Leto: Vlil., ' Jr mr E! Sl Ilir junij 1968 - ILPillU št-5 61 GLASILO SZDL CENA: 40 par (40 Sdin) ADPAHAU LJUBLJANA- BEŽIGRAD vHJlfnllV W J - > ? .X~m. -*' S podelitve bralnih značk na osnovni šoli »Borisa Kidriča« Tekmovanje za Cankarjevo bralno značko Še 117 milijonov za šole Temeljni izobraževalni skupnosti primajkuje več kot milijardo S dinarjev Bežigrad prispeva zadnjikrat? Po najnovejši zahtevi občine iz proračuna, osta- skupnosti zares potrebuje valna skupnost z denar- Temeljne izobraževalne nek pa bi dobili še iz zne- predvideni znesek, štipen- jem, ki naj bi ga dobila, skupnosti Ljubljana naj ska, ki ga pljujejo go- diranje in proučevalno de- financirati tudi 'dejavnost ?> občinska skupščina Be spodarske organizacije po lo bi morali spraviti v novega vrtca v krajevni %rad prispevala za finan zakonu v okviru predpisa- okvire, ki jih določajo skupnosti »Boris Kidrič«, ciranje šolstva in otroške- ne stopnje in se zbira pri razpoložljiva sredstva. ko ga bodo jeseni odprli, p varstva še dodatnih Republiški izobraževalni • Nepravilna in nepri- Poglavitna naloga Temelj- k9! milijonov starih dinar skupnosti. merna je odločitev, da so ne izobraževalne skupno- Jev. Temeljni izobraževalni Svet za finance je obrav- prerlesli financiranje uči- st; je (ja zagotovi redno skupnosti namreč primanj- naval zahtevo Temeljne teljišča iz strokovnega delo šol in vrtcev, rešitve 609 bežigrajskih pionirjev in pio- ku.ie milijarda in tristo izobraževalne skupnosti in šolstva v šolstvo splošne- za vse dnure notrehe na , milijonov starih dinarjev, predlaga občinski skupšči- ga tipa, če s tem niso pre- n„išče v (Su ki dh zd-i J Cankarjevo bralno da bi zagotovili financira ni naslednje: nesli in zagotovili tudi po- d0kaj jasno začrtujejo mi- značk0- Tekmovanje je pripravila vzgoje in izobraževa- • Temeljna izobraževal- trebnega denarja. iijarde, kolikor jih imajo občinska zveza prijateljev mladine. ?•{'. l10 merilih, ki so jih na skupost Ljubljana zah- • Zakonski predpisi o na razpolago, ne pa koli- Na 8. strani objavljamo imena vseh D,n pripravili. Denarja, teva dodatnih 191 milijo- financiranju strokovnega kor i,; «h notrehnvali zbranega po stopnjah, ki nov st. dinarjev. V tem šolstva niso v skladu s po- ' potrtbovah. nagrajenih. •1‘b določa zakon, je torej znesku so zajeti tudi iz- trebami. Občinska skup- Za 13 milijarde starih di- datki za vzgojno posveto- ščina podpira predloge in jn**\iev premalo, zato naj valnico, ki jo je lani fi- ukrepe Izvršnega sveta SR m ta znesek dodatno pri nanciral mestni svet, pot- Slovenije in smatra, da ni snpvale ljubljanske in oko- lej še 2 ost. rezerva in de- mogoče odlagati s predla- hsi.-,. občine. 'ež za strokovno šolstvo. ganimi spremembami pri financiranje šolstva Vzgojno posvetovalnico financiranju srednjega ozi- m otroškega varstva naj bi še vnaprej financi- roma strokovnega šolstva 'vključno s strokovnim ral mestni svet, rezervo • Občinska skupščina Šolstvom), naj bi letos Be- naj bi letos opustili, za Bežigrad ne more spreje-?’grad prispeval milijardo financiranje strokovnega ti predlaganega spovazu-m 500 milijonov starih di- šolstva pa naj Republiška ma. da bi najeli kredit narJev, kar je 24 % več izobraževalna skupnost de- za popravilo stavbe učite-kot lani. Zagotovljenih je jasko dodeli Temeljni izo- Ijišča, ker nima več na Razprava o bežigrajskem zlatu Novi odlok o izkoriščanju peska Občinska skupščina je na seji 6. junija obravnavala novi Karel Kušar je odgovoril, da mn ij ar da 300 milijonov st. braževalni skupnosti tak- razpolago denarja, če bo odlok o ureditvi izkoriščanja gramoza, proda in peska na so načrti pripravljeni .letos ?'mrjev, manjka pa še šen odstotek zbranega de- dodelila dodatni znesek za območju ljubljanskih občin. Odborniki so razpravljali še o pa naj bi odkupili zemljišča 7 v, milijonov starih din. narja, kot so ga zagotav- šolstvo. poročilu Stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste, sprejeli in porušili stavbe, ki jih je jahtevo Temeljne izobra- Uali ob sprejemanju za- Ho dodatnem znesku za pa so tudi več odlokov. treba odstraniti). Najprej so bila na vrsti vprašanja odbornikov. Slavko Remic je vprašal, cesta v Geričevem ki to nih kaj je bil° «krenjenega gle- cesta v Beračevem, k: jo nih- de asfa!tne baze na Črnučah. če več ne vzdržuje, odkar je (Predsednik Karcl Kušar je ---- Temeljne izobra- 'jali ob sprejemanju sevalne skupnosti, da bi kona o stopnji republiš- financiran.je šolstva bo Pokrili ta primanjkljaj, je kega prispevka, S temi občinski proračun praktič-obravnaval svet za finance popravki bi znašal delež- no brez (sicer neobvezne) Dežtgrajske občinske .skup- naj ga dodatno prispe- tekoče proračunske rezcr-?,lne. Svet predlaga, da V® bežigrajska občina, le ve. Ob tem je treba takoj m Primanjkljaj pokrili iz 117 milijonov S dinarjev, zapisati, da občinski pro^ Vprašanja odbornikov zgrajena nova zasavska ce- pojasnil, da mora .podjetje £=FlS*§ nsisll sili 1ŠA5: sžešk Junska rezerva )7 vendar le einsITe^ pTorTč^a za le- Uk«;'kot načrtuT”"" PPredstavnike krajevnih’skup- biiV^sr™aU riJ'nefku 117 mbijonov st. to 1968 (tekoča proračun- Občina nima več mož nosti- ker bi tam lahko reši- službi da bi doPvolu[ za Jča. i®tl • ne bc>do smeh °brato- v* a *, imujvjuKjv at. pi ui tiuun- v/uuuui minit v trt; muz- ---------» --- službi w čni^rjev P tem b0 odl°- ska rezerva). Rebalans ob- nosti, da bi še kaj pri 11 marsikakšne zadeve in jih sa košnje .promet s konj- . občinska skupščina c-inskega proračuna ne pri- spevala za šolstvo in bi bilo treba obravnava- vprego čez prulski oziro- »a sejt v četrtek 27. junija, de v poštev, denarja pa bile še kakšne nadaljne « na skupščini, (predsednik ma šentjakob,ki most na 3 izobraževalna tudi ni mogoče izločiti iz zahteve Temeljne izobra sveta mž. Franc Cačovič je LjlUbij,ai,ici. Tam namreč vo- potrebuje več zneska, predvidenega za ževalne skupnosti brez menil, da je takšno sodelo- 2ij0 tudi kmetje, doma iz be- 0b;~;jc' spričo povečanega investicije, saj ni mogoče možnosti, da bi jih ure- vanie zaželjeno). žigrajske občine, ki imajo irnaio dejavnosti: .šole prekiniti gradnje telovad- sničili. To se pravi, da bo Volivci v Tomačevem zahte- travnike na Barju. (Inž. vati). Nadaljevanje na 3. strani ski,^me!jna Izobraževalna tudi ni mogoče izločiti iz zahteve Temeljne izobra detvn0S^ Potrebuje več zneska, predvidenega za ževalne sknnnnst; h«* ?bsega c ,lrnajo ve, 0abb vefiji so prispevki od 1® šol, ki so v teku. žii blh. dohodkov, podra- O zahtevi Temeljne izo- RUP ------------ —.......... Hill HHPIP PovAZoije i.prevoz u''encev> prazevalne skupnosti je Poslanec Zdenko Boter novi asfaltirani cesti, sicer Anton Rems ie vnrašai če za ^ai0bfleg dela Zavoda ■ SVft, ,za finance še ko noier bo hitr0 uni(,ena:dovoljen je bo“a R‘Xdnii seif dobi sf, * Prosvetno pedagoško nekaj tehtnih pripomb. ...............................-..... .......*■ — *-----^_bocio na Pnhodnjl sej dob i‘™b0 in uprave Temeljne Občinski skupščini pred- 'Obraževalne skupnosti lagajo: vzoo- 1 So financiranje ® Temeljno izobraževal-‘kojne posvetovalnice in no skupnost je treba opo- in Pjendiranje, denar rabi- zoriti na pomanjkljivosti , »e za financiranje stro- Y. odnosih do šol in obla vPega Proučevalnega de- finskih skupščin. Temelj-t;UdjdSačna^ pa naj bi bila na izobraževalna skupnost Več oddelkov kot mee in^ vrtca ter^ popravi- morala Temelja izohraže- vajo, je dejal Ivan Dimnik. Franc Cačovič je odgovoril, da vozniki tovornjakov spo- da zadevo proučujejo in bo štujejo prometne znake na prevoz dovoljen). Anton Rems je . , . bodo na prihodnj. ______________ promet za tovornjake do 5 b odgovore na vprašanja vo-ton nosilnosti, tam pa vozi- livcev in če i>0 takrat tudi jo tudi tovornjaki s 15 to- razprava 0 ureditvi Titove cenami obremenitve. Opozorilo s(e na Ježici (pre3, 51. 49, 47 16 in 1; Posavskega ulica: Štev. 26; Ijimlirrge-jeva ulica: Štev. 1, 3, 5. 7, 9 Jn 14; , „ * Novinarska ulica: štev. 1, 2. 3, 4. 5 6, 7. 8, 9 in 10; (davarjcva ulica: štev. 11 in 13; Herbersteinova ulica: štev. 47. 49 in 51; Bratinova ulica: Štev. 1, 2, 4. 6. 8, 10, 12, 20 in 22; Koroška ulica: Štev. 2. 4, 6 8 10. 12, 16. 18 20 in 22; Stoženska ulica: štev. 1 in 2; šarhova ulica: štev. 30; Detelova ulica: štev. 5 in 7; Grasselijeva ulica: štev. 6 in 8; Topniška ulica: štev. 17, 34. 36. 38 in 40; Preradovlčeva ulica: štev. 4, 6 in 14; Peričeva ulica: štev. 62 in 64; Ptujska ulica: štev. 26 in 28; Celjska ulica: štev. 14. 31, 33 35, 37. 39 in 27; Svetosavska ulica: štev. 26 (blok III); Belokranjska ulica: štev. 12 in 14; Majaronova ulica: štev. 3. 5, 7 in 11; Savska cesta: Štev. 3. Umazane zastave so bile na na slednjih stavbah: Titova cesta: štev. 88. 111, 117, 119 in 128. Obledele zastave so bile na naslednjih stavbah: Topniška ulica: štev. 10 in 12; Fabianijeva ulica: Štev. 25, 27. 29 31, 33 in 35; Umazane in obledele zastave so bile na naslednjih stavbah: Titova cesta: štev. 84. 86. 124, [43, 198 in 201; Vojkova ulica: štev. 8 in 14 Za lepši videz našega mesta Brali smo, da bi moralo mesto Ljubljana dobiti več inšpektorjev, ki bi skrbeli za Čistočo v mestu ter bi imeli celo možnost izrekati mandatne kazni onim, ki se ne zavedajo, da je sloves mesta precej odvisen od čistoče kraja. Sedaj smo v dobi, ko je že ra bo še več sadja na našem trgu. Prav je in privoščimo ga vsem v obilni meri, opozoriti pa moramo, da ni potrebno zaznamovati vse poti od trga do doma z odvrženimi pečkami. Prvič to ni lepo, drugič im je še precej nevarno, saj se lahko zgodi nesreča, posebno starejšim občanom, ki nehote stopijo na olupek sadja ali koščico in lahko padejo, si zlomijo nogo ali pa se jim pripeti še kaj hujšega. Mestu tudi ni v okras, če podjetje, ki gradi ta ali oni blok, pozabi odpeljati odvisni material (kot je to na primer ob Grafenauerjev! cesti za Bežigradom). Slišali smo, da so nekje v Šiški ustanovili pionirski svet, ki skrbi za čistočo ob svojem bloku. In glej! Pravijo, da tam ni nikdar nobenih smeti, papirja in podobno. Kaj ko bi se sestali »veliki« hišni sveti tudi za Bežigradom in ustanovili »mali« hišni svet ter dali nekaj denarja temu pionirskemu hišnemu svetu, da bodo lahko kupili potreben inventar (smetišnico, grabljice, metlo in podobno). Morda bomo za Bežigradom vsaj ponekod uspeli, da bo naš del mesta Ljubljane dobil lepši videz. . Dopisujte ! Skupščina občinske zveze prijateljev mladine Priznanje prizadevnim članom Konec maja je bila skupščina občinske zveze prijate Ijev mladine Ljubljana-Beži-grad. Predsedstvo občinske zveze je dalo obračun svojega dela za triletno obdobje in nakazalo probleme na področju dela z otroki in mladino, ki se jih bo treba v bodo'1' "otiti. Skupščina je zelo dobro uspela. Ze sama udeležba je pokazala, da so obdani zainteresirani za delo prijateljev mladine. V razpravi so se dotaknili najrazličnejših vprašanj: varstva predšolskih in šolskih otrok, organizirane predšolske vzgoje, letovanja in rpkreacije otrok, otroških igrišč, dela pionirskih odredov in pionirske organizacije sploh, dela društev prijateljev mladine in problema družbeno neprilagojene mladine. Razprava je bila zalo ži- vahna. Pokazalo se je, da društva prijateljev mladine oziroma naša organizacija na sploh, zelo dobro usmerja delo pionirske organizacije, premalo pa skrbi za mladino, ki zapusti obvezno osemletno šolanje. Precej te mladine ostaja neorganizirane, čeprav je, kot so povedali zastopniki raznih organizacij in društev na skupščini, dokajšen del mladih vključen v razna športna društva, Zaupni pogovor BAU, BAU ... Halo, komite tam? Da? Ali ste slišali: jutri gredo bežigrajski prosvetni delavci na cesto! — Seveda, saj drugače ne morejo priti do Festivalne dvorane. — Zborovanje imajo. Vemo to. tovariš. Resolucija Bežigrajski prosvetni delavci so poslali prosvetno-kulturnemu zboru skupščine SRS, republiškemu izvršnemu svetu in republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo naslednjo resolucijo: »Dne 28. maja 1968 smo na zborovanju, ki se ga je udeležilo 360 prosvetnih delavcev občine Ljubljana Bežigrad, poleg vprašanja o religiji in šoli ter delu na naših zavodih, razpravljali tudi o materialnem stanju v šolstvu. Sklenili smo, da pošljemo na osnovi razprave in predlogov naslednjo resolucijo: 1. merila za nagrajevanje prosvetnih delavcev, ki jih je izdelala Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, so izdealni na podlagi razpoložljivih sredstev, ne pa po vrednosti dela Zato so nesprejemljiva 2. Sredstva, ki so na razpolago ogrožajo normalno delo na šolah, zato podpiramo predlog Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, da je potrebna ponovna porazdelitev narodnega dohodka in sprememba zakona o financiranju vzgoje in izob raževanja. Vse pa z namenom, da se zagotovijo stalni in zadostni viri dohodkov 3. Z obetanjem, da bo položaj prosvetnih delavcev urejen do leta 1970, se ne strinjamo, ker mo ramo pri tem misliti na tovariše, ki bodo že pred tem letom odšli v pokoj. To pa je kader, ki je bil prva tarča okupatorjev, ki je sodeloval v revoluciji, ki je po vojni z vso silo poprijel in delal zunaj šole. kjer je bilo potrebno, in to brezjilačno 4. 20-letno tradicijo glasbene šole »Franca Sturma« je pri razdeljevanju sredstev nujno potrebno upoštevati. Glasbena šola resnično nudi humanistično vzgojo in krepi socialistično in kolektivno zavest. Med gojenci te šole ni mladinskih prestopnikov, kar ponovno dokazuje, da je za družbo tak način vzgoje nadvse koristen. Bremena stroškov te vzgoje ne smemo prevaliti le na starše, ker bo tako glasbena vzgoja postala privilegij premožnejših, še verjetneje pa bo ogrožen obstoj šole. Prosvetni delavci občine Ljubljana-Bežigrad zahtevamo, da se stanje čimprej izboljša in uredi. Kolektivi tako ne bomo izgubljali po nepotrebnem dragocenega časa z urejanjem finančnih težav, kot to delamo, ampak bomo koristneje uporabili čas za vzgojno in izobraževalno delo« taborniško organizacijo ra druge. Na podlagi nakazanih problemov in predlogov nekaterih delegatov bo novoizvoljeno predsedstvo , ki šteje 17 članov, dopolnilo delovni program občinske zveze prijateljev mladine in se bo v bodoče še bolj prizadevalo za čimvečje uspehe na področju dela z otroki in mladino. Ob zaključku skupščine občinske zveze prijateljev mladine je - bila slovesna podelitev zlatih značk in priznanj, ki jih je našim dolgoletnim sodelavcem namenila Zveza prijateljev mladine Slovenije ob zaključku praznovanja 25-letnice Zveze pionirjev. Najvišje priznanje naše organizacije — zlato značko — sta prejeli Franica LOV S K in Hncrika Nepužlan Pismena priznanja ob 2r>-letnici Zveze pionirjev so prejeli: Anica Arjuni, Hani Cankar, Karla Camernik, Vera Škandali in Lucija Stepanovič. Priznanja je izročil predsednik republiške zveze prijateljev mladine Stane Repar, ki je ob tem dejal, da naj bo to skromna zahvala dolgoletnim vztrajnim sode- lavcem, pa tudi spoetouda za bodoče delo, da bi se še v večjem številu odločili za delo s pionirji. Povedal je tudi, da bodo nekateri prizadevni sodelavci dobili priznanje za svoje delo na skupščini republiške zveze prijateljev mladine, ki bo jeseni. Poleg teh pa je občinska zveza prijateljev mladine podelila še 10 priznanj dobrim in vztrajnim sodelavcem za delo s pionirji. Ta priznanja so dobili: Avrdija KAItLK, Alenka CERLINI, Zdenka DRENIK, Mara FR KOV ID, Alenka JAPELJ Marija LUŽNIK, Cveta PARIŠ, Jožica REPINA in Karlo SLABE. Precej gostov v kampingu V kampingu na Ježici so letos že prenočevali turisti 19 različnih narodnosti. Največ je bilo Nizozemcev, potlej pa Avstrijcev, Švedov in Čehov. Ob Savi je postavilo šotore celo 14 Avstralcev. Gostov v kampingu je bilo meseca maja približno toliko kot lani v tem času in tudi za mesec junij računajo, da promet ne bo slabši, če se bo le izboljšalo vreme Za lepšo Ljubljano Turistična zveza Slovenije je razpisala skupaj z uredništvom »Dela« in« Zvezo hortikulturnih društev Slovenije tekmovanje za izbor najbolj prizadevnega kraja na področju turizma v Sloveniji. Tekmovanje traja od m maja do 15. septembra letos. . osebna komisija bo obiskala najmanj 50 krajev v Sloveniji m ocenjevala: urejenost in čistočo kraja (cest in pločnikov, parkirnih prostorov, avtobusnih postaj, športnih objektov, kopališč, itd.), urejenost in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, javnih nasadov, zgradb in okolice ter javnih lokalov in njihove okolice, pa še izbor in raven, postrežbe v javnih lokalih' (izbor jedil in pijač v gostinstvu, postrežba v trgovini itd.) ter urejenost turistične informacijske službe. Ko bodo zbrali vse ocene, bo najbolj prizadeven kraj v Sloveniji dobil posebno priznanje. Tudi mesto Ljubljana sodeluje v tem tekmovanju. Ne samo zaradi, tekmovanja, temveč tudi zato, da bi Ljubljana spet postala »belo mesto«, naj bi vsak najprej »pometel pred svojim pragom«. Odpadki. okrog trolej-busnih postaj, prodajaln sladoleda In trgovin, nesnaga okrog hiš in na zelenicah, polomljene ograje, balkoni ter okna brez cvetja, vse to ne prispeva k lepši podobi Ljubljane. Turistično dru- ” štvo Bežigrad poziva vse Be-žigrajčane, da vsak prispeva svoj delež za lepšo podobo Ljubljane. ZBOR OBČANOV f glasilo občinske Kon i ference SZDL Lju j I bljana--Bežigrad Iz- 1 i haja vsak mesec f Ureja uredniški od bor Predsednik ure \ dniškega odbora i 'i Joško Pirnar Ddgo ^ vorni urednik: la j nez Snoj — Cena Izvodu: 40 starih di- J narjev, letna naroč-1 nlna 300 starih di narjev, za delovne | | organizacije tisoč -j I starih dinarjev - | i Tekoči račun pri j NB 501-8-319/2 - Rokopise In slike eo- a šiljajte na naslov: f »Zborobčanov«, I Ljubljana, Parmova 3 | 41—Tiska ČP »Delo«. I ::jililll!ll«IIIIUi!IIMKI!!IIM Popisani zidovi Skoro ni Ljubljančana, ki bi ne poznal Centralnega stadiona ob Titovi cesti, na katerem se razveseljuje (ali pa tudi jezi) na tisoče ljubiteljev nogometne igre. če pogledamo zunanjost tega objekta, se ne moremo otresti misli, da je zunanjost prepuščena naši »doraščajoči« mladini, ki se z belo ali barvno kredo uči pisati raznovrstne parole na zidove. Le-ti res niso namenjeni za slikarsko razstavo ljudi, ki se na tovrstno dejavnost ravno dosti ne spoznajo. Ker te vaje niso ponoči, temveč ob belem dnevu, se nam zdi čudno, da ne moremo izslediti ljudi, ki ne razločijo kaj je lepo in kaj ne spada na zidove športne arene. ^Priporočljivo bi bilo torej, da bi vso zunanjost temeljito očistili ter nekaj časa pazili na tiste, ki bi se hoteli s kredo v roki približati zidu ter na njem poskušati svoje slikarsko znanje. GASILCI NA JEŽICI SO DOBILI NOV AVTOMOBIL — Zadnje dni maja je bila pred gasilskim domom na Ježici skromna slovesnost, ko so gasilci prevzeli nov avtomobil. Denar zanj so zbrali pri občanih, organizacijah in društvih na Ježici, v Savljah in Klečah, prispevala pa Je tudi občinska skupščina Bežigrad; gasilci se vsem najlepše zahvaljujejo. 