Posamezna številka 6 vinarjev.
Sfev. 208. Izven Milane s vin. V Ljiilil|flBl v pelek, 21. iiovetnilro 1913.
Leto XLL
== Velja po pošti: ==
Za oelo leto aaproj . , K 2B,-~ za en meseo „ . . » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljabijanl na dom:
Za celo leti naprej . . K 24-— za en meso, „ . . „ 2'—
V	opravi prejema mesečno „ 1"70
= Sobotni izdaja; =
za celo let ......, "j"—
za Nemčijo oeloletno . » B*— za ostalo inozemstvo „
Insernti:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 T za dvakrat . . • . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ aa večkrat primeren po p ost.
Poročna oznanila, zahvala, »tulce lit.:
enoslolpna petitvrsta po 18 Tin.
- Poslano:	u
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Kedna letna priloga Vozni rad,
pa- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol stev S/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se na cs sprejemajo. - Uredniškega teletona štev 74. s
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Bačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563. — Upravniškega teloioua št 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
S prilogo »Naša Gospodinja«.
Sijajno ziiorsvaale S. L. S. v Gorici.
Gorica, dne 20. novembra 1913.
Lep dan je bil danes. Zbral se jo v Gorici cvet naših mož, ki so prihiteli od vseli strani dežele manifestirat za naše katoliške, narodne in ljudske ideje. Dvorana hotela »Tri krone« ie bila natlačena, celo v stranski sobi in zunaj na hodniku so stali možje. Po 500 do 600 zaupnikih je bila zastopana danes naša katoliška narodna armada na tem velepomembnem zborovanju.
Zborovanje je otvoril poslanec Fon, ki je isto tudi vodil.
Poročilo poslanca Fona.
V imenu tovarišev Roj ca in Grgi-ča pozdravlja navzoče in se zahvaljuje za udeležbo. (Shod so namreč sklicali poslanci S. L. S.) Povdarja, da ie vsled žalostnih dogodkov pri zadnjih volitvah S. L. S. prišla v deželni zbor 1 c s 3 poslanci. Treba pa je, da sc razmere v stranki urede in pridemo do jasnosti. Nas pri tem vodi le ozir na stranko. Treba je izvoliti novo vodstvo in stranko na. novo organizirati.
Nato govori o položaju v deželnem in državnem zboru. Najprvo razpravlja o razmerju glasov v dež. zboru. Pravi da so se širile vesti, da je liberalni »Slov. klub« sklenil zvezo z 1 tal. ljudsko stranko na tak način, da je ta stranka dala Slovencem več koncesij. To pa ni res! To so bile le govorice, ki naj liberalni klub predstavi kot rešitelja Slovencev. Toda liberalni slovenski klub je imel predolgo počitnice in ostal je na suhem. Vidi se jasno, da je v zadnjem zasedanju šlo le za to, da pride j (j, gospodi za vsako ceno do sedežev v dež. odboru. To je povzročilo tudi, da je dež. zbor tako hitro zaspal. Samo v enem oziru so šli clrug drugemu na roko, da so odklanjali nujnost našim predlogom. Nato razpravlja predlog o brezobrestnih posojilih, nakladi na pivo itd. Gaženje pravic slov. naroda v dež. hiši sc nadaljuje. Protestirati moramo, da dež. odbor določa, uradne ure na take clni, ko kmet ne more v mesto. Povdarja slabe dež. finance, potrebo preuredb dež. vol. reda, obč. vol. reda in obč. veda, proporčni vol. red za Gorico, dež. šolski zalog, zdravstveni zakon in kolonske zahteve. Vse lo mora dež. zbor rešiti. Nato preide na d r ž. z b o r in posebno razpravlja o finančnem načrtu in prispevkih za Goriško. Ko jc končal, so zborovalci živahno ploskali.
Poslanec Roječ.
Nato nastopi dež. poslanec Ro-j e e. (Ploskanje.) Govori o načelnem programu S. L. S. Med živahnim odobravanjem povdarja: »Ne trpimo več katoliškega liberalizma 1« Povdarja, da je bila Gorica iztočiščo katoliškega preporoda za celo Slovenijo, sedaj pa je tu gnezdo liberalno propagande za slov. dežele. Vsega tega je kriva naša popustljivost. Govornik v ognjevitih besedah poživlja zborovalce k odločnemu delu za zmago naših načel. (Veliko odobravanje.)
£upan Rejec.
Kmečki posestnik župan Rejec je v krepkem in lepem govoru govoril o delu S. L. S. za delavca in kmeta. Kazal je na velikansko delo S. L. S. na Kranjskem in pa na drugi strani na liberalno »delo«, ki je svoj čas obstojalo v ode-ruštvu, in danes obstoji v slaben gospodarstvu. Njegov govor jc žel veliko pohvalo.
Josip Abrant.
O našem narodnem položaju je govoril vikar Josip A brani. Naslikal je naš položaj v mestu Gorici, krivice, ki se nam gode od Lahov, nasilja, ki nam jih prizadevajo Nemci, posebno na novi
železnici. Poživijo zborovalce na odločilen boj in samoobrambo z neustrašenim izobraževalnim in gospodarskim delom. Bodimo varčni! Proč s pijančevanj oni !
Ko jo šo dr. Č o s n i k govoril o naših organizacijah in je dr. Brecelj razložil novi Statut, jo bilo izvoljeno novo vodstvo, ki obstoji iz naslednjih mož: Jož. Abram, vikar, Obloke; Anton Ber-lot, dekan, Kanal; dr. Anton Brecelj, primarij, Gorica; Fr. Černic, župan. St. Peter; Jos. Fon, drž. posl.. Gorica; Jernej Kopač, trgovec, Gorica; Kari Ko-vačič, župan, Avče; Fr. Kremžar, urednik, Gorica; Fr. Obljubek, župan, Koj-sko: lv. Rojcc, dež. posl., Miren; Albin Špacapan, del., Miren; Igu. Valenlinčič, dekan, Komen.
Resolucije.
Zbor je nato na predlog g. župana Č c r n i c a sprejel naslednje resolucijo:
Na zboru zaupnikov S. L. S. na Goriškem 20. t. m. zbrani zaupniki
1.	Sprejemajo z veseljem in zadoščenjem na znanje, do je S. L. S. na Goriškem premagala breznačelno politiko ter s pomlajeno močjo stopila na plan, ker pričenja odločno, načelno delovanje na podlagi resolucij slov. kat. shodov v korist in procvit našega naroda.
2.	Odločno protestirajo s posebnim ozirom na raznarodovanje potom šol in železnic proti vsem krivicam, ki jili v narodnem oziru Italijani in Nemci prizadevajo goriškim Slovencem. Pričakujejo v tem oziru odločnega nastopa pri naših zastopnikih na Dunaju.
3.	Konečno izražajo svojim trem poslancem v dež. zboru popolno zaupanje ter izjavljajo, da pojdejo ž njimi v boju in pri delu za pravice slov. ljudstva in koristi dežele do zmage.
(Z velikim navdušenjem sprejeto.)
Nato je bil na predlog dr. Brecelja izvoljen šo izvrševalni odbor, nakar jo poslanec F o n zaključil zborovanje z govorom, ki ga jc sklenil z besedami: »Mi hočemo biti skrajno popustljivi v osebnih vprašanjih, bomo pa seveda v načelnih rečeh trdi in neomajni in ne-j prizanesljivi!« (Veliko odobravanje.)
Tako se je v splošno zadovoljnost I končal zbor zaupnikov S. L. S. Med možmi je vladalo veliko navdušenje in ta ogenj naj gre od moža do moža naprej po celi deželi ter osvaja srca za načela S. L. S.! Bog in sreča junaška!
Državni zter.
D u n a j , 20. novembra 1913.
Danes je bilo v zbornici zelo tibo. Zborovali so le nekateri odseki, ki so se le posvetovali, a glasovali niso, ker niso bili sklepčni, a šteli navzočih niso, ker tega nihče zahteval ni.
V socialno-političnem odseku
so izvedli razpravo o prvem členu novelo glede na penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev.
Dr. Korošec v proračunskem odseku.
Tudi proračunski odsek je nadaljeval razpravo o izseljeniškem škandalu. Govorili so Kadlčak (češki kal. narodnjak), K o 1 iš o r (Poljak), B u cl z y -n o w s k y (Rusin), Miki a s (kršč. soc.), S t a p i n s k i (Poljak), N o m e c , M a s t a 1 k a . D u 1 i b i č , ki ie obžaloval, da avstrijska plovna politika celo stoletje zanemarja staro, cvetočo plovbo ob naših južnih pomorskih obalah, C h o c , K o t i a f , L a s o c k i, d r. K o -r o š e c , D i a m a n d , F r i c d m a n n in II e i 1 i n g e r.
