“ leta 1936 uprizoril na Kostanjah „nemški“ pasijon — režijsko in kostumsko pa se je držal slovenskega originala. Kljub vsej propagandi in vsemu blišču in blesku je spomin na ta „nemški“ pasijon kaj hitro zbledel med domačini, ostal pa je spomin, pa še kako živ, na Drabosnjakov pasijon. On edini je kostanjski pasijon. Dolgo časa so se društveniki trudili, kako bi mogli uprizoriti glavno stvaritev bukovnika, ki je hkrati tudi imenski patron društva. Vedeli so, da bo najtežje najti primerne igralce. „Pasijon“ je pisan v domačem narečju in je zako- reninjen v zavesti in srcu vseh, tudi tistih, ki ne stojijo blizu slovenski besedi. Režijo so predali v roke mladega režiserja Igorja Koširja, Ljubljančana, ki takole misli o režiji „Pasijona“: „Prej so ,Pasijon' igrali na več mestih in je bil tekstovno daljši. Sedaj ga bomo igrali samo na enem mestu — farov-škem hlevu, ker je igra v sebi zaključen lok, in bi z velikim menjanjem prostora razbili gledališko izpoved. Tudi teksta ni toliko, ker so črtane tiste pasaže (smrt, hudič), ki se ne bi skladale z gledališko izpovedjo in ki so v bistvu nebi-blijske. Vsekakor pa je," tako Igor Košir, „,Drabosnjakov Pasijon' po dramatični plati visoko kvalitetno delo." njah zelo veliko, to društvenike zelo podžiga in posebno Janez Lesjak, predsednik društva, zelo optimistično gleda na binkošti, ko bodo zaigrali „Pasijon“. Z ostalimi je pridno vadil v telovadnici šole in kot hauptman krepko posegal v dogajanje na „odru“. Veselje, da bo društvo končno zaigralo „Pasijon“, se mu je iskrilo v očeh. O izbiri igralcev je takole dejal: „Mislim, da je nam uspelo dobiti sposobne in pravšne ljudi." V razgovoru je posebej poudaril petdesetletnico, odkar so zadnjič igrali na Kostanjah Drabosnjakov, domač „Pasijon“. Tedaj so se še konji mešali med gledalci in igralci, težki vozovi so spadali k odrski šari. Tedaj je šel sprevod od odra pri Žvanu na Korenu do Golgote, kjer je bil veli- na binkoštno soboto, 29. maja 1982 ob 16.00 uri in na binkoštno nedeljo, 30. maja 1982 ob 16.00 uri na prostem in na farovskem skednju pri podružnici Zgornja vas/Oberdorf na Kostanjah/Kostenberg. Predstava bo ob vsakem vremenu. Režija: Igor Košir Scena: Saša Kump Kostumi: Milena Kumar Nastopajo igralci domačega društva in iz okolice. Pri tej priložnosti bodo domači ustvarjalci - Hanzej Dragašnik, Veronika Zeichen, Herman Mačnik ■ razstavljali svoja dela. Na PASIJON, ki so ga Kostanjčani zadnjič uprizorili leta 1932, vabimo vse rojake od blizu in daleč. časten zaključek. Dejal je, da so na odru, ki so ga posebej zgradili za „Pasijon", še leta 1948 igrali Miklovo Zalo. Odra ni več, prav tako ni več — oziroma tako trdijo, da jih ni več — kostumov, društvo Drabosnjak pa je kupilo farovški hlev, kjer bodo na binkošti zaigrali „Pasijon“. Ker ga po vsej verjetnosti ne bodo igrali kje drugje — ta igra je tu zakoreninjena, je kostanjska — je zanimanje za ..Pasijon" zelo veliko in tudi drži, da ponekod za obisk igre že organizirajo avtobuse. Prej so igrali, kot že omenjeno, „Pasijon“ samo vsakih 4—5 let. Kako bo v bodoče, se še ne ve točno. Farovški hlev že pripravljajo za igro. V spodnjih prostorih bodo za binkošti razstavljali svoja dela mladi kostanjški umetniki. Veronika Zeichen pripravlja razstavo slik na steklo, Hanzi Dragašnik se ukvarja z voščenimi figurcami. Herman Mačnik pa hoče razstaviti svoje risbe. Občinskim očetom turistične občine Vrba, ki tarnajo, kako so dobre kulturne prireditve in ponudbe postale redke, do sedaj ni