0&ter in Vlado Lenar-Klasni tajn*b volitvah je od 41 Ho* odbornikov dobil Zdenku 19 j glasov, Vlado Lenardič bila nSOv.\ en* glasovalnica pa je ko n*V,!^av.na- Tako je bil Zden- Zdravstvo in varstvo iot‘\ Rradlvu sejo je bilo po. In Vk? <*e*u svels zdravstvo del., ocialno varstvo, poročilo o voa Noter izvoljen poslanca zbora Sr '' je^r^ isVrir 11 am5ulapt*® “'meti- Beži gr: t'oiikov'U^ Pravljenje alko. siouiee brenebaln z dolom, po-kovne «? j:u^0 bolniki In stro-bo treba np,5° Prostore za božigraj sko lekarno, ker se zdaj ne more razvijati; socialno in zdravstveno varstvo ostarelih ljudi ni podrobneje obdelano; za preprečevanje mladinskega prestopništva bo treba okrepiti strokovno delo na šolah s sodelovanjem psihologov socialnih delavcev in zdravnikov, da bi lahko podaljšali bivanje otrok v šolah, je treba zagotovit, eno in pol izmensk: pouk; za športno udejstvovanje mladine je treba zagotoviti igrišča pri šolah Ivo Lukežič je dejal, da se v glavnem strinja z mnenjem Mirku Eržena vendar Je le potrebno sprejeti določena stališča. Omenil je socialne podpore, ki so prečei n zke In bo zato treba v prihodnjem občinskem proračunu žago-loviti več denarja za ta namen Pavel' Izešnjak je dejal, da se strinja z mnenjem Mirka Eržena vendar pa Je v gradivu, ki so ga dobili odborniki, tudi vrsta kon kretnih predlogov in sklepov, zn izvršitev Ic-teh pa bo treba denarja: na primer, za vzdrževanje igrišč (čigava sploh so. se je vprašal' ). za nova športna igri šča. ki niso niti predvidena v urbanističnih načrtih itd Tu moramo zavzeti konkretna stališča je poudaril, več posluha pa bodp morale imeti tudi politične orga nizacije. Strinjam se z odborniki, k» trdijo, da stališča sveta vsebujejo oolltiko. ki naj jo pristojni svei izvaja, je dejal podpredsednik Dušan Dolničar. Občinska skupščina to politiko sprejme ali za vrne. Večina predlogov pa je vezana na denar in proračun in res je, da takrat, ko proračun spre-jemamo, pozabljamo na takšne sklepe, je poudaril Dušan Delni-čar: če ugotavljamo, da Je pre-malo denarja za mladino in socialne podpore, se bomo morali ob sprejemanju proračuna odločiti, da odobrimo za te namene več denarja Odborniki so potlej glasovali o stališčih sveta in pripombah odbornikov: eden je bil proti, trije odborniki pa so se vzdr. ali glasovanja. Novi odbornik mestnega sveta Ker je Inž. Ciril Sluga postal šef odseka za komunalne in grad-benc zadeve občinske uprave, mu je prenehal mandat odbornika ob-(Sinske skupščine In s tem tudi mestnega sveta, kamor ga je izvolila občinska skupščina. Komisija za volitve. Imenovanja In kadrovska .vprašanja Je predlagala, da bi bil novi odbornik mestnega sveta Ivo Rebek; tega predloga niso podrobneje obrazložili. Odbornik Frane Miklavčič pa je poslal občinski skupščini pismeni ugovor: • predlog občinske komisije nima utemeljitve; predlagani Ivo Rebek se v primerjavi z drugi mi, v poštev prlhainiočimi odborniki. še ni nabral odborniških in političnih Izkušenj, ni član nobenega sveta al komisij in se ni še niti enkrat Oglasil k besed1; ker Je bil prejšnji odbornik iv Krajevne skupnosti 12.01 »Stud on« 01 ta prede: z 12.000 prebivalci ostal brez svojega predstavnika v mestnem svetu; komisija za volitve in imenovanja se ni posvetovala s krajevno skupnostjo »Stadion« Franc Miklavčič je zato smatral, da pride v poštev za odbornika mestnega sveta le eden izmed preostal h odbornikov iz krajevne skupnosti »Stadion« z daljšim odbonvškem stažem in izkušnjami Ker je Ivo Lukežič. ki bi sicer imel največ pogojev, izjavil, da zaradi preobremenjenosti ne bi mogel sprejet; kandidature, je Franc M ktavčič predlagal, da bi poleg Iva Rebeka kandidirala Š3 inž. Janez Obrerza in — Franc Miklavčič Skupščina naj bi torej glasovala o treh kandidatih Odbornik! so zdaj dobili pisme-no pojasnilo komisije za volitve in menovanja: • pr: predlogu za Iva Rebeka so med drugim upoštevali, da je bilo doslej v mestnem svetu 7 odbornikov iz občinskega zbora in 5 odbornikov z zbora dolovnh skupnosti bežigrajske občinske skupščine, poslej pa naj bi bila oba zbora zastopana z enakim številom odbornikov; Ivo Rebek je član komisije za pregled statutov delovnih organizacij ter ko-misije za volitve In imenovanja, kjer je aktvno sodeloval n se seznanil s problematiko v občini in tudi v mestu; komisija se zares ni posvetovala s krajevno skupnostjo »Stadion«, kjer so jo na to ne obvezuje karšenkoli predpis Najprej moramo sklepati o tem, če sprejmemo predlog Franca Miklavčiča ali glasujemo o predlogu komisije za volitve in imenovanja jo dejal predsednik Karel Kušar. Pavel Lešnjak Je menil, da bi morali najprej vedeti, če so inž. Janez Obreza, Ivo rebek in Franc Miklavčič pripravljeni kandidirati Ivo Rebek Je privolil, je pojas nll Karel Kušar. Inž. Janez Ob reza je odgovoril, da ne bi mo gel, ker bo kandidiral za usluž benca občinske uprave in mu bo prenehal tudi mendat odbornika občinske skupščine. Podprl pa je kandidaturo Franca Miklavčiča, posebej še zato, da bi dosegli boljšo povezavo med mostnim svetom in zbori volivcev na terenu. Ker Je skupščina sprejela predlog Franca Miklavčiča (30 glasov za od 44 navzočih odbornikov) sta bila na listi dva kandidata. Poslovnik ze delo občinske skupščine v tem primeru določa, da morajo odborniki glasovati poimensko in javno. Tako Je predsednik Karel Kušar poklical vsakega po Imenu In sleherni je moral povedati ime enega ali drugega kandidata. Franc Miklavčič je dobil 28 glasov, Ivo Rebek 13 glasov, dva odbornika pa sta medlem že zapustila sejo. Izvolitev Franca Miklavčiča /n novega odbornika mestnega sveta je skupš ina sprejela s ploskanjem. Tako so se končale najbolj nenavadne volitve v bežigrajski občinski skupščini. kako bi odstranili težave, s katerimi se srečujejo. Ivan Kunovar je poudaril, da je sodelovanje občinskega odbora Zveze borcev in stanovanjskega podjetja glede stanovanjskih problemov borcev zares dobro ter da bodo prihodnje leto rešeni vsi tovrstni problemi. Omenil je še, da izvajalci gradbenih in obrtniških del pri gradnji novih stanovanj niso dosledni in slabo opravljajo delo, za kar je lep primer Soseska 6. Morda bi kazalo tudi pri nas postaviti takšne pogoje, kot so' jih pri gradnji nove soseske v Splitu, je dejal predsednik Karel Kušar. Tam izročijo ključe stanovanja šele takrat, ko je soseska v celoti urejena, se pravi da pred vselitvijo uredijo tudi okolico. Menil je, da občinska skupščina ne bi konkretno reševala problemov Soseske 6, kjer je prišlo do nesporazuma med gradbenimi podjetji in stanovalci in so zato imenovali posebno komisijo, da bo rešila te probleme. Inž. Franc Cačovič je dejal, da stanovanjsko podjetje predlaga, naj bi mestni svet sprejel več novih odlokov; poprej bi morali z njimi seznanili odbornike občinske skupščine je poudaril. Predsednik Karel Kušar je menil, naj bi do prihodnje seje pripravili konkretne predloge za občinsko skupščino. Andrej Plestenjak je govoril o težavah gradbenih podjetij. Stanovanja gradimo za tržišče in tu je veliko problemov, je poudaril; denar zberemo komaj za hišo, kaj še, da bi vnaprej uredili okolico, Dejal je še, da zaradi slabega gradbenega materiala in pomanjkljivih del vsa kritika leti na gradbena podjetja, ki so potlej za vse kriva. Tako je tudi v Soseski 6. Zagotoviti je treba kvaliteten prevzem novih stavb, je dejal Karel Kušar, potlej bodo morali obrtniki že drugače delati. Za Sosesko 6 nosi vso odgovornost nadzorni organ, na drugi strani pa tudi izvajalci del, je dejal Zvonko Sot-ler. Gradbeniki naj pač odklonijo slabe izdelke in če je potrebno, naj jih zagotovijo tudi iz uvoza. Skupščina jc poročilo Stanovanjskega podjetja vzela na znanje, do prihodnje seje pa bodo pripravili konkretne predloge. Odlok o pesku Občinska skupščina je potlej obravnavala odlok o izkoriščanju gramoza, proda in peska na območju ljubljanskih občin, ki ga bo sprejel mestni svet. Gre za prvi tovrstni odlok pri nas. Stvari so zelo zapletene, saj na to področje posegajo zakon o rudarstvu, zakon o vodah, predlagani zakon o varstvu in zakon o urejanju dn vzdrževanju zelenih površin. Bistvena novost v odloku je določba, da se štejejo mineralne surovine za rudno bogastvo in so tako dobrine splošnega pomena. (Več o tem berite na 4. strani) Podjetja niso urejala jam, kjer so kopali pesek, ob Savi nastaja Sahara, je dejal predsednik Karel Kušar. Sprožili smo to zadevo, ko je pred časom »Gradis« hotel razširiti gramoznico ▼ Jaršah. Odlok bo treba še popraviti. Zagotoviti moramo, da ne bo nastala ob Savi nerodovitna pokrajina. Z novim odlokom bodo zelo prizadeta gradbena podjetja, ki imajo gramoznice, je menil Andrej Plestenjak, zato so pripombe utemeljene. Odlok več govori o gramoznicah, manj pa o kopanju peska na Savi, je dejal Ivan Kunovar. Ko Sava naplavi mivko, jo odvažajo noč in dan, s tem pa se dela velika škoda. Res je, da imajo nekateri dovoljenje vodne skupnosti, vendar le za določeno količino, odpeljejo pa mivke kolikor se jim zdi. Ločiti bi morali režim pri izkopavanju peska v gramoznicah in ob Savi, je menil inž. Janez Obreza. Kontrola v gramoznicah je lažja, odvažanje naplavin ob Savi pa bo še treba proučiti. Nekdo bo moral družbi zagotoviti, da se s kopanjem mivke ob Savi ne bo delala škoda, je podčrtal predsednik Karel Kušar. Ivan Dimnik je dejal, da bi se morali zavzeti' za to, da gradbena podjetja ne bi širila obstoječih gramoznic, ob Savi pa je treba napraviti red. Tisti, ki stanujejo v Tomačevem, Jaršah in Dolu, ne bodo kupovali peska in mivke, pač pa ga bodo pridobili ob Savi, vendgr vodna skupnost daje dovoljenje tudi drugim, ki ga odpeljejo več kot pa je dovoljeno. Menil je, naj bi nadzor imele krajevne skupnosti, vodna skupnost pa bi določila, kje se lahko koplje. če Sava naplavi mivko na njivo, mora kmet njivo očistiti in ima s tem več škode kot koristi; za to menda ne bo treba še plačati, je rekel Alojz Avsec. O vseh teh problemih bi morali seznaniti republiške poslance, je dejal Anton Rems, saj je potrebno popraviti zakon in pripraviti nove predpise, ki bi urejali tudi lastninske odnose oziroma upravljanja. Režim za narodno bogastvo mora biti enoten za vso Slovenijo, zato spada najmanj v republiški zakon. Navajeni smo še, je pripomnil, da na račun narodnega bogastva rešujemo večjo ali manjšo poslovnost gradbenih podjetij. Kot rečeno- odloka ne bo sprejela občina, pač pa mestni svet, zato so vse pripombe bežigrajskih odbornikov posredovali mestnemu svetu. Pismo študentov Občinska skupščina je po krajši razpravi sprejela tudi sklep o zagotovitvi denarja in izdaji poroštva za gradnjo III. faze prve etape kliničnega centra v Ljubljani. Brez razprave pa so potrdili zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna za preteklo leto; zraven je bilo tudi poročilo o pregledu zaključnih računov druž-beno-političnih organizacij in društev. Potrdili so tudi zaključni račun sklada za napredek turizma mesta Ljubljane za leto 1967. in finančni načrt tega sklada za letos ter letni zaključni račun prispevkov in davkov občine Bežigrad za preteklo leto. Na koncu je predsednik Karel Kušar prebral pismo študentskih pokrajinskih klubov, ki so ga poslali vsem občinskim skupščinam. Skupščina je sprejela predlog, da bodo vsem delovnim organizacijam v občini poslali opozorilo, naj upoštevajo zakon o sprejemanju pripravnikov, da bi zaposlili čim več diplomantov. Inž. Viktor Repanšek predsednik občinskega zbora Novi člani svetov Na 14. seji je občinska skupščina izvolila za no-vega predsednika občinskega zbora inž. Viktorja Repanška. Dosedanji predsednik Vlado Beznik je preveč zaposlen na svojem delovnem mestu in se ni mogel redno udeleževati sej občinske skupščine. Občinska skupščina je razrešila tudi nekaj članov svetov in imenovala nove. Več dosedanjih članov svetov in komisij je prosilo, da bi jih razrešili te dolžnošti, bodisi iz zdravstvenih, družinskih ali drugih razlogov. V svetu za finance so razrešili Ivico Velikonja, imenovali inž. Jordana Stevanoviča. V svetu za delo in splošne zadeve so razrešili Toneta Razpotnika, imenovali pa Antona Gornika. V svetu za prosveto in telesno vzgojo so razrešili Toneta Florjančiča in Janeza Lužarja, imenovali pa Viko KroSelj in Alenko Zupan. V svetu za urbanizem in komunalne zadeve so razrešili Iva Poznika in inž. Marka Deua, imenovali pa Stefana Jernejca in Mirka Lebana. V svetu za gospodarstvo so razrešili inž. Franca Avblja, imenovali pa inž. Alojza šoSterja. Razrešili so tudi Mira Kukca in Edvarda Medve-člana upravnega odbora sklada skupnih rezerv namesto njiju imenovali Staneta Mancinija in Alojza Komaca; Iva Poznika, člana upravnega odbora cestnega sklada in namesto njega imenovali inž. Vinka Breznika ter Vlada Beznika, člana komisije ia statut Ljubljana-Bežigrad in namesto njega imenovali Dušana Dolničarja. da, in Komu pripada ekstra-profit? V razpravi odlok o izkoriščanju peska, gramoza in mivke V predzadnji številki našega lista smo objavili reportažo o tem, kako je gradbeno podjetje »Gradis« v Jaršah na račun prebivalcev Tomačeve ga in Jarš poskušalo razširiti sedanjo peskovno jamo tudi zunaj tistih meja, ki so za peskovno jamo določena po generalnem urbanističnem načrtu Ljubljane. Ne reportaži, pač pa poskus »Gradisa«, je povzročil precej hude krvi med prebivalci, na občini in na mestnem svetu. Beseda na pravem mestu je povzročila tudi ogorčenje pri »Gradisu«. Tako ali tako, stvar se je do neke mere pravično uredila. Toda ob tem so na mestnem svetu sprožili vprašanje peskovnik jam in izkoriščanja gramoza, peska in mivke na področju mesta Ljubljane. Predhodno so strokovnjaki izdelali analizo obstoječega stanja pri izkoriščanju peska na mestnem področju in ugotovili, v kako neenakopravnem položaju šo tista gradbena in komunalna podjetja, ki; nimajo lastnih gromoznic in možnosti izkoriščanja gramoza neposredno v savski strugi, glede na gradbena podjetja, ki imajo lastne gomoznice, in s prodajo peska; proda in mivke služijo lepe denarje. Ob tej priliki so tudi ugoto- vili, da pri izkoriščanju gramoza, peska in mivke, niso zaščiteni družbeni interesi, zlasti v tem, da odprtih jam nihče ne zadelava in jih ponovno spreminja v gospodarsko zemljišče, kot je bilo pred izkoriščanjem. Tako trpi zunanji videz okolice, predvsem pa prostor izgublja na ekonomski vrednosti. Ob tej priliki so tudi odkrili ekstremne primere divjega izkoriščanja peska tako s strani družbenih podjetij, kot s strani privatnikov. Odpirali so gramoznice sredi rodovitnih polj in jih spreminjali V puščavo. Ker je enkrat, dvakrat trikrat sejan pesek, zlasti pa mivka, v Ljubljani iskan, zelo dragocen gradbeni