O izseljevalnih družbah.
je izvajal poslanec dr. Korošec : Vsaki izseljevali!) družbi naj so dovoli, v državi le ena prometna pisarna, a agentstvo se naj popolnoma prepove. Informacijsko službo za izseljevanje naj prevzamejo javnopravne korpora-cije, kakor trgovske zbornice, deželni kulturni sveti iu kjer teh ni. znabiti zadružništvo. Največ trpi sedaj kmečko
ljudstvo po izseljevalnih agentih, za to j predlaga resolucijo: Budgctni odsek , jemlje na znanje, da se vsled slabih gospodarskih razmer posebno kmečko ljudstvo izseljuje in zato so vlada poživijo, da >e posebno med njim gleda iz-seljevalnim agentom na prste. Govornik zahteva tudi pojasnila kak > to, da I sta so C. P. R. dovolili zopet dve promet- j ni pisarni in sicer za prvi in drugi raz- , red. Seveda bodo agonijo sedaj hodili J okoli pod pretvezo, da delajo za prvi in drugi razred, v istini pa bodo lovili ljudi za tretji razred preko izvenavstrij-skih pristanišč. S tem se doseže to, kar so je hotelo zabraniti, da so napolnjujejo tuja pristanišča in protežirajo tuje parobrodne družbe.
Pozor m voilive v izrine MEt
Objavili smo oklic na ljubl.i. in oko-ličansko krščansko socialno delavstvo glede na volitve v obrtno sodišče, ki bodo v nedeljo, clne 23. t. m. Kdar ima pravico, itn voli, naj brezpogojno voli. V velikem obratu mi z lahkoto zmagamo, ampak tudi lahko propademo, če bodo naši delavci in delavke ostalo doma. Zato naj pa nihče doma no ostane; marveč vsak naj gre na volišče. To velja tako za Ljubljančane kakor tucli za vse drugo delavstvo. Naj pa zlasti okoličani ne ostanejo doma, češ, predaleč moram iti. Saj grem vsak den v mesto. To je sicer res, a prijateljica in prijatelj moj, to to ne smo premotiti. Ti moraš iti volit, ker ne smeš trpeti, da bi ti v tvojih delavskih stvareh rezali pri obrtnem sodišču socialni demokratje ali pa liberalci kruh pravice.
Tisti, ki volite v velikem obratu in j imate hnle glasovnice, napišite na glasovnico in. volite te-Ie sotovariše:
PBISEDNIKI.
1.	Čatar Alojzij, delavec v tobačni tovarni, Ljubljano.
2.	N o v a k Tomaž, delavec v tobačni lovarzii, Ljubljana.
3.	Sajjraeister Josin, papirniški delavec, Vevče.
4.	Križaj Martin, jermenar, Moste 74.
NAMESTNIKA.
1.	Povše Pavel, sluga, Bieiwei-sova cesta, št. 13.
2.	N o v i n c Franc, papirniški delavec, Goričane.
VZKLICNts SODIŠČE.
1. Karu Josip, usnjarski pomočnik tvrdke Pollak, Ljubljana.
V drugi skupini, v kateri volijo rokodelski pomočniki (sive glasovnice), priporočamo, tla volite sledeče kandidate:
PRISEDNIKI.
1.	Jereb Valentin, kamnosek ! pri tvrdki Teman, Ljubljana.
2.	Štrus Ivan, krojač, Komen-skega ulica št. 12, Ljubljana.
3.	V r a n č i č R u d o 11, ključavničar, Barvarska sieza št. 6, Ljubljana.
4.	Mozetič Jakob, zidar pri tvrdki Iv. OgrAn, Ljubljana.
5.	Menarti Franc, miznr, St. Vid pr[ Ljubljani.
NAMESTNIKI.
1.	Himuielreich Franc, krojač pri tvrdki Casserman, Židovska ul., Ljubljana.
2.	Ravnikar Ivan, pečar, Selo I štev. 19.
3.	L a m p i č Jožef, ključavničar, I Spodnja Šiška 12.
V7.KLICNO SODIŠČE.
1. G r c g o r i n Matija, podobar | pri o. Pengov, Kolodvorske ulice 20.
Eifispieierjeva slavnosi v Celovcu.
C o I o v e c, 17. novembra 1913.
Večina koroških katoliških slovenskih izobraževalnih društev je že pro-< slavila v poletnem času stoletnico roj-* sfva očeta koroških Slovencev Andre-j'i Einspielerja. Tudi »Čitalnica« v Glinjah v Rožu je slavila na lepem slavju Rinspielerjev jubilej. In zato celovški Slovenci niso smeli zaostati. Einspiolorjevo delovanje, se jo vršilo v Celovcu; tu je ustanovil skupno z Ja-nežičein in škofom Martinom Slomškom Mohorjevo družbo, tu jo deloval s peresom 'do zadnjega dneva, tu jo bil celo občinski odbornik, tu jo pomagal ustanoviti društvo rokodelskih pomočnikov, kupil iz lastnega premoženja stavbišče za hišo, v kateri ima rokodelsko društvo svojo prostore, tu je bil deželni poslanec, tu jc deloval kot profesor na realki, tu je delil revežem dobrote.
Vsak državljan, vsak narod ima pravico slaviti svoje može. Tudi Nemci slavijo svojo vzor junake! In zakaj nc bi imel koroški Slovenec pravice slaviti Einspielerja, katerega geslo jo bilo: »Vse za vero, dom cesarja!« v glavnem mestu »utrakvistične« dežele? Nihče nam ne more vzeti to pravice!
Odbor Družbe sv. Mohorja je povabil zastopnike raznih slovenskih celovških društev, da skupno proslavijo Ein.-pielerjev jubilej. Sestavil sc jc pripravljalni odbor. In potem, ko sc je izvedelo v Celovcu, da mislimo proslavili Einspielerja, jo. bilo razburjenje, dii jo bilo joj. Tekanje semintja, »Fr, Stimmen« so razpalile strasti ulice, magistrat, je. bil v skrbeh, da no. bi »Kranjci« uničili simbola celovškega mosta, da ne bi napadli »lintverja«. Plakati, ki so bili nalepljeni po deželi, so bili Irn v očesu raznim dvomljivim eksistencam. Pa še sveta maša in pridiga v cerkvi sv. Duha! V tistem času, ko so celovška gospoda sprehaja na Glavnem trgu, naj bi koroški Slovenci šli cerkev sv. Duha! To ne smo biti! Na programu jo bila pridiga monsi-gnoia Val. Podgorca, ki je morala izostali. Č. gospod dr. L. Ehrlich je daroval tiho sveto mašo.
Polagoma so prihajali udeleženci. Popoldne jo ob tri četrt na 3 otvoril monsignor Val. Podgorc slavnosi in pozdravil vse navzoče ter posebej omenil nekatere udeležence, ki so prišli počastit Einspielerja iz Kranjske in. Koroške. Iz Ljubljano je bilo zastopano obrambno društvo »Slovenska Straža«. »Slovenska krščansko - socialna zveza«, uredništvo »Slovenca«, »Matica Slovenska« po predsedniku dr. Fr. llešiču, Društvo slovenskih profesorjev po profesorju Westru. Iz Kranja jo prihitel č. gospod dekan Koblar, stari prijatelj koroških Slovencev. Slavnosti se je udeležil tudi koroški Slovenec baron Roscher-Rath, polkovnik v pokoju. Ljudstva se je nabralo nad 'i00, pri igli »Domen« pa jo bilo gotovo 50(1 udeležencev. Predsedoval je slavnosti poslanec (irafonaucr. Za pozdravom jo nastopil igralec ljubljanskega gledj-. šfa gospod Valo Bratina, ki io v poletnem času uprizoril z diletanti veo iger v beljaški okolici, iti krasno de-klamiral pesem »Andreju Einspiolcr-ju«, katero je zložil dr. Leopold Lena t d. Zel jo za svoj nastop ploskanje občinstva.
Burno pozdravljen nastopi državni in deželni poslanec Kr. (irafeu* a n o r, ki je imel slavnostni govor, v katerem je poljudno razložil, kaj je iiil naš oče Andrej koroškim Slovencem. Poudarjal je, da je bil program Kinspiolerjev: >Vs» sarjn••< pravi progra ve dandanes ravnaj Če ne hi bi!" \udroja Einspielerja -bi bilo tudi manj koroških Slovencev. Za svoj izvrstni, scinuuija s huiuorom
za vero, dom, ce-i, po katerem so koroški
Slovenci.
osoljoni govor, kakor zna France, je žel veliko odobravanje.