prišlo na uho, kakšno kulturno redkost pripravljajo Kostanjčani-Morda prav zato do sedaj občina ni podprla uprizoritve Drabosnjakovega ..Pasijona". Ne da bi delali izrecne reklame za SPD „Drabosnjak" in uprizoritev Dra-bosnjakovega ..Pasijona", pa mislim, da naj bo le vsakomur žal, ki ne bo videl te edinstvene, izvirne in samorastniške odrske storitve. Zato „srečno“ na binkošti na Kostanjah. Pripravil: Franc VVakounifl SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah vabi na otroci ustvarjajo Kinder aktiv v nedeljo, 16. maja 1982, ob 15. uri v slavnostni dvorani v Vrbi. Nastopajo igralci ljudske šole Kostanje, iz Rožeka in iz Vrbe JOSIP JURČIČ deseti brat Znano je, da če enkrat začnemo koga na sumu imeti, podpira ta sum vsaka najmanjša stvarca iz sedanjosti in prejšnjih časov. Tako je tudi gospod stotnik medpotoma proti gradu začel domišljati se, kaj se mu je vse o včerajšnjem Kvasovem obnašanju proti Marijanu in celi druščini čudno zdelo. Medtem je bil Kvas prišel domov. Stara Urša, ki mu je zajtrk prinesla, pravila mu je, kaj se je zgodilo z Marijanom. Iz Martinkovih besed in po tem pripovedovanju je obsodil, kako je ta reč. Namenjen je bil koj v Polesek iti in prepričati se, ali je res tako hudo, kakor dekla pravi. Vsekakor pak je sklenil molčati in svojega ravno najdenega bratranca ne izdati. Kam so gospodje šli, tega mu Urša ni vedela povedati. Ravno je stopil iz veže, da bi šel na Polesek, ko ga srečajo sodnik, gospodar in drugi. ,,Gospod Kvas," začel je sodnik s svojim naj slovesnejšim glasom, ,,pojdite z nami v grad nazaj, nekaj bomo govorili z vami." Ko so v sobo prišli, prijel ga je gospod Mežon za ramo in dejal: „V imenu cesarske postave vas dam jaz tukaj ukleniti in greste z menoj!” Kaj takega Lovre pač ni pričakoval; zato je malo osupnil. To je sodnik opazil, namežikal je drugim in imel je šesti podpirajoči razlog ali indicij, da se ne moti. Koj pa je bil Kvas zopet miren in dejal je: „Ali ne smem vedeti, zakaj me doleti ta čast, da moram uklenjen z vami?" „Prosim, potrpite za odgovor," pravi sodnik. „Če se mi vsi motimo, doboste popolno opravičenje. Za zdaj pa vsi dokazi proti vam govore in jaz kakor sodnik moram svojo dolžnost storiti." „Tedaj storite svojo dolžnost!" reče Kvas. ,,Ne, jaz vem, da je gospod Kvas tako nedolžen kakor jaz," dejal je stric Dolef. „Samo recite, da z Marijanom niste imeli nič, in jaz vam bom verjel." Zdaj je Lovre vedel, česa ga dolže. Moral je ali v ječo za nekaj časa iti in ljudem vero pustiti, da )f on hudodelec, ali pa izdati desetega brata. Pomisli je na Manico in skušnjava ga je obšla, da bi govoril-Saj Martinek bode prej umrl, preden bi mu sodnij3 mogla kaj, dejalo mu je. In če umrje in Marija3 umrje, ali ne bo sum na tebi ostal za vselej ? Pa ne’ to bi bilo nemožato! „Ne, bilo bi mi težko skazati vam, gospod sodnik’ da me po krivem dolžite, ko bi hotel in smel goved' ti. Grem z vami, saj se dolgo ne bom mudil, upal3' Samo to vas prosim, da se gredoč oglasimo na P°' lesku. Jaz bi rad Marijana videl, kako mu je, in si' cer imam še nekaj opravka, kateri me bo, kakyl upam, opravičil." reče Lovre. Ugovora ni imel sodnik nobenega. Prosil je gosp°j darja, da bi šel nekaj časa ž njimi. Birič je pristop1' in izvlekel železje, da bi Kvasa uklenil. Pa zdravili Vencelj in drugi so po Kvasovem obnašanju in g° vorjenju že dvomili, da bi bil on kriv. Dejali so, & železja tukaj treba ni. Sodnik jim je pritegnil s l° pogodbo, da Kvas s pošteno besedo obljubi, da bo skušal