material, je seveda lastniku parcele izkoriščanje gramoza sto in tisočkrat prineslo večjo gospodarsko korist kot kakršnakoli poljedelska kultura na isti površini. Ista analiza za člane odbora pri mestnem svetu in kasneje za člane mestnega sveta Ljubljane je ugotovila nevzdržljiv, divji režim pri izkoriščanju peska, proda in mivke za Savo od Tacna do Litije. Na eni strani daje .družba po predpisih in namensko znatna sredstva za obrambo pred vodami, torej pred Savo in Ljubljanico, na drugi strani pa je nekontrolirano in nestrokovno divje izkoriščanje peska, proda in mivke tik za savsko škarpo ta sredstva enostavno uničevalo. Vsaka večja voda, poplava, je porušila bregove in v divje izkopanih luknjah in kotanjah našla oporo za večjo rušilno moč, da je uničevala škarpo in poplavljala bližnjo in daljno okolico. Kar je zlasti pomembnega pri takšnih rušilnih poplavah je dejstvo, da je družba vedno utrpela znatno škodo, nekatera podjetja, zlasti pa privatniki, pa so imeli korist, ker so na naplavljenih površinah na lahek in cenen način izkoriščali pesek, gramoz in zlasti mivko. Preveč boleče bi bilo na tem mestu omeniti še druga dejstva, kako so mnogi na račun peska, gramoza in mivke na lahek način v preteklih letih bogateli, družba pa pravzaprav ni imela veliko od njihovega bogatenja. Zato ima f>dlok, ki ga je mestni svet pred kratkim dal v razpravo vsem petim ljubjanskim občinskim skupščinam namen, da na področju mesta Ljubljane, enotno in načrtno uredi izkoriščanje peska, gramoza in mivke. Bistvenega pomena v odloku je določba, po kateri se Občinski mlini počasi meljejo Stara tovarna JUB v Dolu obratuje na vodni pogon. Zato je že v predvojni Jugoslaviji bilo potrebno vodnopravno dovoljenje. Tovarna ga fe imela in nanj se ni nihče spomnil, dokler ni 1965. leta zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o vodah. Tam piše, da je tudi dandanašnji čas potrebno imeti vodno gospodarsko dovoljenje, sicer bo tovarna plačala deset milijončkov dinarjev kazni, pa tudi odgovorni tovariš bo odrinil sto jurčkov. Stara dobra tovarna je zaprosila svojo občinsko skupščino (bežigrajsko), naj ji izda vodno gospodarsko dovoljenje. Imamo namreč tudi republiški predpis o vodah, ki pravi, da za vodno napravo z manj kot 1000 kW moči. izda vodno gospodarsko dovoljenje občina. Tu pa se je zataknilo. Vlogo so poslali 23. marca 1967. leta in še zdaj niso dobili odgovora. Tudi na urgenco ne. ki so jo poslali 1. aprila letos. Imajo smolo, da so menda edina bežigrajska tovarna, ki še obratuje na vodni pogon in na občini za takšne »zunaj serijske« primere pač nimajo časa. Nova naselja in avtobusni promet Ljubljančani, ki so se pred nedavnim v okolici Javnih skladišč razgledovali po lepih travnikih in poljih, ugotavljajo, da rastejo tam naselja, ki bodo dala varno zavetje številnim novim občanom nove Ljubljane. Prebivalci tega predela so zelo veseli lepih stanovanj, pa tudi tega, da je v tem okolju že tudi poskrbljeno za marsikaj: tam je poleg mesarije in pekarije tudi samopostrežna trgovina ter razni obrtniki. Nekaj pa pogrešajo prebivalci tega predela našega mesta, in to je, da vozi mestni avtobus do Javnih skladišč le do 21. ure, tako, da je mnogim onemogočeno udeleževati se kulturnega življenja, katerega so deležni prebivalci centra mesta. Morda bi se direkcija Ljubljana-transporta le odločila, da bi tudi na proti številka 7 uvedla morda na pol ure ali na uro vožnjo, da bi tako omogočili obisk gledališč ali kina tudi ljudem, ki stanujejo na tem področju. Tudi ta škarpa od šentjakobskega mostu proti Zalogu je bila že uničena, čeprav je pred leti veljala precej denarja. Ker je od varnosti desnegr brega Save odvisno več sto hektarov icdovuae zemlje, je vodna skupnost Ljubljanica—Sava začela popravljati porušeno škarpo. Takole razdejanje je povzročila letošnja pomladanska poplava v Lazah pri Kresnicah. Sava je porušila močno škarpo in razširila desni breg za več deset, metrov. Vzrok razdejanja pa ni samo narasla Sava, ampak luknje tik za škarpo, v katerin so divji peskarji kopali gramoz, pesek in mivko. V teh luknjah je voda našla moč in dobila silo. štejejo mineralne surovine za rudno blago in so dobrina splošnega pomena. Ce so mineralne surovine torej rudno blago, imajo svojo vrednost. Toda ta vrednost v socialističnih družbenih odnosih ne more pripadati tistemu, ki to blago izkorišča, ali ga posred-dno ali neposredno prodaja kot tudi ne tistemu, ki je lastnik, bivški lastnik ali upravljalec takega zemljišča. Pri mineralnih surovinah, ki imajo svojo uporabno vrednost je razumljivo, da se pri neurejenih zemljiških odnosih in pri prodaji gramoza, po javlja »ekstra profit«, ki ga tudi imenujemo diferencialno rento. Pri neurejenih odnosih ta renta deloma pripada lastniku, upravljalcu zemljišča ali pa tudi delovni organizaciji, ki opravlja tako dejavnost, kar se odraža v njeni akumulaciji. Vsaj moralo bi biti jasno, da tak »ekstra profit« lahko v socialističnih druž- benih odnosih pripada samo družbi ali bolj konkretno, občini. Sicer nekoliko drugačna, toda v bistvu enaka, situacija ie pri izkoriščanju proda in mivke iz naravnih vodnih tokov. Družba je vodno gospodarske zadeve poverila ustrezni gospodarski organizaciji, ki pa ne more imeti na račun izkoriščanja proda in mivke posebne dohodke, ker le ta ni rezultat njihovega dela, temveč priroinih sil zato je tudi tu vprašanje izkoriščanja mineralnih surovin, pravica občine. Organizacija, ki opravlja vodno gospodarske zadeve lahko pri tem le ščiti interese vodnega gospodarstva. Osnovni koncept odloka, o katerem je že razpravljala tudi bežigrajska občinska skupščina, je v tem, da se mineralne surovine na območju ljubljanskih občin izkoriščajo le po posebnem načrtu, ki ga izdela tista organizacija, kateri bo poverjeno celotno izkoriščanje mineralnih surovin na območju Ljubljane. Katera bo ta organizacija ali pa bo to poslovno združenje, je stvar zase. Bistveno je, da bo postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja vezan na zakon o urbanističnem ' planiranju, lokacijsko dokumentaciji oz. lokacijsko dovoljenje. Poseben režim bo predviden za izkoriščanje proda in mivke iz naravnih vodnih tokov Namen odloka je zaščititi naravo, zagotoviti racionalno izkoriščanje obstoječih zalog mineralnih surovin, urediti zemljišča po končanem izkoriščanju in urediti sedanje zapletene odnose uporabnikov gramoza, proda in mivke. Predvideno je, da bo odlok, če ga bodo sprejele vse občinske skupščine, in ga potlej iadal mestni svet Ljubljana, začel veljati 1. januarja 1069 Tovarna dekorativnih tkanin Stara tovarna - novi problemi Tovarna dekorativnih tka nin (nekdanji Eifier) naspro tl vojašnice ob Titovi cesti, je ena najstarejših bežigrajskih tovarn. Sedež podjetja je v Šiški, v obratu za Bežigradom pa je le še pripravljalnica in tkalnica plišev. Z modernizacijo so močno povečali proizvodnjo. Pred štirimi leti so stkali 65.000 kvad. metrov blaga na mesec, zdaj pa že 100.000 kvad. metrov mesečno. Povečanja niso dosegli z več zaposlenimi, pač pa z boljšo organizacijo dela, uvedbo več strojnega sistema dela v tkalnici in modernizacijo delovnih sredstev. Zaradi visoke proizvodnje tkalnice so morali povečati prostore za obdelavo tkanin. Za barvarno in končno obdelavo so zgradili nove prostore v šiški, kamor nameravajo preseliti obrat iz Titove ceste. Tkalnica zdaj dela s polno zmogljivostjo. Pripravljajo nove artikle, vendar to ni tako enostavno, kot je trgovcu blago uvoziti. Potrebujejo nove materiale, s tem pa seveda devize. Ugodneje bi bilo, če bi pri nas uvažali surovine, ne pa tkanine, saj bi za enak denar lahko nabavili še enkrat več kvalitetnih surovin, dobili bi moderne izdelke in še bolj bi uspevali pri izvozu, saj bi nudili tisto, kar je tudi zunaj moderno. Pri tem velja še omeniti, kako težko se je uveljaviti na tujem trgu: v Avstriji morajo plačati za blago, uvoženo iz Jugoslavije, 40 odst. carine in drugih dajatev, če pa ga uvozijo iz držav evropskega skupnega trga pa le 18 odst. To se pravi, da mora naša tovarna ponuditi blago znatno ceneje, če hoče sploh vzbuditi zanimanje. V kolektivu, ki se je vseskozi trudil in uspeval, se sprašujejo, kako bo v prihodnje. Ali naj prizadevni ljudje zapuste kolektiv, če bodo morali zmanjšati proiz- Bežigrajsko podjetje »Projekt nizke zgradbe« pripravlja načrte za gradnjo dvopa-sovne oziroma štiristezne, torej prve prave avtomobilske ceste pri nas, in sicer na odseku Ljubljana—Vrhnika—-Postojna—Razdrto. Meritve na terenu so v glavnem končane. Pripravljena je vrsta variant, po katerih naj bi stekla cesta od Dolgega mostu na Viču do Vrhnike, študije so končane, zdaj je v 4elu idejni, za njim pa pride na vrsto glavni projekt, ki naj bi bil dokončan še letos, V primerjavi s prvotno traso, ki je bila v grobem določena za odsek ceste Vrhnika—štampetov most—Derviše (Logatec) —U nec—Pošto j na so nastale po podrobnih študijah manjše korekture. Za celotni odsek ceste Ljubljana— Postojna bo idejni projekt končan do julija, glavni projekt pa do novega leta. »Projekt nizke zgradbe« bo hkrati pripavil tudi načrte za odsek te ceste na štajerskem, in sicer Celje—Hoče. vodnjo? In kje jih bodo zaposlili? V tovarni dekorativnih tkanin so modernizirali obrate, povečali produktivnost dela, izboljšali kvaliteto in s tem znižali proizvodne stroške, zato kljub oviram želijo uspevati tudi v prihodnje. Vse variante v smeri proti Trstu se zaenkrat končujejo pri Razdrtem, odtod naprej pa bodo po vsej verjetnosti odcepi — eden proti Trstu, drugi pa proti Gorici. Več variant obstoja za cesto mimo Vrhnike. Najboljša bi bila preko barjanskih osamelcev, vendar bi bila precej draga. V zadnjem času prodira mnenje, naj bi cesto speljali po že obstoječi cesti (skozi naselja), ki bi se pri Sinji gorici končno odcepila z nje in zavila proti Verdu. Ker odločitev za ta odsek oziroma za varianto še ni padla, ljudje od Dolgega mostu pa do Vrhnike nezadovoljni čakajo, kdaj bodo lahko nadaljevali že začete gradnje individualnih hiš. In kakšna bo avtomobilska cesta? Celotna trasa bo široka 26.40 metra. Oba vozna pasova bosta široka po 7,5 metra, vmes bo 4 metre zelenega pasu, na obeh straneh cestišča pa šo po 2,5 metra odstavnega pasu. Ostalo je namenjeno za bankine. Prva avtomobilska cesta pri nas Načrte pripravljajo v bežigrajskem podjetju »Projekt - nizke zgradbe« ASFALTNA BAZA NA ČRNUČAH In vendar smrdi..: Štiri leta čakamo na obljubljene čistilne naprave Samo od obljub še pes crkne, če prej ne dobi kakšno staro kost. . Kakor smo že zapisali, so obljube, da bodo na Asfaltni bazi (črnu če i montirali čistilne napra ve, stare prav toliko kot baza sama. Ko zdaj ponovno premlevamo ali baza smrdi ali ne, pozabljamo, zakaj so se stare obljube razkadile z dimom, ki se vali iz dimnika iz dneva v dan — dolga štiri leta. Obljuba dela dolg, ne pa nove obljube! Podjetje Slovenija ceste ta kole odgovarja prizadetim prebivalcem na Črnučah, na Ježi, Podborštu itd.: »Po začetku obratovanja asfaltne baze smo na zahtevo inšpekcijskih služb naročili pri Zavodu SRS za zdravstveno in tehnično varnost merjenje zraka ob bazi. Merjenja so pokazala, da koncentracija odpadnega prahu in par ni zdravju škodljiva za delavce, ki delajo v neposredni bližini in prav tako ne za ostale prebivalce v neposredni okolici. Kljub temu želi podjetje zmanjšati odpadke, ki gredo skozi dimnik s primernimi napravami...« (tako pišejo 6. maja 1968). »Zato je Delavski svet podjetja namenil 45.000,00 N din za izdelavo načrtov oziroma študij, kako naj se odpraševanje uredi.« Upravičeno se vprašamo, kdaj so to storili. Pred leti ali šele letos? Podobne, če ne povsem iste besede so nam nekam silno znane! »Po planu bi anorali biti načrti v letošnjem letu gotovi tako, da bi prišlo pozimi do izdelave in montaže naprav za odpraševanje,« nadaljujejo. »Pri tem pa nastaja več težav. Pri nas se pripravlja zakon o onesnaženju zraka, vendar še ni izšel in zato še ni predpisana dovoljena koncentracija, kar je za projekt in napravo bistvenega pomena.« Torej lahko mirno čakamo da bo izšel zakom dotlej se pa lahko po mili volji dušimo v dimu in smradu, ki sicer sploh ni nevaren, kakor so pokazale meritve pred šli rimi leti . . . »Doslej je bila izdelana ena študija za odpraševanje na vodo. toda ta ni izvedljiva. Ali jih bomo čez nekaj let prijeli za besedo Topol je bolj rentabilen kot pšenica" V Dolu sestanek s predstavniki »Agrokombinata Emona« Nedavno je krajevna skup nost v Dolu sklicala sestanek predstavnikov Vodne skupno sti »Ljubljanica-Sava«. »Agro-kombinata-Emone«, političnih organizacij občine, povabila je samega župana in tajnika občinske skupščine Bežigrad, pa celo republiške in zvezne poslance. Sest točk je bilo na dnevnem redu, toda že po pr vih izgovorjenih besedah je kilo jasno, da je bil sestanek sklican kot nekak zadnji ob račun z »Agrokombinatom«, ki je z arondacijo levega bre-ša Save odvzel kmetom zem •jo. Povod za tak obračun je kdo to, da je pred dnevi »Agrokombinat-Emona«, in sicer gozdni obrat, v Dolu z rampo zaprl lokalno cesto z namenom, da bi divji izkoriščevalci peska in gramoza ne mogli na zemljišče »Agrokombinata« in nekontrolirano odvažati pesek, gramoz in mivko. Sestanek je bil več kot Plodovit, tehten in kot se je videlo nazadnje, zelo potre-ken Predsednik krajevne skupnosti je povedal, da poseduje ključ za ključavnico, ki odpira in zapira omenjeno zapornico, zato »Agrokombi-bat« kljub temu, da je zaprl lokalno cesto na svoje zem-jišče, ni storil ničesar v škodo tega ali drugega. Nihče na sestanku pa ni omenil, da so štirje privatniki v Dolskem Postavili prav takšno zapor-b*co, od katere pa niso nikomur izročili ključa in sicer, ki divji prevozniki, ki ne spadajo v njihovo skupino ne Prihajali na zemljišče, ki pa .Past m be odvažali Peska, mivke in gramoza s Področja, ki je interesna ^ era teh štirih privatnikov, ■•oda to ni bistveno. Znova, kot toliko let prej, rondaciji v korist »Agrokom-mnata-Emone« in nešteti misleki, da je bila ta ~c*Ja upravičena, misleki, da bodo Plantaže na 700 kom>aVlja BZdnl obrat »Agro-Inž b}?ata EmoneK' uspeli, tem ?rfgo, Grui*- ki' Je na zastopal »Agro- soiv!blnat'Emom“<’ in Se po-zočin-i ROzdni obrat, je nav-rj ™ P°dal koncept ustva-1,‘..J;‘ 'opolovih plantaž na benbn W Save' Prav 2 »o- površini 30 ha. Plantaža je med Savo in Ljubljanico na ozemlju, ki ga tri do štirikrat letno zalije voda, včasih tudi do dva metra visoka. Po tem vsakdo lahko ugotovi, da je plantaža na površinah, ki jih ne bi bilo mogoče zasaditi z nobeno drugo njivsko kulturo, kjer pa tudi običajen gozd ne bi uspeval. Topol je torej prav nalašč za takšna poplavljena področja. Da je to res in da je topol gospodarsko rentabilen, sledeči strokovni dokazi: V šestih letih so dosegla topolova drevesa v Zalogu višino tudi do 15 metrov, nekatera čistega stebla 7 do 8 metrov. Skoraj vsa drevesa so v premeru debela od 30 do 45 cm, kar je za šestletno obdobje rekord. Treba je namreč vedeti, da prvo poskusno topolovo plantažo v Zalogu sestavljajo drevesa zelo različnih sort in da vse sorte niso enako dobre. Od obstoječih je gospodarsko uporabnih le pet do šest topolovih sort. Te sorte upo-rabljamo in jih bomo še uporabili pri urejevanju 700 ha topolovih plantaž na levem bregu Save. Te sorte so za naše prilike najboljše glede na koriščenje tal, odpornost pro ti bolezni in škodljivcem, pa glede r-a klimo itd. Res je tudi, da smo v teh letih ugotovili že najboljšo tehniko sajenja in gnojenja, ki jo s pridom uporabljamo v novih masovnih komercialnih topolovih nasadih, še to bi bilo morda interesantno: Topolove plantaže dajejo pri obratovalni dobi 12 do 15 let 30 do 40 kub. metrov na ha povprečnega letnega prirastka, medtem ko dajejo nasadi iglavcev v obratovalni dobi 30 — 50 let največ do 20 kub. metrov na ha. Izra čun je pokazal: Če daje pos kusna prva plantaža v Zalogu po dosedanjih meritvah in ocenah 35 kub. metrov lesnega prirasta na hektar in bo ta prirastek vsako leto večji, bo dal 1 iia plantaže letno od milijon 800 tisoč do dva milijona starih dinarjev čistega dohodka. Ta dohodek je višji kot je dohodek pri pridelovanju koruze, pšenice, sladkorne pese, oljne repice ali katerekoli poljske kulture. Račun je torej tudi vzrok, zakaj se je »Agrokombinat« čez noč premislil glede živinorejske farme, ki jo je hotel zgraditi na arondiranih površinah in pristal na urejevanje topolovih plantaž. Samo to in toliko . ..« Kot smo dejali, sestanek krajevne skupnosti v Dolu je bil potreben in če nič drugega, pomiril je kri vsaj za toliko časa, da bo »Agrokombinat-Emona« na arondiranih površinah pokazal svoj uspeh ali pa neuspeh. Tedaj bo znova sestanek, ki bo verjetno drugače izzvenel. Jak . da ker zahteva urno 64 kub. metrov vode, česar črnuški vodovod ne zmore, prav tako pa odplake ne smemo spustiti v kanalizacijo.