V sijajnem govoru je znal znani govornik profesor dr. Anton Meclved naslikati kulturno delo Einspielerjevo, ustanovitev Mohorjeve družbe, ustanovitev raznih časnikov, njegovo pridnost, njegovo značajnost, versko prepričanje in gorko domoljubje. Ein-spieler je bil avstrijski patriot v pravem pomenu besede. Tu jc pokazal ob raznih prilikah, to dokazujejo njegovi spisi v reviji »Stimmeu aus Inner-Osterreich«, to dokazuje njegovo geslo: »Vse za vero, dom cesarja«. In ta koga vnetega avstrijskega patriota ne bi smeli s l a v i t i v Avstriji? Kdo nam 10 more zabra-niti? Živa duša ne! Naravnost ginljiv pa je bil konec njegovega govora in jc ganil koroško Slovence do solz. Hvala za njegov trud in na svidenje ob drugi priliki!
Med posameznimi točkami so prepevali boroveljski pevci koroške slovenske narodne in tudi druge domoljubne pesmi.
Igro »Domen« jo uprizorilo slovensko krščansko - socialno delavsko društvo v Celovcu, ki je rešilo svojo nalogo prav dobro. Igro je naštudiral z igralci g. Valo Bratina, ki je tudi igral glavno vlogo. Bil je izboren »Domen«. In tako smo na celovškem odru videli zopet dobro igro.
Slavnost jo pismeno pozdravil nečak Andreja Einspielorja č. gospod prošt Gregor Einspieler, ki jo bil službeno zadržan so slavnosti udeležiti. IstoiaLo je prispelo iz Kranjske veliko število brzojavk z različnih zborovanj in od društev. Navzoči so s ploskanjem in z navdušenjem sprejeli čestitko na znanje. Brzojavko je poslal tudi deželni glavar dr. Ivan Šusteršič. Zvečer so je razvnela v hotelu prijetna zabava.
Vsi udeleženci so bili s slavnost jo zadovoljni — bila je za koroške Slovence lep užitek, a bila je tudi glasna priča, ti a m e d nami živi p o m 1 a-j e n E i n s p i e 1 e r j e v duh.
To si naj zapomnijo tudi naši nemški nasprotniki! Ne izda več gromenje »Freie Stimmen«, ne izda več odvračanje koroških nemškutarjev ocl sličnili priredb, ne izcla več trganje plakatov, ne izdajo več cincarije oblasti, kajti naše 1 j u d s t v o p r i cl e in pravi: »Tudi mi smo tukaj, Einspielerjev duh živi — budi!«
Na Einspielerjevo slavnost so poslali brzojave: Poslanec Povše iu župnik Kochfter z volilnega shoda na Igu v imenu na shodu zbranih Slovencev; v imenu Katoliškega tiskovnega društva njega predsednik gospod Kalan; v imenu Leonove družbe gospod clr. Gruden; v imenu volilcev, zbranih na shodih v Dobu in Radomlju, gospod dekan Lavrenčič: gospod kaplan Škulj iz. Ribnice; gospod državni poslanec dr. Ignacij Žitnik; akad. društvo »Zarja« v Gradcu; klub občinskih svetnikov S. L. S. v Ljubljani, uredništvo »Slovenca«; tajnik »Slovenske Straže«, Orel v Ribnici; koroški »Zar-jani« v Gradcu; g. dr. Ivan šusteršič, koroš. akad. na Dunaju, gg. dr. Brccelj, dr. Ličan, clr. Srebrnič, clr. Česnik, Kopač, Novak, Kremžar iz Gorico; »S 1 o v e n s k a S t r a ž a« in I) r u ž -b a sv. .M o h o r j a s t e p o z a s t o p-n i k i h položili na Andrejev g r o b v Št. R u p e r t u pri Celovcu p o e n krasen venec s slovenskimi trakovi in napisoma: »Einspie-lerju. očetu koroških Slovencev« in »Družba sv. Mohorja svojemu ustanovitelju 1813-1913«.
Merske novice.
š Shodi in prireditve prihodnjo nedeljo. Dr. Korošec govori prihodnjo nedeljo po rani službi božji na shodu političnega društva v Št. Pavlu pri Preboldu v novem Društvenem domu. — Dr. Verstovšek zboruje v Mozirju v gostilni Vasle iio prvem cerkvenem opravilu. — Poslanca Pišek in dr. Benkovič zborujeta (jo ranem opravilu v kapla-niji v Rajhenburgu ob Savi, popoldne ob 2. uri pa v hišj g. Likarja na Blanci pri Rajhenburgu. — Dr. Ilohnjec govori na okrožnem zadružnem shodu v Kri-žovcih pri Ljutomeru. — Poslanci: Brenčič, Ozmcc in Meško imajo shod na Grabah pri Središču v prostorih Hranilnico in posojilnico ob 3. uri popoldne. — V Breznom ob Dravi so vrši po požji službi sestanek mladoničov, govori g. urednik Fr. Zebot. — Mariborski »Orel« priredi zvečer ob 8. uri predstavo »Divji lovec v dvorani rokodelskih pomočnikov (Apothekergasse). — Ptujsko Bralno društvo priredi na Hajdini v Društvenem domu večjo narodno slavnost. — Bralno društvo v Gornji Radgoni priredi pri Osojniku tombolo. — Konstantinovo slavnost priredi Bralno društvo nu Vurborgu. —- Večja prireditev bo tudi po večernicah v Slovenski
Bistrici v hotelu Avstrija. — Predstave »Trije tički« s petjem priredi Orglarska šola v Celju pri Belem volu ob i. uri popoldne. — Bralno društvo v Gornjem gradu priredi ob 3. uri v župnijskih prostorih gledališko predstavo z govorom. —
š Mariborski »Orel« vabi vse rodoljubne Slovence na gledališko predstavo, ki se vrši v nedeljo dne 23. novembra v društvenih prostorih Katoliškega pomočniškega društva v Mariboru (Apothekergasse). Predstavlja se Finžgarjev »Divji lovec«. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — Blagajna so odpre ob T. uri. Začetek ob 8. uri zvečer.
š Nesrečna smrt sloven. mladeniča v tujim. Dne 13. novembra je bil novinec Anton A gre ž, doma iz Globokega pri Brežicah, odpravljen ocl 1. topničarske baterije v Trbižu v Beljak. Ob 3. uri popoldne bi se moral odpeljati. Bil je v civilni obleki; vesel da gre proč, jc sam rekel: »Veseli me, cla pridem v Beljak, tam imam sorodnike in jih bom mogel večkrat obiskati in si tako okrajšati težavne ure vojaškega življenja.« Zadnji četrt ure, preden sc je imel odpeljati, je še šel v hlev, da vzame slovo od svojih tovarišev. Pri vratih stoječa mula, nevajena civilista, se ustraši in uclari ubogega mladeniča tako nesrečno v trebuh, cla je ta padel vznak na tla,. Z zadnjimi močmi so jo še hotel vzdigniti, a je omahnil zopet nazaj. Prenesli so ga v vojašnico. Civilni zdravnik, ki je bil hitro na licu mesta, je konstatiral — smrt. Rajni jo bil zal, postaven fant, pravi slovenski korenjak. Takoj po nesreči so tele-grafirali staršem, a tudi na ponovni brzojav ni bilo odgovora. Pogreb se jc vršil dne 15. novembra z velikimi vojaškimi častmi. Udeležili so se pogreba nesrečno žrtve tudi častniki. Na krsti smo videli štiri vence; enega je daroval lovski bataljon št. 5, enega častniki, enega baterija in enega moštvo. — Počivaj vrl slovenski fant mirno v slovenski zemlji ob jezikovni meji, daleč proč od vojega doma!
š Orgljarska šola v Caljn priredi pocl vodstvom g. K. Rervarja v nedeljo dno 23. novembra po večernicah ob pol štirih pevski večer v vrtni dvorani hotela »pri bolem volu«. Popevale se bodo umetne pesmi slovenskih skladateljev. Moški zbor šteje 28, mošani pa 15 pevcev. Ob tej priliki c bode tudi igrala igra »Trije Lički«. — Prijatelji glasbe in drugi se uljudno vabijo v obilnem številu.
š ILaarl je v Framu stud. pharm. Tonček Pirkmaier.
so socialni demokratje vsakega odpora.
zmagali brez
PORAZ RUSKE VLADE V DTJMI.