pobegniti, kar je tudi obljubil. Zdajci se vrata odpro in Manica stopi v sobo, ble da in objokanih oči. Kakor ne bi nikogar videla sobi razen Kvasa, stopila je k njemu, položila r°k° njemu na ramo in dejala: ,,Kajne, Lovre, da te poznajo, da tebi ni mogoče storiti kaj takega. Če naš tednik] od petka, 14. maja 1982 do četrtka, 20. maja 1982 1 PETEK, 14. maja 1982: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV — 10.30 Nebraska - 11.55 Živalski vrt — 12.15 Charlie veliki — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Risanka — 17.30 Mat in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derik — 21.15 Modna revija — 21.20 Veselje ne pozna meja — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila. SOBOTA, 15. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Orseg — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila — 14.30 Heidelberška romanca — 16.00 Iz par-lamenta — 17.30 Boomer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Con rad s — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport " 20.15 Stavim, da . .. — 22.00 Šport ~~ 0.00 Poročila. NEDELJA, 16. maja: 11.00 Ura tiska ~~ 12.00 Govoriti in pustiti govoriti — 15.05 Moderni časi — 16.30 Ena, dva aii tri — 17.15 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 ^dstjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19-50 Šport — 20.15 V nas Bog ne verjame več — 22.05 Glas islama — 22.10 Šport — 22.25 Poročila. PONEDELJEK, 17. maja: 9.00 Poroči-'a — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled j' lonec — 10.00 Šolska TV — 10.30 Morilci, ahoj — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des ~~ 17.30 Risanka — 17.50 Risanka — ]7-55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in Zlvali _ 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v siiki — 19.30'Čas v sliki — 20.15 Šport °b Ponedeljkih — 21.05 Kaz & Co — 21.50 Večerni šport — 22.20 Poročila. TOREK, 18. maja: 9.00 Poročila — ■95 Am, dam, des — 9.30 Angleščina "7 19.00 Šolska TV — 10.30 Dopoldan-sko srečanje — 12.15 Klub seniorjev ~~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, ®s — 17.25 Tudi veselje mora biti — •55 Za lahko noč — 18.00 Moda — 8.30 Mi _ 19.00 Avstrija v sliki — 9-30 čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv ~~ 21.00 Človek — 21.45 Metternichova llca - 23.10 Poročila. 9 rf^EDA, 19. maja: 9.00 Poročila — '95 Tudi veselje mora biti — 9.35 rancoščina — 10.05 Šolska TV — U'35 Palast hotel — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Poročila — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ladja je polna — 21.55 UEFA-CAP finalna tekma. ČETRTEK, 20. maja: 9.10 Na gorah Atlantide — 10.00 Kat. maša — 11.30 Resnična ljubezen — 14.55 Dediščina Bjorndahla — 16.30 Pripovedke o Indijancih —- 18.00 Jama Charakido — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.20 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Ljubim te — I love you — je taime — 22.00 Šport — 22.15 Dave Allen — 23.05 Poročila. PETEK, 14. maja: 17.30 Govoriti in pustiti govoriti — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Telemed — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 California Split — 0.05 Poročila. SOBOTA, 15. maja: 15.00 Šport — 17.00 Dunaj — 18.00 Dvakrat sedem —- 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Senčni vlak — 22.25 Vprašanje kristjana —- 22.30 Kriminalka — 0.00 Poročila. NEDELJA, 16. maja: 15.30 Športno popoldne — 17.00 Ljudje in opice — 17.45 Rock-pop glasba — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Klic zadostuje — pridem v hišo — 22.05 Kabinet prof. Bon-dija — 23.35 Poročila. PONEDELJEK, 17. maja: 18.00 Znanje danes — 18.30 Dolga pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Onedinova linija — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Strahovi — 0.00 Poročila. TOREK, 18. maja: 17.30 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Dolga pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belo-rdečem — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 19. maja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Dolga pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Cafe central — 23.20 Dva mala bogova — 0.35 — Poročila. ČETRTEK, 20. maja: 16.00 Šport — 17.00 Zapoj z nami — 17.30 Močnejši od supermana — 18.45 Umetnik in resnica — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nebo in pekel — 20.15 Avstrija II — 22.15 Zanka — 23.45 Poročila. / NEDELJA, 16. maja: 8.40 Poročila — 8.45 Vroči veter — 9.40 Kralj Matjaž, kako se imaš — 11.10 TV kažipot — 11.50 Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 15.10 Osem filmskih pričevanj — 16.40 Poročila — 16.45 Zakaj in zato — 17.15 Športna poročila — 17.30 Sestanek v nebotičniku — 18.25 Ti dnevi, ta leta — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Nepokor-jeno mesto — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 17. maja: 8.45 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.55 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 16.55 Poročila — 17.00 Novo vznemirja — 18.00 Znanstveno-tehnični film — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladinski studio — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Punčka — 22.00 V znamenju. TOREK, 18. maja: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.40 Šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Slovenske ljudske pravljice — 17.30 Ljudski plesi ČSSR — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Odprto za usvarjal-nost — 21.45 Alpska saga — 22.15 Poročila in poročilo z 8. kongresa ZK. SREDA, 19. maja: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Ciciban, dober dan — 17.50 Družina Smola — 18.15 Okrogli svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Naša pesem skozi besede — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Obraz v množici — 22.00 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov —- 22.05 Poezija in poročilo z 8. kongresa ZK. ČETRTEK, 20. maja: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.40 Šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Pedenjžep — 17.35 Mi smo mali muzikanti — 18.05 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.30 V znamenju. NEDELJA, 16. maja: 15.45 Mala princesa — 17.15 Nedeljsko popoldne — 19.00 Risanke — 19.30 TV D — 20.00 Velikani Jazza — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Gledalci in TV —■ 21.35 Mladost Karla Marxa. PONEDELJEK, 17. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Baš Čelik — 18.00 Slovenske ljudske pravljice — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Premor — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Dober večer. TOREK, 18. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Zabavna medigra — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Spomini — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel. SREDA, 19. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Naredi sam — 18.15 Aktualnosti — 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Srečanja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Ruski umetniški eksperiment. ČETRTEK, 20. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Poštar — 18.15 Znanost — 18.45 Za Tita — za partijo — 19.30 TVD — 20.00 Življenje je masovni pojav — 22.30 Poročila. Darovi za tiskovni sklad (Drugi del). — Marko Marko, Horce 20.—, Ignac Jernej, Zg. Vinare 20.—, Andrej VVutte, Pogerče 20.—, Marija Štern, Rikarja vas 20.—, Ana Mišic, Ri-karja vas 20.—, Jožefa Nabernik, Rikarja vas 20.—, Matevž VVakounig, Mlinče 20.—, Josef Krasnik, Mlinče 20.—, Jože VVakounig, Mlinče 20.—, Valentin Rupic, Pogerče 30.—, Marija Kožlak, Proboj 55.—, Franc Lipuš, Plaznica 20.—, Anton Okorn, Vinograd 220.—, Katarina Kuhar, Vinograd 20.—, Jožko Dolinšek, Breg 20.—, Fric Hobel, Miklavčevo 20.—, Johan Ferjan, Rebrca 20.—, Nežka Skrutl, Goriče 120.—, Amalija Gregom, Dule 50.—, Simon Olip, Drabunaže 20.—, Johana Taler, Šentilj 20.—, Jože Mečina, Gora 20.—, Peter Mečina, Gora 50.—, Franc Valen-tinič, Gora 20.—, Gregor Mečina, Gora 20.—, Mihi Einspieler, Zg. Vesca 20.—, Marjan Einspieler, Stranje 20.—, Johan Schelander, Moščenica 20.—, Josef Ojcl, Polena 20.—, Gregor Piček, Se-mislavče 20.—, Marija Ropač, Dule 20.—, Ana Krauzer, Rožek, 20.—, preč. g. Niko Marktl, Rožek 50.—, Ludvvig Lesjak, Breg 60.—, Franc Schuster, Rožek 20.—, Johan Paul, Dolinčiče 20.—, Anton Krauzer, Dolinčiče 50.—, Franc Prein, Zg. Goriče 20.—, Josef Valentinič, Ravne 20.—, Johan Fugger, Ravne 20.—, Johan Lepušic, Ravne 50.—, Alojs Aichholzer, Zg. Borovlje 20.—, Jakob Miki, Pečnica 20.—, Simon Ressmann, Pečnica 20.—, Johan Miki, Pečnica 20.—, Rozi Pečnik, Zg. Borovlje 20.—, preč. g. Peter Sticker, Pečnica 70.—, Martin Ressmann, Le-dince 30.—, Johann Graber, Sp. Borovlje 20.—, Franc Arneitz, Sp. Borovlje 20.—, Doroteja Hammerschall, Sp. Borovlje 70.—, Gustav Novak, Malence 10.—, Simon Triesnig, Loče 50.—, Valentin Tarman, Podgorje 50.—, Alojzija Tarman, Podgorje 35.—, Judita Kra-wanja, Malošče 20.—, Uršula Valentinič, Malošče 40.—, Franc Schlapper, Marija na Žili 20.—, Martin Rekar, Klopce 20.—. Petek, 14. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Dr. A. Feinig: Drava, povej... Veselo naokrog. Sobota, 15. maja: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 16. maja: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 17. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Koroški zbori pojo. Torek, 18. maja: 09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z ... — Zanimalo vas bo. Sreda, 19. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike. Četrtek, 20. maja: Vnebohod 07.05—07.35 Duhovna misel. — Splet Marijinih pesmi. Ves svet obsodi, jaz te ne bom, samo reci, da ni res!" G°spoda Benjamina je rdečica oblila. ,,Dobro, deklica, dobro!" reče poštenjak stric Do-L »jaz tudi tako pravim." »Ni res! Skazalo se bo!" dejal je Kvas in tudi on ^ Zardel, zakaj vedel je, da mu odsihdob, ko se je anica tako očitno izdala, ni več obstanka na Sle-ž ^oicah. Rad bi ji bil v roko segel, rad bi ji se bil p9 Valil in rad bi bil tudi kako popravil, kar je na-p. cnega naredila v prenaglem strahu. Pa pogledal je nega očeta in preveril se je, da vse to ni mogoče. "Verjamem ti! Tebi bolj ko drugim!" rekla je ter 11111 Podala roko. „Zdrav! Pojdi, opraviči se in vrni Se kdaj. Vseeno, če ves svet ve: ti ali nobeden!" Lovre se ji je zahvalil z enim pogledom. °če njen, ki je do zdaj strme stal kakor pribit, st°Pil je k njej ter jo prijel za podpazduho. Od jeze 