« Odplak iz asfaltne baze ne smejo spustiti ne v Savo ne v kanalizacijo, v zrak pa lahko, ker še ni ustreznega zakona . ,. Ribe in kanalizacija so zaščitene, ljudje pa ne! »Zato smo se posvetovali s tovarnarjem, ki je dobavil asfaltno bazo, da nam on dobavi tudi pripadajočo odpra-ševalno napravo. Toda tudi z njim nismo mogli skleniti pogodbe za dobavo, ker nam ne more garantirati 100 odst. odpraševanje, mi pa tolerance ne vemo, ker zakon šle ni izšel.« Kako prepričljivo! Torej bi že zdavnaj montirali na nesrečno asfaltno bazo ustrezne filtre, če bi vedeli, kaj bo zahteval zakon. Dobavitelj opreme prav gotovo zelo dobro ve, kakšne norme veljajo v industrijsko razvitem svetu, zato bi ne bilo težko, ko bi hkrati z asfaltno bazo dobili tudi čistilne naprave. Pa čeprav ne takšnih, kakršne šele bo (!) predpisal naš zakon. Bolje nekaj kakor nič, mar ne?! »Moramo poudariti, da rešitev problema ni enostavna in da je zato potreben daljši čas (to. mimogrede, prizadeti zelo dobro občutijo na svoji koži) za projektiranje. Ni namreč vseeno, če izdamo cca 15 milijonov S din za neko napravo (toliko namreč stane uvožena), če nimamo garancije, da bo zadeva z uspehom delovala.« »Vsak izgovor je dober, če tudi ga pes na repu prinese«, so včasih vedeli pove dati stari ljudje. »Moramo pa pri vsem tem poudariti, da nekateri posamezniki (prav gotovo tudi poročevalec v časopisu) stvar pretirano napenjajo in napihujejo. Baza namreč obratuje v vseh mejah, ki so po dosedanjih predpisih zahtevane. Dim, ki prihaja iz asfaltne baze, še zdaleč ni istoveten z onesnaženjem zraka, ki ga povzroča naša industrija v vseh mestih Slovenije. I*o tej logiki bi torej morali takoj ustaviti obratovanje skoraj celotne slovenske industrije.« Kar drugi lahko počno, naj bi bilo dovoljeno tudi nam. Če komu preveč smrdi okrog asfaltne baze naj se torej izseli kamor hoče, bi to pomenilo lepo po domače. Mi smo asfaltna baza, kaj ste pa vi? »Iz vsega povedanega« sledi v odgovoru prizadetim ob- ♦i 4 i ? - 'i- & 4 * V>' po-aron-pa po-topolove ha, ki jih ohi-.i. drugim hhhienom ne kiavljamo »Jehovih izjav, heka |S i t,em' da komo čez &tu,V Zalogu imamo Sest se bodo S Sllii 'holovo plantažo A I (iozdni obrat »Agrokombinat Bfnona« je zato, da bi prepričal nejeverneže pa tudi zato, da bi sam dobil oporo za nadaljnje delo, organiziral strokovno ekskurzijo najvidnejših gozdarskih strokovnjakov, da so si ogledali novo topolovo plantažo na levem bregu Save. Foto: M. Ciglič J Pojedli so besedo ■ Zgodba o as/altni bazi na Črnučah je stara Štirn n leta, prav toliko pa tudi obljube o čistilnih na- pravah, ki naj bi oki>ličane rešile neznosnega smra- ■ du in nevarnosti bolezni. a Zdaj po štirih letih smo spet dobili samo obljube, da bo stvar v najkrajšem času ugodno re-m šena. Torej obljube na obljube. Nedaleč Od asfaltne baze je lani jeseni dozorelo zelje. Krasne trde glave. Lastnik je zelje prodal na Hrvaško. Ni pa minil teden dni, ko se je kupec ves ogorčen vrnil in zahteval, da lastnik vzame ze-Oe nazaj. Zakaj? Od prve do zadnje — vse zeljnate glave so bile praktično neuporabne. Od »srca« pa 1 do zadnjega lista je bila vsaka impregnirana s sito belim prahom, ki ga proizvaja asfaltna baza. Takšnih in podobnih primerov bi lahko našteli I še več. Podjetje »Slovenija ceste« je bojda poslalo dva svoja strokovnjaka v Nemčijo, da proučita, kakšne čistilne naprave premorejo tam — za asfaltne baze. | Oba človeka bosta prav gotovo ugotovila, da jih si-cer imajo, vendar pa da ne bodo dobre .. . Zakaj? Kakor smo še zapisali, nikjer na svetu ne grade I asfaltnih baz v neposredni bližini naselij, temveč _ najmanj 10 do 15 leilometrov vstran, ponavadi ob I robu gozda. In še tam morajo nanje montirati či- li stilne naprave. • Vsaka debata okrog zakona o stajmji onečišče-nega zraka, ki ga sploh še ne premoremo, in o či- • stilnih napravah, je povsem odveč, dokler izvora I neznosnega smradu (asfaltne baze) ne preselimo na | orimernejši kraj. ■ Kaj je sanitarna inšpekcija ukrenila proti smra- ■ du in dimu, ki ga bruha ljudem naravnost v pljuča kotlarna (mazut) v Savskem naselju? In druge ■ mazutarne za Bežigradom? Izgovor, da so vmes objektivne težave (spričo slabih naprav mazut izgoreva le napol), so kaj jalove. Se bolj jalov pa je izgovor, da čakamo na za | kon, ki bo točno zakoličil, koliko smradu in dima I smemo vsrkavati v svoja pljuča in koli ko ne. Vse moderne naprave — od ogrevalnih do industrije — smo zgradili zato. da bi človek lažje in bolje živel, ne pa slabše. In, ker tega doslej še nismo preklicali, je prav. da se spomnimo, kdo je naše I največje bogastvo! Močnejši smo zato tisti, ki se sklicujemo na člo veka, ne pa tisti, ki čakalo na zakon. NIKO LAPAJNE čanom »sledi, kot je bilo že poudarjeno, da nekateri odpraševanje na bazi pretirano napihujejo (podčrtal pisec) iz neznanih razlogov.« Kako iz neznanih razlogov) Torej iz baze sploh ne smrdi, se sploh ne kadi rumeno rjav dim? Sploh ni nobenega ropota. Zakaj šef baze ni pripravljen stanovati v neposredni bližini baze? »Kljub temu pa je podjetju v interesu, da živi z občani v mirnem sožitju in se trudi, da bi čimpreje rešili tehnično zadovoljivo problem odpraševanja. Prosimo, da posredujete naš odgovor prizadetim občanom.« Na sestanku v zvezi z asfaltno bazo, ki je bil sredi minulega meseca pri predsedniku občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad Karlu Kušarju, so bili med drugim predstavniki krajevne skupnosti Črnuče, podjetja Slovenija ceste in sanitarni inšpektor pri Mestnem svetu ljubljanskem. « Predsednik Karel Kušar je uvodoma poudaril, da podjetje Slovenija ceste ni izpolnilo vseh pogojev v smislu določil gradbenega dovoljenja, to je, da ni montiralo naprav, ki bi zmanjšale za-smrajevanje in prašenje neposredne okolice asfaltne baze. Menil je, da so zahteve prizadetih bčanov povsem upravičene. Predstavniki krajevne skupnosti Črnuče, to je prizadetih občanov, so ostro zahtevali, naj zastopniki podjetja Slovenija ceste takoj povedo, kdaj in kaj mislijo ukreniti. Doslej namreč podjetje ni ukrenilo še' ničesar konkretnega, da bi preprečili oziroma omejili strupen prah in dim, ki ga bruha asfaltna baza. Med drugim so zahtevali odgovor, zakaj je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo asfaltne baze. Predstavnik občine je povedal, da je bilo izdano lokacijsko dovoljenje na osnovi predpisanih soglasij, posebej še na osnvoi soglasja sanitarne inšpekcije, ki pa je postavila tudi določene pogoje. Ali so bili ti pogoji izpolnjeni ali ne, pa ni vedel povedati. Sanitarni inšpektor Gerlovič je poročal o meritvah, ki jih je opravil zavod za zdravstveno in tehnično varstvo v Ljubljani. Rezultati niso neugodni z ozirom na predpisane norme. (Kdaj so .merili? letos ali pred štirimi leti? Pri minimalnem ali maksimal-, nem obratovanju baze?) (Kaj ko bi podjetje Slovenija ceste ob asfaltni bazi: zgradilo voj počitniški dom, starega na Bledu pa za nedoločen čas prepustilo prizadetim občanom. Vsako stvar je dobro preizkusiti na lastni koži. Ljudje, ki stalno žive ob asfaltni bazi, ki so tod živeli preden je zasmrdelo, imajo brez dvoma polno pravico, da žive zdravo življenje. Predstavniki Slovenija ceste so še povedali, da so že poslali dva svoja strokovnjaka- v tujino, kjer s! bosta ogledala naprave za čiščenje. Zastopniki krajevne skupnosti in občine so bili mnenja, da ne moremo več čakati na predpise, temveč da naj podjetje montira čistilne naprave čim prej. Za osnovo naj vzamejo predpise, ki veljajo v tehnično bolj razvitih deželah. Ta sestanek je bil 17. maja. Na njem so sprejeli naslednje sklepe: • V mesecu dni bo podjetje Slovenija ceste odgovorilo, kakšne čistilne naprave bo montiralo. Montirali pa naj bi jih do jeseni letos. • Slovenija ceste bodo poslale občinski skupščini in krajevni skupnosti Črnuče pismeni odgovor in obrazložitev. • Uprava občinske skupščine bo izdala podjetju Slovenija ceste odločbo, da mora montirati čistilne naprave do jeseni 1968. v smislu odločbe, ki jo je izdala sanitarna inšpekcija pred začetkom gradnje asfaltne baze. • Sanitarna inšpekcija naj poskrbi za ponovne meritve zraka ob asfaltni bazi. črnučani so še pripravljeni čakati. Toda če bo ostalo sa mo pri obljubah, bodo ukrepali sami, zagotavljajo, trdno odločeni, da enkrat za vselej narede konec neznosnemu smradu, ki ga prenašajo že štiri leta. N. LAPAJNE Odgovori volivcem Objavljamo odgovore na vprašanja volivcev, ki so jih bili zastavili na zborih volivcev meseca marca letos. Odgovore so pripravile strokovne službe uprave občinske skupščine. Na precej vprašanj so občani odgovore že dobili. Bodisi, da jim je odgovoril njihov odbornik ali predstavnik strokovnih služb občinske skupščine že na zboru volivcev, bodisi da so predloge upoštevali pri dokončni potrditvi občinskega proračuna. Precej zadev so ta čas (od marca meseca) že rešili in torej zdaj posredujemo le odgovore na tista vprašanja, ki še čakajo rešitve. Krajevna skupnost »Bežigrad« Podaljšek Linhartove ceste in prostor za rekreacijsko dejavnost gimnazije Za podaljšek Linhartove ceste do Titove ceste( križišče z ulico Bežigrad) ima Stanovanjsko podjetje Bežigrad— Moste vso potrebno dokumentacijo. Gradnjo bo mogoče začeti šele takrat, ko bodo začeli graditi novi bežigrajski center. O prostoru za rekreacijske namene gimnazije bo mogoče razpravljati šele tedaj, ko bo gradnja centra v končni fazi. Krajevna skupnost »Boris Kidrič« ASFALTIRANJE HAQUETOV ULICE Krajevna skupnost naj predlaga asfaltiranje Haqueto-ve ulice v načrtu za leto 1969. in naj svoj predlog tudi utemelji. , JAVNA RAZSVETLJAVA IN UREDITEV KALANOVE ULICE Kalanovo ulico vzdržuje Ce-&tno podjetje 'po določenem programu, tako kot druge makadamske ceste v občini. Ker za ta predel pripravljajo zazidalni načrt, še ni določena trasa Kalanove ulice in zaradi tega ni mogoče urediti javne razsvetljave. Po dograditvi stolpnice gradbenega podjetja »Grosuplje«, Cestno podjetje zdaj redno vzdržuje omenjeno ulico. UREDITEV NOVAKOVE ULICE Novakovo ulico bodo uredili še ta mesec, zagotavljajo pri Stanovanjskem podjetju Bežigrad—Moste. Krajevna skupnost »Stadion« UREDITEV CEST v starejših naseljih S prispevkom za uporabo mestnega zemljfišča bodo postopoma uredili tudi ceste v starejših naseljih, po predlogih krajevnih skupnosti in na osnovi ustrezne investicij-sko-tehnične dokumentacije. Ureditev Ptujske ulice in dela Vodovodne ceste je v načrtu za letos, prav tako tudi kanalizacija v Staničevi ulici. UREDITEV PREDELA OB GLAVARJEVI ULICI Letos bo stanovinjsko podjetje uredilo predel severno od Glavarjeve ulice in sicer okolico bloka gradbenega podjetja Grosuplje (kanalizacijo za meteorno vodo), asfaltirali bodo dostop do stolpiča ob Glavarjevi ulici nasproti bloka časopisnega podjetja »Delo«, asfaltirali hodnik med Glavarjevo ulico in garažami ter uredili v makadamu cesto med stanovanjskim in industrijskim predelom po že zgrajeni kanalizaciji. Dela bodo predvidoma končali v mesecu avgustu. OTROŠKO IGRIŠČE Na igriščih med Posavskega in Triglav*ko ulico sojt 1965. leta postavili igrala, vendar so jih morali odstraniti, ker se stanovalci niso strinjali, da bi bila pod okni njihovih stanovanj. Stanova-vanjsko podjetje ima letos predvidenih 5 milijonov starih dinarjev za najnujnejšo zunanjo ureditev tega predela. O tem, kaj bodo naredili, se bodo dogovorili s hišnimi sveti in krajevno skupnostjo. Delali bodo meseca septembra in oktobra. KOMUNALNA TAKSA ZA MOTORNA VOZILA Komunalna taksa za motorna vozila je v proračunu razporejena namensko, tako kot predpisuje odlok mestnega sveta. INDUSTRIJA V KAMNIŠKI ULICI Občinska skupščina ni izdala privatnim obrtnikom nobenega dovoljenja za gradnjo poslovnih objektov v Kolarjevi ulici. Pač pa je podjetje »Tuba« dobilo gradbe • no dovoljenje za rekonstruk cijo svojega obrata v Kamniški ulici. Dobili so soglas je vseh mejašev in vseh služb (Ljubljanski urbanistični zavod, zavod za zdrav stveno in tehnično varnost itd.) Rekonstrukcijo so odobrili kot provizorično, tako da predlagana lokacija ne more negativno vplivati na izdelavo urbanistične dokumentacije, niti na dokončno zazidavo. Glede na soglasje republiškega sanitarnega inšpektorata in zavoda za zdravstvo in tehnično varnost, je predlagana lokacija v skladu s higiensko-sanitar-nimi zahtevami in prebivalci v soseščini ne bodo prizadeti. Pripomniti je še treba, da svinca ne topijo več v obratu ob Kamniški ulici, temveč zunaj Ljubljane. MESTNI PROMET Ugotovitev volivcev, da je Bežigrad slabo povezan s progami mestnega prometa z drugimi predeli Ljubljane so posredovali podjetju »Ljubljana-transport«. Odgovorili so, da nimajo v načrtu nobenih sprememb v mestnem prometu. GRADNJA KANALIZACIJE Obširnejši odgovor o gradnji omrežja na področju krajevne skupnosti »Stalion«, kjer nima kanalizacije še 11 ulic, bodo posredovali kasneje, ko bodo dobili odgovor komunalnega podjetja »Kanalizacija«. IGRIŠČA ZA ŠOLO »VITA KRAIGHERJA« O zemljišču, ki ga uporablja športno društvo »Olimpija«, so se predstavniki »Olimpije«, krajevne skupnosti in Šole dogovorili, da ga bodo uporabljali sporazumno, po pogodbi. O tem je bilo*govora tudi na republiškem sekretariatu za urbanizem. Vprašanje še rešujejo, občinska skupščina pa bo vztrajala, da bo rešitev takšna, kot zahteva zbor volivcev. PLAČEVANJE PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Plačevanje je še kar zadovoljivo. Računati je treba, da je z evidenco veliko dela, saj je za Bežigradom 1.000 zavezancev, spremenjen pa je bil tudi odlok, kar je spet zahtevalo novo delo. OBDAVČENJE OSEBNIH DOHODKOV Obdavčenje osebnih dohodkov je v pristojnosti federacije. O tem, da bi upoštevali bolj pravična merila, je bilo precej govora, in je pričakovati spremembo dosedanjih predpisov. Krajevna skupnost Savsko naselje IGRIŠČA PRI ŠOLI Zgradili jih bodo letos, pravtako bodo tudi končali dela na Linhartovi cesti ter pri otroškem vrtcu v Belokranjski ulici. RAZSVETLJENOST TOMAČEVSKE CESTE Krajevna skupnost naj elektrifikacijo Tomačevske ceste z ustrezno utemeljitvijo predlaga v načrtu za leto 1968. OBDAVČENJE OBRTNIKOV Obrtniki morajo letos voditi poslovne knjige kar bo omogočilo realnejše ugotavljanje dohodka in uspešnejšo kontrolo. BREZPOSELNOST IN OBČINSKI PRORAČUN Brezposlenosti ni mogoče obravnavati v občinskem proračunu, ker je za to pristojen zavod za zaposlovanje. Gre za širok problem, ki ga obravnavajo tudi zvezni in republiški organi. ČUVAJ ZA ZELENICE čuvaja zelenic v Savskem naselju lahko .nastavijo, če ga lahko krajevna skupnost plača s sredstvi za vzdrževanje zelenic. Za prihodnje leto naj zahtevajo dodatna sredstva, o tem pa bodo seveda odiločali pristojni sveti občinske skupščine. Krajevna skupnost »Posavje« UREDITEV POČASNEGA PASU OB TITOVI CESTI NA JEZICI Denar za ureditev je zagotovljen. Letos bodo pridobili investicijsko-tehnično dokumentacijo, porušili hiše, kolikor jih je predvideno in uredili imovinske in odškod-ninsko-pravne zadeve. Prihodnje leto naj bi cesto dokončno uredili. UREDITEV TESOVNIKOVE ULICE Denar je predviden iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Letos bodo izdelali investicijsko-tehnično dokumentacijo. ČIŠČENJE V DEČMANOV IUL1CI Dečmanova ulica je makadamska in jo zato ne čisti Cestno podjetje ob rednem vzdrževanju. VOGAL TITOVE CESTE IN ULICE JEZICA Udrt jašek bo popravilo Cestno podjetje, GNOJNICA NA CESTI V MALI VASI O tem so obvestili sanitarno inšpekcijo. UREDITEV FUNTKOVE IN POPOVIČEVE ULICE Krajevna skupnost naj predlaga ureditev omenjenih ulic v načrtu za prihodnje leto. Dela bi financirali s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča. TELEFONSK GOVORILNICA V SOSESKI 6 Podjetje za PTT ne more postaviti telefonske govorilnice, ker nima prostih linij. Ko bo zgrajena nova telefonska centrala za Bežigradom, ne bo več ovir. DENAR ZA ASFALTIRANJE NEMŠKE CESTE Denar, predviden za asfal-iranje nemške ceste, bi lahko dodelili za ureditev Titove ceste na Ježici le, če občina šiška letos ne bo rekonstruirala Nemške ceste na svojem območju. PRISPEVEK PODJETJA »CEMENTAR« Podjetje »Cementar« je do konca 1964. leta odvajalo na račun komunalnsega sklada od vsakega kubičnega metra prodanega gramoza po 100 S dinarjev, kar naj bi šlo za popravilo ceste v Stožicah in Mali vasi, kjer vozijo tovornjaki iz gramoznice Nabralo se je 23 milijonov S dinarjev, ki pa so jih že porabili za gradnjo raznih komunalnih objektov. Po letu 1964., ko je komunalni sklad prešel na stanovanjsko podjetje in ko se je podjetje »Cementar« priključilo k »Tehniki«, prispevka niso več plačevali. ULIČNA KANALIZACIJA Kanalsko omrežje, priključeno na že zgrajeni zbiralnik A-l, bo mogoče