Ruska duma je 20. t, m. razpravljala o interpelaciji Poljskega kola, ker je uvedel minski gubernator proti nekemu poljskemu veleposestniku in proti katoliškemu duhovnkiu Milaševskemu sodno razpravo pod pretvezo, dež, da sta zasmehovala pravoskvni križ. S 161 proti 117 glasovom je duma sklenila, da pojasnila, ki jih je podal pomočnik notranjega ministra, ne zadostujejo in da je postopal minski gubernator nepostavno.
Primorske vesli.
p Odloki tržaškega namestnika in delegacije. Z Dunaja poročajo: Tržaškega namestnika kneza Hohenlohe je grof Berchtold neposredno pred otvoritvijo delegacij poklical na Dunaj. Šlo r-e je namreč za miren sporazum glede znanih odlokov tržaškega namestnika, ki jih je svoječasno izrabilo šovinistično italijansko časopisje za gonjo proti avstrijski vladi. Knez Hohenlohe je imel 18. t. m. daljši razgovor z italijanskima delegatoma Pit.toni.jem (ital. soc. dem.) in Bugattom. Kot se čuje, so je našla kompromisna poi, za miren sporazum. Kar se tiče stališča imenovanih dveh tržaških delegatov, jo treba povdarjati, da nista imela nobenih ugovorov proti stvarni pravilnosti omenjenih odlokov glede nastavljen j a neavslrijskih državljanov. Italijansko šovinistično časopisje jo celo zadevo spravilo na popolnoma napačen tir. »Corriere della Sera« in '»Stampa« sta izključno povdarjala popolnoma postransko nacionalno stališče tozadevnega vprašanja, kajti v resnici se zadeva no tiče nacionalnega vprašanja lokalnega značaja. Liberalna mestna uprava v Trstu ni iz nacionalnih vzrokov nastavljala regnikolov v občin, upravi temveč izključno iz strankarsko političnih. To jo bilo Ie precej ostro sredstvo proti tržaškim Avstrijcem italijansko narodnosti. Kor niso hoteli trobiti v liberalni rog, so iili liberalci brifkirali iu zapostavili tujcem. Nacionalno vprašanje ni tu igralo nobeno vlogo, kar tudi italijanska deloga-cija primerno upošteva. Zato jc upati.
cla bo vprašanje tržaških odlokov dobilo tudi v delegacijah za Italijo popolnoma drugo lice, kot pa so ga narisali šovinistični listi a la »Corriere della Sera«. Predbacivanje o preganjanju Italijanov v prid Jugoslovanov je torej liberalen fantom, kakor je razvidno iz zgoraj-šnjih izvajanj. Zato ni nobenega dvoma, da se bo to vprašanje popolnoma rešilo v prihodnjih dneh v interesu medna-rgclne politike, ki nas tako ozko veže z Italijo. Na vsak način tudi delegacije no bodo v principu mogle ničesar izpreme-niti na tržaških odlokih. Ako se bo pri tom skrbelo, cla so bo omilil efekt za prizadete, ni to nobeno principielno oclne-hanje, temveč je to lo trenutni dokaz prijateljstva napram Italiji ob popolni garanciji varstva tega principa v bodočnosti. — Iz navedenega sledi, da hoče avstrijska vlada potolažiti javnost v Italiji zaradi tržaških odlokov proti regnikolom v občinski upravi Trsta.
p Za župnika pri Sv .Antonu Novem v Trstu je imenovan dr. Anton Vattovaz, dozdaj župnik pri Sv, Jakobu.
p Nemško politično društvo v Trstu je imelo občni zbor, na katerem jo pozvalo nemški »Nationalverband«, naj ustanovi posebni odsek za študiranje in varstvo nemških interesov v Primorju. Dalje jc društvo izjavilo, cla slabitev italijanskega elementa v korist Slovanov nemške interese v Primorju slabi in naj v tem zmislu »Nationalverband« pritiska.
p Dva roparska umora,, V nekem gozdu blizu Opatije so našli obešenega 601etnega poštnega poduradnika Jožefa Kresse, ki je bil ocl 9. t,, m. iz Opatije izginil. Oblast, sodi, cla no gre za samoumor, marveč je roparski umor, ker je rajnik tudi na vratu ranjen. — Blizu Matulj je neki kmet tudi našel v grmovju truplo, večkrat z nožem ranjeno in očiviclno od roparjev preiskano. Gre se za voznika Luko Vlašiča iz Vo-loske. Tri sumljive osebe so žo zaprli.
p Smrtna nesreča pri teSovadbi. Dijak Stjepan Majnarič na Sušaku je pri telovadbi tako nesrečno padel, da je umri.
p Svešano umeščenje poreško - pulj-skega škofa mons. Pederzollija v Pulju se je določilo na 18. decembra.
p Smrt v tujini. V Smirni je vsled srčne napake umrl nagle smrti v svoji kabini prvi častnik Lloydovega parnika »Maria Valc-ria« in bil ondi tudi pokopan.
p Ustrelil se je v Pulju naddelavec pri vojaškem genijskem polku Franc Ahnstei-ner iz Purkersdorfa.
p V zadevi tihotapskega eksportiranja saharina iz novega pristanišča v Trstu v mesto jc policija aretirala dozdaj sedem oseb. — Policija pa je tako v »Magazzini Generali' kakor tudi na nekaterih parni-kih aretirala več oseb, med temi nekaj »Lloydovih« magacinerjev in natakarjev, kar je, kakor se govori, v zvezi z velikanskimi iatvinami v »M. G.«
i
p^9 kmetov iz Trebč pri Trstu, obtoženih, da so zanemarili naznaniti živinsko kugo, je tržaško sodišče oprostilo in obsodilo le Andreja Kralja na 40 K globe.
p Obrekovalec hudo obsojen. Ivan Sanzin iz Skednja, delavec, je bil od tržaške sodnije obsojen na 1 leto ječe, ker je po krivem denunciral Franca Petronia v Trstu, da jc sam zažgal neko svojo leseno kolibo.
p Nepoboljšljiv Anton Zorman iz Kranjskega, ki se nahaja zdaj radi cerkvenega ropa v Gradiški v ječi, se bo moral zopet zagovarjati pred sodniki, ker jo, ko se jc nahajal v ječi v Mariboru, nagovoril nekega Ivana Lapanja (Lapajne?), naj gre nekam vzdignit pod zemljo skrito ukradeno blago.
p Enver bes najbrže ne pride v Lovran, kakor se je poročalo.
p Pcmiloščen jc lani radi veJeizdaje v petletno ječo obsojeni Tržačan Marij Sterle.
p Umrla je v Trstu Justina V e k -j e t, stara 21 let.
Dnevne novice,
-f Liberalni shod ca Vinici. — Odgovor na liberalno vabilo. V nedeljo nas je počastil liberalni kandidat Da-ko Makar. Zboroval je pri Maliču, ali volilcev je imel na shodu le kakih 8, drugo občinstvo so tvorilo ženske, ki pa niso šle Makarja poslušat, ampak zajutrkovat. — Ob istem času so so sestali na Vinici zaupni .in ugledni možje cele obširne občine viniške in so po medsebojnem pogovoru izjavili, cla bodo vsi kakor e n m o ž g 1 a s o v a 1 i z a k a n cl i cl a t a S. L. S. D e r m a s t i a i n M i h c 1 č i č a. Ravnotako so je izreklo z a u p a n j e g. dež. glavarju dr. 1 v a n u Š u s t e r š i č u.
+ Shod v št. Ruperiu priredi prihodnjo nedeljo deželni odbornik dr. Lampe.
I- Shod S. L. S. na Ježici. V nedeljo dne 23. t. m. bo na Ježici v društveni dvorani volilni shod S. L. S. za občini Jožica in Črnuče; govoril bo g. clr. šusteršič.
t- Katoliško književno društvo Kolo Hrvatskih Književnika« je na svoji skupščini dne 20. t. m. izbralo odbor, kateremu je predsednik dr. Velimir Deželic. Člani >Kola* ne smejo biti člani »Društva Hrvatskih književnika«.
+ Nadškof dr, Stadler v Bosni slovesno sprejet. Dne 19. t. m. se je vrnil iz Rima nadškof dr. Stadler. Na vseh bosen-I s ki h postajah so ga slovesno in z ovacijami ! katoličani sprejeli. V Sarajevu je sprejelo nadškofa na tisoče katoličanov. Škof dr, Sarič in clr. Parisič sta nadškofa pozdravila. Med zvonenjem zvonov se je nadškof peljal v mesto.