111 u je lice gorelo. -Kaj to pomenja? Hajdi, tukaj nimaš ničesar °Praviti!" j. ^olče je šla z očetom ven. V svoji sobi si je šele , jasnila, kaj se je zgodilo, in grenke solze so ji ne-0 *ko olajšale težko srce. SoK'rnalu potem je oddrdrala grajska kočija, v kateri $e s Kvasom sedeli sodnik in grajski gospodar. Birič Je usedel spredaj h kočijažu. Večkrat pak se je uzrl nazaj, kakor da bi se hotel prepričati, da ujetnik še sedi med dvema gospodoma. Zbog poslednjega graščaku in sodniku neprijetnega prizora ni hotel ne ta niti oni kake govorice začeti. Najmanj pa je mogel govoriti Lovre. Molče so se tako pripeljali do Poleska. Tu je šele graščak, stopivši z voza, spregovoril in dejal, obrnivši se h Kvasu: „Gospod Kvas, jaz nočem dvomiti, da se boste opravičili, in iz srca želim tega. Vendar, če kaj mislite, boste sami sprevideli, da se v mojo hišo ne morete več vrniti po tem, kar sem žalibog ravno zdaj doživel in videl. Očitati vam nočem ničesar. Mlad človek ne pomisli, kaj počenja. Jaz sem bil do poslednjega trenutka z vami zadovoljen, prav zadovoljen in res mi je žal, da ste se spozabili. Vem, da je moja hči tudi sama kriva, morda toliko ko vi. Zato se razideva kot prijatelja in želim vam vso srečo po svetu. Tudi me bo veselilo, če se v poznejših letih, ko bo ta reč na oba kraja pozabljena, oglasite pri nas, zdaj kmalu pa ne. Vaše obnašanje in vaš značaj mi je všeč. Vendar po premisleku boste lahko našli vzroke mojega ravnanja. Kar imava še skupaj, pošljem vam, kadar in kamor hočete. Zbogom, dobro se imejte, zdaj grem jaz domov." S solznim očesom je stisnil Kvas roko, ki mu jo je graščak podal. Hotel mu je odgovoriti, pa beseda mu je ostala v grlu in, ko se je zavedel, bil je mož že odšel. DVAJSETO POGLAVJE Gospod Mežon, o katerem so mi stari pravili, da je bil trd in oster mož, kateri ni drugega poznal in veroval kakor suho postavo, pokazal je v tem hipu, da vendar ni tako brez srca, da se mu ne bi nihče smilil, in tako je menda ovrženo natolcevanje omenjenih modrijanov iz tedanjega časa. Ko je namreč videl solzo v Kvasovem očesu, padla je polovica tistih „indicijev" in mislil si je: človek, ki je drugemu hvaležen in se težko od njega loči tačas, ko ga od sebe pahne, tak človek ne postane lahko pobojnik. ,,Le pomirite se, gospod Kvas!" tolažil ga je. ,,Kakor pravite in kakor vam jaz tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti. Meni pak ne smete zameriti, jaz imam ostre dolžnosti, kakor se boste sami prepričali, saj boste učili se pravice, kakor sem čul. In potlej, kadar vas bom vsakega suma oprostil, govoril bom z gospodom graščakom in preverjen sem, da bode moja beseda nekaj veljala. Kar se deklice tiče, to se ve, da boste morali potlej znemar pustiti. Pa saj je svet velik in deklet vsakovrstnih ima, da jih pride deset na enega. Meni verjemite, jaz sem nekaj skusil. Jaz, postavim, sem šele peto vzel za ženo izmed tistih, ki sem si jih bil izbral. Ječe se za nocoj tudi ne bojte. Skrbel bom, da se vam posebna, poštena soba da in postreže, kakor boste želeli." (Dalje prihodnjič) DOM V TINJAH Od sobote, 29. 5., do torka, 1. 6. POLET V OHRID in ogled srbskih' samostanov Spremljevalec skupine: Dr. Andrej Kajžnik Kaj so dijaki na kolodvoru res doživeli (Nadaljevanje z 2. strani) očitno le zbali fotografov. Kajti neki policaj je rekel svojemu kolegu: „Auf-passen, gib’ die Handschellen weg, sunst kumma aufs Bild.