urediti takrat, ko bodo gradili Sosesko 7 na Ježici, to je v prihodnjih štirih letih. NOVA ŠOLA V SOSESKI 6 Prav zdaj pripravljajo program za gradnjo šol v bežigrajski občini za naslednjih pet let. V programu bodo zajete šole na področju krajevne skupnosti »Posavje«. Krajevna skupnost Savlje-Kleče SLABA RAZSVETLJAVA Predlog za ureditev električne napeljave na Saveljski cesti so posredovali podjetju »Elektro Ljubljana«, kjer so zagotovili, da bodo odpravili pomanjkljivosti. ASFALTIRANJE CESTE V KLEČAH Asfaltiranje ceste od transformatorja do občinske meje v Klečah, naj predlaga krajevna skupnost v svojem načrtu za prihodnje leto. O tem bodo odločali pristojni sveti in občinska skupščina. NEUREJENA STRUGA SAVE Na nepravilno regulirano strugo Save pod Savljami in Klečami so opozorili direktorja Vodne skupnosti. Zagotovil je, da bodo strugo pregledali in uredili. POKRITA TRŽNICA ZA BEŽIGRADOM Nova pokrita tržnica bo urejena takrat, ko bo zgrajen bežigrajski center med Kržičevo, Peričevo, Linhartovo in Titovo cesto. Do takrat bo bežigrajski trg še vnaprej na zemljišču ob Linhartovi cesti. ODLAGANJE ODPADKOV Občina je namestila čuvaja, ki pazi, da prevozniki ne bi stresali odpadkov ob cestah In na parcelah ob cestah, vendar naj pomagajo tudi občani, tako, da sporočijo postaji milice registrsko številko tovornjakov, ki odlagajo odpadke. URBANISTIČNI NAČRTI Naselji Savlje in Kleče ležita na območju, za katere ni predvidena izdelava urbanistične dokumentacije, ker ni urbanističnega in zazidalnega načrta. Lokacije se odobravajo na podlagi urbanistične dokumentacije, ki jo po naročilu investitorja lahko izdela samo Ljubljanski urbanistični zavod. Za območja, ki po generalnem urbanističnem načrtu Ljubljane niso predvidena za stanovanjsko gradnjo, pa je najprej potrebno spremeniti ta generalni načrt, kar pa seveda terja temeljite študije in daljši čas. Krajevna skupnost Tomačevo ŠKROPLJENJE CEST Komunalno podjetja »Snaga« bo redno polivalo z lu-žino Pot k Savi, V dolino in Jarško cesto.. Obnovitev kanalizacije na Poti k Savi naj krajevna skupnost predlaga za prihodnje leto. GRAMOZNICA »GRADISA« Zahtevo »Gradisa« za dodelitev dodatnih zemljišč, je občinska skupščina zavrnila, hkrati pa je tudi zahtevala razpravo na mestnem svetu o ureditvi- gramoznic v Ljubljani. Treba bo spremeniti generalni urbanistični načrt Ljubljane in zaščititi kmetijske in druge površine, gradbene materiale pa poiskati na drugih področjih. PREPOVED ZA TOVORNJAKE Prevoza gramoza iz separacij »Gradisa« in »Tehnike« po obstoječih cestah ni mogoče pfeprečiti, ker ni drugih cest, po katerih bi lahko odvažali ta material. ČRNE GRADNJE Nedovoljenih gradenj ni mogoče legalizirati, če so v nasprotju z urbanističnimi, prometnimi in drugimi jav nimi interesi. To je mogoče ugotoviti le v lokacijskim postopku. Odstranitev nedovoljenih gradenj oziroma ustavitev del je v pristojnosti inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. V smernicah mestnega sveta je rečeno, da je treba preprečiti vsako gradnjo, za katero ni izdano ustrezno dovoljenje. REGULACIJA SAVE Z regulacijo Save v Jaršah so začeli letos. Na razpolago imajo 80 milijonov S dinarjev, potrebovali pa bi je enkrat več. Letos bodo uredili le najbolj kritična mesta, drugo pa prihodnje leto, NOVA TRGOVINA V TOMAČEVEM Ce je zadosti zaledja, bo trgovsko podjetje samo zgradilo novo trgovino, ni pa mogoče računati, da bi takšne objekte gradili z denarjem iz občinskega proračuna. PREMIJA ZA MLEKO Premija za mleko je urejena z zveznimi in republiškimi predpisi. ARONDACIJA Zemljo, ki je bila arondi-rana, uporabljajo lastniki še vnaprej. Zadevo bo do konca uredil »Agrokombinat Emona«, verjetno s komasacijo. Krajevna skupnost Črnuče KRITIKA ZARADI ASFALTIRANJA NEMŠKE V CESTE Upravni odbor cestnega sklada je menil, da naj bi hkrati gradili počasni pas ob Titovi cesti do Ruskega carja skozi Ježico do, konca Črnuč. Ker je republiški inšpektorat za promet zavrnil načrtu za odsek na Ježici, je upravni odbor cestnega sklada sklenil, da je šel denar lani za asfaltiranje nemške ceste s tem, da ga letos ponovno zagotovijo. Odsek na Čr- nučah bodo letos financiran iz prispevka za uporabo nit stnega zemljišča, prihodu j* a leto pa bodo ta denar vrni|! * iz cestnega sklada. ia REGULACIJA CRNUŠNICE Za regulacijo Crnušnice * zgornjem toku do železniS* proge je potrebno 300 ^ ga območja so dolžne | ževati krajevne skupnost1 ^ denarjem od najemnin ^ grobove in z dotacijami občinskega proračuna. GRADBENA DOVOLJEN^* Za Podgorico in šentj®|2p izdelan urbanist1 ^ še ni program, zato ni osnove dd' izdajanje lokacijskih Ijenj; vsako bi bilo namj^ v nasprotju z zakonom- ^ kumentacljo že izdeluj^,. it Lokacijska dokumentacij®^ ' lokacijska odločba se izda samo v primerih, te verjetno, da predlagana nja ne bo negativno vp'1' na izdelavo naročenih n ^ nističnih redov in s tem ~ dokončno zazidavo omeni® ga predela. ^ Vzrok za nedovoljene * tiči v urbanistični doku1’ p taciji in počasnosti uPr!!'ve(' organov, temveč v 0’.f*-nostih investitorjev, če ^ dijo v območju , za ^ p je izdelan zazidalni načr*; ^ vesti tor ji zahtevajo lokih-j*^ odločbe v neurejenih o< jih, da bi Jim ne bilo tr' plačati prispevka za stavbnega zemljišča. KAZSVETIJAVA KRI*,S V ŠENTJAKOBU Denar za ureditev rBiS jr Ijave na tem križišču le ijo- ,, loTTl 0 gotovljen v letošnjem s kem proračunu. aa ODPIS ZEMLJIŠČ J! le odpisa zeniijt. itjer 4 grajena zasavska ce- lili 55 morajo lastniki obr-® Cestni sklad SR Slo- K'NALIZAC1JA v Šentjakobu ^jo kanalizacije naj na skupnost predlaga »ttiodnje jeto. Ce bodo j," ‘n , drugi pogoji P01, bo kanalizacijo mo-'Sraditi. 'j« 61 ^ŠIRITEV jji. ^KOPALIŠČA .dP^ka skupščina se je '0ri'a s krajevno skup- ^ bodo letos nakna-isj \^>tovili denar za od-POtrebnega zemljišča, 4 skupnost pa bo z v- denarjem naročila Ureditvenega načrta. j" aievna skupnost J Beričevo kmecki dom v GERIČEVEM ina'*0 doma naj kra- liodnftto°St Predla"a ^VCNi OKOLIŠI '"trs*e občine so raz-v skupine na pod-CiniPOroči,a republiške j kst' Upoštevan je re-^ m ! v'ost tal, oddalje-'I o il:d- Razvrsti- l trswelaIi strokovnjaki ? s ^ uarada, uskla-L ednjj^0 na posvetovanju ^ i in obfiinama Dom-Jj 10 Mastami. ‘| fcNA TAKSA ZA f Ok RNA VOZIM il ta ^utnunalnih taksi me«t0rna voziIa je »akona i SV6t na P^-djen a' Zbrani denar je J' jt S|ev0a skupnost S:VANJK CESTE /^l-domžale j

' ČERNE Vojka, BUKOVEC Sre« MERHAR Miran, TURK Irt”' SVETEK Jelka, KOKAIJ KOŠAK Jana. BUGARSKI LilJ«01 HKDOV.NIK Niko, LEVSTEK D®' ko Osnovna stila »Danile Kum*r* podru/nica Ježica: KOKOL.) Janja. GRABEC Jaj* REMS Mojca. KREJAN MUHAH Irena, AVBELJ PAVLOVIČ Martina KREJAN da, COTMAN Matjaž. RAMO'-1 Metka, PAJSER Breda. STIA Darja, RODIČ Briftita,WJ NIKAR Maja, TERČELJ MojO GODEC Helenca. ris. ČERMAK Milojka. LESKOVŠEK Jani, PETERLE Mirica. Osnovna šola »Maksa PeČ*^* Črnuče: Osnovna šola »Danile Kumar«: Osnovna šola »Franca Ravbarja« Dol pri Ljubljani: PIRŠ Sandi KOVAČ Marjeta, SNOJ Dragica, GAJŠEK Lidija IVANIČ Boži. MAJDIČ Tatjana. PIRŠ Slavica, BREGAR Zdenka, STRASSER Alenka. HROMC Dani. KRALJ Nadi. AVSEC Franci KR Al J Tone. KRAIJ Dam. LUNAR Marija. BAT Marjan. Bronasto bralno značko so prejeli: DRAZUNURIč Srečka, BATISTIČ Marcela VUČKO Ivan, GASPARIČ Matjaž, BARBIČ Rajko, KAHNI': UITI Jure, JANEŽIČ Tanja HO ČEVAR Bojan. FISTRIČ Bojan, JERKO Mirjam, KOGEJ Matevž BOLKA Boris. MARIN Bojan, VA-LENTINCIČ Polona LIPOVŽ To mi, MASLO Gorazd. GRAD Mar. jetka. GABERŠČEK Boris MATJA SIČ Tanja, PLEŠEC Brigita. LU ZEVEC Teodora, NOSAN Marko RAMOVZ Nataša. KOGEJ Biserka SLADIČ Breda BUČAR Mateja, LAPANJA. Dadi, STARIČ Gusti. KAC Marjanca KRIVEC Vlasta. VALENTINČIČ Metka, KERSE Leonida. MILIČ Adriano. VILHAR GRADIŠAR Vilma, RAKAR jan. ŠIBELJA Zdenka. KUNA''* Suzana, KOŠIR Marko, VRFCg Ivica, ŠABIČ Igor KOGOVSH Sandi. ŠUBEIJ Bogo STEBOJ* Jože, RESNIK Zvone.'BOBIČ ® lena, JERNEJČIČ Breda, SMj; KOIJ Matjaž, KOS Irena, JENjl Jelka, DEČMAN Mojca, MUAj® VIČ Drogi. MOLE Marjeta. ^ CAR Mojca. MOČILNIKAR M#r jetka. Osnovna šola »Maksa Pečarja11 podružnica Šentjakob ob Savi: MAČEK Helena, MAJDIČ HeiJ* na. GROZDEK Mara, JEŽEK », jan, MRŠE Dušan, ARNAUTOTC Zlatko. MIVŠEK Bojan. KO/' Bernarda, KOPAČ Tone FIRM ^ nez, NAč Jože, M IVŠEK M*1* Osnovna šola Osnovna šola »Mirana Jarca«: Zlato bralno značko so prejeli: »Borisa Kridriea«: Osnovna šola »Borisa Kridriču«: KOŠIR Mojca, DULMIN Nada MERČUN Maja. MATIC Ljubica, TADIČ Maja CIGLAR Lilijana, UMEK Sonja. NOVAK Sonja, HOČEVAR Tatjana, KUTIN Breda. KMET Jaka, KASTELIC Irena MALERIC Dušanka, BITEŽNIK Vida, BEZNIK Diana, MERIČIČ Jelka, GLESČIC Milena. PODBOR-ŠEK Nada, OTOREPEC Maja, TO MAZINČIČ Zdenka, PAČNIK Zrna go, PETERC Alenka FRANCE Boris, KIRN Srečko, UREK Maja, DROBEZ Marko, SOBOČAN Boris VIDAN Blanka, KAVČNIK Marjan, šMON Janez. BABIČ Nataša. FILIPIČ Zdenka LENARŠIC Miha Osnovna šola »Mirana Jarca«: BEVC Ahila, URŠIČ Evs, MERC Mojca, BUTALA Mateja. sTRU KEU Marjeta. MIKLAVČIČ Barbara, BARBARIČ Nada, PŠENIČ-NIG Vili MAVRIN Tamara, FIRM Dagmar, VALIČ Grega, NOVAK Katarina. KOROŠIN Ida gica, NOVAK Danica, ŠKEDEIJ Franc TOMIČ Ljuba. ROVAN Jože, BLAIČ Simona, TURŠIČ Maja VULIC Zoran, KORZE Uroš. UK- MAR Romana. ZAJC Igor, KOVA ČIČ Vanja. BIZJAK Bojan 2ERO-V NIK Vojka, BABNIK Vlasta, ČARMAK Duška. Osnovna šola »Danile Kumar«: VEDLIN Miran, . PERPEROVIČ Ranka, HROVAT Anica. NOSAN Polonca, KOPRIVŠEK Stane VI. STER Barbara GAMS Matjaž! KO PČAVER Andrej, CUZNAR Veronika. BREGANT Veronika. DOBO VICNIK Branka, KANTE Igor, MLINŠEK Gorazd. SMREKAR Ro. bert. Osnovna šola »Maksa Pečarja« Črnuče: Osnovna šola »Dr. Vita Kraigherja«: KALAN Inge, BLAŽIČ Olga HA KTER Sitvo, KLISARIČ Anton BRATOŽ Spela, KONJAR Andreja KONČAR Janja CIGLAR Alenka KOPUSAR Gregor, SKOBIR Boja na. LAVš Mojca, STUPAR Mirjana VALIČ Aleš, MEDI2EVEC Marija bTiMAC Vladimir, DLOPST Andreja, PERHARIC Vesna ŽBOGAR Dušan, STUPAR Gordana, STO PAR Alenka, DEBEIJAK Zoran PODOBNIK Janez, STRNAD Dra CIK Nada, GREGORIČ Ljudmi, la. KURAT Vlado MITIČ Ljubim ka. OBLAK Igor, SEMERL Miha, RESNIK Jana, POLH Petra, ORE HEK Zvonka, SEVER Franci SMODIŠ Metka RITONJA Stan ka, TOMŠIČ Anica. ERJAVEC Janez, ZAKOTNIK Tatjana, GOMZI Betka, JERKO Franc Osnovna šola »Franca Ravbarja« Dol pri Ljubljani: SLABANJA Tinka, GAJŠEK Olga STv-SS: «SWr»; ng-as DI'.R Mariju. BREGAR Marija M,*°-»RIBAR Pavel, AVSEC Betka, LUŠTNA Mira. KUHAR Silva VIDMAR Darinka KORUN Tanja, VODOPIVEC Bo rut. CUUKOVIČ Dragana, DJOR DJEVIC Drago, SLEMER Dragica, PRIMEC Vanda VOGRINČIČ Jož. ko, GUI.IN Snežana, KOLENIK Dragica. ZABUKOVEC Eva. MARN Maja. POZ EK Alenka, ZLATKO VIČ Rajko, MAVRIC Sonja, BANO VEG Igor. HUMAR Metka ROZ MAN Nastja PEROVŠEK Samo HRAST Marjetka, ŠMID Anica. VATOVEC Miran, JANEZ Milan, MARKUZ Alenka. DOLŠČAK Bo jan ZORZ Metka, PEČENKO Sa vo DROBEZ Samo. VIDIC Saša, ZIDAN Nevenka. FRKUU Srečko, DERMANOVIC Željko, DEJAK Bojan. GABROVŠEK Metka, ŠKRA BAN Aleš. KOVAČIČ Jani, GAJIČ Gordana KERT Branko, KIRN Rastko GOMBOC Stefan. STAN KOVIC Branko, ŠKET Brigita, HRIBAR Branka. LONČTNA Milan NEMANIČ Mojca. JUVAN Marija, VELER Igor, PUKLEK Nada. KAMPJUT Jelka, MURKO Dušan VAVPOTIČ Drago, MARINČEK Breda MOHOROVIC Dario, KOS Alenka. PUCELJ Bojan, BIRK Marica PEVEC Darja. REBRAČA Suzana. BENKO Slavko PEVEC Marjana .REZEK Manca. JUG Nada. KERŽAR ALENKA RIBARIČ Mišo, MILAVEC Marjanca. PAVLOVIČ Mira, ROGELJ Matjaž, RE KOČEVIČ Nežka ZIMA Tadeja, SERBELA Borut, JARKOVIČ Branico, MARIČIČ Vlado TEKA-VEC Borut, ZAVRATNIK' Cvetka, HOSTA Vili, KUKLEC Edo, STAN BARBARIČ Peter, FURLAN Mit-ja, KLEMENC Urška, BOHANEC Marko, LAPUH Ida, FINDERLE Žarko HOLY Tatjana, MATIČIČ Mojca. KNAP Boris, JANJKVIČ Darka RUS Polonca, ŠTRUC Miroslav, KOBLAR Jasna, CESAR Bo ian, TOMAŽIČ Marko, LATKOV1C Barbara, OZIMEK Iztok, COLJA Sonja, JURANOVIČ Vale, BOR-ŠIC Silva, FURLAN Tatjana. HA BE Miran BORŠIČ Sonja, DROBNIČ Lidija, KOSI Marcel, FRAN-KO Olga, PLEVNIK Irena, Mš HET-CIC Peter, PERCE J Andrej, VODOPIVEC Saška ČENUGEU Jožica. MLAKAR Vito, ZET,A VEC Bela. Občinska zveza prijateljev mladine je za vse pionirje. so v tekmovanju pridobili bronasto, srebrno ali zlato C**' karjevo bralno značko, pripravila 6. maja občinsko sklepal prireditev s kulturnim programom. Na prireditev so ji01*!' bili pesnika Kajetana KOVICA in Toneta PAVČKA ter P' Osnovna šola »Dr. Vita Kraigherja«: sateljico Elo PEROCI in pisatelja Miška KRANJCA. T‘or"rj jem so na prireditvi recitirali ali brali svoja dela. Vzpod&l ne besede za nadaljnje tekmovanje je pionirjem spregovori Petra DOR RILA, pedagoška svetovalka Zavoda za prosveti pedagoško službo v Ljubljani, ki je tudi ves čas sprernlr: tekmovanje za bralno značko v naši občini. Pionirji so <* šli s prireditve z najlepšimi vtisi, saj je bilo srečanje * P' sniki in pisatelji zanje veliko doživetje Po prireditvi je občinska zveza prijateljev mladine priff vila za starejše pionirje (nosilce srebrne in zlate braV'1 BRATOŽ Dušica, MAREN Alenka ŠUMI Irena, ORIMŠIČAR Alenka, MARSIČ Marinka, ZABEL Igor, MAJSKI Saša, OSTANEK Barbka, ZAVADLAV Emil, KRASNIČ Zlatko, PAVLIN Koraljka, GRADIŠAR Tanja MARTINC Diana. POTOKAR Iztok, HOČEVAR Jasmina, MEJAK Jure, RANGUS Marjetka. KAPUN Alma. MIZE RIT Bojana, SVET Matej KOJIČ Stojan, OT KIN Bojana, STEFANČIČ Zmago, MEJAK Nataša PUHAR Nikolaja, UCAK Metku, PAHKOVNIK To. maž, TUTTA Julija. CANKAR Bogdan, ZDOVC Hilda, BERNIK Ivo, FAKIN Filipina ZOR Alenka, BU UAN Vesna, KLANČAR Matjaž, BILIČ Metka GLAVAN Jože, KLEMENČIČ Darja, MENARD Mirjam, GREGORKA Tatjana. KOŠIR Matjaž POGAČNIK Ljubo, KONCI- značke) izlet v Cankarjev rojstni kraj, na Vrhniko, kjer • si ogledali Cankarjevo rojstno hišo in druge zanimiv® so .0' Mlajši pionirji (nosilci bronaste bralne značke pa na Cankarjev vrh, Tekmovanje za Cankarjevo bralno značko se je v občini že zakoreninilo. Učitelji, ki so svoj prosti čas vnemo posvetili izvedbi tekmovanja, so spoznali, da ie tekmovanje pomembna oblika nešolske dejavnosti, ki 0*r<>L hkrati primerno zajx>sli in duhovno obogati. Vsi, ki so značko, zaslužijo vse priznanje in zahvalo za svoja prV-č^ vonja. To kulturno akcijo bodo še naprej razvijali ter krcpib ' prepričani sino. da tistim, ki finančno podpirajo prizadej nja zveze prijateljev mladine ne bo žal sredstev za to * cijo v prihodnje, saj je to naložba, ki se bogato obrest^ K- Srebrno bralno značko so prejeli: Osnovna šola »Borisa Kridriča«: BERNIK OLGA. AVBEIJ Jasna, PETOVAR Nevenka MLINAR Vesna, VRABL Marko', SMOLNIKAR Ed:, JAKOPIN Franci, KERT Lidija SABOTHV Marko, MAJCEN Vesna. SEČER Nevenka, POKO-VEC Sašo, MENART Mojca, LUK-ŠIč Nevenka, JUREČIČ Jasna, VIDMAR Gorazd, STEFANOVIČ Svetlana, HIENG Primož MRAZ Marija, IVANČIČ Duška, TRDAN Leopold, FILIPIČ Milena KASTELIC Borut, STRIKOVIČ Miran, KETIŠ Dejan, BAŠKOVIČ Milan SFILIGOJ Anton, LEVIČAR Toni, PEROVŠEK Biserka, MARINČIČ Franci, LENČE Aljoša. TOMIČ Goran, GOSPODARIC Sreftko, FROL Bojan TERKAJ Andrej, CESNIK Miro, TOMAZINCIC Vlado, MAR. KUZ Nada, OŽBOLT Tatjana FLANDIJA Mirjana, BARŠI Jožo, SAJE BORIS, HLADNIK Neda, PETRIN Jurij VOLK Metka, ROZ MAN Borut, JORDAN Lidija. TRA TAR Branka, TANČE Lado, SO-LAR Metku, NOVAK Gorazd SKOK Iztok, BAVCON Edi, ZADRAVEC Dušan VOLK Tinca, ERHOVNIC Tomaž, SAJE Milena, FRANK Irena. LEVAČIČ Jure, SAJE Marjan NOVAK Bojan, MALI Igor, KU-STERLE Zvonko, ZORMAN Igor. MLINAR Borko. Osnovna šola »Mirana Jarca«; PEČENKO Bojan ROIC Andreja, LUšTEK Boštjan, KOGOVŠEK Mir Dajte INdustriji Odpadne Surovine! V vsaki delovni organizaciji in pri vsakem posamezniku je vedno nekaj tudi za DIN 0 S in obratno: vsakdo bo našel pri nas nekaj za svoje potrebe Dajte INdustriji Odpadne Surovine! M '-m V CANKARJEVEM ROJSTNEM KRAJU — Za bežigrajske n ioni rje in pionirke, ki so bili dobili bralno znafiJt0* e občinska zveza prijateljev mladine pripravila izlet na Vrhniko.: ” ‘ ■ A'r0 Foto: A. 8 ZBOR OBČANOV j // Štehvanje" v Savljah Prireditev bo v nedeljo 7. julija popoldne ^KA GLAVA — Mimo posebej izdelanega sodčka, Postavljenega na stebru, jahajo »štehvbvci« in ga skušajo in 10 z železnim kijem. Seveda je treba jahati v drncu 111 močno udariti. Sodček naj bi po koroškem ljudskem izročilu predstavljal »turško glavo«. Prosvetno društvo Savlje-Kleče skoraj ne pozna mrtve sezone. Običajno so podobna društva aktivna le pozimi, v Savljah pa se prav zdaj pripravljajo na tradicionalno »štehvanje«. • Letos bo malo drugače, nam je dejal Janez Markelj, blagajnik društva, sicer pa že več kot deset let eden najbolj požrtvovalnih funkcionarjev. Štehvanje bo sredi vasi v Klečah, tako kot ga je videti na Koroškem. To bo imelo svoj učinek, saj poslopja ob cesti spominjajo na koroško vas. Od zadružnega doma bo šel sprevod konjenikov in folklorne skupine do srede vasi Kleče, kar bo dalo prireditvi še več živahnosti. Štehvanje