—	Umrl je 15. t,, m. v Parizu v 80. letu knez Polignac, lastnik pod-vinskega gradu v Mošnjah. Za počivališče si je zbral Frankfurt, in so ga 21. t. m. tam pokopali. Bil je upokojen francoski general. Žo star se jo priučil slovenščino, ki jo vsa plemenita družina rada govori. Slovence je zelo rad imel; le te je imel za posle, čeprav je prezimo-val navadno na Francoskem ali Angleškem. Bil je prijatelj in dobrotnik mo-šenjskili šolarjev. Bog mu plačaj!
Kaj ja s hišo sv. Marte v Gradcu? O brzojavnem poročilu o stanju hiše društva sv. Marte v »Slovencu« z dne 19. novembra smo dobili iz Gradca pojasnilo: Težava, v katero je društvo prišlo, je samo posledica sedanje denarne krize. Stvar je ta: Tridentinska vinarska zadruga jc imela na hiši vknjiženega dolga 38.000 K še takrat, ko je društvo hišo kupilo in je seveda ta dolg na račun kupnine prevzelo. Zclaj pa tridentinska zadruga, — ker je vsled denarne krize sama v zadregi — ta dolg naenkrat lir ja. Društvo pa vsled iste denarne krizo nikjer ne more dobiti tako visokega posojila. Da bi bilo društvo za 80.000 kron pasivno, ni resnično. Tridentinska zadruga je za svojo tirjatev v vrednosti hišo, na katero je zemljeknjižno zavarovana, povsem krita, kakor so z vrednostjo hiše kriti vsi društveni dolgovi tako, da se o stanju kride ne more govoriti in je konkurz povsem nepotreben. — Ako se hiša procla, bodo vsi upniki popolnoma pokriti; za tukajšnje Slovence se bo pa na drug, morda bolj primeren način poskrbelo.
—	Gibanje poštnih uradnikov. — »Briiser Ztg.« poroča, da so načelniki organizacij poštnih uslužbencev pred kratkim z ozirom na predstoječo pasivno resisienco naznanili oblastnijam svoj odstop. To so zopet preklicali, ker jim je bilo rečeno, cla bodo društva raz-puščena, ako odstopijo odgovorni funk-cijonarji. Ako pride clo pasivne resi-stence, jo je pričakovati med 6. in 10. decembrom.
—	Umrla je v Zagrebu gospa Bet-ka D e ž e 1 i č, vdova pokojnega hrvaškega pisatelja in mati vseučiliškega knjižničarja dr. Velimir Deželiča.
—	Ženo je hotel ubiti, ker mu ni dala denarja. V sredo zvečer se je pripravil bajtar Mrak na Gorenji Dobrovi, občina Trata, da gre na ženitovanje svojega sina. Od ženo Marije je zahteval zato 20 K. Ker mu žena denarja ni hotela dati, se jc mož šol napit poguma. potem pa napadel ženo in kričal, cla jo bo ubil. Zdivjani mož je ženo težko ranil. Žena, katero so danes prepeljali v Ljubljano, ima posebno hude rane na glavi.
—	Spominska plošča Dragotina Rakovca. »Brada hrv. zmaja« odkrijejo Dragotinu Rakovcu, prvemu uredniku »Gospodarskega lista« in prvemu tajniku »Hrv. slav. gospodarskoga društva u Zagrebu« o priliki stoletnice rojstva spominsko ploščo;
NOVI HRVATSKI BAN.
Dunaj, 21. novembra. Oficielno imenovanje barona Skerlecza za hrvatskega bana, se razglasi v uradnem listu v nedeljo.
PROTI OGRSKI PA RLAMENTARNI STRAŽI.
Dnnaj, 21. novembra. V odseku za zunanje zadeve ogrske delegacije se je grof Johann Iladik pritožil proti rabi parlamentarne straže v delegaciji. Predsednik je odgovoril, cla je delegacijo smatrati zgolj kot odsek ogrskega parlamenta. Grof Tisza sc jc temu mnenju pridružil. Grofa Andrassy iu Apponyi sta tudi proti straži protestirala.
POTOVANJE ŠPANSKEGA KRALJA NA DUNAJ.
Madrid, 21. novembra, Španski kralj sc poda sam na Dunaj na cbi^k k ccsarjti Francu Jožefu, ker je krajjica zbolela. Zdravstveno stanje kraljice se jc sicer žc izboljšalo.
Dunrj, 21. novembra. š-vinski kralj do po ja i-i ob 6. uri por; c're z-orientnim ekspresnim vlakom na Dunaj.
POLJSKE ZADEVE.
Dunaj, 21. novembra. Na mesto posl. Stapinskega je bil za načelnika Poljskega kluba izvoljen poslanec Sredniawski.
PRIZNANJE MOHAMEDANSKE VERE
NA OGRSKEM.
Budimpešta, 21. novembra. Ogrska vlada namerava predložiti v kratkem zakon o priznanju mohamedanske vere na Ogrskem, kar je vsled aneksije otoka Ada-Kaleh postalo potrebno. Ogrska vlada se pogaja s turško vlado glede imenovanja nudmuftija v Budimpešti, za katero mesto pride v poštev lektor turškega jezika na budim peštanski univerzi Abclul Latif.
SMRTNA KOSA.
Brno, 21. novembra. Tu jo umrl bivši rnoravski deželni glavar grof Vetter von der Lilie v starosti 84 let. Rajni je bil oče bivšega poslanca avstrijske zbornice grofa Moritz Vetter.
»SENT ISZTVAN«.
Reka, 21. novembra. Dreadnougbt »Sent Isztvan« se spusti v morje dne 16. decembra. Za kumico bo fungirala nadvojvodinja Avgusta. V Budimpešti se je naročil paviljon v ogrskem slogu za 40.000 K.
OBSOJENI IZSELJENIŠKI AGENTI IN POLICISTI.
Novi Sandec, 21. novembra. Izseljeni-ška agenta Kucchel in Lachs ter policijska agenta Tabak in Olesian so bili pred tukajšnjim sodiščem obsojeni prvi na 4, drugi na 3, tertji na 4, četrti na 5 mesecev ječe, ker sta se policista, ki sta bila ustavila 8 ogrskih izseljencev, dala od Kuechla in Lachsa s 370 K podkupiti, da sta izseljence pustila zopet odpotovati.
IZPUŠČEN AGENT AUSTRO-AMERI-CANE.
Krakov, 21. novembra. Tu so izpustili na svobodo pred tremi tedni zaprtega vodjo tukajšnje agenture »Austro-Americane« cesarskega svetnika Žigo Rescha.
MIROVNA POGAJANJA SRBIJE S TURČIJO.
Belgrad, 21. novembra. »Srbska korespondenca« poroča, da se zdaj prično mirovna pogajanja Srbije s Turčijo. Mir med Turčijo in Srbijo se bo lahko skleni!. Dela sc celo za intimno razmerje med Srbijo in Turčijo.
ZAPOSTAVLJENJE AVSTRO - OGRSKE V SKADRU,
Dunaj, 21. novembra. »Zeit« poroča, da sc je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Londonu pritožil, ker se zapostavlja Avstro - Ogrska v mednarodni upravi v Skadru. Predlagal je, da če se ne poveri kakemu avstrijskemu častniku poveljstvo v Skadru, naj se tako uredi zadeva, da se bodo poveljniki vsak mesec menjavali.
POMEN SOLUNA ZA SRBIJO.
Belgrad, 21. novembra. Po slavlju v <3itolju odpotuje minister dr. Velizar Jan-kovič v Solun, da prouči trgovinske odno-šaje Srbije v Solunu. Del solunskega pristanišča naj se rezervira Srbiji in postane last srbske države. Misli se tudi na to, da se srbska trgovina v Solunu tako uredi, da bodo v Srbijo namenjeno blago obravnavali le srbski carinski uradi. V Solunu še namerava ustanoviti tudi srbsko-grška banka s sedežem v Solunu.
VILJEM OZDRAVEL.
Berolin, 21. novembra. Cesar Viljem, fei se je bil te dni prehladil, je zopet popolnoma zdrav,
DIJAŠKA VSTAJA.
Barcelona, 21. novembra. K včerajšnjim izgredom vseučiliških dijakov se dodatno poroča, da so bili zelo resnega značaja. Dijaki so zanetili na železniški postaji ogenj. Orožniki so nastopili proti eksce-dentoin z golimi sabljami, policija pa je iz revolverjev nanje streljala. Veliko dijakov je ranjenih. Dijaki so proti orožnikom, ki so vdrli na univerzo, metali kamenje.