“ Milana Mikl-na so tako močno brcali v roko, da se je hudo ranil in je moral v bolnico. Nekateri železničarji, m. dr. ta na oddelku za prtljago, so zmerjali: „Hitler war noch viel zu mild mit Euch — Ihr ghorts ausgereuchert, ihr Vieha, ihr seid’s jo kane Zeit, ihr seid‘s Tschu-schen." Po dolgem čakanju na vozovnice mi jo je neki nastavljenec hotel dati. V tem trenutku pa pride, moral je biti njegov predstavnik in mu reče: „Wenn sie die Karte geben, ist ihr Posten futsch.” Nato mi je seveda ni dal. Veronika Riedl, 7. razred________ Po akciji smo zahtevali karto v vlaku (v Pliberk). Dobili smo jo brez težav. Sprevodnik, prihaja iz Labotske doline, je dejal, da ne razume, zakaj delajo v Celovcu take težave. On sam sicer ne razume slovensko, pač pa kljub temu razume slovenska imena železniških postaj ter prošnjo vozačev: „Prosim, eno polovično.” SRD „BILKA“ VABI NA otvoritev razstave fotografij „Bilčovs v nekdanji podobi" v soboto, 15. 5., ob 20.30 uri v gostilni Miklavž v Bilčovsu Hanzi Reichmann je zbral številne stare fotografije in s tem zbudil marsikateri drag spomin. Prisrčno vabljeni! Razstave je odprta do 23. maja: čet., sob. in ned., od 10. do 20. ure, pon., tor., sre., pet., od 18.30 do 20.00 ure. V četrtek, 29. aprila, je skupna delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev in pa Zveze slovenskih zadrug obiskala mesto Kranj. Na skupščini mestne občine je koroške goste sprejel bivši predsednik Skupščine, Stane Božič in jim obširno orisal razvoj mesta Kranj in njegovo industrializacijo. Filip VVarasch za NSKS in Janez Wutte-Luc za ZSO sta se zahvalila za povabilo, podpredsednik Narodnega sveta VVarasch je izročil tudi majhno pozornost. Sprejemu na Skupščini sta sledila ogled tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj in ogled tovarne električnih in elektronskih izdelkov, Iskra. Obe podjetji štejeta med največja slovenska in jugoslovanska podjetja, pa tudi v mednarodnem merilu je njun sloves precejšen. Obe vodstvi sta orisali razvoj in položaj obeh podjetij. Ogledu Save in Iskre je sledil študijski sprehod po Kranju. Tu sta si delegaciji ogledali prastare sledove naselitve v Kranju, slovanske grobove in poleg tega obiskali dve razstavi: Slovenska žena v revoluciji in pa etnološkega muzeja. Po ogledu šole na planini je bil sprejem na Brdu pri Kranju, kjer je sedanji predsednik Skupščine mesta Kranj, župan Cvar izrazil veselje nad obiskom. KONCERT Prireditelj: MPZ „Podjuna-Pliberk“ Kraj: dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku Čas: sobota, 22. 5. 1982, ob 20. uri Sodelujejo: Otroški zbor s Suhe — Pepej Krop, Dekliški zbor iz Nonče vasi — Nežka Kert, Koroški oktet Ravne — Tone Ivartnik, MPZ „Podjuna-Pliberk“ — Tone Ivartnik Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v Pliberku Igralska skupina „ODER 73“ Aldo Nicolai STARA GARDA (Classe di ferro) Igra v dveh dejanjih (štiri slike) Prevedel Borut Trekman Krstna uprizoritev na amtaterskem odru. marsikoga je bila enajsterica iz Kot-mare vasi že obsojena za izpad, toda po nedeljski zmagi je tudi vprašanje izpada še popolnoma odprto. Na vsak način bodo zadnja tekmovanja vzhodne podlige napeta in zanimiva in gotovo tudi tokrat ne bodo izostala presenečenja. Slovenski atletski klub je odigral na Košatovem igrišču tekmo proti enajsterici iz Treibacha. Ob igrišču se je poleg navijačev SAK-a zbralo tudi lepo število pristašev Treibacha. SAK je pravzaprav začel pri rezultatu 1:0. Le nekaj trenutkov po začetku tekme je Polanšek z glavo „obesil“ žogo v nasprotnikovo mrežo. Tekma je bila odlična zlasti v prvem polčasu. Napadalci