bo v Savljah letos že enajstič. Ljudje ga navdušeno spremljajo in tudi radi pomagajo. Dobili smo tudi vabilo, da bi štehvanje ponovili na kopališču pri Šternu, pa v Piranu. Vendar takšno gostovanje zahteva veliko organizacijo. štehvanje v Klečah bo v nedeljo 7. julija ob 15.30 uri. Sodelovala bo seveda naša folklorna skupina, pa še zabavni ansambel »Iskra«, ki bo igral tudi na zabavi v zadružnem domu«. Folklorna skupina je imela letos že več nastopov. • Sodelovali so na pevsko--glasbeno-folklornem večeru, na proslavi dneva žena in na prireditvi »Saveljska pomlad« ob dnevu mladosti. Plesali so tudi na reviji bežigrajskih prosvetnih društev na Črnučah ter nazadnje na prireditvi »Kresna noč«, ki jo je gostinsko podjetje Bežigrad priredilo na kopališču na Ježici. Kaj pa dramska skupina? • Nobeno drugo društvo v občini ne goji toliko dramatike, kot mi. Večkrat smo nastopali na dramskih revijah, pripravljamo se spet za prihodnje leto. Veliko zasluge ima režiser Roman Novelli. Ne vem kako bi bili vsemu kos, če njega ne bi bilo. Pripravlja tudi proslave in pomaga pri organizaciji štehva-nja. Dramska skupina je lani uprizorila komedijo »Klopčič«, ki smo jo ponovili še v Trzi- nu, Dobrovi, Pirničah in Bukovici, nekaj predstav pa bo še jeseni. Povejte kakšno značilnost o delu vašega društva. • Na občnem zboru vselej napravimo program dela in ga predvsem točno izvedemo, že lani smo, na primer, naredili izlet na Koroško in si tamkaj ogledali štehvanje, ko smo imeli v načrtu, da bomo letos spet imeli v Savljah to prireditev. Kaj pa bi še radi uredili? • Stara želja je, da bi \/ zadružnem domu odprli klubsko sobo. Deset let že traja borba za prostore, ki jih zaseda stranka. Letos bi radi uredili še priključek za centralno kurjavo do tovarne »Tonosa«. V domu centralno kurjavo že imamo, vendar peč slabo greje. Tovarna »Tonosa« nam je pripravljena pomagati. Letos bodo imeli remont in takrat bi naredili priključek centralne kurjave do našega doma. KOSTNICA NA ŽALAH Urejen spomenik Večer pesmi in folklore" no Črnučah Uspela prireditev na odru DPD »Svobode« Črnuče Pod tem naslovom sta kon-2,n' hiaja priredili Občinska eza kulturno-prosvetnih or-^‘tacij in DPD Svoboda Cr- cei V <*vorani na Črnučah ^‘“večerni spored pesmi, 8 ??be in plesa. iih Uvotinih besedah, ki sta „ ‘pregovorila član domače--““rnštva n za njim pred-OZKPO Ivan Dodič, je i Pojasnjen namen takih ve-v?h°V'. ,^veza Poče z njimi n. uditl v občinstvu zanima-svm 28 Pestro kulturno-pro-tiihu dejavnost, ki v obrob-n. krajih še močno živi in je smemo meriti z najstrožji-merili. n« ajPrej je nastopil moški * zlx,r društva slepih Jeraj«, ki je ubrano in zapel tri pesmi: Hajdrihovo »Prvomajsko«, Jerebovo »Moj deklič« in Vodopivčevo »Ob večerni uri«. Temu je sledil instrumentalni trio istega društva ki je dobro odigral tri zabavne skladbe. Nato je nastopil še solist Peter Župančič, ki je z lepim baritonom zapel dve italijanski pesmi. Vokalni oktet DPD Svobode iz Dola je lepo zapel Bučarjevo pesem »Tam kjer pisana so polja«, Jerebovo »O kresu«, posebno pa je vsem ugajala C. Pregljeva »Dekle moje, prinesi mi vode«. Članica KUD-a iz Beričeve-ga Fani Kralj je občuteno recitirala Cankarjevo črtico »Greh« (Mater je zatajil). Napovedovalec je napovedal dve recitaciji slušno prizade- tih. Vsi navzoči so močno prisluhnili. Član KUD »Vite Žu-razločno recitiral pesem: »Ko še nisem rekel mama«, Pepca Pavčin pa Kajuhovo: »Materi padlega partizana«. Oba sta z gestami podpirala izvajano besedilo. Verjetno si je publika mislila, da slušno prizadetih ne bo razumela. Dokaj občuteno je zaigral narodno zabavni ansambel »Iskra« Svobode Bežigrad dve polki in en valček. Posebno je užgala Avsenikova skladba »Na Robleku«. Člani KUD Savlje-Kleče, ki imajo že mnogo let folklorno skupino, so se izkazali z belokranjskimi plesi in proti koncu sporeda še s koroškimi. Z discipliniranim nastopom so vzbudili pri gledalcih mnogo zadovoljstva. Proti koncu sporeda so na- stopili člani dramske skupine KUD »Jurij Fleišman« iz Be-ričevega. Prikazali so prvo dejanje Golarjeve veseloigre »Dve nevesti«. Vsi tipi so bili dobro podani. Poslužili so se gorenjskega narečja. Gledalci so pozorno sledili igri in se ji od srca nasmejali. Občinska zveza je za to prireditev pripravila izbor dobro pripravljenih nastopov igralcev, recitatorjev in drugih. Večer je bil neke vrste »občinska revija«, ki je prikazala uspelo dejavnost društvenih sekcij. Ta oblika dela z manjšimi društvi in sekcijami, ki dostikrat ne morejo pripraviti samostojno celovečernega programa, se je pokazala koristna. Dvorana je bila dobro zasedena in tudi mladine je bilo precej. J. D. Dolga je doba petdesetih let, odkar so se slovenski vojaki uprli v Judenburgu av-stro-ogrski soldateski. Leto kasneje so se mnogi mladi prostovoljci borili za svobodo prelepe Koroške. Po plebiscitu pa sta Sloveniji pripadla Maribor in Mežiška dolina, Avstriji pa velik del Koroške. Mnogi, ki so v teh časih aktivno sodelovali, še živijo in v njih še niso pobledeli spomini na te burne dogodke. Onim udeležencem, ki so izgubili v tistih dneh svoja mlada življenja, je hvaležni slovenski narod postavil na Žalah veličasten spomenik, okroglo stavbo — kostnico. V tej stavbi so v podpritličju shranili mnogo kostd padlih junakov, v pritličju pa so v sarkofagih shranjene kosti petih voditeljev judenburške-ga upora, katerih vodja je bil borec Hafner. Imena vseh 4000 padlih so zapisali z rojstnimi podatki v usnje vezano knjigo, ki je shranjena v posebni zidni omari. Občinska skupščina Ljub-Ijana-Bežigrad ni pozabila na 50-letnico zgodovinskih dogodkov in je deloma lani, deloma letos, zagotovila upravi Žal skupno vsoto nad 1,800.000 S din za obnovo kostnice in njene okolice. Ob tej priložnosti so obno- vili vse napise, očistili in prebelili so zidovje, obrusili marmornate stebre, prebarvali lestence in vrata, tako da je vse prenovljeno in olepšano. Obnovili so tudi kip vojaka pred kostnico in očistili in uredili prostor in nasad pred spomenikom. Vse je kot novo in vredno ogleda tudi s strani naših šol. Tako je občinska skupščina nekaj pripomogla k dostojni proslavi te pomembne obletnice. Tudi udeleženci zgodovin skih dogodkov so se na 50-ob-letnico temeljito pripravili in so v mnogih člankih v dnev nem časopisju obudili sporni ne na slavne dni. Sredi maja pa so priredili slovesno po častitev padlih junakov. Nekateri udeleženci proslave ob 50-letnici dogodkov so izrazili mnenje, da bi kazalo v prostorih kostnice nadaljevati našo zgodovino borb in poleg plošč z imeni junakov vzidati še plošče z imeni naših padlih in umrlih herojev iz NOB. Prostora je še dovolj in zadeva je vredna premisleka in uresničitve, saj bi tako imeli na enem mestu mnogo dokazov o borbenosti slovenskega naroda. Tako izpopolnjen spomenik bi še bolj potrjeval, da »narod naš dokaze hrani«. J. D. Štirje fantje pojejo... »Savski val« oživel na Ježici kti*1?*0 Pred štiridesetimi coj«, »Kaj bi te vpraAal« in T0nJ!Z Blai Arnič vodil v koroško narodno »Svetin) *borevem mešani pevski sonce«. *ki W« iinenov°l 'S™- Prvi uspeh jim je dal no- K počasi rlS"J7nla' Zb°r vih vzpodbud za nadaljnje te /;„7eS‘ upadel, trne pa dek) Jn seveda Se večje ve_ 'dem ostalo v spominu. selje Vztrajno s0 se lotili žici taPuarja so se na Je- iskanja in vadbe novih pe-'«i(cii Ze ’ sk“tMj« fantje in srni. Hkrati jim je prav ob s° »e - prepevati. Dlje časa tej priliki koroški Slovenec iz »e, ^ ‘n “lovili« glasa- okolice Beljaka ponudil, naj čel *,er Se izoblik°vala ga obiščejo in priredijo kon-Zliif, c“‘ MARJAN BRK- cert v njegovem kraju. Zal je basi' FRANCI ponudba padla v vodo, ker 2q srni/ (drug* bas) BO' so se fantje zaradi bolezni, iti Tomi- (Prvi tenor) službe in drugih vzrokov čez n°rj J-AVRIG (drugi te- poletje skoraj razšli. urezal z njimi, da bi ga najraje povabili v svojo sredo... V sodelovanju s Turističnima društvoma na Bledu in v Bohinju so v minuli sezoni priredili več samostojnih koncertov v teh dveh sloven- skih turističnih središčih. Peli so v raznih hotelih, pa tudi na prostem v Bohinju (za hotelom »Jezero« na prizori ščit »Pod skalco«), Tam jih je poslušal poln avditorij, okrog 500 do 600 poslušalcev, ki so jih vsakokrat nagradili z navdušenim ploskanjem. Na Bledu in v Bohinju bodo zapeli tudi letos. . Kot že rečeno, ježiški fantje — vokalni kvartet »Savski val« — goji predvsem staro slovensko narodno pe- sem. Doslej so trikrat že snemali za RTV Ljubljana, v kratkem pa bo izšla tudi njihova prva gramofonska plošča, ki jo bo dala na trg nova ljubljanska tovarna gramofonskih plošč. Staro slovensko narodno pesem, razen Ježičanov, goje še »Stari Ljubljančani«, potem pa je že konec. To je pristna slovenska fantovska pesem, ki postaja vse bolj popularna ne samo med starejšo generacijo, temveč tudi Minit ‘AWCtt so redno vaditi. «e urp- in ure vztraj- Prai,n ua’ Pr<-’den so našli “''o barvo - svoj laz ■ 4L‘rodict* Posavcev, med Z^Zurn, Cj ^ SOd,?° ^ Tomačev N^t“rh’al Val« v ! mdeU ime »Savski fantov-' kmrlcl fežiških roi)> k. eden redkih zbo- Nastopili so v domu one Moven!j,se ukvarja s staro moglih na Bokalcah. Poldru-l&čejo narodno pesmijo, go uro dolgi program so fan- kftsiitJo ,M90^0 70 2 vso l)u~ ije dobro zdržali, ljudje pa °rez d,„,m vztrafnostjo, ki jo so jim bili neizmerno hva-orna tudi zasluži i..i..— —j, —: Jeseni so spet, začeli vaditi — trikrat do štirikrat na teden, po več ur na dan. je rodila uspeha. Naštudirali so IS pesmi, kai *0,* nadeli ime '»Savski ,a M? žc d.0voli 20 ccIove - čemi koncert. uvod ležni. Kakor se radi sporni- “tiron, ,. ." xvoje rojstvo njajo. je bilo to doslej za Vl,adi n .‘ero so lani spo- njih eno najprijetnejših sre-skifl vstopili na reviji pev- čanj s publiko. Na zaključni kjPr zttorov v DomSalah kter . ca i/i f * «-•! l!irt Pesm^*0** ttPvti komaj družbi s ‘K letnim pevcem Cviček« »n ”.Pa na inn’ Fajdigo spominjali preteklo- zakuski. ki so jim jo prire-požcli lep uspeh, dili hvaležni poslušalci na hvaležnost po Bokalcah. so še enkrat pano- tušaiSern ^Ptušenn -.f '^aj so zares vili res program in se v »Nocoj ixi oh sli. Mož jo je tako korajžno Božo Slovenc, Tone Lavrič, Marjan Breznik in Franci Kunaver. med mladino, kar so posebej dokazali koncerti štirih fantov v Savljah pa tudi v nekaterih bežigrajskih delov-.:ih organizacijah. Kakor pravijoč so jim šli na ljubljanskem radiu zelo »na roko«, zato upajo da jih bomo vsak čas lahko slišali tudi pri radijskih sprejemnikih! Kar med pogovorom so nam zapeli venček svojih: »Oj, dečva k ne uda) se na paure«, »Je pa krajčič posva-va«, »Po Dravci dovsa«, »Nikdar ne bom pozabil očeta svojega.. .« Dobršen del »materiala« za svoj repertoar so izbrskali na podstrešjih med zaprašenimi zvezki pesmaric, med drugim tudi iz pesmarice Janeza Žirovnika iz leta 1900(!j) ki je bila tiskana, kakor je zdpisano, še »m Dunaji«. Melodije prenekaterih teh starih pesmi zvene začuda zelo moderno ... V prvi vrsti tista »Nikdar ne bom pozabil očeta svojega«. Prepevati so začeli »Pa glih na žnabelček«. Tako so jo vzljubili, da so se potem odločili samo za stare slovenske narodne, med katerimi imajo posebno mesto se-gave in sentimentalne koroške narodne pesmi, »Savski val« — povsem samonikli vokalni kvartet si utira pot s staro slovensko narodno pesmijo. Upajmo, da ga bomo večkrat lahko slišali tudi za Bežigradom. Pa ne samo po radiu, temveč tudi na naših ne preveč pogostni A domačih prireditvah. N L ALKOHOL NAD DRUŽINO » Za Bežigradom več kot 200 kroničnih alkoholikov Nudenje ustrezne socl- šno osebnostnih alne pomoči družinam, ki so prizadete zaradi alkoholizma, predstavlja eno najpametnejših oblik socialnega varstva občanov. V bežigrajski občini se s problematiko alkoholizma že dalj časa ukvarja Zavod za socialno delo, ki poskuša z vrsto kurativnih in preventivnih ukrepov vsaj do neke meje preprečevati veliko materialno in moralno škodo, ki jo alkoholiki povzroča, jo sebi, svojim družinam pa tudi širšemu družbenemu okolju. Kako pereč je problem alkoholizma v bežigrajski občim, najbolje ilustrira podatek, po katerem je i mel Zavod za socialno delo ob koncu leta 1967. registriranih 239 kroničnih alkoholikov iz bežgrajske občine- pri katerih je stopnja zasvojenosti z alkoholom že tako huda, da bi zanje prišlo v poštev samo še stacionirano zdravljenje v posebnih institucijah za alkoholike. Odveč je pripominjati, da je število kroničnih alkoholikov v občini prav gotovo precej višje, vendar jih Zavod nima evidentiranih. ker ni prejel ustreznih prijav Kakšno materialno m moralno škodo povzročajo alkoholiki svojim druži, nam m širšemu okolju? Oglejmo si nekatere ugotovitve analize »Pojav alkoholizma v bežigrajski občini in njegove negativne posledice«, ki jo je izdelal Zavod za socialno delo. Večina bežigrajskih alkoholikov povzroča veliko . materialno škodo na svojem delovnem mestu, predvsem zaradi čestih izostankov, zamujanja in drugih nevednosti. Cesto se dogaja, da se alkoholiki opijalo že med rednim delovnim časom, če le najdejo priložnost, nfšo pa redki primeri, ko alkoholiki zavajajo v disciplinske prekrške tudi svo, je sodelavce, ki so sicer disciplinirani delavci. Ne-kajtere delovne organizacije tolerirajo tako obnašanje, povsem zaradi obzirnosti do alkoholikovih svojcev, ne morejo pa seveda nadomestiti materialne škode, ki jo opisano obnašanje povzroča. Visok odstotek bežigrajskih alkoholikov sploh ni zaposlenih, ker ob obstoječem višku delovne sile ne morejo več dobili zaposlitve, ko so jo enkrat že izgubili zaradi alkoholizma. V takih primerih so kaj česti pojavi, da brezposelni alkoholik živi na račun svoje družine, kateri ukrati večji del njenih dohodkov, niso pa redki niti primeri, ko brezposelni alkoholiki trošijo za pijačo denar, ki so ga iztržili s prodajo raznovrstnih življenskih potrebščin, odvzetih družini (otroške obleke, obutev ipd J. Po podatkih s katerimi razpolaga Zavod za socialno delo, srečujemo približno pri 74 odst. bežigrajskih alkoholikov več-te konflikte v družinah. Ni pretirano trditi, da je alkoholizen eden največjih sovražnikov urejenega in harmoničnega družinskega življenja. To ne samo zaradi materialne oškodo-vanosti, ki skoraj neizbežno spremlja alkoholikovo družino, ampak tudi zaradi karakternih in na splo- sprememb, ki jih opažamo pri kroničnih alkoholikih. Groba, manifestna agresivnost npr. velikokrat ka-rakterizira alkoholikovo obnašanje v družini, prav taka stalno nergaštvo, nezadovoljstvo z vsem in s samimi seboj, patološko ljubosumni izpadi napram zakonskemu partnerju, izsiljevanje s spolnim stikom s partnerjem vpričo otrok itd. Povsem razumljivo je, da opisano obnašanje alkoholikov največkrat presega meje tolerance njihovih partnerjev, kar ima za posledico začarani krog konfliktov, v katerem se nasprotja med zakonci čedalje bolj poglabljajo. Največja moralna škoda ki jo alkoholiki povzročajo svojim družinam, pa se odraža v psihični motenosti prizadetih otrok. Stalno napeto vzdušje v družinah alkoholikov, neprestani prepiri, medsebojna jizična obračunavanja staršev, razvrednotenje njihove vrednosti, avtoritete pred otroki in vzporedno z vsem tem neustrezno vzgojno ukrepanje — namreč motijo normalen psihični razvoj otrok. Ni torej čudo, da se iz takih družin regru-tirajo nevrotično in vedenjsko moteni mladostniki, ki večkrat pridejo tudi v konflikt z obstoječimi družbenimi in moralnimi normami Zelo težko bi opisali trpljenje družin, ogroženih zaradi alkoholizma. Na Zavodu za socialno delo se vsakodnevno oglašajo ljudje, ki jih je alkoholizem njihovih najbližjih oropal vsega lepega v življenju in jih potisnil m rob socialne eksistence. Možnosti zavoda za socialno delo pri reševanju problematike alkoholizma niso zadovoljive. Kontinuirano osveščanje alkoholikov,. postojmo preoblikovanje alkoholikovega odnosa do družinskih članov in vsi ostali ukrepi, ki se nanašajo na mil jej-sko terapijo, še zdaleč ne zadoščajo za učinkovito reševanje omenjene problematike. Premalo možnosti imamo za stacionirano in ambulantno zdravljenje alkoholikov (Psihohi-gienska posvetovalnica pri Zdravstvenem domu Bežigrad je bila ukinjena!) in tudi sama zakonodaja ne daje dovolj možnosti, za učinkovite socialne u-krepe. V prvi vrsti bi bilo potrebno doseči obvezno zdravljenje za vse alkoholike, ki na kakršen koli način močneje ogrožajo ne le lastno zdravje in o-sebnost, temveč tudi okolje, v katerem živijo. Alkoholikom bi bilo potrebno zagotoviti dovolj mest v ustreznih zdravstvenih ustanovah, potrebna je sprememba zakonodaje s predpisom o enakopravnosti socialne službe kot tožeče stranke v kazenskih zadevah grobega ravnanja alkoholikov z družinskimi člani Ud itd. V elaboratu »Pojav alkoholizma v občini Bežigrad in njegove negativne družbene posledice« lahko naletimo še na celo vrsto konstruktivnih in realnih predlogov za preprečevanje alkoholizma v širšem in občinskem merilu, ki pa na žalost še vsi čakajo na realizacijo. F. MLINARIC Uspela zbiralna akcija Rdečega križa Bežigrajčani so darovali 15 ton oblačil, obutve in perila Zbiralna akcija oblačil, obutve in perila, se je tudi v občini Ljubljana-Bežigrad zelo dobro zaključila. Občani so pokazali svoj humani odnos in presenetili vse. Akcija, ki je zajela predvsem celotno Pogostitev starejših občanov Organizacija Rdečega križa krajevne skupnosti »Boris Kidrič« je tudi letos pripravila tovariško srečanje in pogostitev starejših občanov s svojega terena. Najmlajši cicibani iz vrtca »Jelka« so jim prinesli šopke, potlej so še zapeli in recitirali. Najstarejša udeleženka tega srečanja, 94-letna Jožefa Dougan iz Topniške ulice 8, pa je dobila šopek nageljnov. Pozdravili so jih še Peter Lenasi, predstavnik krajevne organizacije RK in Jože črnugelj v imenu krajevne skupnosti. Denar za prireditev je terenski odbor RK dobil iz članarine, saj so prizadevni delavci te terfinske organizacije zbrali članarino pri več kot 1000 članih. 