AVIATIKA.
Pariz, 21. novembra. Francoski avi-atik Vedrinez, ki je včeraj priletel v Prago, je danes zjutraj odplul proti Dunaju.
VSI NORCI UŠLI.
Milan, 21. decembra, Iz norišnice v Ponleseveso so vsi norci — 1700 po številu — ušli. Orožniki si prizadevajo, da jih zopet vjemo.
GLEDALIŠČE ZGORELO.
Peterburg, 21. novembra. Iz Odese se poroča, da jc zgorelo operetno gledališče Sibiridkovsko. škode je nad pol milijona rubljev. Ranjenih jc več ognje-gascev.
Obrtne vesli.
Iz se]e obrtnega odseka trgovske ln obrtne zbornice dne 13. novembra t. L
O potrebi omenjene zidarske koncesije sc izjavi odsek v enem slu-
čaju kot upravičeni, v dveh pa ne. Za tesarsko obrt pa v dveh kot upravičeni, v enem pa ne. — Priporoča se di-spenza prošenj za izvrševanje krojaške, kolarske in stolarske obrti kot domače obrti. — O dokazu sposobnosti pri nastopu slaščičarske obrti sc je podala ugodna izjava. — Priporoča se prememba pravil glede zvišanja pristopnine gostilničarslce zadruge v Kamniku v višini kot predlaga zadruga.. — Poda se izjava, da tiskarska obrt ni upravičena prodajati gumijevih odtisov, pač pa graverske. — Podala. se je neka izjava o označbi tvrdke za napravo brvi. — Priporočil se jo odpis davka neke tovarne za steklo, ki je vsled razmer na Balkanu trpela na izvozu. — Deželni vladi se priporoča, naj ostanejo uradne ure na inerosocl-nem uradu od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. — Mesarji se pritožujejo, da v nekaterih krajih po Kranjskem koljejo živino neupravičen-ci ter meso med občinstvo razproda-jajo. Zbornica namerava intervenirati v tej zadevi. — Poklepanje mlinskih valčkov in kamnjev spada v prosto obrt. —- Na zahtevo raznih pošiljateljev se na državnem kolodvoru ne clobi potrebnih tarifnih seznamov ter si jih je mogoče šele ocl ravnateljstva v Trstu preskrbeti, kar pa zelo ovira promet. Sklene se intervenirati zaradi te stvari na primernem mestu. — Sklene se naprositi poštno ravnateljstvo, naj bo pošta tudi v nedeljah in praznikih popoldne 1 uro odprta za pošiljanje brzovoznih predmetov, kar bi bilo zlasti vrtnarjem v korist. — Deželnemu odboru se priporoča, da se po možnosti ozira pri nastavljanju živino-zdravnika tudi na Jesenice. — Statistični seznami za pošiljanje blaga na Ogrsko se dobe pri nekaterih davkarijah na Kranjskem. Priporoča se, da bi sc naj dobivali na vsaki večji pošti in železniški postaji. — Obravnava se o nasvetu za nedeljski počitek pri nekaterih obrtih, ki se je v zmislu zakona nekoliko izpremenil.
|| i Ob sprejemu družbenih II« knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži«!! ^.........
z m
Ženitev bulgarskih prin'ev. »Mali Žurnal« ima z Dunaja brzojavko, da je že gotova stvar, da se buigarski prestolonaslednik oženi z eno izmed habsburških princezinj, ki bo tudi po poroki ohranila naslov habsburške cesarske visokosti. Drugi princ Ciril pa naj bi se oženil z rumunsko — oziroma po clrugih vesteh s hohenzollernsko prin-cezinjo.
Srbsko pošte in brzojav preosnuje Nemec. Berolinska »Nationalzeitung« je zvedela, da sc je srbska vlada uradno obrni'a do nemške s prošnjo, cla ji da na razpolago uradnika za preosnovo srbske poštne in brzojavne službe.
Vtis Berchtold ovega ekspozeja v Belgradu. Bechtoldov ekspoze jc napravil v tukajšnjih' političnih krogih slab vtis, zlasti ker pripisuje Srbiji, da si je o priliki albanskega vpada hotela prisvojiti del albankega teritorija., ka-kor tudi zato, ker je govoreč o odločilnih bitkah prave balkanske vojne omenil samo Lozengrad.
Slavnosti v Bitolju. Po prihodu in slovesnem sprejemu prestolonaslednika Aleksandra se je v cerkvi vršilo bla-godarenje (zahvalne molitve), nato pa slavnostna zadušniea za padle osvobo-dilce Bitolja. Po službi božji v cerkvi se je duliovSčina z gosti in domačim prebivalstvom podala na pokopališče, kjer je na grobeh padlih vojakov odpela molitve. Tu se je vršilo tudi več govorov. Opoldne je mestna občina preredila slavnostni obed na čast prestolonasledniku in drugim gostom. Zvečer je bila po mestu bakljada in razsvetljava. V mesto so prišle silne množice ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Drugi dan je prestolonaslednik napravil izlet v Ohrid.
Vodne ceste v Srbiji. Neko inozemsko tehnično društvo je žc precl leti ocl srbske in turške vlade zahtevalo koncesijo za regulacijo Moravč in Var-darja in za zgradbo kanala, ki bi zvezal ti dve reki, tako da bi bila ustvarjena vodna zveza med Donavo in Sredozemskim morjem. Ker sta sedaj izvira obeh teh dveh rek v Srbiji, se bo v srbskem narodnem gospodarskem in gradbenem ministrstvu sestavila mešana strokovna komisijo, da bo proučila to vprašanje, nakar se bo omenjeno društvo pozvalo, da predloži svoje načrte ln pogoje.
Odlikovanje poslaniškth in drugih gospA in gcspouičen v Seigindu. Belgrad, 20. novembra. (Izvirno.) S kril-
cem za milosrdje so bile danes odlikovane: soproga ruskega poslanika llart-wiga gospa Aleksandra Pavlovna in hčerka Ljudmila Nikolajevim; potem: soproga angleškega poslanika ledi Pedzel, soproga nemškega poslanika baronica Grizinger; dalje sopioga ruskega \ojnega atašeja in soproge srbskih ministrov.
Carine prosti uvoz železa v Srbijo. Srbski finančni minister je dovolil carine prosti uvoz železa za zgradbe v Srbijo.
Imenovanje novih generalov v Srbiji. Divizijski poveljniki polkovniki Damjan Popovič, Aračič, Kondič in Marinovič so imenovani za generale.
Ustanovitev tretje tvornicc za sladkor v Srbiji. Zagrebška srbska banka jc vložila na ministrstvo prošnjo, da sme v okolici Skoplja ustanoviti sladkorno tvornico. »Privredni Savel« sc jc izjavil za dovoljenje, -Srbska korcnspondenca pa poroča, da merodajni krogi niso za koncesijo, ker hočejo čuvati koristi dosedanjih sladkornih tvornic v Belgradu (ustanovljena z nemškim kapitalom) in v Čupriji (ustanovljena s češkim kapitalom).
Arnavti ^napadli Tuzi. Iz Podgoriee se poroča, da so Arnavti 19. t. m. krog 4. ure popoldne napadli Tuzi. Črnogorska posadka brani mesto. Odposlala se je takoj pomoč.
NADŠKOF DR, PIFFL KARDINAL.
Praški »Čech« poroča cla bodo v prihodnjem konzistoriju imenovani za kardinale dunajski nadškof clr. Piffl, neki ogrski škof in nadškof v Kolinu.