obeh moštev so imeli lepe priložnosti za zadetek. Še pred polčasom je Velik poskrbel za drugi zadetek Slovenskega atletskega kluba. Tako se je prvi polčas končal presenetljivo z 2 : 0 za domačine. Presenetljivo zaradi tega, ker, kot je znano, SAK letos doslej še ni mogel premagati nobenega nasprotnika. Rezultat /e odgovarjal poteku igre . . . Minuli konec tedna se je nadaljevalo nogometno prvenstvo vigred-nega kola vzhodne podlige. Enajsterica iz Mostiča je premagala Žrelec, Breže so izgubile doma proti Velikovcu, Dobrla vas je igrala proti Šmihelu 0:0, Slovenski atletski klub pa je moštvu iz Treibacha „odvzel“ eno točko. Vsa moštva so igrala za Mostič, ki je postal prvi favorit za vstop v koroško ligo. Za V soboto, 15. maja 1982, ob 15.45 uri Grabštanj 23 — SAK 23 in ob 17.30 Grabštanj I — SAK I Predstava ljudske igre Frana Šaleškega Finžgarja „VERIGA“ Prireditelj: SPD „Edinost“ Škofiče Kraj: gostilna Perdacher v Holbičah Čas: sobota, 15. 5. 1982, ob 20. uri Gostuje igralska sekcija DPD „Svo-boda Janez Mencinger” iz Javornika —■ Koroške Bele pri Jesenicah. RAZSTAVA SLIK IN OBJEKTOV JOŽETA BOSCHITZA Čas: od 10. do 29. maja 1982, v Avstrijskem kulturnem institutu v Zagrebu naš tednik SPD „Kočna" v Svečah prireja skupno z rožanskim kulturnimi društvi pod pokroviteljstvom Našega tednika Zvezdno vožnjo s kolesom v nedeljo, 16. maja 1982 Startne možnosti: Bilčovs (Miklavž) Kotmara vas (farni dom) Celovec (Mohorjeva) Borovlje (Posojilnica) Reka (Antonič) Vsak udeleženec dobi pri startu kontrolni karton. Kdor starta v Bilčovsu, potrebuje kontrolni žig iz Kotmare vasi in obratno; kdor starta v Št. Janžu, Svečah in Podgorjah, potrebuje žig iz Bilčovsa. Start: med 10.30 in 11.00 uro Prispevek: 25.— šil. Na cilju v Svečah dobi vsak udeleženec majhno okrepčilo. Ob 13.00 uri bo na sejmišču v Svečah spretnostna tekma, nato žrebanje lepih nagrad (kolesa, športne potrebščine). Stoje od leve na desno: Lampichler, Gregorič, Kumer, Ressmann, razrednik in trener Brežjak; prva vrsta: Mačnik. Hribernik, Nachbar. Kot smo že poročali, se je moštvo slovenskega abiturientskega tečaja letos udeležilo nogometnega prvenstva Trgovske akademije. Na prvenstvu je sodelovalo 40 moštev, v katerih so igrali med drugimi tudi igralci koroških in avstrijskih nogometnih reprezentanc. Tembolj začudljivo je, da so slovenski fantje zmagali vse tekme v predkolih. Prijateljstvo med igralci in zavest, da se kot edino slovensko moštvo bori proti 1500 nemškim dijakom, je moštvo privedlo do odličnega 2. mesta. Le v finalu so izgubili proti močnemu moštvu, v katerem so igrali igralci Austria Celovec, SV St. Veit, in KAC. Moštvu čestitamo k temu lepemu uspehu. Toda gostje iz Treibacha so pričeli drugo polovico srečanja zelo dobro, napadalci so kar naprej ogrožali vrata domačinov, toda vratar Ahlin je svoje delo opravil odlično. Iz prostega strela pa je nasprotniku le uspel zadetek. Po tem zadetku so nasprotni igralci še bolj in> pritiskali na SAK-ova vrata. Nekaj minut pred koncem srečanja pa so igralci Treibacha rezultat izenačili. Slovenski atletski klub je imel sicer zmago v „rokah“, toda konec koncev je neodločen rezultat zadovoljiv. Rezultat je odgovarjal poteku igre. Postava: Ahlin, Babšek, Lampichler, Drnovšek, Woschitz, Fera (Wie-ser), Luschnig, Zablatnik, Velik (Pandel), M. Kreutz, Polanšek. v petek, 14. 5., ob 18.00 DSG Sele I — Globasnica I v nedeljo, 16. maja 1982 ob 15. uri DSG Sele šolarji — Šmarjeta šolarji ob 16.30 DSG Sele pod 23 — Globasnica pod 23