300 mladih krvodajalcev Pogosto nas prav mladina, zlasti z vajenskih šol v bežigrajski občini, reši v pre-nekateri zagati, ko je treba v kratkem času zagotoviti potrebno število krvodajalcev. Čeprav v mesecu maju ni bil določen odvzemni dan za našo občino, so organizatorji iz Centra strokovnih šol. Gradbenega šolskega centra in Zveznega centra za gradbene inštruktorje, pripeljali na Zavod za transfuzijo krvi približno 300 darovalcev krvi. Največ mladih darovalcev krvi .je bilo iz Centra strokovnih šol (150) in iz Gradbenega šolskega centra (100). A. G. mestno področje, je bila prava akcija solidarnosti vseh organizacij. Tako složno in tako spontano so se odzvali vsi od Rdečega križa in civilne zaščite, do mladine in pionirjev, ki so s svojo aktivnostjo in živahnostjo dali velik poudarek celotni akciji. Posebno pionirji v svojih rdečih rutah in titovkah so se izredno odlikovali. Kdo je bil boljši, ali kje je bilo slabše, bi težko rekli. Vsi so se izredno prizadevali in vsak je imel specifičen uspeh. če pogledamo akcijo v šte vilkah, vidimo, da je v občini Ljubljana Bežigrad sodelovalo v krajevnem in občinskem štabu 55 članov, predstavnikov vseh organizacij, da je bilo organiziranih 97 zbirališč, da je sodelovalo sko-ro 500 zbiralcev od tega več kot 100 mladincev oz. pionirjev. Blago je vozilo 30 oseb- nih avtomobilov 8 kombijev in 5 tovornjakov. Bilo ga je nekaj manj kot 15 ton blaga. Naj omenimo, da so del tega blaga že odpremiti v občino Sevnico iz kraj. skupnosti Bežigrad in Posavje), kjer bodo po ugotovitvah socialnega zarstva občinske skupščine dodelili pomoč v najbolj potrebnih primerih. Del zbranega blaga pa so že sortirali za potrebe naše občine, del pa bo pripravljen za zalogo v primeru nenadnih elementarnih nesreč. V imenu vseh tistih, ki bodo pomoči deležni, se občinski štab Rdečega križa Ljubljana-Bežigrad prav lepo zahvaljuje všem organizatorjem te akcije in vsem občanom — darovalcem, ki so se izkazali v kakršnemkoli pogledu. „ Naj omenimo samo še, da je na podlagi mnenja večine občanov pripravljen predlog, da naj bi tako akcijo organizirali vsako leto ob Tednu Rdečega križa, to je v začetku meseca maja. Vse občane, katerim ni uspelo oddati pripravljenega blaga pa prosimo, da blago odnesejo v svojo krajevno skupnost ali pa na Občinski odbor RK Ljubljana-Bežigrad, Kržičeva 10 (Zdravstveni dom Ljubljana-Bežigrad). P. L. VODIČ ] Pionirji iz Savskega naselja 3 dobili nagrado za Isvoj film Od 7. do 9. junija je bila v Pionirskem domu v Ljubljani 7. revija pionirskega filma in 4. srečanje filmske mladine Jugoslavije. Ta srečanja mladih filmskih ustvarjalcev so že tradiconalna, v Ljubljani pa je bilo tako srečanje letos prvič. Pionirji z osnovne šole »Borisa Kidriča« v Savskem naselju, ki že več let razvijajo svojo foto in filmsko ustvarjalnost v foto-kino krožku pod vodstvom mentorice Hane Cankar, so za revijo izdelali film z naslovom »Kadar ni pouka«. To je film, v katerem je prišel do izraza brezizhoden položaj mladih v predmestju, sestavljenem iz gozda stolpnic, v pogledu njihove igre in rekreacije. Mladi ustvarjalci so hoteli pokazati, kako prijetno se zabavajo kadar ni pouka, vendar pa je ta njihova zabava izpadla dokaj bedno in brez možnosti, da bi jo popestrili. Tako so mladi brez vpliva mentorjev ali katerih koli zunanjih vplivov zaradi zvestega dokumentarnega načina izdelave filma napravili film, ki močno apelira na svet odraslih — je zapisala o filmu strokovna žirija. Film z naslovom »Kadar ni pouka« mladih filmskih ustvarjalcev na osnovni šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju je prejel v zvrsti igranega filma prvo nagrado 7. revije pionirskega filma Jugoslavije. Kot praktično nagrado Je žirija dodelila mladim filmskim ustvarjalcem v Savskem naselju 8-mm kino projektor. K velikemu uspehu jim čestitamo! MLADINSKI KINO »SOČA« (Akademski kolegij, Trg VII. kongresa, za Gospodarskim razstaviščem) Predstave vsak petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ob 15., IV in 19.30 uri, ob nedeljah matineja ob 10. uri. Od 25. do 27. junija nemški barvni film MORILCI IZ TKMZE Od 28. do 3f, junija amer barv. vvestern BILLY THE KID Od 1. do 4 julija italijanski barvni film VELIKAN Z RODOSA. KINO ČRNUČE (Zadružni dom) sredah in sobotah nedeljah ob 18. in Predstave ob 20. uri, 20. uri. 26. junija amer. barv. risanka TOM IN JERRV V VSEMIRJU. 29. in 30. junija ameriški barvnim TOPKAPI 3. julija amer. film DNEVNIK S PACIFIKA. 250 tabornikov na počitnicah Bežigrajski taborniki bodo tudi letos organizirali taborjenje za svoje člane. Odred »Bičkova skala« bo spet razpel šotore v Osorju na otoku Cresu. Eno izmeno bodo odstopili Partizanu z Ježice. Zft najmlajše tabornike bodo imeli tabor v Sevnici. Taborniki »Savskega odreda« pa bodo preživeli počitnice ob Kolpi pri Metliki in v Strunjanu. Ženitovanjska posredovalnica za Bežigradom Bomo dobili zavod za posredovanje zakonskih zvez? Bežigrad, junija. Pobudniki za ustanovitev poklicne posvetovalnice in posredovalnice za sklepanje zakonskih zvez si že dlje časa prizadevajo, da bi svojo idejo uresničili. Žele namreč ustanoviti poseben zavod, ki bi posredoval ženitvovanjske ponudbe, hkrati pa bi ob raz-, ličnih sporih in nesporazumih svetoval zakoncem, preden se odločijo za zadnji korak — za razvezo. Kaj res potrebujemo takšne ustanove? Na prvi pogled se zdi ideja kaj nenavadna,’toda samo na prvi pogled. Ce se ozremo nekoliko bolj pozorno okoli sebe, potem se moramo nehote zamisliti. Zakaj zabeležimo vsako leto več razvez zakonov pred rednimi sodišči? In — koliko zakonov je v razsulu, čeprav samo neuradno! Socialni delavci pa tudi zdravniki nam vedo povedati prave grozljivke o razdorih med posameznimi zakonci, ki so se tako ali drugače naveličali drug drugega, žrtve odločilnega nesporazuma, ki sta ga mlada človeka sklenila pred matičarjem, nista sama, temveč pogostokrat tudi njun otrok ali otroci. Kakšne posledice ima razdor v družini na oblikovanje odraščajočega otroka menda ni treba posebej poudarjati. Podobne, čestokrat zelo dramatične zgodbe, poznajo v prvi vrsti na sodiščih, toda na tem pragu je največkrat že prepozno, da bi se dalo še karkoli zares rešiti. Kako naj bi se vsaj delno izognili takšnim in podobnim nevšečnostim, ki konec koncev niso samo tragedija za posamezne družine, temveč tudi za družbo, v kateri je razvezanih zakonov (in vse iz tega izvirajočih problemov) zmeraj več? Solidna, resno zasnovana ustanova ali po domače ženitovanjska posredovalnica oziroma posvetovalnica za sklepanje poznanstev in — zakonskih zvez. Nujen pogoj seveda je, da bi takšno ustanovo vodili sposobni ljudje iz vrst sociologov, psihologov, pravnikov, psihiatrov, zdravnikov itd. če se bomo kolčno kot prvi v Jugoslaviji odločili za takšno ustanovo, ne bomo odkrili ničesar novega. Bolj ali manj znano je namreč, da imajo ženitovanjske posredovalnice v domala vseh od civilizacije preveč »okuženih« deželah na tem našem svetu. Posebno znane so v Združenih državah Amerike, pa tudi po evropskih državah. Posebej zanimivo za nas je morda, da podobne ustanove za posredovanje zakonskih zvez niso nič posebnega v Sovjetski zvezi, na Poljskem in Madžarskem, poznajo pa jih celo v deželi kot je Indija. Kakor so pokazale dolgoletne izkušnje, opravljajo te posredovalnice izredno človečansko in koristno poslanstvo. Najsibo tu ali tam — povsod imajo zmeraj polne roke dela — tako v neposrednih stikih z ljudmi, kakor tudi po pošti. Smo mi doslej skrbeli ali vsaj razmišljali, kdaj in kako se ženimo? Marsikdo bo rekel, drži-ali pa tudi ne. Moderen svet, v katerem na vsakem koraku lovimo čas za rep, prinaša s seboj vrsto novih nevšečnosti in tegob. Koliko ljudi je kljub temu, da vsak dan žive med množico, v resnici zelo osamljenih, če ne celo zagrenjenih. Zakaj, Poti do srca so zelo zapletene. Nekateri jih skušajo odkriti preko dvomljivih časopisnih oglasov, drugi si pomagajo z izmenjavanjem razglednic, tretji objavljajo svoje slike v poceni revijah, četrti se ogledujejo za avtostopar-kami itd. Vse takšne in podobne oblike spoznavanja med ljudmi, ki si resnično žele najti Iskrenega prijatelja .?? za vse življenje, so čestokrat zelo ponesrečene, hkrati nosijo v sebi kali neresnosti, če ne celo norčevanja. Da je temu res tako, ni treba dvakrat poudarjati. Koliko izletov v neznano se je končalo na vso moč tragično. Prav bi bilo, da dvomljive oglase v časopisih preprečimo na najprimernejši način — * ustanovitvijo resne ženitvovanjske posredovalnice, ki ^ slehernemu zagotavljala tajnost. Ustanovitev kot poslova-nje takšne ustanove je seveda zvezano z določenim denarjem, ki pa prav gotovo ne more biti ovira, če pomislimo, kakšne prednosti si lahko obetamo od nje. če nič drugega, nam bi ustanovitev posredovalnice pokazala, ali z njo lahlo odpomoremo oziroma zmanjšamo število ponesrečenih zakonov ali ne. T° pa je tudi nekaj. V kratkem pričakujemo odločitev. Bomo torej dobili prepotrebno ustanovo za posvetovanje in posredovanj® zakonskih zvez ali ne? Vrst® dejstev odločno govori za O tej zanimivi pobudi. •“ govori za prvo tovrstno ustanovo v Jugoslaviji, bomo š® poročali, kajti sedež ustanov® bo po vsej verjetnosti Bežigradom. N. t- Atletski šolski pokal Bežigrajska gimnazija med najboljšimi v Sloveniji Na finalnem tekmovanju aa atletski šolski pokal za »reci n.ie in strokovne šole so se atletinje bežigrajske gimna z'je uvrstile na drugo mesto, *e z malenkostnim zaostan-za celjsko gimnazijo. Tekmovanje je bilo v Celju. Mlade atletinje so dosegle nekaj dobrih rezultatov. Babo škova iz Celja je dosegla slovenski rekord v skoku v višino za — (Manice. Na enakem tekmovanju za tiijake je ekipa bežigrajske gimnazije tekmovala v Kra-“iu in se uvrstila na 5. mesto. Občinsko prvenstvo srednjih šol . ^ kvalifikacijskem tekmovanju * letošnji atletski šolski pokal ?? srednje šole. ki je bilo na ririllra norn stadionu zh Bežigra-Ririv?’ s° nastopile poleg bežigraj-srednjih in strokovnih šol šoi g 11.4. 2. Simčič ‘Skra) 11.6, 3. Avanzo (I. g.) 11.8, 4. Srnelj rl. g.» 12.0, 5, Bratina U. g.) 12.1; MO m: 1. Mele tl. g.) 35.7, 2. VrtačiČ seveda pa ne bo-tako i, f l1 X 741 vrl1 lestvice ludi n?u . 80 ^111 trd oreh ^bliški lig} im mo^tvom v re' r,‘Puhliskr liK<’ i>° uuanskcni delu prvenstva: l’ ^Jubljana ■ Jesenice ?• '.TV « Maribor s-fe delu 9 8 ’ ^-Črnuče >o. ■ Gabrje 25:8 24:10 23:8 24:10 21:11 13:22 9:21 10:23 9:24 6:27 R«. nilc 9 0 Ja oT*” tek6m: Sava : Ljubija-*^la* n.o es*nice 2:3. Maribor 0:3, ?al>rie -j!, anal °-3. Triglav 2:3, 3:2. 3:1, Braslov telovadci prvaki |W je T\-d Partizan Be-?» brvemaU Mevtlno zastopstvo «"1 in mtvo »‘mnasUftiegn cen-.''"''lov "a. rcpubhSko prvenstvo, ^a. v«hM: ,vrs,i II dosegla vrsta čin- r.'*. rp»ubb)1lškl v^sle> Pa Je postal sn^0 so ri£Vaw, za Ieto 13. Ahačič >'V. K.) 110. Skok v daljino: 1. Levičar (V. K.) 5.13, 2. Musolin (M J.) 512, 3. Gregorin (Dol) 502, 4. Dekleva (V, K.) 492. 5. Hrome (Dol) 462. Met krogle 1 kg: 1 Rojko (D. K.) n.OO. 2. Učakar .9.49, 3. Corel (M. J.) 9.31, 4, Markoja (V K.) 0.20, 5. Barič (V K.) 9.0«. Učenke — tek «0 m: 1. Mohorič (V K.) 8.5. 2 Župan (M. J.) 3.8, 3. Bregar (Dol) fl.o, 4. Cotič (M J.) 9.2. 5 Murene (V. K.) 9.2; 300 m: 1. Učakar (M J.) 44.4, 2. Švajger (V. K.) 48.1, 3. Kovačič (V. K.) 50.5, 4. Šimenc (Dol) 52.7, 5. Pogačnik (Dol) 55,3. I 00 m: 1. V Kraigher 33.0. 2, M. Jarc 33.5 in 3. Dol 36.8. Skok v višino: 1 Simič (V. K.) 135. 2. Trpin (M. J.) 135, 3. Plaj-nik (V. K.) 125, 4. Kralj (Dol) 115. 5. Bencik (M. J.) 115. Skok v daljino: 1. Lušina (Dol) 426 , 2. Pirnar (V. K.) 419, 3. Sla-banja (Do!) 400, 4. Urši. (M. J.) 392, 5. Bolubovič (M. J.) in Bratož (V. K.) 385 Met krogle — 3 kg: 1. Zle (bol) 9.22, 2. Cimerman (M. J.) 9.10. 3. Kremesec (M. J.) 8.41, 4. Bivic IV. K.l 8.06 5. Senica (V. K.) 7.2«. Ckipno: učenci: 1 V. Kraigher 502, 2. M. Jarc 356 , 3. Dol 340. Učenke: 1. V. Kraigher 636 . 2. M. Jarc 541. 3 Dol 440. J. P. BADMINTON Rusi in Madžari na Ježici Igralci badmintona z Ježice so imeli prejšnji mesec dva mednarodna dvoboja. Pomerili so se z reprezentanco Budimpešte in nato še z ekipo Harkova (»Sovjetska zveza). S sovjetskimi igralci je ekipa Ježice izgubila 2:7, z Madžari pa 5:6. Gostje z vzhoda so pokazali veliko borbenosti, manjkalo pa jim je tehničnega znanja. Domačini so bili premalo požrtvovalni in tudi kondicija jih je izdala. Reprezentanco Harkova so sprejeli v prostorih krajevne skupnosti »Posavje«, kjer jih je pozdravil tudi predsednik Janez Dimelj. »Sovjetski go»stje so obiskali tudi grobnico padlih borcev v Stožicah. Igralce Ježice so povabili v Ilarkov, vendar je to mesto pre daleč in povabilo so morali odkloniti. Na tekmi republiške lige — Pod košem Mojca Bole (Ježica). KOŠARKA Foto: E. Selhaus Tako bo pa že šlo Uspešen nastop bežigrajskih ekip v republiških ligah Bežigrajski košarkarji in košarkarice so se ob zaključku spomladanskega dela prvenstva v republiških ligah zelo solidno uvrstili: prav pri vrhu lestvice so. Posebej so presenetile igralke Ježice, ne dosti manj pa članske ekipe Ježice, Savskega naselja in Stadiona. Želimo jim, da po poletnem odmoru, ko bodo v začetku septembra spet stopili pod koše, ne zaigrajo nič slabše. JEŽICA (članice) Drugo mesto v republiški ligi je bil še lani samo sen. Letos pa se je »odprlo«. Trener ekipe Lovro Močnik je dejal: • Z uvrstitvijo ekipe v spomladanskem delu prvenstva sem več kot zadovoljen. Niti slučajno nisem pričakoval, da bomo zasedli drugo metso, pač pa tretje ali četrto; tudi tako visokih rezultatov se nisem nadejal. Zadnje tekme so bile nekoliko slabše, ker je ekipa utrujena, še vedno pa imamo tudi premalo kvalitetnih igralk, saj v težkih tekmah vse breme leži na igralkah prve peterke. Skušali bomo drugo mesto obdržati tudi v jesenskem delu prvenstva. Zdaj nismo več samo elani republiške lige ampak smo zares posegli v boj za mesta v razpredelnici. Razveseljivo je, da ima republiška ženska liga letos deset članov, kar zagotavlja, da bo ženska košarka le dobila svoje mesto v tem športu v Sloveniji, Z nastopom novih ekip jc kvaliteta sicer padla, vendar pa ni velikih razlik med tekmeci. Ker je več ekip je tudi več tekem, ekipe se morajo dlje časa pripravljati, to pa zahteva resnejše delo in vodi k napredku.