LMfliiske novice.
lj Slovensko gledaSišče. V soboto clne 21. novembra se uprizori v deželnem gledališču Strindbergova žaloigra »Oče« z gospodom ravnateljem Ign. Borštniko m v glavni vlogi. Gospod Borštnik je igral vlogo ritmojstra v Zagrebu kakor tudi pred 2 leti v Lubljani kot gost. z največjim uspehom. Vse kritike so bile polne hvale njegove mojstrsko dovršene kreacije. V večjih vlogah so zaposleni gg. SkrbinŠek, Šest, Povbe in dame Gjorgjevičeva ocl zagrebškega gledališča, ki v tej igri nastopi svoj angažma pri slov. gledališču, dalje Bu-kšekova iu Juvanova. Režijo vodi gosp. Borštnik osebno. — Začetek ob pol 8. — Konec ob 10. — V nedeljo popoldne se uprizori priljubljena narodna igra s petjem »Revček An dre j ček« z g. ravnateljem Borštniko m v glavni vlogi, pii znižanih ljudskih cenah zadnjikrat v tej sezoni. Pri predstavi sodeluje »L j u b1 j ans k i društveni orkester«. Režijo vodi g. Povhe. — Začetek ob 3. — Konec ob ;i/i6. — V nedeljo zvečer se igra prvič v tej sezoni izvrstna francoska burka »Sladkosti rodbinskega življenj a« v treh dejanjih. Spisal M. Hennegnin, eden najboljših francoskih humoristov tega žanra. Burka je polna komičnih situacij in kdor se rad smeje, ta se lahko nasmeje do solz. Omenjena burka se je igra'a na novem gledališču v Berolinu nad 70krat, kakor tudi na Dunaju in v Parizu z velikanskim uspehom. — Glavno vlogo starega barona igra gosp. Skrbinšek, glavno komično pa gospod Povhe glavno žensko komično pa ga. Bukšekova. Ostale večje vloge igrajo gg. Grom, Šest in ga. Juvanova ter gdč. Wintro\va, naša stara znanka, ki nastopi v tej igri svoj angažma pri slov. gledališču. Burko je nanovo uprizoril in vestno naštudiral g. režiser Povhe.
—	Začetek ob pol 8. — Konec ob % 10. — Priprivljajo se tudi za nadalje: »Svet«, noviteta, »Brat Martin«, narodna igra s petjem, »Zemlja« in »Ugrabljene Sa-binke« burka.
lj Zloglasna žganjarna »Čikago« ob Dolenjski cesti preneha. VeČina občinskega sveta ljubljanskega je v zadnji seji ugodila prošnji Babičevih dedičev za prenos žganj ar. koncesije z Dolenjske ceste št. 8, na Dolenjsko cesto št. 2. Včeraj je morala ta zadeva še pred magistralni gremij, ki je pa prenos o d-klonil. Na mestu ni lokalne potrebe za žganjarno, mestni fizikat poroča., da so prostori nedostalni in nezdravi, državna policija izjavlja, da. je nadzorovanje nemogoče; obrtna oblast je že davno mislila na to, da se tista žganjarna
—	klet «čikago« — zaradi katere so vedno prihajale pritožbe, odpravi. Iz teh razlogov se prošnja za prenos ustavi in ko bo končana zapuščinska obravnava, se obrat ustavi. Skrajni čas je že bil zapreti ta žganiarski brlog.
lj Nove šape in stojnice — najznačilnejše za dobo župana dr. Ivana Tavčarja. Večina v magistratovem gremi-ju je včeraj sklenila: Podjetniku Cih-lafu se dovoli naprava šupe zn izdelovanje in razstavo umetnega kamenja na BuRenigovem svetu ob Bleiweisovi cesti, šupa bo 50 metrov oddaljena od cesto. — Ob Bloiwoisovi cesti se dovoli noorava šupe skladišča trgovcu Stu-
pici. — Na prostoru Kreditne banke nasproti hotela Slona sme Marija Kovačič napraviti stojnico za prodajo sladkarij in sličnih stvari. Zupan je to utemeljeval s tem, ker je rnati 6 otrok. Če je žena res taka reva, naj se ji pomaga z drugimi sredstvi in izdatnejše. Revščino s stojnicami odpravljati in kvariti liee Ljubljane je res nekaka posebna ideja g. župana. Ali je Supanči-čeva baraka ob Bleiweisovi cesti, ki pokvari vso Blciweisovo cesto in je škandal za mestno upravo, nastala morda tudi radi Supančičeve revščino? Vsak dan nastane v Ljubljani ob najlepših cestah ali na. najlepšem trgu ali ulici kaka nova šupa, baraka ali stojnica. Naš župan bo zaslužil častno ime: »Graditelj šup, bn.iv«k in plank«. O njegovih delih ne bode govorilo kamenje, ampak plankc bodo žvižgale.
1 j Pod protekcijo Liberalne gospo« de proizvaja neki tujec zadnje tedne hipnotične eksperimente po Ljubljani. Ker ne zadoščajo narodne dame in liberalni trgovski pomočniki, vabi »Slov. Narod« k tem soansain srednješolsko mladino. Tukaj pa se ima stvari napraviti konec. Hipnotiziranje je zdravilna metoda, s katero nima lajik ničesar opraviti in medicinski eksperimenti take vrste prav gotovo niso za to, da služijo zabavi in radovednosti. Na nezrele, mlade ljudi ima pa taka hipnoza svoj pose Don upliv, če niti ne upoštevamo, da prisostvujejo sugestijam, ki nikakor ne odgovarjajo milje-ju, v katerem naj se kreta mladina. Z ozirom na vse to se čudom čudimo, kako more deželna vlada dovoljevati te produkcije. Baje eksistira tudi neki zdravstveni svet, o katerem se splošno res ne ve, čemu je na svetu, ki bi pu o gotovih prilikah se kaj lahko razjokal, če že ne moro dati od sebe nobenega tihega in primerno ploclonosnega življenja. In konečno! Kaj pa veleslav-na in velestroga c. kr. policija, ki sc briga za muhe na steni in mah na. plankah, — kaj pa je ž njo? Ali bi ne bilo prav, cla se resno briga za to za, devo?
lj Dr, Šlajmer in dr. Oražem odlikovana. Iz Belgrada poročajo, da sta clr. Šla jmer in dr. Oražem odlikovana s križcem milosrdja. V tozadevnem dekretu stoji, da je srbski kralj s tem odlikovanjem »želel dati dokaze svoje kraljevske naklonjenosti ter priznanje za usluge, storjene srbskim ranjencem«.
lj Elegantni prodajalec srebra — aretiran. Včeraj popoldne je policija aretovala sina ljubljan. vinskega trgovca. Gregoriča, ki je bil do zadnjega časa zaposlen v tovarni v Litiji, kjer je ukradel 2 kg neobdelanega srebra. Gre-gorič je srebro ponujal na prodaj raznim ljubljanskim urarjem kot se nam je poročalo tudi urarju Ravnikarju in urarju Somnitzu, ki je tudi kupil pol kilograma tega srebra. Končno je prišel tudi k urarju Vilharju v Kopitarjevi ulici ter mu ponudil na prodaj 300 g srebra. Policija, ki je bila medtem po Vilharju že obvcščenctt o sumljivem, akoravno elegantnem prodajalcu zlitega srebra, pa je ob tej priliki Gregoriča aretovala in ga izročila roki pravice.
I j V zadevi dolenjskih železnic je
mestna občina dobila pravdo. Sodišče je izreklo, da. se je kršil statut dolenjskih železnic.
lj Samoumor neznanke. Na, morski obali pod Sv. Križem pri Trstu so našli neznano utopljenko, ki je izvršila. brez dvoma samoumor. Našli so pri njej vozni listek, vzet 18. t. m. v L j u b 1 j a n i do Nabrežine.
lj Umrli so: Lujiza Lassnik, vdova trgovcu iitfposestnika. — Jakob Lesko-vec, bivši Žagar, 57 let. — Pavel Lu-kežič, delavec, 62 let. — Ana Kagnus, rojena Nolli, žena upokojenega blagajnika Kranjske hranilnice, 69 let. — Marija Božič, delavka, 82 let.
Preostaja mi denar govore gospodinje, katere kupijo ostanke blaga za obleke po tako nizki ceni pri tvrdki »Hermes«, brata Wokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5 v L nadstropju. Prodaja se samo vsako sredo in soboto. (Glej zadaj oglas »Proč z draginjo«).
l j Semenj. V sredo so prignali na semenj 225 volov, 84 krav, 27 telet, 67 konj in 1 kozla.
lj še nekaj podrobnosti iz magi-stratnegn gremija. Magistralni gremij je dovolil prenos sledečih gostilničar-skih koncesij: Bertn Kušar s Krakovskega nasipa v Komenskega. ulico; Dragica Kovač-Leitner s Krakovskega nasipa v Veliko čolnarsko ulico; Anton Znbukovec s Turjaškega trga v Striiar-jevo ulico (»pri ribi«). — Brivskemu mojstru Albinu Dergancu je dovoljena starlnarska koncesija; obrt sme izvrševati v Prešernovi ulici (pri Perlesu). Dramatično društvo, kateremu jo dal občinski svet bivše vojaško oskrbova-
lišče nasproti »Narodnemu domu« za pet let v najem za ureditev kinematografa, predlaga načrte za prezidavo in notranjo uredbo. Po teb načrtih izda večina stavbno dovoljenje. — Mausar in Franc Povše dobita stavbno dovoljenje za zgradbo dveh visokopriiličnih hiš v Jeranovi ulici; v isii ulici dobita enako stavbno dovoljenje tudi Fran Novak in Marija Marinka. - De-ghenghi je uredil svojo klet pod kinematografom (hotel Malič) brez stavbnega dovoljenja in postavil vanjo pogrnjene mize; sklene se. da se zaradi tega proti njemu kazensko postopa. Razdelil je tudi to hišo vertikalno v dva dela, pa naznanil za lastnika enega dela sina Milana Deghenghija, za drugi del pa tvrdko Manussa & C.o., dasi v resnici ne gre za dve hiši. Stavbni urad se ima o tej razdelitvi informirati, magistrat pa se v svojem delokrogu nima ozirati na to neumestno delitev. Ker izvršuje Deglienghi vedno vsakovrstna tlela brez stavbnega dovoljenja, ima poseben uradnik stavbnega urada trajno paziti na take poizkuse in jih takoj ustaviti. — Devet članov bivše policijske straže, ki opravljajo službo na trgu, v klavnici in v mestnih nasadih, dobi uniforme, kakor jih je imela mestna policija, toda z zelenim egaliziranjem. — Podjetnik Kobi jc dodal mestu poleg 238 nr1 zdravih tudi 246 nr' črnih drv. za katere zahteva namesto po 9 K za kubični meter po 8 K 20 vin. Ponudi se mu 8 K. Za 120 kubičnih metrov slabih drv se pa pozove, da jih nadomesti z zdravimi bukovimi, ker jih bo magistrat sicer na njegov riziko drugod nabavil. — Ivani Lavter se podeli gostilniška koncesija, katero je imel prej njen oče. — Pavlu Peterci se dovoli prezidavo gospodarskega. poslopja v Linhartovi ulici v stanovanja. — G j uri Rašici se da uporabno dovoljenje za vilo v Mar-montovi ulici 22. ako položi kavcijo za hodnik. — Fr. Mulcu, agronomu, se da vporabno dovoljenje za vilo v Marmou-tovi ulici. — Heleni Kosmač se dovoli gotilničarsko barako na Cesti dveh ce-cesarjev. — Ani Lavrič v Križevniški ulici se zapove brez dovoljenja zgrajeni hodnik podreti. — Tvrdki Hanzin-ger se dovoli zgraditi majhno streho pri njenem skladišču, ako to dovoli tudi železnica. — Za neke prezidave se da stavbno dovoljenje trgovcu Fr. Golobu in Alf. Liningerju. — Mariji Ivo-man se dovoli izpeljati kanal v mestni kanal. — Tvrdki Lampič iz Lanišč sc odda dobava 500 kubičnih metrov gramoza. — Prošnja mesarja Koprivca, ki je prosil za stojnico ob Martinovi cesti, se je po živahni debati odložila. — Določi se, da naj se ob popravah streh in hiš kot svarilna znamenja odslej rabijo le doli viseči križi. Član gremi-ja občinski svetnik Kregar je interpelira 1 radi šikaniziranja branjevk na trgu po nekaterih tržnih organih. Ivan Štefe pa radi pobiranja smeti po Dunajski cesti.
lj Zagotovitev hrane, v vojaški bolnici v Ljubljani. Upravna komisija c. in kr. garnizijske bolnieo št. 8 v Ljubljani je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas glede zagotovitve hrane v vojaški bolnici v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1914, ob ugodnih ponudbah tudi za. 5 let, t. j. do 31. decembra 1918. Tozadevna ponudbena razprava se bo vršila v vojaški bolnici dne 28. novembra 1913 ob 8. uri zjutraj. Sprejemajo se le pismene ponudbe, ki jih je poslati zapečatene najkesneje do 8. ure zjutraj gori navedenega dne v vojaško bolnico št. 8 v Ljubljani. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
O/ermvaBo.
železnato 3{ina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom It zlati totalni.
Povzroča slast tio jedi, okrepča živce, zboljša Uri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdraviliških avtoritet
Izbori okus.
VtSkrit odlikovano.
Rad 5000 zdravniških sprtSeraL
, g. in kr. dvorni doflavitelj
THST-Barkovlje. ==
Tržne c ene.
Ceno veljajo zu 50 kg.
Budimpešta, 21. novembra 1913.
Pšenica za april 191-1.....II 3G
Rž april 1914........8-74
Oves april 1914....... 7'3>
Koruza za maj 1914.....6-37
Ssnatorium Emosia
.,.„-.,„■„■....... ^—---izmenskegau,ica4.
Privatno zdravišče zn notranje in kirurgične bolezni. -- Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Oorganc, primar I. kir. odd. dež. boln.
prodam, popolnoma nov za farno K 160; plačljivo takoj. Nuslov se poizve v upravnistvu tega lista pod št. 3533.	3533
R252 i
v starosti .'51 let. katoliške vere. liivajoč v trgu na hrvatsko-štajerski meji. se želi poročiti z gospodično, ki bi imela primerno premoženje. Ponudbe s sliko pod šifro ,.Vesela bodočnost" odpošilja pod številko: V. 9995 anončna pisarna Haasenstein & Vogler a. dr. na Dunaju I. Neuer Markt 3. Anonimna pisma kakor tudi posredovalci izključeni.	3542
Sprejme se takoj
v: i|> «•.
lifliii fiiiiii
v starosii 15—16 let, dobrih, poštenih staršev. Kristijan Babic, kovaški mojster, Kranj. 3567
dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-ne vrhnje jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni
* H
iana?
Prefl Mijo šl 3
MBdarsHa ulica, zraven M\i
Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429
Proda se takoj na Nadvojvode Friderika cesti št. 3
, M
m


Pojasnila da pisarna DR. ARTHUR PL. WUKZBACH, odvetnik v Ljubljani, Slovenski trg št. 3.	3585
Izjava.
Podpisani Ivan Mavkelj, posestnik in gostilničar v Otočah preklicem vse žaljive besede, katere sem v nedeljo dne !). novembra 1913 v Ljubnem v Ambrožičevi gostilni nepremišljeno govoril o gosp. Antonu Mohoričn, čevljarskem mojstru iz Ljubnega.	3569
Ivan Markel.
Pozor, trgovci 1 Sanio nekaj časa!
Potrti najgloblje žalosti javljamo pretresujočo v< o smrti naše iskreno ljubljene matere oziroma tašče stare matere, gospe
trgovčeve vdove, hišne in zemljiške posestnice
ki je včeraj. ob 3/48. uro zvečer po dolgi bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo dne 23. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti "VVolfova ulica št. 1 na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se zemski ostanki polože v rodbinsko rakev.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
L j u b 1 j a n a. 21. novembra 1913.
3570
Rodbina Lassnik. Rodbina vlad. svet. Profta.	Rodbina notarja Hansa.
I. kranjski pogrebni zavod Fr. IJoberlet.
\mm
ma&BEsmai
jako nizki ceni. Več se poizve na Poljanski cesti 6./1. pri ge. Murmajer.
Podpisana izjavljam, da nisem za Iva* na in Marijo Vidmar nobena plačnica,
3561
Terezija Vidmar
gostilničarka.
m
Čemu bomo drago kupovali, ko se pa vsako sredo in soboto kupijo
ostanki vsakovrstnega blaga
za obleke in perilo kakor štofi, sukno, kontenina, sifoni, platno, porhant, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki „HERMEz" brata Wokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5 v prvem nadstropju (nasproti glavne, pošte). — Primerna darila za Miklavža in Božič! — Pravkar došlo čez 10.000 novih ostankov!	3378
Št, 24442.
2568
Pri mestnem magistratu se je ustanovila »Mestna posredovalnica za živila in kurivo«.
Da se revnejšim slojem z ozirom na obstoječo draginjo in bližajočo se zimo omogoči nakup premoga za nižjo ceno, kot je sedanja tržna cena, razpisuje mestni magistrat v smislu sklepa občinskega sveta z dne 28. oktobra t. 1. dobavo premoga.
Ustne ali pismene ponudbe je vlagati pri podpisanem mestnem magistratu do 1. decembra t. 1.
Pripominja se, da sc bo prodaja premoga vršila potoni »Mestne posredovalnice« neposredno od dobavitelja na konsumente v vrečah po 25 kg oziroma največ po o vreč skupaj.
Mestni magistrat n Ljubljani,
dne 19. novembra 1913.
Jy(oderne prasne blu%e
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah	3028
v modni in športni trgovini
P. MAGDlC, LJUB LIANA
nasproti glavne pošte.
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
U
BM.I
Odgovorni urednik: JožeJ Gostinčar, državni uoslanec*