« Ruziiltati: Maribor : Ježica 47:41, Ježica : Trnovo 71:24, Ilirija : Ježica -34:71, Ježica Slovan 20:0 (tekma se je sicer končala z rezultatom 61:60 za Slovan, vendar so jo kasneje razveljavili zaradi napačne registracije Slovanove igralke, nekdanje državne reprezentantke, Sonje Sporer Mrak), Triglav : Ježica 22:47, Ježica : Jesenico 62:67, Litija : Ježica 27:76, Maribor 66 : Ježica 43:44, Ježica : Kroj 56:37. iTstvica ženske republiške lige po spomladanskem delu prvenstva: Jesenice JEŽICA Maribor Slovan (-—1) Ilirija Maribor 66 Kroj Litija Trnovo ( 1) Triglav 9 8 1 549:350 16 +199 9 7 2 488:301 14 +187 9 7 2 503:.346 14 +157 9 7 2 402:298 13 +104 9 5 4 408:358 10 4 50 9 4 5 371:378 8 —7 9 4 5 335:393 8 —58 9 2*7 295:494 4 -199 9 1 8 266:441 1 —175 9 0 9 229:497 0 268 JEŽICA (člani) Košarkarji Ježice so letos prijetno presenetili. Mlada ekipa se je po spomladanskem delu prvenstva uvrstila na 2. mesto v II. re publiški košarkarski ligi — zahod. Izgubili so le tekmo s Triglavom v Kranju. Trener Jože Vertelj meni o letošnjem prvenstvu: • Glede na to, da sem s treningi začel precej pozno, februarja meseca, in da je ekipa mlada. sa.i jo v pretežni meri sestavljajo mladinci, smatram, da je 2. mesto v spomladanskem delu prvenstva izredno lep uspeh. Obenem menim, da bo ekipa še napredovala, stvarni rezultati dela pa se bodo pokazali šele v naslednjem letu, seveda s pogojem, da bomo razpolagali z večjim številom igralcev ob še večji prizadevnosti. Na Ježici si pravzaprav šele ne kaj mesecev. Kako ocenjuješ delo v društvu nasploh? • Za razliko od ostalih društev, kjer so igralci v glavnem res samo igralci, me spominja Ježica na čase, ko sem še sam aktivno igral. Tako kot smo delali včasih, ko smo bili igralci zadolženi za vse delo v klubu, tako je tudi zdaj na Ježici. Jasno je, da delo ne bi bilo tako uspešno, če ga ne bi vodili starejši, ki mladim članom društva pomagajo na vseh področjih. Rezultati: Stadion . Ježica 32:51, Ježica : Moste 63:46, Triglav : Ježica 69:45, Sežana : Ježica 38:53, Ježica : Novo mesto 52:39, Dornberk : Ježica 42:120, Ježica : Pnile 61:42. STADION Članska ekipa košarkarskega kluba »Stadion« je po spomladanskem delu prvenstva na tretjem mestu v lestvici. »Najstarejši bežigrajski republiški ligaš med članskimi ekipami (povejmo kar takoj, kolikšna je ta starost: »Stadion« nastopa tretje leto v republiški ligi) je bil vedno trd oreh tekmecem v tej . konkurenci. Sekretar kluba Mitja Radoševič meni o letošnjem nastopu • Tretje mesto je za nas uspeh, ne toliko zaradi uvrstitve, temveč zaradi rezultatov, ki jih je dosegla naša ekipa. Od začetka smo igrali slabo, moštvo pride v formo šele s tekmami. Najbolj zrelo igro so naši igralci pokazali v srečanju z Mostami. Povedati moram še. da nimamo trenerja. Rezultati: Stadion : Ježica 32:51, Novo mesto : Stadion 63:57, Stadion : Dornberk 93:33, Prule : Stadion 47:50, Stadion : »Sežana 75:51, Stadion : Moste 63:50. Triglav : Stadion 70:54. teri mlajši igralci, predvsem Brezovec in Žagar. Vsi drugi so, vsak po svojih močeh, prispevali, da je ekipa dosegla tako lep uspeh. S povprečno višino igralcev 187 cm in pod dobrim strokovnih vodstvom lahko dosežejo še več. V Savskem naselju je precej mladih nadarjenih igralcev. Mladino bi lahko organizirali in jo vsaj malo odvrnili od neprestanega postopanja po ulicah. Ekipa pa jc brez trenerja in brez pravili, strokovno vodenih treningov ter vodstva na tekmah. To je še toliko pomembnejše, ker imajo tudi mladinsko vrsto. Tako kot v drugih dveh bežigrajskih košarkarskih klubih. Stadionu in Ježici, tudi v -Savskem naselju igralci organizirajo vse nastope in sploh skrbijo, da tekmovanje nemoteno poteka. Igrajo na igrišču, ki ni primerno: asfalt je grob, manjka še tanka gornja plast, ki bi veljala 800.000 Sdinarjev. Glede ureditve igrišča za zdaj še niso naleteli na razumevanje. Nimajo tudi slačilnic in jim za garderobo na treningih služi kar bližnji hribček, o tuših pa seveda ni govora. L. Z. Rezultati: Savsko naselje : Žalec 58:48, Ljubljana : Savsko naselje 57:45, Savsko naselje : Prebold 74:48, Savsko naselje : Slovenska Bistrica 57:41. Zagorje : Savsko naselje 60:53, Litija : Savsko naselje 47:63, Žalec : Savsko naselje 58:61 Odigrali so že srečanje jesenskega dela z Žalcem tekmo z MTT te Maribora pa so preložili. Lestvica II. republiške lige — vzhod po spomladanskem delu prvenstva: Ljubljana Sl. Bistrica S. NASELJE MTT Zagorje Litija Žalec Prebold 8 7 1 566:381 14 862 588:510 12 7 5 2 112:319 10 752 465:404 10 835 520:501 835 318:508 8 1 7 493:547 8 1 7 441:667 . 185 I 78 i 63 + 61 t 19 -127 —54 226 Delovna akcija Taborniki »Bičkove skale« se zdaj pripravljajo na taborjenje, poprej pa so imeli nekaj uspelih delovnih akcij. Na Gorjušah, kjer imajo smučarsko postojanko, so popravili vodovod. Izkopali so 40 metrov dolg jarek, več kot meter globok. Fantje, ki so »pri* »tno« dijaki in študentje, s'' e . Gor-juš vrnili z žulji na rckan .tndar pa zadovoljni in veseli, * i «o svojemu odredu s prostovoljnim delom prihranili več kot 50 tisočakov. Uredili so tudi celotno taborniško opremo, da ne bo težav, ko bo treba postaviti šotore. D B. 20 let strelske družine »»Tabor« Strelska družina »Tabor« z Je žice je imela 20. jubilanti občni zbor. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinskega strelskega odbora, krajevne skupnosti »Posavje« in organizacije SZDL ter predstavniki sekcij Gradbenega šolskega centra in »Brazde«. Na občnem zboru so sprejeli nova pravila strelske družine ter pregledali de lo v pretklem letu. Ugotovili so, da je imel upravni odbor, ki ga sestavljajo pretežno mladi ljudje, sprva težave, vendar je delo steklo in je sedaj ta družina lahko za zgled drugim v občini Jn tudi v republiškem merilu. Po daljšem premoru ima SD »Tabor« poleg pionirske, mladinske in članske ekipe, spet ekipo pionirk in mla dink. Dvignila se je tudi kvaliteta, saj strelci z »ležice nimajo konkurence v občini In vidi na republiškem prvenstvu nastopajo * vsemi ekipami, kar Je odraz dela mladega strokovnega vodstva. Ob zaključku občnega zbora Je dosedanji predsednik SD »Tabor« Janez Bohinc podelil spominska priznanja najzaslužnejšim članom družine ob 20. letnici obstoja. Priznanja so dobili: Janez Smrekar, Zvone Kunstelj, Janko Bol-težar in Anton Fras. Predsednik občinskega strelskega odbora Janez Smrekar pa je izročil družini gramofon, nagrado za uspešno 20* letno delo. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Janez Bohinc (predsednik), Drago DovfiC podpredsednik), Janko Boltežar (blagajnik), Brane Majerle (sekretar), Aleš Demšar (tehnični sekretar), Milan Vaca (orožar), Anton Gorjup (gospodar), Jože Gemilec (orožar) in člani Brane Cernilec, Dominik Žonta, Marjan Draksler, Dragica Mavko, Franc Bolta (predstavnik sekcije IMF), Jakob Klančar (predstavnik sekcije Gradbenega šolskega centra) in iVan Šiško (predstavnik sekcije »Zarja«). V nad »orni odbor so bili izvoljeni Anton Praš (predsednik). Zvone Kunstelj in Gabrijel Dovč. lestvica 11. republiške Hge /ahml po venstvu. spomladanskem delu pr- Triglav 7 7 0 435:330 14 -f 105 JEZICA 7 6 1 445:317 12 i 128 STADION 7 4 3 424:365 8 + 59 Moste 743 425:401 8 + 24 Novo mesto 7 3 4 340:339 6 + 1 Prule 725 384:383 4 + 1 »Sežana 725 375:434 4 —59 Dornberk 707 217 476 0 - 259 SAVSKO NASELJE Košarkarji iz Savskega naselja so začeli tekmovati lani v medobčinski ligi. Zasedli so drugo mesto in se uvrstili v H, republiško ligo. V spomladanskem delu prvenstva so dosegli dobre rezultate in se uvrstili na solidno tretje mesto. Na začetku so mislili, da se bodo morali boriti za obstanek v ligi, zdaj pa so nekaterim porasle želje in mislijo celo na I. republiško ligo. Toda te želje so za zdaj še preuranjene in letos bodo zadovoljni, Če bodo na kan cu drugi ali tretji. Na vseh tekmah sta odlično igrala visoka Cvar in Gregorinčič, na koncu pa so se izkazali tudi neka- Košarkarice bežigrajske gimnazije so letos spet zmagale na srednješolskem prvenstvu Slovenije. Na tekmovanju, ki je bilo v Ljubljani, so premagalo vse nasprotnice. Pred tem so osvojile prvo mesto tudi na srednješolskem prvenstvu Ljubljane • Košarkarice Ježice so se pomerile 7 avstrijsko ekipo GAK te Gradca. Zmagala je domača ekipa 57:38 ( 37:17). Koše za Ježico so dosegle: Bogunič 8, N. Mavec 6, Bole 9, V. Oven 22, O. Kušar 2, in Lupše 10; za GAK pa Ully 14, Meicr I 4. Meier II 10, Horak 2, Atenberger 6 in Zechner 2 ■ Šahisti bežigrajske gimnazije, letošnji slovenski prvaki med srednješolci, so premagali najboljšo zagrebško srednješolsko ekipo VII. gimnazijo 7:3. Rezultati: Jeretina : Lončar 1:0, Debeljak : Krašič 1:0, Petrovčič . Mutoševič 0:1. Ko-sanovič : Petrovič 1:0, Banko : Uglješič 1:0, Lampič : Juras 1:0, Zrimšek : Korač 0:1, Vodopivec : Renilovič 1:0, Bobova : Miličičeva 1:0, Zagrebčanka Kunakovsjdjkva pa je dobila 1:0 brez borbe wprvo-imenovani so bežigrajski gimnazijci). ZBOR OBČANOV H Večer Občinska zveza za telesno kulturo je priredila v Festivalni dvorani športno zabavno prireditev pod naslovom »Večer športa in glasbe«. V sporedu, ki je trajal več kot dve uri, so. se pred 800 gledalci zvrstili naši znani športniki: Miro Cerar, Ludvik Zajc, Edvard Vecko, Majda Ankcie, Cirila Pirc in gost iz Italije, olimpijski zmagovalec * OMIZJE REKORDERJEV IN NOVINARJEV — Od leve proti desni: *Mito Trefalt. Edvard Vecko, Ludvik Zajc, Boris česen. Franci Pav-Sar. Miro Cerar. Franco Nones, Majda Ankele, Cirila Pirc in Janez Pavčič. Foto: Marjan Ciglič športa in glasbe v smučarskem teku na 30 km, Franco Nones. Nastopili so tudi domači bežigrajski športniki Vida Oven, Miloš Mele, Slavko Premože, Janez Opeka in Dušan Kulovec. šport«. Hotel »Turist« pa je prispeval brezplačni penzion za Franca Nonesa. Organizacija prireditve je bila v rokah prizadevnih de- lavcev občinske zveze za telesno kulturo, ki so nalogo z-vrstno opravili. Tako uspele prireditve za Bežigradom že dolgo ni bilo. / Za zabavni del programa so poskrbeli Marjana Deržaj. Berta Ambrož in Stane Mancini, ki so ob spremljavi ansambla »Echo« zapeli nekaj pesmi in poželi dolge aplavze. Športniki, s katerimi so vodili pogovore naši znani športni komentatorji Evgen Bergant, Franci Pavšar in Boris Česen, so poslušalcem povedali marsikaj zanimivega in poučnega iz svojega življenja, dela, treningov ter nastopov doma in na tujem. Svetozar Guček je pokazal barvne diapozitive iz Planice, potlej pa še terene, kjer postavljajo smučarji hitrostne rekorde ter končno smučar j a--sesalca in njegove značilnosti. Tone Fornezzi pa je povedal nekaj besed o »povprečnem Slovencu«. Napovedovalec je bil Mito Trefalt. Prireditev je odlično uspela. Po vsakem razgovoru so športniki dobili lepa praktična darila, ki so jih za to prireditev prispevali: Tovarna usnja Vrhnika, »Rašica« Ga-mejne, »T.mosa« Savlje, »Kroj« Škofja Loka, »Prehrana« Ljubljana, »Mercator« Ljubljana in »Slovenija OBA SMUČARJA —. Gostu iz Italije, zmagovalca z zadnje zimske olimpiade v Grenoblu, Franca Nonesa (na desni), je »zaslišal« sekretar bežigrajske občinske zveze za telesno kulturo Janez Pavčič (na levi), ki je sicer tudi trener jugoslovanske reprezentance smučar jev-tekačev. Foto: Miloš Švabič MARJANA JE PELA BEOGRAJČANOM ~ Marjana Deržaj in Stane Mancini (oba sta Bežigrajčanu), sta se rada odzvala vabilu, da sodelujeta na prireditvi, pela pa je še Berta Ambrož. Spremljal jih je ansambel »Echo«, ki ga sestavljajo: Janez Pucihar, Igor Švara, Jurij Schulc, Vladimir Jelovac in Jurij Reya. Ansambel je zdaj na trimeeenči turneji v Franciji. Poto: Marjan Ciglič Darila za športnike so prispevali: Tovarna usnja Vrhnika »Rašica« Gameljne »Tonosa« Savlje »Kroj« Škofja Loka »Prehrana« Ljubljana »Mercator« Ljubljana ’ | »Slovenija šport« Ljubljana Hotel »Turist« Ljubljana V imenu vseh bežigrajskih športnikov in gostov se jim občinska zveza za telesno kulturo najlepše zahvaljuje. ČESTITAMO ■HMUMCTIBBI 1. prvi slovenski dramatik, po njem se imenuje cesta za Bežigradom, 8. srebrov nitrat, ki ga v medicini uporabljajo za žganje bradavic ipd., 13, branilec, zagovornik, 15. letopis, kronika, 16. plemiški naslov, 17. oznaka Kranja, .18. zgornji del prostora, 19. rimski pesnik, ele-gik (»Metamorfoze«), 20. ime danske filmske igralke Niel-sen, 22. kratica ljubljanske založbe, 23. pregovor, reklo, 24. zapuščina, volilo, 26. kemični znak za aktinij, 27. redkejše moško ime, 28. orjaška, a nestrupena kača, 29. kratica za: Delavski svet, 31. važna občinska denarna postavka, 34. gostija, pirovanje, 35. ime pesnika Župančiča, 37. prvi moški, ki je živel še i KRIŽANKA v raju, 38. del telesa, 39. vroč puščavski veter, 41. akademski naslov, 42. kitajska reka, ki izvira v Karakorumu, 43. postaja na progi Kranj— Jesenice, 44. oborožen napad, napadalnost, 48. zaporniška hrana, 47. formula, golica. NAVPIČNO: 1. vrsta kamenine, sprimek, 2. priimek slovenskih glasbenikov-bratov, 3. rimska provinca v današnji Avstriji, 4. debelo okleščeno steblo, 5. prebivalec Aonije, 6. začetnici slovenskega zborovodje, 7. besedilo, 8. izrastek na glavi, 9. sprejemno oddajna naprava, 10. slovenski skladatelj; v ulici po njegovem imenu je sedež naše občine, 11. mestece pod Fruško goro, 12. 12 morska žival z lovkami, 14. vinorodna rastlina, 20. veletrgovina za Bežigradom, 21. knjiga za slike ali znamke, 24. makedonsko kolo, 25. naelektren delec atoma, 27. kraj v naši občini, ki se hitro razvija, 29. muslimanske dolge hlače, 30. srbski književnik (Stevan, »Pop Čira in pop Spira«), 31. asistenca, pomaganje, 32. levi pritok Pada iz jezera Como, 3. slovenski slikar (Ivan), 34. glavno mesto Francije, 35. mestece na otoku Cresu, letni tabor ježi-škega »Parižana«; 36. francoski filmski komik (Jacques), 38. pleme, 40. tehnična atletska disciplina, 42. katran, 45. kemični znak za rubidij. Sestavil: L. Bradeško REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. Planica, 8. ester, 13. rodovina, 15. Stele, 16. sraga, 17. dl, 18. tetka, 19, tema, 20. vrat. 22. ORAL, 23. ano, 24. Prehrana, 26. NZ (Nova Zelandija), 27. set. 28. zlo, 92. VT (Veno Taufer), 31. začep-nik, 34. čir, 35. stav, 37. eian. 38. sela, 39. Tesla, 41. rb. 42, aktiv, 43. emajl, 44. Commerce, 46. ka det, 47. Britten Marija Erman iz Tolstojeve ulice . je 18. junija prazno-znovala 85. rojstni dan. Ivanka Lapajne iz Triglavske ulice 4 je 29. maja pra-vala 86. rojstni dan. Antonija Germek iz Ježi ce 104 je 4. junija praznovala 85. rojstni dan. Hermina Dinter iz Hranil-niške ulice 6 je 2. maja praznovala 84. rojstni dan. Marica Perin iz Titove ceste 107 je 25. maja praznovala (tl. rojstni dan. Frančiška štebi iz Janševe ulice 11 je 3. junija praznovala 84. rojstni dan. Primož Hočevar iz Gorjančeve ulice 6 je 3. junija praznoval 83. rojstni dan. Janko Svetlič iz Smoletove ulice 11 je 23. junija praznoval 83. rojstni dan. Jože Perše iz ulice Bežigrad 15 je 24, junija praznoval 83. rojstni dan. Norina Gogala iz Titove ceste 16 je 27. maja praznovala 82. rojstni dan. Lojzka Sartori iz Titove ceste 101 je 4. junija praznovala 82. rojstni dan. Anton Smode Iz Samove ulice 14 je 12. junija praznoval 82. rojstni dan. Julka Sosič iz Smoletove ulice 12 je 13. junija praznovala 82. rojstni dan. Josip Kovačič iz ulice Bežigrad 13 je 23. junija praznoval 82. rojstni dan. Angela Stary iz Posavskega ulice je 18. maja praznovala 80. rojstni dan. Angela Penko iz Ulice Pohorskega bataljona 75 je 20. maja praznovala 81. rojstni dan. Anton Srobot iz Podmilšča-kove ulice 14 je 20. maja praznoval 81. rojstni dan. Mara Volk iz Hubadove ulice je praznovala 80. rojstni dan. Zora Hočevar' iz Linhartove ulice 60 je 20. maja praznovala 80. rojstni dan. Janez Belič iz Hranilniške ulice 10 je 25. maja praznoval 80. rojstni dan. Ana Kozina iz Titove ceste 55 je 30. maja praznovala 80. rojstni dan. Miroslav Hubmayer iz Staničeve ulice 27 je 27. maja praznoval 79. rojstni dan. Julija Zbašnik iz Pleteršni-kove ulice 25 je 30. maja praznovala 79. rojstni dan. Josip Gorjan iz Titove ceste 63 je 9. junija praznoval 79. rojstni dan. Ivana Vidmar iz Titove ceste 143 je 18. junija praznovala 79. rojstni dan. Angela Hirk iz Titove ceste 48 je 2. junija praznovala 79. rojstni dan. Janez Umik iz Samove ulice 3 je 23. junija praznoval 79. rojstni dan. Ana Pučnik iz Pleteršniko-ve ulice 24 je 31. maja praznovala 78. rojstni dan. Justina Radošcvič iz Titove ceste 94 je 11. Junija praznovala 78. rojstni dan. Anton Ravbar iz Hranilniške ulice 1 je 12.junija praznoval 78. rojstni dan. Antonija Avsenek iz Hranil-niške ulice 5 je 25. maja praznovala 77. rojstni dan. MMicrjiiTTjen jjJMaBMBU! Tončka Žagar iz Vilharjeve ulice 39 je 23. maja prazno* vala 76. rojstni dan. Alojzija Velepič iz Livarske ulice 1 je 16. junija praznovala 76. rojstni dan. Roža šiško iz Hranilniške ulice 14 je 3. junija praznovala 75. rojstni dan. Anton Lemut iz Kamniške ulice 2 Je 5. junija praznoval 75. rojstni dan. Franjo Dominko iz Korošk® ulice 26 je 17. junija praznoval 75. rojstni dan. Alojzija Stamejčič iz Luži*' kosrbske ulice je 18. junij® praznovala 75. rojstni dan. Ivana Smole iz Koroške ulice 12 je 6. junija praznoval® 74. rojstni dan. Fani Berk iz HranilnišK® ulice 4 je 3. junija praznova1® 73. rojstni dan. Božo Ljubič iz Triglavske ulice 19 je 2. junija praznoval 73. rojstni dan. Lidija Banič iz Peričeve ulice je 24. maja praznovala 72' rojstni dan. Nace Kater iz šarhove ullfj® 24 Je 1. junija praznoval : rojstni dan. 'j Robert Ret iz Prekmur*15 ulice 16 je 7. junija praznoval 72. rojstni dan. . Alojzija Skok iz ParinoV® ulice 46 je 16. junija praznovala 72. rojstni dan. . Alojzij Hribar iz Branko', ulice 7 je 17. junija praznev®1 72. rojstni dan. Helena Bračič iz Dermot ve ulice 29 je 20. junija I,r#’ znovala 72. rojstni dan Giril Lazar iz Koroške 11 , ce 22 je 2. Junij« prozno''* 71. rojstni dan. Ana Slana tz Samove U‘>. 29 je 9. Junija praznoval® rojstni dan. i 2 3 4 5 6 7 8 9 13 — * L-s. -a H r- — 16 m 17“ ib — 19 m 20 21 m 22“ 23 BI 24 25 26 IH 27 m a 28 31 32 33 a 55 36 m 37 a 36 39 43 ...... 40 41 44 a 45 42 — - —:— "j 47 34 DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV