Organizacija socialne sluibe
Nika Arko
Uvod
Socialna politika je dejavnost druzbe in njenih organizacij, ki tezi za tern,
da izboljsa razmere si:mkim delovnim mnozicam.Ta pojem velja. za vse
vrste druzbenih ureditev, obseg in njena vsehina pa sta v razHenih druzbenih
formacijah razIieni. V sirsem smislu zajema socialna politika vse, \kar izbolj-
suje zivljenjski standard, pOisebejpase skrb za materialno blaginjlO delovnih
ljudi. Tu moramo razIikovati dvoje. Frvie ~ skrb za tiste, ki so v delovnem
prol::esu, in drugie - skrb za ljudi, ki so iz katerega \koli vzroka izven delo'V-
nega procesa in hi trpeli pamanjkanje,ee ,hi jim druzba ne nudila pDmoei
iz svojih sredstey. In ravno te druge zajema socialI1lovarstvo.·
Sodalno varstvo je tOlrej del socialne politike. Naloge socialnega varsltva
pa niso stalne, temvee so pogojene v d:r:uzbeniureditvi in so prav tako v raznih
ddavah v raznih obdobjih raz;liene.
Po drugi svetovni vojni se. je pred. social-no sluzbo pos,tavilo dvoje nalog.
Najprej je morala organizirati pomoe vsem v vojni prizadetim osebam, otrokom .
hrez starsev, invaHdom, druzinam brez hranHcev in ostalim zrtvam vojne.
Nam vsem so dobro poznane tezke posledice, ki nam jih je prizadejalo fasi-
stieno razdejanje, zato mi ni potrebnO' s stev.ilkami lP:rikazO'vati,kaksno ogromno
delo je morala orpraviti nasa nova socialna ,slmba, ki je bila popolnoma na novo
vzpostaVlljena, saj v stari Jugoslaviji 0 socialni sluzbi v modemem smislu
sploh ne moremo .,gOVlOr1ti.Kljub pomanjkljivostim ,in napakam, ki so se pri tern
dogajale, zasluzijo nasi socialni delavc1 za to delo vse priznanje. Druga naloga
pa je bi,la resevanje socialnih vp:rasanj, ki so obstojala oziroma so nastajala
kot ostanki preteklosti, kJOtposledica kapitalistienega izkoriseanja.
Prevladovalo je stalisee, da bo z resitvijo teh nalog v socialistieni druz-
beni ureditvi socialna sluzba nepotrebna, da bo z resiJtvijo·gori postavljenih
nalog polagoma odmrla.
Vloga socialne sluzbe v socialisticni druzbeni ureditvi
Vse bolj in balj pa se to stalisee menja. V danaSilji etalPi se sluzba soci-
alnega varstva orientira in isee novo vsebino dela, da bo zajela vse one pro-
bleme, ki izhajajo in nastajajo iz nase druzbene stvarnosti, ki nastajajo zaradi
nasega naglega razvoj,a industrije, novih industxijskih naselij, notranje mi-
gracije prebivalstva iz vasi v mesta. Tu se postavlja ceilavrslta nlPvihrprO'blemov.
Stara patriarhalna druzina razpada, pred nami Taste nova druzina. Zena isee
zaposlitve izven svojega doma, stern nastajajo za druzbo nove obveznosti. Zapo-
sleni zeni mora skupnos;t zagotoviti pogoje, da bo lankO' lPoleg opravljanja
sluzbe in udejstvovanja v javnem Zivljenju skrbela za svoje otroke in jih
53
vzgajala. Ma!terinstvo postaja druZJbena skrib. Stem v zvezi se postavlja pred
socialnosl.u.oo'Ovrsta novih nalog, ki imaio priorirtetni znacaj. Nadcclje se po-
stavlja vrsta nalog pri pomoci mladim Ijudem, ki plrihaja§to:iz vasi v mesta, to
je mladoletnikov in zena v de~ovnem odnosu. Prav tako je tudi stanovanjsko
vprasanje zelo perece socialno vprasanje. Iz vsega navedenega je jasno, da so
pred socialno sluzho postavljene zelo odgovo:rm.enaloge .in da ni govora, da
socia,lnaslu~ba v socialisticni druzbeni ureditv,i nima mesta, nasprotno, dati ji
je treha pravo mesto, jo okrepi,t,i in razvijaJti napTej.
Sedanja o,rganizacija
ZnacHno za organizacijo socialne sltiZbe v Jugoslaviji je, da je prvenstveno
organizirana v ddavni upravi.
Nasa ddavna uprava jepreSla dye glavni fazL V prvi fazi je mocna ten-
denca po povecanju u,pravnega apaJrata in tendenca po centralizaciji, v drugi pa
tendenca po zmanjsanju upravnega aparata in decentralizaciji.Prvo obdobje
se zakljucuje v letih 1949-50. Drugo pa trajase danes oziroma se je zakljucilo
z novim zakonom 0 ddavni upravi leta 1956.
V prvem razdobju sma v zvezni vladi imeli Komite za socialno sk:ribstvo,
ki je. hil 'predvsem koordinacijski organ. Poleg njega je poslovala tudi Vr-
hovna invalidsk:a komisija :kot vrhJovni organ vinvalidskih zadevah. V posa-
meznih republ1kah so ohstajala ministirstva za socialno skrbstvo z veIikimi
operativnimi pristojnostmi (uprava zavodov, letovanje atrok, pritozbena in-
stanca). Poleg ·ministrfltev so bile formirane tudi invalidske komisije za pri-
znavanje invaJidskega svojstva. Pri okr.ajnih Ijudsk.ih odiborih oziroma mestih
pa so bila fo;rmirana poverjenistva za socialno skrbstvo, medtem ko v krajevriih
Ijudskih odborih ni bilo nHi usiltiZbencevza resevanje ,teh (poslov.
Od leta 1950 se upravni aparat stallllozmanjsuje. Ljudski odboiTise osa-
mosvajajo v resevanju 10ikalnih posJov, [)ostajajo vse bolj neodvisni od cen-
tralne kontrole in ingerence. Glavni mejniki na tej poti So Zakon 0 Ijudskih
odborih leta' 1952, Ustavni zakon iz leta 1953, Temeljni za:kon 0 ureditvi obcin
in okrajev od 20. VI. 1955, Zakon 0 pristojnosti obcinskih in okrajnih ljudskih
odbO'TOV'Od9. VIII. 1955. Proces decentralizacije se je na podrocju socialnega
varSltva najprej pokazal v ukinitvi posebnega organa v zveznem merilu. Ostai!.
je sarno administrativni sekretari,at v Zveznem izvrsnem. svetu, za pomoc pri
resevanju nadzo:rstvenih in zakonodajnih pristojnosti. Ta sekretariat je hil
skupen za zdravstvo in socialno varstvo. Sele Zakon.° zveznih upravnih organih
leta 1956 je to spremenil in predvidel poseben Sekretariat za socialno varstvo
Zveznega izv:rsnega s,veta. Zakon 0 ddavni upravi ,le,ta1956 (pa je utrdill polozaj
Sekretariata kot (p,ravnoupravnega organa.
Z novo ustavno ureditvijo leta 1953 so bili v Ijuds:kih republikah formirani
sveti .a Ijudsko zdravstvo in socialno politiIm. 'Disveti pomenijo upravnodruz-
beneorgane. Sveti so upravni organi, ki so ses,tavljeni izclanov, ki jih ime-
l1uje IzvrSni svet, in CIlanov,ki jih deileg1ixajodruzbene organizacije. Novi Z3Jkon
o ddavni upravi je predvidel dva S'veta, posehej za zdravstvo in posebej za
socialno vars,tVi9.S 1. junijem 1956 je novi Svet za socialno varstvo pricel po-
510\'ati. Edino Vrhorvna in prvostopna invalidska komisija do sedaj se nista
spremenili svojega polozaja.
Z Zakonom 0 pristojnosti ohcinskih in okrajnih ljuds:kih odborov pa so se
skoraj vsi posIi sociailne sltiZbe prenesli na obCinslkeIjudske odbOTe,okrajni
54
ljudski 'Odbor pa je drugostopni organ. Pri okrajnih ljudskih odborih so kot
izvrsni organi forrnirani sveti za socialno skrbstvo ozirorna varstvo. Locena
pa je upravna sluzba, ki je organizirana skupno z zdravstveno slmbo v skupnih
tajnistvih za zdravstvo in socialno skrbstvo, Jd resuje upravne zadeve iz okrajne
pristojnosti na podrocju varstva druzine, splosnega skrbstva, skrbniStva in
invalidskega vanstva. V okraju Ljubljana pa sta tajnistvo za zdravstvo in pa
tajnistvo za soeia[no varSltvoin delo loceni. Po statutu se tajnistvo za socialno
varstvo in delo pravilorna deli na dva odseka, t'Oje Odsek za socialno varstvo
z referati:
a) skrbnistvo, vzgojno zanernarjena rnladina in rejnistvo;
b) solske - rnlecne kuhinje in k010nije;
e) varstvoodraslih (rnaterialno-finanene zadeve, statistika).
Drugi pa je odsek za invaIidsko varstvo z teferati:
a) 11gotavlJanjeinvalidskega svojstva;
b) priznanje invalidskih dohodkov in a1Jroskih dodatkov invalidskirn
upl'aviceneern;
e) revizija, Iikvidacija, racunovodstvo in agministracija.
Tudi pri obcinskih ljudskih odborih obstajajo sveti, in sieer: svet za varstvo
druzine in svet za soeialno skrbstvo ,ali va:rstv'O.Up!ravni' organ obcine kot
terneljni ,organ drzavne uprave je tajniStvo obcinskega ljudskega odbora z
oddelki, za podrocje socialnega varstva je oddelek za zelravstvo in socialno
van;tvo, ki se deli na referate za:
a) za skrbniStvo,
b) za splosno skrbstvo,
c) za invalidske zadeve in
c) za varstvo druzine.
Taka razdelitev je sarno v vecjlih obcinah, sieer pa je .organizacija izvedena
ustrezll'o s statutorn otbCinskihljudskih odboIlOV.
V 130 obcinah v Sloveniji je forrniranih 77 svetoiV za varstvo druzine,
71 svetov za socialno skrbst\To, 30 svetov za socialinoSikrbstvo in delIo,29 svetov
za zdravstvo in socialn'OpoJitiko, 11 svetov za zdravstvo in socialno skI1hstvo,
9 svetov zasocialno skrbstvo in varstvo drmine in 1 svet za zdravstvo, soci-
alno skrbstvo in zascito druzine.
1z teh podatkov vidirno, da so se sveti kat druooeno upravni organi pri
nasih oibcinah uveljaviIi.
V priS'tojnost obcinskih Ijudskih odborov spadajo vSJiposH po Terneljnem
zakonu '0 skrbnistvu, Terneljnern zakonu a T'azmerju rned starsi in otroki in
Zakon 0 posvojitvi. Potern dajanje denarue pomoci po iposebnihpredpisih (z.rtve
fasisticnega nasilja, druzine kadroveev in sp10sne socialne pomoci). V olbcinsko
pristojnost so bile prenesene tudi mnoge ustanove za otr'Oke,mladino in odras1e
osebe. Obcinski 1judski odbor je prlistOljenza p1aciJ.ooiSkrlbninza osebe, ki ni-
majo svojeev, ki so po zak'Onu dolzni skrbeti zanje, oz;iroma ,ce ti svojci sami
nimajo dovolj sreds!tev na razpola,go.
Z zakonom je 'Odrejena pristojnost sarno za zadeve, ki jih dolocajo zakonHi
predpisi. Po1eg teh pa spada v pris,tojnost obcine tOOi terensko delo, skratka
vsa kurativna in preventivna dejavnost, to je individuaIno soeia1no de10, so-
cia1na akcija in skupinsko socialno delo. Obcina je torej pristojna za veCino
paslov, ki zadevajo varstvo druzine, varstvo 'Odxaslih oseb in soeialno
preventivo.
55
Okrajni svet za sacialna varstva vodi paliti:ko socia,lnega varstva v akraju,
apravlja posle, ki pO'svajem absegu in pomenu presegaja obcinski okvir, paleg
tega izvaja nadzorstva in instruktaz06bcinskih IjudSlkih odborov in koardi-
nadja dela posameznih obein.
RepubIiski svet za socialna varstvo vodi Ipredvsem nadzars,tveno, in in-
struktazna £unkcija, usmerja palitika saciaJlnega varstva v republiki V inva-
lidskih zadevah pa je za zdaj prva- azirama drugastapni organ.
Finansiranje socialnega varstva'
Pasli socialne sluzbe se finansirajo iz drZavnega praracuna, v prvi vrsti
iz abcinskih praracunov. 1zjema so sam:o izdatki za invalidska v,arstva, ki se
finaIl5liraja iz zveznega in repubHSkega budzeta.·
PTi nasem prO'mcunskem sistemu se cesto dogaja, da se pray izdatki za
socialna varstva najp'rej skrcijo aziroma ,crtajo. Za izvajanje socialnega varsitva
pa So' financha sredstva eden ad najvaznejsihCiniteljev. Zata bi bilo potrebno
prauciti in izdelati predlog za asnavanje posebnih fondov za sacialna zasCita,
kjer bi bila zagatav.ljena stalna datacija. Predvideva se, da hi se denarna sred-
stva v te fonde st~kala ad dalocenega procenta individualnega dahadka prebi-
valstva. S pribJadnjim Ietam se ba predvidoma spremenil nas budzetski sistem
in hi se v okviru navega sistema (dahodek ad prebivalstva) lahko formirali
tudipasebni skladi za socialna varstva. P0'8tavlja se vprasanje, ali naj bi se
taksni skJadi loC1li,n. pro sklad za varstva mladine in sklad za varstva O'draslih,
ali pa bi se ustanavil en sam sklad za sacialna varstva.
Druzbene organizacije
DO'sedaj sem govorila 0 socialni sluzbi v druzbenih organih in drZavni
upravi. Pasebej pa moram poudariti dejavnast druzbenih organizacij na pad-
racju sacialne sluzbe. Prva leta po vajni je razvila izredna velika dejavnast
arganizacija AFZ. 1z vrst te organizacije se je razvila lepastevila prastavoljnih
sacialnih delavk abiskavalk, ki so kat pamoenice skrbstvenega organa izvrsile
agramna dela. V letu .1949 je bila v Slovenijica. 4000 obiskovalk. Ta arganizacija
je imela v svojem delavnem programuse ostala padrocja sacialne sluzbe. Tudi
sedanja Zveza zenskiih drustev ima v svojem pragramu zela obsezno dejavnast,
ki. zajema zlastidrtiZbena pomac zaposleni z·eni.
Drustva prijateljev mladine so ad svajega abstaj:a pa do danes razvila zela
pestro in siroka aktivnast na padracju sociailne preventive. Vzgaja starsev,
pamoc pri vzgoji atrak, zaposlitev otraka v njegavem prastem casu, pamoc
druzini in se vrsta drugih nalog ustva:rjaja pagaje za srecen in uspesen razvaj
atmka v druzini.. V zadnjem ,casu je zla8ti tesn:o sodelavanje med argani sa-
cialnega varstva in RK pri arganizaciji solskih mlecnih kuhinj. Stevilne arga-
nizacije kat Zveza barcev, organizacija vajnih in vajaskih invaEdov, argani-
zacija slepih, organizacija giluhanemih, Druiltvo upakajencev - vse te orga-
nizacije ,apravljajo ogramna delo pri iresevanju sacialnih IPrablemov. S'ievila
organizaoij, zlasti pa stevilo Clanov teh arganizacij nam pokaze velik uspeh in
macna siao, ki je pripravljenaintenzivna sadelavati pri resevanju socialnih
problemav. Socialna dela v dru~benih ortganizacijah in druStvih je izredno
vazna, z,lasti ria padracju sacialne .preventive. Clanam teh organizacij, ki kazeja
56
izredno prizadevanje in pripravljenost, pa hi bilo potrebno pri njihovem delu
pomagati, murali bi jih z raznimi oblikami (seminarji, teeaji in slieno) uspo-
sobiti za njihovo delo. Organizacije lahko razvijejo sirQIkoiniciativo. V per-
spektivi bodo dru~bene organizacije lahko prevzele tudi posle sociailne sluzbe
oziroma jih ze prevzemejo, kot n. pr. organizacij-o letovanj. Seveda bodo te
sluzbe morali voditi strokovni uslu~benci oziroma se bodo moraJi prostovoljni
sociaini deIavci zanje posebej usposobiti.
Dobre in slabe strani sedanje organizacije socialne sluzbe
Iz izvajanj izhaja, da je najveeja siabost nase socialne sluzbe pray v tem,
ker je organizirana v ddavni upravi in je zato metoda njenega dela predvsem
administrativna. Zdravstvena sluzba je organizirana v ustanovah izven 'uprav-
nega aparata, pray taka rpmsvetna. Vse te 'tri sluzbe pa se obravnavajo enako.
Usluzbenci se smatrajo za administrativne moei, ki se ob vsakem zmanjsevanju
upravnega aparata najprej ertajo pray na tem sektorju. Zelo pogosto se kader,
ki deia na tem prodrocju, menjava. Skratka, ne obravnava se kot strokovni,
temvec samo kO'tadministrativni kader in je temu rprimerno tudi plaean.
Velike tezave so tudi v zunanjih okoJiseinah, kjer posluje naSa socialna
sIuzba. Poveeini dela vee usluzbencev v istem prostoru. Kako naj stranka
obravnava svoje dostikrat zelo boleee ,in deHkatne zadeve vpdeo drugih Ijudi!
Pa tudi usluzbenec sam se ne more ob taksnih okolnostih pog,lobiti v probleme.
Nasi usluzbenci so se na te razmere navadi:li in z,ato UlPora'bljajopri svojem
delu najveekrat zgolj administrativne metode. Dogodilo se je celo, da je stu-
dent socialne sole, ki je prakticiral na obeini, naletel na velik odpor pri usluz-
bencih, ko se je hotel raz,govarjati s klientom na samem.
Druzbeno upravljanje v socialni sluzbi Je izredno vazno in je pokazalo tudi
Iepe uspehe. Pomanjkljivost nasih druzbenih organov pa je v tern, ker obrav-
navajo -doloeene individuaJne prime-re na nestrokovni naNn. Upr.avni odbor
zdravstvenega doma ne bo vnobenem primeru postavil diagnoze in predpisal
zdravljenja rpacientov. V socialni sluzbi pa nasi druzbeni orgimi, ki jih sestav-
ljajo laiki, ukrepajo pri resevanju individualnih problemov. V, tem je prav-
zaprav dvojna skoda. Prvie se druzbeniorgani s takimi posH preobremenjujejo
in ne vodijo politike sociainega varstva na svojem podrocju. Drobno delo zavira
njih inkiativo v preventivni dejavnosti, kjer bi uspehi dela hili neprimerno
dragocenejsi. Drugie pa nestrokovno obravnavanje klientu mnogokrat skoduje
in ne koristi. Se enkrat poudarjam, da ima druzbeno upravijanje v socialni
sluzbi zelo ipomembno vlogo, vendar pa predvsem na podroeju preventive in
v naeeinem usmerjanju s>ociainega varstva ,in socialne sIuzbe. Individualne
socialne Iprime:re pa morajo resevati strokovno posebej za to usposobljeni
ljudje.
Res je nasa socia,lna sluzba v preteklih 12 letih izvrsila ogromno delo. K
resevanju socialnih problemov je znala pritegniti zelo veIik!Ostevilo drzav-
ljanov in pribJiZati problematiko in jo skupno z njimi tudi resevati. Pri rese-
vanju individuainih socialnih problemov pa je bilo mnogo ,propustov in mno-
gokrat tudi nepopravljivih napak, ki S!Oizhajale pTav iz zgoraj naznacenih
dejstev. Zat9 obstoji predl'og" da bi se za resevanje individuainih sociainih
prime-roy socialna sluzba loeila od upravnega ClIparata.
57
Ustanove ali centri za socialno sJluzbo
Ustanovile hi se ~posebneustanove (centri) za socialno sluz'bo. Taksne usta-
nove bi se up~avljale druZJbeno, vodili bi jih izktiSeni socialni delavci, ki ibi
imeli se svoje sodelavce. Sp[osni naidzor nad delom centra bi vodil obemski
Ijudski odbor, lahko bi rekli, analogno kot zdravstveni dom. FinaIlSii:ralbi te
ustanove fond za 'sodalno varstvo, ki naj bi se kot ze reeeno osnoval pri vsaki
obeini.
Naloge ustanove aH centra za sodalno simbo, kakrsen naziv bi se pac
osviojil, bi bile:
I. Varstvo drmine (otrok in mladine).
1. Izvajanje rodbinske zakonodaje (Temeljni zakon 0 skrbniStvu, Zakon 0
razmerju med starsi in otroki, rposvojitve).
2. Dajanje materialne pomoei.
3. Izvajanje odprtega in zaprtega varstva.
4. Dajanje nasvetov, navajanje posamezrrilmv na druge moznosti, skaterimi
'skupnost razpolaga, zdravstvena sluzba, socialno zavarovanje, poklicne posve-
tovalnice, posredovanje dela, sole in prosvetne ustanove. Vsi ti ukrelpi so za-
miSljeni kot celota, kot moznosti, ki so na r,azpolago lSocialnemudelavcu potem,
ko jeanaliziral in diagn'Osticiral posamezni primer in za terapijo napravil ze
naert.
5. Socialna ,akcija, to je organizacija sirse dejavnosti z mobilizacijo pro-
stovoljnih socialnih delavcev preko drtiZbenih organizacij, n. rpr. akcija d0iP'0l-
nilne prehrane, soLske kuhinje.
6. Sodalno raziskovanje, to je .studijsko delo pri odkrivanju vzro:kov odre-
Jene vJ."stesocialnih problemov in moznosti za odstraniteV' teh vzro:kov.
II. VarstV'oodraslih. ,
Po isti razporeditvi kot zgoraj stem, da zajema ta skupina' tudi socialno
preventivo.
III. InvaIidsk'o varstvo.
Tezisee dela je v ekspeditivnem izvrsevanju poslov v zvezi z zagotovitvijo
pravic posameznih ,invaHdov (zbiranje prijav, podatkov, zdravstvena zaseita
in rprotetika, dodatki, brezrplaena voznja itd.), sode10vanje z invalidsko orga-
nizacijo, ki mora skrbeti za invalide.
IV. Nadzor in sodelovanje med ustanovami.
V. Sodelovanje z organi notranje uprave.
VI. Sodelovanje s slocialnim zavarov,anjem.
Nadzor nad delom centra hi ",odil ,ljudski odbor po ustreznem svetu (svetu
za varstvo druzine, svetu za socialno varstvo). AdministxClltivnerposle v zvezi
z ljudskim odborom bi Olpravljal en administrativni usluzbenec, ki hi bil obe-
nem' tudi sekretar sveta ozkoma obeh svetov. iPoleg sekretarskih posLov bi
opravljal tudi finanene posle (kontrola fonda, predraeun dohodkov in izdartkov
centra), poslovanje z xegresnimi zahtevami do drugih lo:kalnih fondoy..
TakSni centri naj bi se osnovali za posamezne veeje orbcine. Kjer pa bi
osnovanje centra ipresegalo zmogljivost ene oheine, naj bi se rtakSnicentri osno-
vali za vee ohein skupno. Ustanovitelj centra ,bi hil obcinski ljudski odbor,
na katerega obmoeju hi se center osnoval.
58
Seveda hi ob takSnih centrih nikakor ne bilo izkljueeno formiranje re-
publiskega oziroma zveznega centra za socialno varstvo. Ali bi lahiko Ite pasle
prevzeli republiSki sveti za socialno varstvo oziroma Zvezni sekretariat, se pa
za zdaj se ne more reei.
Ta center bi moral najtesneje sodelovati ,zzdravstveno sluzbo, s prosvetnimi
ustanovami in z Ol1ganinotranje uprave, saj imajo le-ti zelo veliko OIpravka
s sodalnimi prOiblemi in osebami, ki jim mora socialna slu~ba nuditi svojo
pomoe. Pri nas za waj obstoji sodelovanje z zdravstveno in prosvetno sluzbo,
ni pa 'tesnega sodelovanja z organi notranje uprave. V nekaterih drZavah p,a je
taksno sodelovanje zela uspesno, uvedeni so socialni delavci in zenska po1l.cija.
Opozodti moram, da je ta sprozena zamisel sarno predlog, ki je seveda
nepopoln. Namen danasnjega obravnavanja je predvsem v tern, da se ta pred-
log podrobno prouei, da se ugotovijo njegove pomanjkljivosti in da se izpopolni.
Eden od zelo tehtnih prigovorov je vsekakor ta, da hi se v Ijudskem od-
boru socialna sluzba ne smelaomejiti zgolj naadministracijo, saj hi admini-
strativni usluzbenec pac ne mogel voditi strokovnega nadZJoranad delom centra.
Zato bi v nasi razpravi morali zlasti prouCiti raZimejitev del,a med centrom in
ljudskim odborom.
Za ustanovitev taksnih centrov bodo potrebne tudi doloeene priprave ..Zato
je zazeleno, da razprava tudi v temsmislu nakaze smemice. Gotovo bi bilo
nepravilno,ee bi se kar takoj povsod lotili ustanovitve teh centrov. Najpri-
mernejse bi bil0, da darno pOibudo,da se 'taksen center ustanovi najprej v
Ljublj ani, Mariboru in Celju in da sele potem, ko bomo imeli ze izkustva,
zaenemo uSitanavljati te centre tudi po drugih krajih.
Iz koncepta predloga je razvidno, da bi center opravljal, 'ee se tako izrazim,
individualno socialno sluzbo v primerih, kjer je ze potrebno posegati kura-
tivno in represivno.
Se vaznejsa od strokovne pomoei posameznikom pa je skrb celotne druzbe,
da do taksnih pdmerov "ploh ne pride, to je ,sirokapreventivna dejavno9t, ki
prepreeuje in odistranjuje 'Vzroke,da socialni prohlemi spIoh ne nastanejo. To
nalogo pa morajo v obeini prevzeti druzbeni organi, sveti za varstvo druzine,
za socialno skrbstvo, .z,azd-ravs:tvo,zasolstvo. Te svete je potrebno utrditi in
se nadalje razvijati. Pri obCinskem ljudskem odboru se mora ustanoviti eim
vee taksnih org.anov. Izredrio vazni so zlasti sveti za varstvo druzine. Zeleli bi,
da se ti sveti ustanovijo pri vsaki obeini. Nepravilno bi hilo, ee hi Ioeili so-
cialno varstvo druzine oz,iromamladine od zdravstvenih in vzgojnih pr,ohlemov.
Zato je potr~bno, da imamo v obeini organ, ki vsa ta vprasanja koordinira. Pri
tern pa mora najti primerne metode dela, kot so: skupne seje, ankete in 1P0-
dobno. Ti sveti morajo proueevati posamezne probleme, pri proueevanju pa
mora sodelovati tudi cenlter za sooialno sluzho. Izdelane probleme mora pred-
loziti ljudskemu odboru, da jih resi. Poleg druzbeni:h organov pri obeinskih
Ijudskih odbocr:ihpa je potrebno razvijati najsirso drustveno dejavnost, ki 5e je
pri nas ze zelo lepo razvila, kar sem v svojih izvajanj,ih se posebej poudarila.
Zadnji plenum Socialistiene zveze delovnih ljudi na Brionih je obravnaval
pray posebno vprasanje druzbene skrbi za pravilen razvoj in rast druzine. V
svojih izvajanjih je dill nasim drustvom zelo dragocene pohude za nadaljnje
delo. Zlasti je nakazal oblike in mOZnostipomoei zaposleni zeni, ki jih lahko
razvijajo druzbeni organi, drtiStva, zlasti pa stanovanjska skupnost. Pri tern
se izroono vazne ustanove. Nasi predpisi 0 socialnih zavodih ovirajo njihov
razvoj. Delitev ustanov na starostno dobo otrok je skrajno Joga, otroci na
dvariseu, na ulici se druzijo, v skupine, ne glede na njihava starost. Prav taka
v druzini zivijo in rasteja pod isto streha atrod razliene starasti. Vnasih lls,ta-
novah pa je starastna meja stroga zaertana dO'3 let - do 7 Jet - dO'14 let.
Enako nesmiselna je razdelitev pr!stojnasti na socialne, zdravstvene inpro~
svetne ustanove. Vse to zavira ustanavljanje in tudi razvoj teh ustanov. Zat'O
bi se tmjna marali spremeniti nasi predpisi a Isacialnih zavodih, loeena hi se
morali urediti zavodi za mladina in zav'Odiza adr,asle.
Drustva So'pri ustanavljanju ustanav pakazala velika prizadevnost, tada
pomanjkljivast je' pray v 'tern, da teh ustanav niso v svoji pristajnosti tudi
zadriala. Pray gatovo bi drustva lahko ustanavljala in upravljala one usta-
nove, katerih vzdrle1vanje ni predm,ga in ki ne zahtevaja visoka kvalificiranega
kadra. To So' igrisea, vrtci, pionirski damavi, solske kuihinje za solske otraike,
letovanja in sliena.
Resolucija Zvezne Ijudske skupseine Je nakazala perspektivo razvoja sta-
navanjskih skupnasti kot najmanjsih teritarialnih enot. Druzine, zdruzene v
stanavanjski skupnosti, bado same ,resevale svaje vsa'kdanje prohleme. Poleg
stanovanja bodo v prvi vrsti resevali vprasanja, katerih ena je n. pr. cuvanje
in vzgajanje otrak. Ustall!ovitev stanovanjskih skupnasti je izredna vazna in
usmerja nadaljnji razlVojdruzbene Skrbi za atroke in"mladino. S sredstvi abCine,
stanavanjske skupnosti in lastnega doprinosa driavljanov se bo lahko razvijala
in izpapolnjevala skrb za ()troke in mladino, in to v blizini, kjer ti otraci rasteja
in zivijo. Oblike tega varstva boda gotavo najprimernejse in tudi najekono-
micnejse, ker boda rastle iz dej anskih potreb na terenu. Dragacena izkustva,
ki jih imajo pri tern zlasti drustva prijateljev mladine in zenska drustva, se
boda lahko torej prenesla in prevzela, saj je tudi dela teh drustev pognalo'
svoje korenine iz prablemov na terenu.
Na teritariju stanovanjske skupnosti se hado marale najprej analizirati po'-
tn~be in nato dolociti, kaj se ba resilO' v ak,vITu stanovanjske sJmpnasti, kaj
v okviru drustev in kaj v sirsem merilu abcine o'z. oklraja. V predpisih a
gradnji stanav,anj ba potrebna zagO'taviti investicijska sredstva za zgraditev
otraskih prostorO'v, ,ker stanavanjlski prO'stori nisO' sarno stanavanja, temvec
tudi vsi ostali nujni Pl'ostori, med katerimi so na prvem mestu prostori za
otroke.
Kadri
Do sedaj sem go:vorila a organih, preko katerih se izvaja socialna sluzba.
Enako vazni,ce ne se vaznejsi, pa sa Ijudje, ki to' sluzba opravljajo.
V zacetku leta 1957 se je vrsil papis sodalnih delavcev s stanjem na dan
1. januarja. PO'pis zajema prafesianalne socialne delavce, ka so zapasleni v
republiskem res,oru Sveta za socialna varstvo, okrajnih tajnistev in na abCinah,
dalje sO'cialnedelavce v mnozienih organiz.acijah in pa v 1. in II. letniku Sale za
socialne delavce, kjer So' bili popisani sarno slusatelji sole, ki so bili pred
vstopom v solo ze v sluzhi.
Popis je i~kazaI 293 profesiO'nalnih socialnih dela'vcev, pri cemer pa je treba
pripomniti, da so se papisali dO'malega vsi usltiZbenci na okrajih in obCinah,
~i imajo sIu~bene posle s socialnim va:rstvom. Porazdelitev socialnih delavcev
po sluzbe:nem mestu je sledeea:
60
Svet za socialno varstvo LRS
okraji
obcine
mnozicne organizacije
Sola za socialne delavce
4
53
202
6
28
Od 130 obcin jih sarno 16 nima socialnih delavcev. Najvec obcin brez
socialnih delavcev je v goriskem okraju (7).
Po spolu je 121 ali 41,3 % moskih in 172 ali 58,7 % zensk. Po starosti se
socialni delavci razdele:
do 25 let 15 ali 5,1 %
od 25 do 30 let 32 ali 10,'9 %
od 30 do 35 let 68 ali 23,2 %
od 35 do 40 Jet 68 ali 23,2,%
od 40 do 45 let 44 ali 15,0 %
od 45 let dalje 66 ali 22,6 %
Najstarejsi so socialni delavci v okrajih Ljubljana in Ma:ribor. Povprecna
starost enega socialnega delavca je 37,5 let.
Po obcinah so bili socialni delavci razvrsceni po tistem delovnem podrocj,u,
ki so ga navedli na rprvem mestu. NacelnLki oddelkov ali odsekov, ki sO'bili
obenem na,celniki za ,zdra'vstvo in socialno varstvo, so se. glede na delovnO'
podrocje steli med socialno varstvo. Ta porazdelitev nam daje sledeco sliko:
socialno varstvo na splosno
vars'tvo druzine in otrok
zdravstvo
skrb za invalide
drugo
180' ali 61,5 %
44 ali 15,0 %
25 ali 8,5 %
25 ali 8,9 %
19 ali 6,5 %
Med zadnjo vrsto socialnih delavcev (»drugo«) spadajo pravni referenti,
ki delajo v oddelku socialnega varstva, dalje sefi SlpIosnihodsekov po obcinah,
kamor je vkljuceno tudi socialno varstvo in podobno.
Glede na solsko izobrazbo se sociaJni deJavci razdele:
do 4. ,razreda osnovne sole .
nedokoncana nizj a srednj a sola
nizja srednja sola
nedoikoncana popoIna srednj a sola
popolna srednj a sola
visja sola in nedokoncana iakulteta
iakulteta
Po nazivih v sluzbi imajo:
nizji u,pravni naziv .
srednji upravni naziv .
visji upravni n-aziv .
posebni naziv (medicinska sestra ipd.)
2 ali 0,7%
61 ali 20,8 %
79 ali 27,0 %
79 ali 27,0 %
49 ali 16,7 %
9 ali 3,1 %
14 ali 4,7 %
134 ali 45,7 %
110 ali 37,6 %
39 ali 13,3 %
10 ali 3,4%
61
Po strokavnih iZipitihse razdele:
I
nirnajase iZipita
izpit za nizji naziv .
izpit za srednji naziv
izpit za visji naziv .
108 ali 38,9 %
104 ali 35,5 %
62 ali 21,3 %
19 ali 6,5 %
Po letih zaposlitve jih v·socialnem vars1Jvudela najvee iprvo in druga leto,
kar je v zvezi z ureditvijo n:ocvihobein. Teh je 158 ali 53,9% vseh socialnih
delavcev, medtem ko je starih socialnih delavcev, ki delaja v sacialnem varstvu
nad 10 let, samo 24 ali 8,2 %.
Od 'vseh 293 prafesionalnih socialnih delavcev jih pred svojo sed,anjo
poklicno zapaslitvijo 219 (t. j. '74,7%) ni nie dela:Iona podroeju socialnega dela,
38(t. j. 13%) pa jih je na tem podroeju izven svojega poklica delalo preko 5 let.
Iz tega popisa zakljueujemo, da nasemu kadru na eni strani manjka stra-
k'Ovna izobrazba, popoJna srednjo soliQjih ima sarno 16,7%, visjo salo ali
nedokaneano faklUlteto 3,1%, fakulteto pa 4,7%. Na drugi strani pa kader
nima davolj izkusenj, saj jih je najvee, t. j. 53 % taksnih, Ikidelajo pri socialnem
var:stvu sele prvo ali drugo leto, in pray ti 'so zaposleni na obeinah, kjer se
sedaj opravlja skoro visa sacialna sluzba. Seminarji, ki so bili organizirani ~a
iz,popalnitev in uspasa,bitev obCinskih 'referentov, sa bili prekratki in premala
poglobljeni, .da bi mOlglizadostno usposobiti nov kader.
Da bi izbaljsali strakovnost nasega kadra, se je leta 1955ustanavila Sola za
socialne delavce. V 'salo so se slprejeIi kandidatje s ipapolno srednjo sala in
kandidatje z m;popolno srednjo solo in dveletna prakso. SoIi pa Cin daslej se
ni priznan. Ker je po svajem pragramu to: visjasola, ji je ta Cin'treba brezpa-
gajna tudi izposlovati. Zadevni predlogi so bili ze paslani na republiSki in
zvezni Izvrsni svet. Dakler se ne uredi ein sole, ni m'OgoeeIpravilno reguJirati
statusa socialnega delavca. Polozaj in razv;rstitev socialnih delavcev se doloea
zaeasno po predpisih za zvanja upravnih usluzbencev, in to po kriteriju solske
izobrazbe in po slliZibenihletih.
Status socialnih delavcev se bo mural urediti s posebno uredbo '0 nazivih
in plaeah socialnih delavcev. Nazivi se rnoraja uredHi ipadoibnokot v prosvetni
ali zdravstveni stroki. Kaksni naj bi bili nazivi, je tezko reei, n. pl'. sooialni
svetnik, visji socialni delavec, srednji sacialni 'delavecali niZji sodalni delavec,
vsi sa socialni delavci, zato bi morali irneti vsi enak naziv, deliti bi se morali
po izubrazbi. Ne mislim, da je moj predlog pravilen, postavila sem ga sarno kot
osnavo za razpravo.
Se z ene strani moram osyetIiti. nujno' patrebo, da se na,sisoli prizna ein.
Sedaj je ustanovljena upravna sola, ki ji je prriznan visjiein, pogoji za sprejem
pa so sIieni kot pogoji za sprejem v s'Ocialnaso,lo.TakSna 'razlikov,anje med' eno
in drugo solo, ki imata svoj ueni program na enaki stapnji, je neumestno in
neutemeljeno. Razburja nase stUidente in ustvarja upravleeno bajazen, da se ba
zmanjsal vpis v socialno solo, zlasti. ker sa slusateljem upravne sole priznane se
druge ugodnasti v nadomestilu place, doda,1Jkaza Ioeeno zivljenje in dfJuga.
ein sale in status socialnega delavca se morata Cimprej urediti. Poleg rednega
solanja sodalnih delavcev pa bo morala 'sola prevzeti tudi skrb za usposaihljanje
ostalih sacialnih delavcev, tako n. pr.z organiziranjem krajsih seminarjev in
se z drligimi oblikami.
62
Socialno raziskovanje
Velika pomanjk1jivost v nasem delu je v tem, da ne vodimo znanstvenega
raziskovanja in analiziranja socialnih problemov. Jasno je, da brez tega ne
moremo voditi niti dobre, se manj pa perspektivne socialne politike. Mi vsi, ki v
socialni sluzbi delamo, poznamo probleme, nimamo pa zhrane dokumen1tacije
in kadar nasi oblastveni organi resujejo te probleme, jih ne morerno podkrepiti
z dokumentiranim gradivom. Zato moramo koneno prenehati, lahko recem, s
primitivnim rprikazovanjem socialnih vpTa~anj in se lOititiznanstvene obdelave
tega materiala. Pred dobrim letom dni je bil ze sprejet sklep, da se osnuje
Zvezni institut za socialna ,raziskovanja. Ta sklep se ni ,realiziran,zato bi bilo
umestno, da nas oheni zbQr podkrepi to teznjo in predlaga zveznemu Sekre-
tariatu, da Cimprej ta institut odpre: Verjetno bi v republiki za zdaj ne bilo
potrehno ustanoviti posebnega instituta, republiski sekretariat za socialno var-
stvo pa hi vsekakor moral zaeeti z raziskovanj em specifienih socialnih pl"ohle-
mov v Sloveniji. Pravtako bi morali okrajni in obeinski organi socialnega
varstva vse rprohleme, ki jih predloze oblastvenim oI1gan'Om,vedno tudi doku-
mentirati, kerbod'O na tak naCin mnogo laze uspeli.
Povzetek
V svojih izvajanjih sem hotela opozoriti na troje:
1. na organe, preko katerih se izvaja socialna sluiba,
2. na Ijudi, ki t'Osluib'O izvajajo, in
3. na ma,terialna -sredstva, ki S'Opotrebna za izvajanje preventivnih in
kurativnih ukrepov.
Ugotovili smo, da ima sodalna sluzba sV'ojemesto tudi v socialistieni ure-
ditvi, ker z razvojem indusltrializacije rastejo novi socialni problemi. Prikazali
smo izredno vazno 'vlogo preventivne dejavnosti, odstranjevanje in preprece-
vanje vzrokov socialnih problemov. Na tern podrocju je potrebn'O izvesti naj-
8i1'80socialno akcijo, mobilizirati eimveeje8tevilo drzavljan'Ov. Preventivna
varstvo vodijo organi Ijudskih odborov, ki se morajo utrjevati in nadalje 1'azvi-
jati, zlasti so vazni sveti za varstvo druiine, drustva in stanovanjska skupnost,
ki imajo kot osnovne enote sirako pe1'spektivo ipri resevanju socialnih vp1'asanj
svojih prebivalcev. Kurativno socialno sluzbo (resevanje posameznih socialnih
problemov) pa moramo loOitiod upravnega aparata, jo organizirati v samostoj-
nih ustanovah z druzbenim upravljanjem in pod nadzorstvQm Ijudskih odborov.
Te ustanove moraj'Ovoditi in delati v njih strokovno usposohljeni kadri. Posebej
pa morajo biti zagotovljena tudi materialna sredstva v posebinih skladih za
socialno varstvo. Ker je dana8nji proraeunski ~istem najprej in najbolj zmanjse-
val sredstva za s'OcialnovarstV'o, je potreibno najti naCin, ki bo zagotavljal
stalnost teh sredstev.
Ker so ipri izvrsevanju socialne sluibe strokovno usposohljeni kadri ena od
najvaznejsih postavk, zato ima slab za strokovno usrposobitev prvo mes'to. To
nalogo bo izvrSevala sola za socialne delavce z rednim solanjem in posebnim
usposabljanjem. Soli je t1'eba izposlovati ein viSje sole in stroko Isocialnih
delavcev uvesti v usluzbenski sistem.
S()cialne probleme je JPotrebnoznanstveno proueevati in raziskovati, zato je
potreben poseben institut za 1'aziskovanje in znanstveno obdelavo. Prav tako pa
63
morajo tudi republiSki, okrajni in obcinski o:r:ganisociainega varstva prouce-
vati in analizirati sociaine problerne intako 'obdelane in doikumentirane tpred-
loziti v resevanje oblastvenim organom.
Zakljucek
Namen referarta je predvsem v tern, d,a bi dal osnove za razpravo glede
nekaterih osnovnih vprasanj, in to so:
1. IzJoCitev socialne sJuzbe iz drzavne uprave ter dolocitev nalog in pri~
stojnosti osamosvojenega centra;
2. Naloge in pi'istojnosti druzbenih organov, svetov za var:stvo druzine in
svetov za socialno: skrbstvo;
3. Vloga in dejavnost druzbenih organizacij in drustev;
4. Vloga stanovanjskiih skupnosti pri resevanju socialnih pl'obletnov;
5. Koordinacija dela vseh teh ciniteljev.
Stern .seveda niso izcTlpanavsa vprasanja, obseg referata bi biTpreobsiren,
ce hi hoteli zajetivso problematiko. Zato smo se to pot omejili sarnO'na glavna
vprasanja s podrocja socialne politike.
Pregled
To pot pa bomo obr
mehanizem prenosa na ]
edicino
erih ze dokaj poznam()
Ie okvara.
Lues se Ipojavlja kot ueticna in noseca. Vodi
dokonatalnega (vrojene5"'1 O;>ULH"", p" HVVUIUJe!1l.1KU, aojencku in vecjem otoo-
ku. Dandanes ne govorimo vee 0 »kongenitainem Iuesu« (prirojenem Iuesu).
Namesto na »prirojeni lues« je naSa pozornost obr;njena v momente, ki nas
upravicujejo, da govorirno 0 »vrojeni bolezni«. Prenos preko spoinih celic -
jajceca in semencice - je dandanes ovden. Da pa se je dolgo mislilo na
moznost takega prenosa bolezni tudi pri Cloveku, je krivo primerjanje z raznimi
pticami, kjer je dokazan prenos preko oplojenega jajceca. Dandanes priznavamo
pri cloveku Ie eno moznost, da s~ spirohete prenesejo na plod, in to je »preko
matere«.
Sprico takega gledanja so na tej osnovi bili dani tudi pogoji za sodobno
antenataino zdravljenje sifiJisa kot fetoze in kasneje vrojenega sifilisa:. V
vsakem primeru nosecnosti, ki je kolickaj sumljiva na moznost Iuesa, posumimo'
na okuzbo in jo skusamo z vsemi razpolozljivimi sredstvi dokazati pri materi,
novorojencku, dojencku ali kasneje.
Tako so nastale osnove sodobnega antenatainega zdravljenj,a, ki se opira ze
na dokaj izkustev in dejstev iz iklinike' in prakse. Predvsem veIjajo ,tri
utemeIjitve:
64
morajo tudi republiski, okrajni in obeinski a:r:gani sacialnega varstva prouee-
vati in analizirati sacialne probleme in taka obdelane in dOikumemtiraneipred-
loziti v resevanje oblastvenim arganam.
Namen referalta je
nekaterih osnovnih Vpr1
1. Izlaeitev socialnE
stojnasti osamasvajeneg
2. Naloge in p,risto~
svetov za sacialIlJa:skrbs
3. Vlaga in dejavn<
4. Vlaga stanavanj:
5. Kaordinacija del
Stem 'seveda nisa i
ee hi hateli zajeti. vsa p
vprasanja s padraeja sacialne palitike.
love za raz,pravo glede
doloCitev nalag in pri-
'I za varstva druzine in
Lstev;
)cialnih pI'abletnov;
ferata bi hil preab8iren,
omejili sarno na glavna
Pregled cez antenatalno medicino
(Konee.)
D r. Mar i j Av,c i n
Ta pot pa bama abravnavali nekaj balezni, pri katerih ze dakaj pozname>
mehanizem prenasa na plad in tudi naein, kako nastane okvara.
Lues kot plodova bolezen
Lues se Ipajavlja kot fetaza, torejse v materi, ki je luetiena in noseea. VodL
da konatalnega (vrojenega) sifilisa pri novorajenOku, dojeneku in veejem otra-
ku. Dandanes ne gavorima vee a »kongenitalnem luesu« (prirojenem luesu).
Namesto na »,prirojeni lues« je naSa pozarnast obrnjena v momente, ki nas
upravieujeja, da govarimo 0 »vrojeni bolezni«. Frenas preko spolnih celie -
jajeeca in semeneice - je dandane's ovden. Da pa se je dalgo mislila na
maznost takega prenasa balezni tudi pri eloveku, je krilva primerjanje z raznimi
pticami, kjer je dokazan prenas preko oplojenega jaj,eeca. Dandanes priznavamo
pri Claveku Ie eno moznost, da s~ spirohete ipreneseja na plad, in ta je »preko
matere«.
Spriea takega gledanja sa na tej OIsnavibili dani tudi pagaji za sadabno
antenatalno zdravljenje sifilisa kot fe!taze in kasneje vrojenega sifilisa:. V
vsakem primeru naseenasti, ki je kaliekaj sumljiva na maznost luesa, pasumima'
na okuzba in jo skusama z vsemi razpolozljivimi sredstvi dakazati pri mated,
novorojeneku, dajenoku aU kasneje.
Taka sa nastale osnove sadobnega antenatalnega zdravljenja, iki se apira ze
na dokaj izkustev in dejstev iz klinike' in prakse. Predvsem veljajatri
utemeljitve:
64
a) nikdar ni uspelo pred 5. fetalnim mesecem dokazati luesa pri plodu;
b) sodobno zdravilo za zdravljenje fetalnega luesa in prepreeevanje kasnej-
sega luesa pri otroku je penicilin, ki se prenasa od matere na plodsele po
desetem tednu noseenosti, in to Ie, ee so doze, ki jih dobiva mati, primerno
visoJee.'
c) antenatalno zdravljenje se mora torej prieeti prej, kot bi se lahko iz
morebitnih luetienih sprememb na placenti prenesle ldice na plod.
Fetalni lues ima lahko usodne pasledice za otrosko generacijo. Ce ne bi
bilo sodobne terapije v anrtenatalnem smislu, 'hi ,lues zlasti po vojni postal jako
peree socialni problem pri otrocih. Sodobno antenatalno pregledovanje najmu.nj
trikrat v noseenosti in takojsnje rsodobnozdravljenje je napravilo to vprasanje
povsem resljivo s pomoejo organizirane antenatalne in protivenericne slu'lbe.
Fetalni sifilis stvarja tudipogoje za razvoj in izoblikovanje luetienih'raz-
vojnih napak. Lues torej ne pozna pravilnih dednih napak, ki bi naslta,le »ab
ov'o«, torej iz zametka. Pae pa nastajajo okvare zlasti na 'livenem sistemu
razmeroma kasno in slieijo drugiJmdedno p0lgojenim spremembam: vodenogla-
vosti (hidrocefalusu), idiotijam itd.
V prvih mesecih po rojstvu se ne vidilffioznatnejsih sprememb na cen-
tralnem 'livenem sistemu, ker nas le-ta zaradi fizioloske nerazvitosti ne opo-
zarja dovolj moeno nase. Po 3. mesecu se pa lahko priene glava postopoma
siriti v svojem obsegu. Meeava (forrtanela) je napeta, sivi se razpnejo, zrkla
izstopijo, tako da otrok zadobi videz vodenoglavosti.
Ce plod pre'livi fetalno obdobje luesa, so dani vsi pogoji za razvoj tipienih
slik luesa pri novorojeneku, rnalem 'otroku ali solarju s spremembami (glej
sifilispri otroku).
Malarija pri plodu in vrojena malarija
Malarija nam lahko 'rabi kot primer prenosa enostanienih parazito'v ad
mate're na plod. Sodobna raziskovanja plazmodijev, ki lahko povzroeajo razne
malariene oolike, so pokazala, da je" razvoj Ipl,azlffiodijevmogoe tudi izven
rdeeih krvniek. V tako imenovani prederitrocitarni fazi razvoja najdemo
namree plazmodije tudi v tkivu jeter ter v rahlem vezivnem tkivu in
zasevkih teh tkiv na razlienih mestih v oI1ganizmu. 1z njih lahko pride do
napada na rdeea krvna 'telesca z nespolnimi oblikami plazmodijev ali manj
tipienih klinienih znakov za malarijo. Mati lahko prenese na plod malarijo kot
bolnica s kr1onieno,!P'0navljajoeose malarijo pray taka kot z akutno boleznijo.
Lahko inficira plod v raZJlienihobdabjih noseenosti, kar ima seveda za plod
razlicne rposledice.
Fetalna (plodovna) in konatalna (vrojena) malarija je v malarienih krajih
pogostnejsa, kot si mislimo. Ker lSepoka'le sele nekaj tednov po rojstvu, j~
mnogokrat prezrem0. Glede na mo'lnosti prenosa preko matere loeimo dva
tipa:
a) z,g,odnjiali embrionalni tip, pri katerem sledi infekcija kmalu po zano-
sitvi, ko pride o'lilje matere v stik z o'liljem ploda. Posledice embrionalne
oku'lbe so abortusi, ki so pogastni pri 'lenah z neozdravljeno in recidivno
(povratno) malarijo; .
b) kasni ali fetalni tip, kjer pride do oku'lbe sele tik pred rojstvom, ko se
prtene rahljati 'lilna pregrada in ko je prehodnost veeja in piI'egradamanj trdna.
NajpoOlgostnejsije namree tisti tip, pri katerem opa'lamo prve kliniene znake
65
pri novorojencku moo 10. in 13. dnevom, kar usrtreza inkubaciji 14 dni, ki je
potrebna za razvoj do klinicno izra.zene malarije.
Vsekakor je pri pogostnern UJIIliranjunovoJ'ojenCikovv malaricnih krajih
treba vedno pomisliti tudi na malarijo, ki se prenasa preko matere na otroka.
Vazno je antena'talno preprecevanje, stem v zvezi pa tudi zdravljenje zene
zlasti pred zaikonom. V nosecnosti namrec se malarijski povzroCitelji, ki lahko
zivijo - kot receno - tudi izven rdecih krvnick, utegnejo iz svojihskritih
kotisc namnoziti:. Tako se pricno ra'Zvijati spet v rdeeih krvniCkih, predro preko
zascitnepregrade v placenti in okuzijo plod.
Toksoplazmoza kot holezen ploda
Toksoplaztl:llozoopisujemo v ucne namene; ker prizadene plod v toliiko, da
povzroca usodnejse razvojne na!pake, ki se kazejo vmotenih funikcijah raznih
tkivnih sistemov, zIasti; centralnega Zivcevja.
Parazit (,toxoplasma gondii) je bil opazovan prvic leta 1909. pri nekem
glodavcu v Severni AJmeriki. Vendar doslej se ni tocno opisan. Trdijo, da je
protozoon, t01"ej enostanicar. Zivi parazit se o:pisuje takoIe: »Paraziti kazejo
obl'iko drobnih banan ali polrnesecev, ki v vpadni svetldbi kazejo mocno
refrakcijo. Dolgi so 4-7 mikronov in siroki 2--4 mikrone. Njihovo gibanje je
v tekocem okolju pasivno. Orpazase vrtenje okrog lastne osi in Iahno krozenje
na obeh koncih. V notranjosti je z lahkoto videti veeje steviIo jedrastih tvoob,
ki lomijo svetlo:bo bolj kat PT.otoplazma«.
OpazLli so, da je toksoplazma Iahko vzrok nekaterim rprimerornvnetja
mozgan in ocesne mreznice in je uspelo prenesti ktiZni,p.ona kunce in miSi. V
iste'm casu so dokazali, da s~ cloveskiin zivalski soji z,aj1;davcaistovetni. Mislijo
tudi, da je infekcij.a dokaj razsirjena in pra,v taka pogoSitna kot sporadicna
malarija, pa,cpa jo je zaradi njenih klinicnih posebnosti teze dokaza,u. Tudi pri
nas smo nedavno dokazali prve pr1mere toksopIazmoze.
Epidemiolosko so izredno vazne nalS!lednjeprvine:
a) v eksrperimentu 1ahko rprenesemo ,toksoplazmo na pse, macke, misi,
kunce, osle in tudi na ptice: vrabce in golobe;
b) zivaH, ki zivijo v skupnosti z inficiranimi zivalmi, se Iahko oktiZijo z
iz1ocki;
c) okuzba je mozna tudi zinficiranimi, razpadajocimi ali ods.1Jranjenimi
tkivi, pray tako z vgri:wm;
c) prenasalci so lahko muhe, klopi (klosci), morda. tudi drugi zajedavci;
d) domaci golobi so Iahko rezervoar in trosilec infekta;
e) mozen je rprenos rparazita preko matere, ki sarna ne kaze nikakih kli-
nicnih znako'V. Pri tern dosIej se ni uspelo dokazati nacin prenosain tudi ne
najti morebitne ,okvare na placenti;
f) Iahko se okuzimo tudi kdajkoli kasneje v zivljenju;
g) onganizem stvarja proti rparazitu, ki ga je nCllpadel,posehne rproHsnovi.
Klinicno se kaze toksoplazmoza, ki je nastala ze v materi, zlastLv znakih
na zivcnem tkivu in na oceh, krcevitih gibih, Itrdem tilniku, vodenoglavosti,
premajhnem ocesnem zrkIu, otrpih ocesnih misic, vnetju mreznice in zilnice
na ocesu, zla8ti okrog rumene pege. Redko vidimo tudi - rpbvecana jetra in
vranico, krvavitve in nagibanje h krvavitvarn, vtnetjazgomjih dihal, hruha:nje
in driske, ki jim je za podlago vnetje crevesj.a, pri katerem nastajajo ciri. Sledi
66
bledica s poveeanim stevilom belih krvnih telesc v krvi. V mozganski tekoCini
(likv,orju) najdemo zvisane koJieine beljakovin in rumenkasto obarvanost kat
znake prestanega vnetja mozganov in mo~ganskih ovojev in krvavitev. Na
rentgenski sJiki vidimo znaeLlne zavapnele tooke vmozganski snovi. Ce napol-
nimo mozganske votiine z zrakom, vidimo veeje okvare na moZiganskipovrsini
in notranjosti.
Prezivetje je mozno, toda Ie z veejo ali manjso defektnostjo.
Diagnoza fie napravi serolosko z vezanjem komg:>lementaali z dokazom
protitelesc.
Tudi sodobno zdravijenje ni c10slejprineslo nikakih veejih uspehov.
Fetoze in razvojne napake, ki jih povzrocajo virusi
Kat vzor za moznosti, da plod okvarijo razni virusi, ki se prenasaJo od
mater'e na plod, opisujemo eme koze (variola), rdeeke (rubeola) ib tz'v. nezna-
Blne pljuenice (atipiena pnevmonija).
Variola. Ceprav soo'erne koze v civiliziranem svetu skorajda izkoreninjene,
se lahko v izjemnih primerih poj,avijo,eemur je vz,rok ravno sodOlbnipromet
v civiliziranih krajih, saj je moZno dosrpeti iz kraja infeikcije v najbolj civLli-
zirane predele sveta v casu, krajsern ad inkubacijske :dobe.Taka so 1. 1949imeli
v Angliji opravka z manjso epidemijo ernih kOlZ,vnesenih pray na ta naNn.
Zaradi tega je potrehno povsod izvajati obvezno z,aseitno cepIjenje proti kozam
in poskrbeti za erpidemiolosko anketo ljudi, ki od da,lee p,ripotujejo v drZavo.
Pri inficiranih noseenicah pride do z,amrtja ploda in do abortusa, lahko pa
tudi do porada mrt'vega ploda, kar je odvisno odi'lasa, v katerem je bolezen
zajela noseeo zeno'. Lahko pa se rodi ot,rok nav:Ldeznozdrav in se pokaze vado'la
kasrneje, nekaj dni po rojstvu, seveda s smrtnim izidom.
Mozno pa je tudi, da v materi potekajo ,erne koze kot Iazj,a, ,oslabljena
(mitigir,arna)bolezen. Talm so opisovali vee primerov o,trok, ki' so na tak naCin
preboleli variolo in so bil.izivi ter imeli IPO kozi tipiene rbrazgotine, kakrsne
puseajoerne koze.
Razne razvojne napake niso opisane, ker prenos variale ze me:d oibliko-
vanjem organov in tkiv vodi do odmrtja rpJodav materi.
Rubeola. Odkar je Greg,g (1941) iz Avstralije v svojem klasienem pri-
spevku orpisova,lvrojene sive rorene na oeeh (kongenitalne katarakte) otrok, ki
v fetalnem obdobju sledijo rubeoli matere, in je taka s svojimi sodelavci dopol-
nil opazovanja glede drugih vrojenih defektov pri otl'ocih, ki se pojavljajo po
noseenostih, pri katerih je mati v bplj zgodnjih ,mesecih noseenosti prebolela
rubeolo, je pray ta, Iprej zanemarjena bolezen, vzbudila v zdravstvenem svetu
velika zanimanje. Rubeola lahko ,vodi do unicenja ploda .in do abortusa. Oku-
zernje okrOig3. meseca pa \nodi do ,tipianega skupk,a znakov (sindroma), ki ga
danes veCinoma imenujemo »embryopathia rubeolica«. Ptri otrodh najdemo
zaostalost v dusevnem ,razvoju vse doidiOlpatije, nadalje Igluhost, gluhornemost,
prirojene srene narpake, zlasti pa spremembe na oeeh, kat n. rpr. tipi,eni izvid
na leei, ki je moeho spl0.seena ill motna. Kolikor je vidno oeelsno d!OJO,lahko
ugotovimo nepl'aviJnost v razporeditvi oeesnega barvila in znake prebolenega
vnetja mrezll1.ice.Zil1klaso veeinoma manjsa.
Atipicne pnevmonije. Od virusnih pljucnic je za plod nevarna zlasti taka
imenovana p1'imarno atipien.a pnevrnonija. To bolezell1.pl'i odraslem eesto tezko
67
prepoznamo, ee ne mislimo nanjo. Vendairnaj bi nas moeno potenje,oslovskemu
sHeni kaselj, slab klinieni izvid in moenejse rentgenske spremembev smislu
razp'wstranjenega vnetja pljuenega veziva pri nose6 zeni opomnile na moznost
primarno atipiene pljuCinice.
Dokazali .so,da so za primarno atipiono pljuenico znaeilna vlozena (inklu-
zorna) telesca vzgornjih dihalnih poteh in pljueih ma·ter in plodov ter novo-
rojenekov, ki sa se antenatalno inficirali. Nekateri dopuseajo moznosti, da pri-
marno atiJpicna pljuenica v noseenosti okvari plod slieno kot 'rubeola, Ie v
lazji meri.
Ker razni virusi utirajo pot raznim bakterijam v pljueih in ker sledi
bakterialna inv·azija preko odmrle in okvarjene sluznice dihal, kalr je delo
virusov, ni kazno zametovati tudi drugih pnevmolmknih, pnevmobacilarnih,
streptokoknih aIr se kake vrste pljuenic, ker So' lanko vazen vzrok za nasta-
janje fetoz. Vodijo lahko dOa,bortusov, do mrtvorojenosti :in okvar ploda.
Razvijejo se lahko fetalno bakterialne pnevmonije in okvare plodovega srca,
nastale zaradi septienega Tazvoja klic.
Zaradi tega je treba vsako pnevmonijo noseee zene zdraviti sodobno in
vestno zaradi nevarnosti za plod.
Ne smemo nikdar podcenjevati tudi influenenih in gripoznih (»banalnih«)
infektov v noseenosti, zlasti ne v fazi embrianalnega razvaja, ker pray tako
lahka vodijo do okvare ploda. Nekateri pa se sprasujejo, kaj je bolj skodljivo:
virus ali sodobna kemoterapevtiona sredstva, ee jih nekritieno lin nepraviino
predpisujema v noseenosti.
Tuberkuloza, streptokokoze, revmatizem in aavica
Vrojena (konatalna) tuberkuloza. Dolgo so zanikovali moznost konatalnega
prenosa tuberkuloze od materena plod. Vendar je doslej opisanih dokaj
takih primerov, ki se zde na podlagi anamneze, kIinike in patolosko anatomskih
izvidov resnieni.
Podoba je, da se klice tuberkuloze ne morejo prenasati dedno niti se ne
morejo prilepiti na spermij ali jaj.6nocelico. Pray tako se zdi, da se ne prena-
sajo prelw zdrave pIacente. Ce pa je zena tuberkulazna an sa pri njej moznosti
za okvaro pIacente, potem se lanko pajavijo (hematogeno, histageno, limfogeno)
tuberkulozne okvare materinega in plodovega delaplacente. Klice se prenesejo
po krvi, mezgovni ali tkivni poti Tako nastala zari:s,ea SIO videti veeinoma
sirasta in zaradi specifienega ustroja placentamega tkiva tudi rada razpadajo.
Klice t11lberkulozepreidejo tako v kri in z njo preko papkove vene v plod.
Lahko pa jih najdemo tudi v amnijski tekocini, ki jo plodpozira. Na Ita
naein pridejo v prebavne in dihalne poti. Vendar je pogostnejsa krvna pot,'
kakor pa bkuzba zamnijsko tekoeino.
Ni pa nujno, da hi .ie matere z· mo'enimi tuberkuloznimi spremembami
rodile otroke s konatalno tuberkulozo. Mozno je tudi, da boIn1ce z Iazjo tuber-
kulazo inficirajo svoj plod. Veeina tuberkuloznih mater rodi popolnoma zdrave
otroke, lId 5e povsem normalno razvijajo, ee zivijo v primernih zivljenjskih
Taz.merah.
OpazovaIi so Itudi konatalno tuberkulozo pri otroc1h, katerih matere niso
kazale v easu noseenosti nikakih dokazljivih znakovaktivne tuberkuloze.
Otroci so ob sodobni terapiji ziveli precej dolgo: od 13-27 mesecev.
68
Konatalna tuberkuloza pri novorojeneku se zdi relativno redka. Videti je,
da zaradi tega, ker v mnogih primerih noseenosti pri moeneje tuber,kuloznih
materah pride sarno po sebi do splava ali pa splavi mati po zdravniskem nasvetu
umetno, ker so za rtozdravstveni raz,logi.
Razne streptokokoze, skdatinka (scarlatina), kozna gnojenja (piodermije),
tvoravost (furunkuloza), sen (eriJSIipelas),ahscesi, vnetje kostnega mozga (osteo-
mielHis), vnetja jajenikov in maternienih priveskov (adnexitis), zastrUlpljenje
krvi s kuznimi klicami (septikemije) ,itd., kot je dandanes dokazano, niso brez
posledic za rplod, ee za njimi boleha noseea zena. Anltenatalni prenos strepto-
kokov v smislu fetalne streptokokne sepse vodi do ahortusov, rprezgodnjega
poroda, do poroda mrtvega otr'Oka,zlasti pa do okvare plodovega srca v smislu
vnetj~ no'tranje srene stene (fetalnega endokarditisa), !ki Iahko' IVmnogoeem
sliN prirojenim srenim napakam.
Od ostalih septienih in gn'Ojnih infektov pri materi se lahko prenasajo
na plod,slieno stTeptokoknim, rtudi infekti, povzroeeni s klicami, ki so nase-
ljene zlasti v prebavnem traktu in ki med drugim povzroeajo v noseenosti hudo
vnetje ledvienihponvic (pielitis). Njihove posledice za plod so lahko sliene ali
enake tistim, ki jih rpovzroeajo streptokoki.
Revmatizem. Dandanes ne gJede na razna pojmovanja 0 nastanku revma-
ticnih bolezni ne zanikamo moznosti antenatalnega prenosa bolezni od matere
na plod. Drugod so opisali in tudi pri nas smo videli primere vrojenih srenih
napak pri otrocih, kater.ih matere so v zgodnji noseenosti imele izrazite znake
revmatienih vnetij na sklepih in srcu.
Davica. Oskodbe pl'Odazaradi baciladaviee in odmrtja plodu zaradi stru-
penih (toksienih) snovi tega baoila,ki prehajajo iz mat ere na plod, so razme-
roma redek pojav. Pravijo pa, da najdemo pri mrtvorojenih otrocih in rpri
splavljenih plodovih povzroeitelj~ davice - na povrsini trebusne mrene (peri-
toneja) - zlasti pri Mstih materah, ki so v noseenosti prebolele davico bodisi
vedoma, bodisi nevede.
Tudi difteriena okuzba novorojen6ka je razmeroma redka, vsaj dandanes,
kO je razsirjeno zaseitno'cepljenje proti davici, katerega so bile delezne matere
se kot otroci. Razumljivo je, da je treba v pred.porodnem obd'Obju cepiti vse
tiste noseeniee, ki se niso bile cepljEme, ilasti veasu, ko se davica pojavlja v
veejem stevilu, kolikor ni vsaj v civiliziranih krajih skorajda izkoreninjena.
Okvara ploda zaradi raznih hormonalnih motenj pri mated
in hormonalnih odnosov med materjo in plod om
Hormonalne mOltnje v sekunda:mi hormonalni skupini vodijo lahko do
hermafroditizma ali psevdohermafroditizma pri plodu. S hermafroditizIIlom
(pravim dVIospolJem)mis.limo priS'otnost obeh vI'st spolnih celie v telesu: j'aj'e-
nika in mod, s psevdoherrriafroditizmom (nepravim dvospoljem) pa Ie dvospolne
zunanje zna,eilnosti ob prisebnosti sarno moskih ali sarno zenskih celic v telesu.
Opazovali so, da se lahko psevdohermafroditizem razvije pri plodu tistih
mater, katerih noseenost poteka v smislu prevelikih koliCin estrogena, kar po-
vzroCihormonalni nered v celotnem materinem sistemu hormonov. Zlasti plodov
organizem, ki bi se moral izoblikovati v moski plod,pri tern za:r-adiestrogenovih
vplivov ne dozivi dokonenega rrazvoja moskih spolnih organov: Fl,astanezaradi
tega .moski psevdohermafroditizem.
Zenski psevdohermafroditizem pa se razvija zaradi prelromernega razvoja
in delovanja nadohisme zleze.
5e preden se pri embriu dokoncno doloci spol, vsehuje nadohistna Zleza
mnogo posehnih celie, ki se zvdecim barvilom (fuksinom) v histo,loskem l'ezu
mocno obarvajo. Pri zenskem p,lodu 2lginejote celice hitreje kakor pri moskem.
Ce ne zginejo v normalnemcasu, za'cno krneti ovariji, rast noznice (vagine)
navzdol zastane, sirijo in daljsajo pa se sramne ustne (labia), ki slicijo mosnji
(skrotumu) in neredko vsebujejo jajcnike (ovarije). Pri moskem psevdoherma-
froditizmu, ki je pogostnejsi, opazujemo kl'atko vagino, penis je majhen, veci-
noma opazamo manjso ali vecjo r,azcepljenost zunanjega secnega izvodila (hipo-
spadijo), skrotum je deljen v dye polovici ali celo predeljen v dye mehurjasti
tvorbi, ki slicita velikim ustnam. Tedaj ali 1udi sker lahko modo (testis) na
svojem potovanju navzdol med razvojem ostane v trebusni votlini alipa ga
najdemo v dimljih. Govorimo IQ abdominalnem ali ingvinalnem kriptorhizmu .
. Vcasih je tezko dolociti spo1 novorojencika in kasneje dojencka. Dolacanje
spola je vsekakor soctalno medicinskega, sodno-medicinskega, pravnega in 610-
veskega pomena' za starse novorojencka in 'tudi kasneje za'dorasi/':ajocegaotroika.
Spol ugotovimo bodisi opeTativno s prerez:om trebusnega o.s.tenja in direktnim
pregledom. To pot moramo izbrati v vseh dvomljivih primerih, kjer ne moremo
uporabiti z gotovostjo druge poti, to je dolocanja hmrmonov v urinu. Vendar
je ta metoda Ie pomozna in se vcasih ne sklada povsem z anatomskimi razlicki.
Hiper- in hipotkeoidizem (zmanjsano in zvisano delovanje golsne zleze).
Hipertireoidizem pri materi ima za plod lahko jako nevsecne posledice. Pred-
vsem opazamo, da kaZejo novorojenoki izrazito zviSano napetost misi:cja (hiper-
tonus), preveliko in prevec zivahno misicje (hipel1kinezijo),'mnogi ad njih so
tu:di bruhaci. V skaraj vseh primerih hipertireoidizma op;3.zamovee ali manj
jasne znake za zozen izhod iz zelodca (pHorospazem). Toda hipertireoidizem
je najveekrat sarno funkcionalen in sarno v nekaj odstot!kih primerov gre tudi
za prevee iz;razeno misieje ab zelodcnem vratarju. Posledica je, da se izhod
iz zelodca zapre, kar seveda nujno zahteva ope,racijo.
GolSa pri pJ.oduje tudi lahko vzrok za porode v neugodnih polo.zajih glave,
tako zlasti za obrazno lego, ki je ze sarna 'po sebitezji porodniski problem.
Hipotireoidizem in kretinizem pri materi lahko privede do ikretipizma ploda.
Podoba je torej, da je plodu zlasti v zadnjihobdobjih noseenosti potrebno
zivahno delovanje materine golsne zleze. Zato poskrbi pri normalni noseenosti
ze priroda sa1pas fiziolosko. povisanim delovanjem golsne ueze pd noseenici,
ki ji daje neko svezino, splosno zvisan napon in zivahno presnovo.
Diabetes mellitus (sladkorna boJezen) pri materi je lahko nevarna za plod
kakor ,tudi za novorojencke, zlasti ce je bolezen pri mated neuravnovesena.
, Opazase; da pri moeno diabetiernh nose6nicah odmre plod najpogosteje po 36.
tednu noseenosti, vendar ni bilo mozno dognarti toenih osnov' za razlago tega
pojava. .
Pri otrocih diaibeticnih mater se opazajo najrazlicnej-se razvojne napake,
tako zlasti sI"!cnein mozganske, ki so tako Jesne, da ,izkljucujejo p10dQvo,in
kasneje novoll'ojenckovo zivljenje.
Zlasti pa je treba vedeti, da so donoseni novorojencki dlabeticndh mater
veeinomacez mero tezki in tudi eez mero veliki. Zaradi tega se pri rojstvu
p.ojavljajo razne tezave, ki jib moramo predvideti in prepweeiti njihove posle~
dice za plod, zlasti v pogledu mozganskih krvavitev.
70
Razvoj veejega in tezjega ploda pti diabetienih materah si razla,gamo de-
lorna s prekomernim delovanjem mozganskega podveSika{hipofize)pri diabetieni
materi v casu nose'enosti, deloma pa z izrazHim poveeanjem Jeter in vranice,
ki jih najdemo pri novOtrojeneku. Prav tako so izredno mocno prepojena pJo-
dava ,tkiva z vodo. Povecana dejavnost otockov v trebusni- slinavki, ki izlocajo
inzuJin, in pa namnozitev inzulina, to dvoje skusa uravnavarti zvisanje slad-
korja v krvi, tako pri plodu kakor primateri, zv,iSanje,ki je nastalo zaradi ne-
zadostne zmogljivosti in premajhne tvornosti otoekoV.
Ob rojstvu ploda je to seveda za novorojeneka lahko usodno. Ko je pre-
rezana popkovnica, je konec medsebojnega Ulravnavanja med materjo irnp,lodom.
Krvni sladkor pri nnvorojeneku hitro pade _in prevec aktiven inz'Ula["niaparat
novorojeneka lahko povzroei zanj usodno znizanje sladkorja v krvL
Zato je.po'trebno ob rojsltvu kakrsnegakoli nnvorojenelka, zrelega ali nedo-
nosenega, pregledati kTvni sladkor, 'ee jenjegova mati diabertiearka,. Tudi pri
nbrmalnih vrednostih (okrog 150mg) je potrebno dajati gJukozo bodisi v raz-
topini po stekleni'eki, bodisi v injekcijah, podkozno ali v zilo. Vendar ne smemo
vzroka morebitnemu soku videti vedno v znizanju kirvnega sladkorja, tudi ne
smemo nikoli pozabiti na poveeano moznost mozganskih krvavitev.
Otroci diabetienih ma,ter irrnajovee ali manj zna,cilno podoibo: lice je zava-
ljeno, okroglo, nabuhlo. Zarto jih nazivamo tudi »diabeticni kerubi«. Vedeti
mO!I'amot,udi, da teza 3000g ali vee pri otrocih diabetienih mater ne izkljueuje
prezgodnjega porada tel' z njim zvezanega tveganja.
Mongoloidno idiotijo dandanes pristev,amo k hormonalnim motnjam, ki
lahko okvarijo ze jajeno celioo in morda tudi spermije. Mongoloidne otroke
rodijo z,lasitistarej,se zene z izitroseno sluznico maternice, pri cemer ni portrebno,
da bi ta iz1Jrosenostnastala zaradi pogostnih po,rodovali splavov. Veckrat se
zdi, da gre za kombinirano dednookvaro z neugodnimi zunanjimi ok,olisCinami,
v katerih je sluznica' matere nezmoma zadostno ipll'ehraniti razvijajo'ci se za-
metek. Raz~ojne napake, ki spremlj,ajo znake mongoJoidne idiotije: prapodoba
(atavizem), pomanjkljivo deJovanje gol.sne zleze (hipotireoidizem) in podobnosrt
Mongolom {mongoloidizem), slieijo fenokopicnim napakam na centralnem zive-
nem sistl:m1uin na obtoeilih. Videlti je, da gre poleg drugih napak tudi za po-
maknitev posameznika nazaj na nizjo stopnjo v razvojni rasti, kar kaze vee ali
manj izrazita prapodoba mongoloidnih idiortov, taka v gradnji telesa kakor v
psihienem zadrzanju. aka se- to izvrsi in kaksni so mehanizmi te pomaknitve
naz-aj, dandanes se ne verno.
Okvara ploda zaradi raznih vplivov
Tu ohravnavamo toksemijo v noseenosti, neskJadnost ma!tere in ploda
glede na krvno podskupino Rh,' prenos malignih bolezni 'od matere na plod,
krvno somdnost in dedne bolez-nL
Toksemija v nosecnosti. Ni se povsem dogilano, ali prehajajo toksiCine
snoviod matere na plod sarno preko pIacente in da Ii okvairjajo vse fetalne
-organe same po sebi in ee ne povzroeajo marda p:resnovnih neredov v kemizmu
ploda samega in pobujajo stem nasrtanek in razvoj velike skupine Il'azvojnih
motenj, ki se sprva kazejo Ie v majhnih motnjah kemizma, kasneje pa v hudih
izpadih in iztirjenjih kemionih dogajanj s kasnejsimi sirpkimi posledicamiza
posameznal$orodna ali vsaotrokova tkiva. Tako nastajajo napake v razvoju,
ki jih danes dajema v sku-pino taiko imenovanih »vrojenih presnovnihnapalk«.
71
Toksemija v inosecnosti lahko 'oskoduje plod na razlicne nacine. Proovsem
povzroca prezgodnji pOll"od,prizadene srcni in zilni sistem novorojenCika,dihalni
center in stvarja zacasne okvare na centralnem zivcnem sistemu, ki se kazejo
zlasti v dobi p.Dilagojevanjana zivljenje izven matere, t. j. v prvih treh mesecih.
Ne' smemo pozabiti na usodno skodljivo delovanje al'koholicne nasicenosti
v krvi, na nas narodni zivelj in na posledice te toksemije v nosecnosti. Pray tako
se danJdanes naglasajo iposledice pTe'komeme in nekritiime uporalbe raznih
zdravil, ki jih predpisujemo brez prave ipotrebe nosecnicam (sulfonamidi, barbi-
turati, fenacetin, amidopirin itd.). So avtorji, ki trdijo, da mnago bolezni in
okvar ploda nastaja na ta nacin.
Neskladnost moo materjo in plodom gled~ na krvno podskupino Rh,
S ,tega poprisca lahko navedemo dandanes stiri vazne antenatalno se r~z-
vijajo'ce ibolezni, ki vodijo do hude okvare ploda, njegove smrti ali do resnih
bolezni nOVlo'rojencka.To so: splosna prepojenost ploda z vodo (univerzalni
hidrops), jetrna zla,tenica (nuklearni .i'kterus), huda zlClitenica(icterus gravis),
in mocna bledica novO'rojencka (anaemia neonatorum gravis).
Prenos malignih bolezni od mat~re na plod
Ker se pogosto pojavljajo rame oblike malignih bolezni, zlasti na ocesu,
nadledvicni Zlezi in ledvicah, ki imajo lahko svoj zacetek ze v antenatalnem
obdobju, in ker vcasih najdemo pri zenah, ki so imele ali kasneje zadobijo
maligne tumorje - splave iz neznanega vzroka, se je .pri~e}iorazilSkovati, da li
ISOmoznosti, da ISemaligni tumorj~ ali njih zametki in razni »ra'kavi« ucinJki(on-
kogeni agensi), zlasti pa tumorozne celice same prenesejo od matere na plod.
Dognan je prenOismalignih ce.lie preko pIacente ter njihova vsaditev in
njihov razrast v plodu. Tako so opazovali prenos karcinoma, sarkoma, limfosar-
koma in melanoma od matere na plod.
Poleg moznosti, da se prenesejo tumorozne celice, ki imajo v sebi ze kal
maligne Irasti, so nekateri mnenja, da tumorji na plodu in tumorrji v zgodnjih
starostnih obdobjih otroka nastajajo lahko tudi' na podlagi »onkogenega
agensa«, Iki se prenasa iz matere na plod ali pa nastaja v plodu samem. Vse-
kakor je videti, da ta panoga antenatalne vede pridobiva v svojem prakticnem
pomenu, z,lasti ker se razsirja tudi na dolocena obolenja krvnega sistema, kat
so razne vrste leVlkemijin dlruge, doslej neozdravljive zlohotne krvne bolezni.
Konsangvinost (krvno· sorodstvo) kot vzrok za feto'ze te.r Ikasneje nasto-
pajoce bolezni in napake v razvoju je dandanes v srediscu pozornosti kot vzrok
za nastanek mnogihdednih, degenerativnih in razvojnlih bolezni in napak.
S "konsangvinostjo« imenujemo in miiSlimokrvno sorodSltvo.starsev ali
njihovih prednikov bodisi pri enem samem od partnerjev ali !pri oheh,' ki si
sama niti nista v sorodu, aili pa 1mata primerre konsangvinosti med svojimi
sQrodniki. Vsekakor bodo razliene moznosti privedle do razlicnih IPogojev z,a
nastanek konsangvinih motenj pri posaII),eznikih izmed potomcev, zlasti ce
so bile p1"ehodneveje moene, ,to je z mnogimi potomci. Uipostevajo'ctorej kolerno
sorop-stva, enostransko ali dvostransko obremenjenost ter celotno stevilo pred-
hodrukov v obehrodovih, si lahko ra211agamotezo motenj, izvirajoco iz kon-
sangvinosti. Vsekakor je videti; da igrajo tudi pri teh motnjah razvoja isto ali
72
se vaznejso vlogo vsi faktorji, ki sma jih doslej navedli kot pagoje za nastanek
in razvoj fetoz, malformacij, degenerativnih pojavov in razvojnih b61ezni.
Podrocje raziskovanja konsangvinih motenj je tOI'ej jako obsirno in za-
pleteno tel' je v njem potrebno poiskati vse fakto·rje, kil so gotovo ali vsaj velf-
jetno privedli do neke razvojne napake. Mozno je, da je nekocciloveik na nizjih
in primitivnejsih stopnjah razvoja prenasal konsangvinost brez hujsihrposled..ic.
Na sodobnd.razvojni stopnji pa vodijo krvna sorodstva rpr-avgotovo do sirsih
degenerativnih sprememb. Ni potrebno, da se take spremembe kazejo ze v
razvojnih napakah, ki so vidne ze v obHki, temvec se lahko izrazijo Ie v okr-
njeni funkciji posameznih organov ali tkiv, v nepravilni presnovi, v posameznih
skupkih znakov za izrazenost itd.
Ce sledimo konsangvinosti skozi nase rodove, jo najdemo najbolj tam, kjer
so se javljali naslednji 4 druzbeno-razvojni in ekonomski momenti: Zaokroze-
vanj a posestev pod okriljem neke druzine, dolinski in otacanski tip zadrugar-
skega zivIjenja, ohranitev nacionalne in politicne samostojnosti, zivIjenje v
narodnih manjsinah. Konsangvinost .ima, ce pregledamo njen razvoj, tudi izrrazit
familiarni znacaj in postane s svojimi posledicami izrazena v dolocenih druzi-
nah. To opazamo zlasti pri pojavih, Ikot so razne idiotije, okvare na centralnem
zivcnem sistemu, kakor tudi na organih vida in slUiha, okvarestvarjanja in
presnove raznih pigmentov, okvare v presnovi zlahtnih hranil, zlasti Iipoidov in
beljakovin, ki imajo za rposledice nepravilna razrast in dejavnost posameznih
tkiv. Predvsem so pogostne okvare zivcnega in pa hrustancasto kostnega
sistema.
Okvare, nastale zaradi konsangvinih motenj, lahko postanejo tudi dedne,
kar 'se bolj povecuje nevarnost ozjega in silrsega krvnega sorodstva.
Dedne (hereditame) osnove za razvojne bolezni in napake
Na rpodlagi sodobnih raziskovanj se je v sluzbi prakse in preventive do-
gnalo dandanes glede dednosti raznih razvojnih nap,ak in bolezni v glavnem
naslednje:
1. Za dominantno dedne smat,r,ana naslednje bolezni:
mnogotere kositne izrastke (muitiple eksostoze), bolezensko krhkoS't kosti (oste- .
opsatirozo), nerazvitost sarenice in izseke v sarenici (anirirlija in kolobomi),
mocna slepoto brez kratkovidnosti, dedno horeo, srpasto anemijo' in se nekaltere
krvne in dJ.'ugeholezni.
2. Z a m 0 reb i t n 0 (f a k u 1tat i v n 0) d'Omin ant nod e d n e
sma t ram 0: sladkorno boJezen, kratke in prekomerne prste, zrascene in za-
krnele prste na rokah in na nogah, hondrodistrofijo, railne razcepe kost,i in
nez:rasle kosti in mehke dele, kot so: zajcja ustna, volcje zrelo, razcepljeno nebo,
razcepljena hrbtenica (spina bifida), nadalje spremembe v oceh: premajhno
zrklo, vrojena siva mrena, gliom mreznice, atrofija vidnega zivca in se neka-
tere druge, zlasti zivcne bolezni.
3. Z,a recesivno dedne smatramo: ribjo kazo (,ihtivno), po-
manjkanje barvila (albinismus), slepotno (,amavroticno) idiotijo in druge.
4. Z a mOore bit ire c e s i v nod e d neb 0'1e z n i sma t ,I' am 0 :
krvavlcnost (hemofilijo), hondrodistrofija, dedno kostno marmor,iranost, razne
razvojne naJPake lobanje, kakor premajhno lO'banjo (mikrocefalijOo),razne raz-
cepe v kosteh in pomanjkljive spoje med nj,imi ter. druge, sLeer d:ominantno
trdne balezni.
73
5. Z asp {)1n a v e zan e d e d neb ale z n ism a t ran a: krvavicnast
(hemofilija), ba,rvna slepata (delno in celatno), naena Islepoitas kratkavidnostja
in neka'1Jerebalezni ziveevjaJ in miSieevja.
Na podlagi dasedanjih dognanj ,lahka napravimo Izlasti dvoje: rodavn,ik
in pasve1avanje badaciih starsev glede maznasti dedno prirajenih napak pm
njihovih otracih.
Rodavnirk je vazen, da lahrka sledimo taka dominantnim kakar recesivnim
dednostnim znakam in ba[ezni:tll, ki se javljajo v p'Clsaineznihgeneiracijah. 'Bu
si pamagama zgeneHena p:isava, ki je sHena drugim dogava,rjenim znakom
za naknadna sporazumevanje. SvetavaJti starsem glede na moznost dedna pri-
rajenih anomaldj pri njihavili otrocih pa je maCno tveg,ana stvair.
Ce neka o,seba ,ali njeni bJiZnji soradniki ibolehaja za neka razvajna napako, .
vsekakoT kaze vprasati zdraVlIlika, ali mare ~. sadee pa danasnjih teareticnih
in prarkHenih izsledkih - prieakovati zdravega potomca.
Tudi starsi, ki ze imaja defektnega atraka, naj vprasaja, ee naj imaja
vee atrok.
Tocen odgava,r ni vedno mogoe. Zato starsem abjasnimo dejstvo a vzrakih
nastankainrazvoja, 0 pogosltnasti in '0 poteku v postev prihajajoee matnje in
badoCim starsem ne prepovedujemo potomstva z morebitnim zastrasevanjem.
OdloCitev sarna pa je stvar starsev, kajti javlja se mnogo einiteIjev, ki niJso
povsem medicinski, kakar zelja po otracih, obseg druzine, starost starsev, eko-
nomski in sacialni mamenti, civilizacija :in moznosti rehabilitacij:slkega zdrav-
ljenj.a. Zlasti pa je treba vedno ugotoviti, ali so defekti v rodu res prirajeni, ee
niso nemara vrojeni, torej pridobljeni v casu razvoja v mateI1i.Veeinama se nam
to stocnim dognanjem predirojstvenih. okoliscin posreci, v'casih pa je tako
dognanje nemogoce. . .
Na podlagi spl'Osnapriznanih zakJjuCkov velja dandanes tudi pri nasza
medicinslw upravicen umetni splay, kadar naj se prrepreeijo rajstva posamez-
nikav, ki bi bili nadaljnji prenasalci geneticno pogojenih balezni. .
Pole:g napak v razvoju, bodisi na prirojeni dedni osnovi, bodisi na vrojeni
osnovi, pa imamo tudi vrs,to pasebnih. rastnih in reaktivnih tipov otraskih
organizmov, ki ISO v svajih skrajnostih na meji rastno razvojnih napak ali pa
s svojimi skrajnostmi ce,loze prehajajo vanje.
Konstitucije (zasnove), reaktivni tipi, habitusi (ustroji)
in diateze (nagibi organizma) kot :razvojne bolezni
Pd dedovanju znaeilnasti iste vrste, tako tudi ipTi clove:ku, prride vedno
do novih kombinacij dednih osnov. Zaradii tega ni niti eden izmed CIoveskih
posameznikav povsem enak drug emu, dasi gre lahko za izr,azite 'slienosti.
Individualne lastiIlosti, ki jill argaruzem dobi na dedni asnavi, imenujemo
konstitucijo (zasnava). Ta pojem, manj kot izraz, je bil kritiziran s strani so-
dobnih struj v biolagiji in so zato skusali »konstiJtuc.ijo«ipovsem nadomestiti
z »reaktivnostjo«. To pa ne zadavoljuje v celoti, ko1i!korsev,ed'ani reaktivnost
osnovana na ana'tomskih, histoloskih in d,rugih podlagah posame:znika ,in nje~
govih tkiv.
Znaeilnosti zasnove se lahko javljajo v telesni g,radbi in v »habitusu«
(ust.roju), ki je zunanji videz in istocasno :zrcalo za neka »habitualna« do-
gajanja v organizmu. V pojmu konstitucije 'V'kljucujemo dandanes poleg spe-
cificna presnovnih dogajanj se poseben nacln reagiranja na notranje in zunanje
74
dmZljaje, adparnast prati balezenskim vplivam, adparnas't proti utrujanju in
izerpavanju pri fizicnem in ums~em delu Ltd.Tarej je kanstitucija pasameznika
spaj vseh njegavih staticnih in dinamicnih izrazitosti.
Ce se ti mameti razlikujeja vec ali manj, z,lasti pa, 'ce se r,azlikujejo mnaga
ad abicajne sredine (»norme«), lahka govarima 'a konstittucijskih adlklonih. Vazna
je torej, da jih opazima ze zarana,' ze takaj ab rajstvu ali vsaj kmalu po. njem.
Pri tacnem studiju pa jih vidima tudi ze v antenatalnem obdabju. Taksniod-
klani, kat n. Pl'. neS'arCl'zmerjemed ab:segam plada ,in pladovniciO,.nadalje
obraslast plada (pladav puh-Ianuga) in prekamerna plo'dova mascoba (vernix),
S'O lahka znaki eksudativne kanstitueije, prekomerna gibanje ploda je znacilna
za nevropaticna kanstitueija itd.
Paleg narmalne vzraslasti (no;rmasamije), lizrazene v ha1'manieni gradnji
telesa, tezi in dalzini, ki se skladata z narmalna te~a in daHina pasameznika,
zna,cilnega za tislta Ijudstvo, locima lie premajhn6 vzraslost (hipasomija), ipireka-
memo vzraslast (hipersamija), pategnjenast ~lep'tasmnija) in pa 'cakatast
(ev1'isamija).
Navedli sma ze, da skrajnost,i teh posameznih tipav mejijo na razvojne
anamalije.
Hipasamni atraci mejija na razne vrste pritlikavosti, ki"nastajaja 'zaradi
matenj v presnavi ali v delavanju mozganskega padveska (hipafize), preka-
merni vzrasli (hipersamni) pa mejija na razne napake v .razvaj~ zaradi matenj
v mazganskem padvesku, kat saarjastvo (gigantizem), prekamerna razvitast
skrajnih delav 'telesa (akramega1ija) in nesarazmerna ~dispra:porcionalna) rast
arganov ali akancin. Pate.gnjeni (leptosamni) atraei veckrat kazeja znake iz1'a-
jenasti v smislu dolgo - .in ozkoudnosti (dolihostenomelije) in pajkovih prstov
(araihnodaktilije). PrL njih najdema jako pogosto tudi slabso 1'azvitast sklepnih
vezi, slabo napeta (hipatonicno) musku1aturo, pomanjkljiv razvoj labanjskih
kosti in nuja inteligenca. Pri njih so. pogastne tuJdi srcne napalke in napake v
razvaju akostja. Izrazito ,cakati atraci m~jija ,pagasta na r.azne bolezenske de-
belasti. Dedne konstitucije kakor tudi rastni in reaktivni >tipi ali diateze na-
.splah nisa neka stanja arganizma, .prati katerim se ne bi dala nic ukrenit,i.
Naspratna, kanstitucianalni znaki naj nas opozore in silija, da lahko pamanj-
kljivasti izbaljsama, j,ih spravimo do dozoritve in pospesimo tel' pravilno
usmerima rast, razvoj in izoblikovanje otrdkavega orgtmizma. Vendar pa je
zlasti vazna, da vemo, k cemu se nagibaja atraei, ki kaiZeja preve1ike in sva-
j'evrstne odklane ad dogajanj in meja presnave, rasti, abliikavanja in razliClkav
v svoji zasnavi in ustraju.
Ce pajem »konstitucija« 'razumemO taka, potem se tudi ona uVi'sca'med
prvim.e,na kruterih temelji nasa prizadevnast za preprooevanje .razvojnih na:pak
ali vs.aj - nevisecnosti.
Paleg raznihkonstitueijin habitusav otrakavega arganizma in tistih, ki
mejijo v svajih skrajnostih z,ena razvajne nClipake,poznamo in lahko zaznama
ze takaj po rajstvu pd otraeih tudi razne »diateze«, ki same po sebi ,se nisa
balezni, vendaI' pa so lahko asnava za njinav nastanek, ee na organizme bOOisi
enkrat ali pogasto ucinkujejo daloceni fakta1'ji', !taka enkratni kalkaI' pogastni.
Dandanes mis1ima s pajmam »diateza« stanje ali pripravljenast organizma
za neka pasebna se fizialO'skaali ze patalaska dagajanja. Diateza ali dispaniranje
nekega pasamezni'ka temelji lahko na dednih alsnavah. Organizem lahka »dispa-
niTa« v pazitivnem ali negativnem smislu. Taka n. pI'. lahlw ka:k atrok v se taka
neugadnih akolisCinah nikoli ne dabi pljuenice, medtem ka ima kakdrug otrak
75
v istih okoliscinah IPogostne in ponavljajoce se pljucnice. Prav tako je n. pr.
ta :rod nagnjen k dolgemu zivljenju, drugi v i~tih okolisCinah pa h kratkemu.
Vendar dandanes ne zajemamo diateze tako siroko, 'temvec smatramo za diatezo
Ie pripravljenost k neobicajnemu povprecju, k neenakemu reagiranju na neki
dolocen skodljiv vpliv ali pa iz te nepovprecne reaktivnosti izvirajoco priprav-
ljenost k dolocenim boleznim.
V otroskem zdravstvu locimo v gIavnem 5 vrs!t diatez, in siee:r: aIe:rgieno,
eksudativno, nevropaticno, hemoragicno, vegetativno ter kombinaeije med po-
samezniki. Vse te vecinoma prehajajo tudi v obdobje odraslega Cloveka.
Alergicna diateza se pokaze ze zgodaj na ta naCin, da otrok reagira zIasti
na dolocene drazljaje z nenavadnimi znaki, ki so mnogo nad obicajnim izra-
zanjem reakeij pri normalnem otroku. Ze zgodaj Iahko opazimo znake alergicne
diateze na kozi, na sluznieah, na zivcnem siste:mu, na srklepih in v krvi. Na
koz,ividimo: nevrodermitise, dolocene oblike dermatitisov in ekeemov, stro-
fuIus, urtikarije in bezne edeme. Na sluznicah zlasti pogostna vnetja, kakO'r:
vnetje ocesne vezniee (konjunktivitis), vnetje nosne sIuzniee (:rinitis),vnetje sluz-
nice dihaI, zIasti bronhov (bronhitis) 'z astmaticnim znacajem, vnetje crervesne
sIuzniee z nagnjenostjo k crevesnim katarjem in rkolikamin trdovratni zaprtosti.
'Na zivcnem sistemu: nagnjenost k pri~ezanju vnetnih pi'oeesov, glavobol
itd. Na sklepih opazimo: nagib k reagiranju v smislu beznih vnetnih sklepov.
V krv.i vidimo eoz.inofilijo.
Razvoj otroka in njegovo starostno obdabje lahko vpIirvata na naNn re-
agiranja in doIocujeta alergicne eikvivalente v verigi: ekeem, astma, kolike.
Tako ima lahko dojencek ekeem, v kasnejsi starosti pa astmo. Toda med o'bema
skrajno:stima tpa je mz manj opaznih znakov diateze.
Alergiena diatez·a je po navadi druzinska in se deduje 'IV druzinah alergikov
dominallitno. Mnogokrat meji se na druge, taka zlasti na eksudativno ---.:.limfa-
hcno diatezo, pa tudi nevropatieno in hemoragicno.
DoIoCitev strogih rneja je tezka.
Eksudativna diateza se kaze v posebni pripravljenosti do vnetnih, zlasti do,
vnetno-rkataralnih dogajanj, vidnih zlasti na rkoz.in na sluznieah. Otrok z eksu-
dativno diatezo .ima po navadi poseben rastni lik, ki je J.ahko dvojen: nezen,
suhali prekomerno debel. Slednjega oznacuje zIasti koza testenas1tega (pastoz-
nega) ustroja. Oba tipa lahko prehajata., eden v drugega, zlasti suhi v debelega,
redkeje olbratno :- eksudativno pastozni v suhega. Tudi ta dia,teza je druiinslqa.
in je mocneje izrazena, ee sta oba od starsev eksuda,tivea.
Znaki eksudativne diateze se javljajo lahko ze v predrojstnem obdobju
otroka: pre:komerna koHc.ina plodovniee (hidramnion) je pogosto predhodniea
eksudati:vne diateze pri otroku in kaze, da je otrokova mati tudi sarna eksuda-
tivna. Plodov,a mas!coba je pri eksudativnem novorojencku jako izdatna .in jo je
s povrsja teze odstraniti. Kasnejsi znaki se pokazejo kmalu po rojstvu, kot
temeniee, yolk (intertrigo), rkronicni ekeem. Eksudativni otroei se nagibajo k
najrazlicnejsim vnetjem sluznie, zlasti vnetjem dihalnih sluznic ter njih posle-
dieam. Mnogokrat opazujemo pri njih tudi prekomerno razvito mezgovno
tkivo (limfai1;izem).
Eksudalivna diateza vpliva na potek pOisameznih bolezni, zIasti infekto'V.
Napravi Iahko ze iz navadnega vnetja srednjega usesa ali pljucniee tezak
problem. Pri tuberkulozi oblikuje tovrstna diateza infekt v smislu posebnega
skupka bolezenskih znakov, ki ga oznacujemo kot skrofulozo.
76
Nevropaticna diateza. Za to diatezo je znacilen poseben nagib otrbka, da
odgovarja na normalna in fizioloska dogajanja v svojem organizmu in tudi v
svoji okolici na neki poseben, to je »nevropaticni nacin«. Tesno je povezana~z
nekim iposebnim stanjem zivernega sistema, ki ga imenujemo nevropatija, to je
bolestna razdrazenost celotnega zivcnega sistema ali njegovih sestavnih delov
samih. Zlasti pa so opazne komhinacije razdrazenosti motoricnega, senzibilnega
in vegetativnega zivcnega sistema.
Splosen pregled otroka z nevropaticno diatezo kaze, da so to vecinoma
otroci nezne in potegnjene vzrasti, daiSitudi povsem normalna ali kakrSnako.li
druga vzraslost ne izkljuci nevropaticne diateze, ne nevropatije. Vecinoma so
otroci jako vzdrazljivi, utrujajo ,se hitro, zlasti pri dusevnem delu. Otroci so
krica6i, so stalno vzburjeni in hitro menjajo svoje razpolozenje. Spanec je jako
povrsen, ze najmanjsi drazljaji ga prekinejo. Vs~ udejstvovanje je nenavadno
mocno izrazeno, podobno skorajda bolestnemu ukvarjanju okrog enega samega
dejanja. Veckrat pa je udejstvovanje razcepljeno in preskakujoce, pri cerner se
smisel udejstvovanja hitro menja. Vzdrazljivost je lahko v celoti povecana ali
pa je omejena na posamezne organe, organske sfsteme, predele tkiva. Tako ze
zgodaj opazimo, da prevelika vzdrazljivost grla in sapnika vodi do ilevarnih
trrst »nervoznega kaslja«. Vzdrazljivost kardije povzroN lahko krcevito zapi-
ranje kardije (kardiospazem), vzdrazljivost zelodca, bruhanje. Pogosto opazu-
jemo ,tudi pilorospazme brez prave zascite zozitve izhoda iz zelodca (lpiloroste-
noze): Nepravilno in hlastno poziranje pri slabsem zrelnem refleksu vodi do
poziranja zraka (aerofagije) in kopicenja zraka v povprecnem sirokem crevesu
(aerokolije) s kolikami in pomanjkanjem teka. Pogosto zasledimo tudi tzv. perio-
dicll'o -bruhanje s pojavljanjemacetona v krvi (acetonemija) in zmanjsano
koJicino klora v tkivih in tkivnih sokovih (hipoklorhidrijo). Nadaije vidimo
tako imenovane »kolike ob rpopku« {periumbilikalne), ki so izraz neskladnih
gibovcrevesja. 8em padajo tudi trdovraltne obstipacije. Izrazit znak taksne
obs1tipacije je kreevito stisnjenje misice zapiralke ob koncu erevesa, pod rebri,
na levi strani, ob pregibupovprecnega sirokega erev~sa v navzdolnje, kitemelji
na boleeem kreenjutega predela.
V urinu zasledimo tudi mnogo fO'sfatov, kar kaze na stalno bolestno
vzdrazenje diencefaliticnega predela mozganov in lahko vodi do POmanjkanja
fosfora v krvi (hipofosfatemija) z vsemi posledicami za otrokovo telo.
Otrok z nevropa,ticno diatezo je 'vecinoma torisee najrazlienejsih psihoso-
matienih bolezni, najrazlienejsih nervoz, ki zadobijo seasoma tudi somatic en
znaeaj. Zaradi vsega tega je prehrana, nega in vzgoja otroka z nevropaticno
diatezo izredno tezka. Poznavanje in pravilrto podajanje menta:1no higienskih
in vzgojnih naeel je pri takem otroku izredno vazno. .
Hemoragicna diateza. 8 pravimi hemoragienimidiatezami, ki so vezane na
doloe~no stalno pripavljenost organizma h krvavitvam, mislimo Ie dedna ali
konstitucionalna stanja z doloeenimi izpadi ali slabostmi faktorjev, ki sodelu-
jejo pri strjevanju krvi in zaustavljanju krvavitev.
Zaradi tega izvzamemo izmed znanih hemoragienih diaitez, ki se javljajo
bodisi razvojno, kot krvna bolezen, ali pa zaradi drugih vzrokov, Ie vrsto
»pravih«, to je dednih in konstitucionalnih hemoragienih diatez: pravo dedno
in druzinsko hemofilijo, slabotnost krvnih ploseic (trombostenijo), ki niso
zmozne dovolj sodelovati pri dogajanjih v zvezi s strjevanjem krvi, konstitu-
cionalno pomanjkanje £tbrin'a v krvi in konsHtucionalno dedno okvarjenosi
krvnih plostic, pri kateri pray taka trlpi strjevanje krvi. •
77
Ostale »hemoragicne di,ateze«, ki nimajo dednih osnov in ki so v svojem
bistvu pridobljene boJoezni,ne spadajo sem.
Vegetativna stigmatizacija, 'ki jo nekateri priStevajo med diateze, se kaze
kot neskladnost med obema vegetativnima si:stemoma (med simpatikusom in
parasimrpatikusom) in kot prevladovanje enega ,ali drugega. Ze zgodaj lahko
opazimo,pri otroku zna<keza prevladovanje eneg,a ali drugega z:ivcnega sistema
(vagotanijo oziroma simpatikotanijo),ce ni:sta obe domena drugih diatez,
n. pr. vagotoriija eksudativne, simpatikotonija pa nevroticne. Zaradi tega
vegetativna stLgmatiz.acija Ie ni prav,a diateza v dednem in druzinskem smislu,
dasi jo nekateri priStevajo mednje.
Smernice za preprecevanje
Smernice za preprecevanje razvojnih bolezni in napak se nam pokazejo
same po sebi ze, ,cepoznamo osnovo antenatalne predrojstvene paltalogije. Pro-
ucevanje teh moznosti za preprecevanje je vodilo do tega, da se je osnovala
sodobna, nova stroka medicine, t. j. antenartalno skrhstvo za otroka.Ta siroka
strokazajema, v kra,tkem povedano, vso skrb za zeno ze 'takrat, k~oje sele komaj
rojena deklica, a ze vidi v njej bodoco mater, pa ji skusa zagotovitti zdravje ter
ugodne telesne in dusevne pogoje, tudi v obdobjih njenega materinskega po.,.
slanstva. Redno pregledovanje zacensi v zgodnji: nosecnosti, registracija zano-
sitve in odvracanje vseh skodljivosti in nevarnosti, ki pretijo njej in preko nje
pladu, je strokovno - organiza,torni del antenatalnega skrbstva za otroka. To
skrbstvo vsebuje v znatni meri tudi predporodna ,prizadevanja, ki naj hi v
vsa<kem primeru nosecnOisti vodiLa do 6mbolj strokovno vodenega poroda,
da bi bila porodna okvara za mater in za otroka citm manjsa in obporodne
poskodibe otroka rCimmanj resne.
Razumljivo je, da je splosna negazene i:zredno vazna. Posebna zdravstvena
prosveta je rpotrerbna,da slehema nosecmca zivi po antenaJtalnih zdravstvenih
smernicah. Zlasti pa je va~no, da se cimholj razsiri nacelo, da je ravno najbolj
zgodnje obdobje nosecnosti, to je kmalu po ikoncepciji, morda takrat, ko se mi:sli,
da je »le izostala menstruacija«, ne pa nastopd:la nOlsecnost, da je ravno to
obdobje tisti usodni cas za oblikovanje bodocega posameznika, ko lahko sleherne
skodljivosti preko matere najbolj vplivajo na plod.
Smernice za preprecevanje po posameznih gla:vnih skupinah razvojnih
bolezni: in napak so v glavnem sledece:
1. Odvracati moramo vse zunanjeskodljive uCinke za nastanek razvojnih
bolezni in napak nosece zene, taka iarkovne, prehrambne, kUlzne,zlasti to!ksicne
in parazitarne. Pri iskanju rezervoarjev raznih infektov med damaCimi in
divjimi zivalmi, ki lahko prehajajo od zivali nacloveka, je potrebna povezava
z veterinarsko sluzbo.
2. POitrebno je pregledovati bodOioeocete in matere glede luesa Zoepred
sklenitvijo zakona. Vsako nosecnico pa pri nas po zakonu ze taka pregledujemo
glede na lues. To pa moramo storiti vsaj trikrat v poteku nosecnosti: bkoj po
regiSltri:ranizanositvi, ob 5. melSecuin pred porodorn.
3. Isto velja glede malarije, ziastL v juznih krajih.
4. Preprecevanje konatalne tuberkuloze je v smOltrnemuravnavanju nose'c-
nosti pri aktivno tuberkuloznih zenah, medicinski upravicenosti za aJbortus,
zlasti pa v obveznem ·,antenata1nem pregledovanju bodocih mater glede tuber-
78
kuloze. V vsakem primeru akitiyne tuberkulaze pri noseci zeni je treba 'takoj
priceti .zzdravljenjem ter apazovati razvoj nasecnasti kako:r tuberkulaze, in to'
ze v zgodnji nose6nosti, zlastice je balezen huj~seablike.
5. Razumljiva je, da mara hiti vsaka zena cepljena prati nalezljivim balez-
nim, zlasti prO'tidavici, tuberkulazi in kazam. Pray tako se ne: sme izpastavljaJti
maznastim ibaMerialnih in virusnih okuzb. Mar,a pa vedeti zlasti dvaje: da je v
resnici noseca in da So'ji takrat razne balezni nevarnejse, kakar 'ce ne bi bila
naseca.
6. Harmanalne matnje pri mated marama uravnovesiti, kolikar Ie marema.
TO'velja .zlasti za nasecnice, ki imaja sladkorna bolezen.
7. Pr.eprecevaiti marama taksemija v nasecnasti in zgadaj razpoznati vsak
primer ledvicnetaksemij e.
8. Ze pred nosecnastja marama dokazati krvne skupine sistema Rh in
sistema ABO ter ukreniti vse, kar danes morema, da pladu v. pdd ,preprecima
neskladnast glede na krvno skupino Rh.
9. Zene, ki imaja v sebi kakrsna kali maUgna razrast, naj bi ne zanasile.
10. Krvna sal'adstvn med zakoncema, azje in tudi si:r:se,je treba adsvetavati
kar najibalj resna.
11. Tam, kjer .zasledimn v druzinah in radavih razvojne balezni in napake,
je potrebna, d<ljpO'sadabnih smernicah z znanjem in izkustvam izvrsima pred-
zakanska geneticnn pasvetovanje. TO'je tezka in adgavarna pa hldi koCljiva
nalaga, ki zahteva velike previdnnsti in spada v zdravnikovo padracje.
12. Ista velja za razne kanstitucije, reaktivne tipe, habituse in diateie, zlasti
pray izrazite, tarej tiste, ki ze mejija na patalaske ablike.
V:ednnmarama pri geneticnem presajanju vzrokav za nastanek razvajnih
balezni in akvar upastevati tudi atrakavega oceta in ne sarna mater.
Vlaga zdravstvenih delavcev je tudi, da z urejevanjem zivljenjskih akaliscin
skrbija zaZidrav rad. Kaka ,to' starimo, je razvidno zlasti iz Tazpravljanja 0'
zunanjih aka1isCinah, ki lahka badoeemu elaveku krajija zdravje, uspesna ziv-
Ijenje ali pa terjaja njegava smrt.
Zakljucek
Skusali sma bezna pokazati na ,glavne osnave maznasti in smernic za pre-
precevanje prirajenih in ViTajenihbalezni in razvojnih napak. Naj se nam ne
zameri, cia sma se s svajimi kragi dotaknili kragav sasednjih strak atroskega
zdravstva in njegovih specialnih vej. Razumljiva je, da mara biti kar rpaseibna
skupina Ijudi, ki abvlada tako agromna slkT!bstvoza atra'ka, v katerem je pre-
precevanje vsega rprirajenega in vrajenega zla sama neznaten del. Le taka ugla-
sena skupina strakavnjakov - sadelavcev lahko pricne z uspesnim delam,
badisi v uene namene ali ,kat farum, ki daje na,potke ,siraka zasnavani mrezi.
Dakumenrtarna gradiva nasih paradnisnic, atraskih balniskihin dTugih a:tros-
kih zdravstvenih .zavadov, mentalna higien:skih in defeMalaskih pasvetavalnic,
. zavada'V za slepce, pomaznih sol itd. to' od nas tudi zahteva in opozarja,da je
za prieetek dela ze precej kasen cas.
Medicinska sestra, ki dela na terenu in ga dO'podrabnasti pozna, lahka tudi
l1a podracju preprecevanja prirajenega in vrojenega zla napravi Ijudem mnaga
dabrega. •
79
o vprasanju' n'edonosenckov
Dr. Z a r a K an j a j e v
V baju z umrljivastjo otrok v prvem letu zivljenja radi pozabljamo, da je
najpogostnejsi vzrok zgadnje smrtnosti novorojencev nedonosenost.
V Slaveniji se rodi vsako leta v paradnisnicah okoli tisoc nedanosenckav.
Veliko se jih radi dama in za vecino ne vema, kaksna je njih usoda.
Slovenija nima posebne ustanove za vzrejanje najmanjsih nedanosenckov.
Vecinama se rojeni v zavodih vzdrzujejo tam, doma rajeni pa nimaja tiste nege,
ki bi jim zagotovila zivljenje in zdravje. V nasi dezeli doslej nils-moposvecali
prevelike paznje nedonosenckom; morda je krivda v napacnem rnnenju, da ne
morema pricakovati, da se nedonosencek lahko razvije v telesno in umsko
polnovrednega clo'Veka. Danes, ko nam seprimanjkuje zdravstvenih, ustanov,
dispanzerjev za otroke, decjih domov itd.,morda res se ni napocil cas za gradnjo
velikega zavada za necionO'sencke,vendar je cas, da takoj pricnemo borbo z
veliko umrljivostjo nedanooenckov v dana.snjih razmerah in 8 sredstvi, ki 80 na
razpolago.
Medicinski patronazni sestri, babici in O'troskinegovalki se v dnevnem delu
nudijo stevilne moznasti, da zaorjejo prve brazde in z,acna z ukrepi za znizanje
smrtnosti med nedanosencki. Vsem tem'so namenjena nasa izvajanja: 0 vzro-
kih, ki vO'dijo.do nedonasenasti, 0 ,posebnostih nezrelega arganizma, zlasti pa 0
osnovnih nacelih pravilne nege in prehrane.
Kdo je nedonosencek?
Vise razvita bitja imajo vnaprej dalocena doba in pot razvaja od spacetja
dO',rojstva. Pri Cloveku traja ta doba 40 tednav. V tern casu se tkiva, organi in
arganskisistemi razvijajo po natancnem zaporedju do tiste stopnje zrelosti, ki
je potrebna navoTojencku, da se,prilagodi zahtevam in tez,avam zivljenja izven
maternice.
Pogosto je nosecnost prekinjena med 28. in 37. tednom plodovega zivljenja
v maternici. Plad, ki se porodi ,tedaj, je vecinama Siposobenzivljenja, vendar se
ad pravocasno rojenih novarajencev 10'ci pO''stevilnih lastnostih. Te lastnosti
izvirajo iz nezrelosti tkiv in pomanjkljivega delovanja organov. Vse te nezrele,
majhne in slabotne novorojence, ki ne dosezejo [)'aradne teze 2500 g, imenujemo
nedonasencke. Tudi dvojcike, trojcke itd. ter vse novarajence s porodno tezo
pad 2500 g, ki 80 sicer rO'jeni po 40. tednu nosecrrasti, pristevamo k nedano-
senckam, ker so jim mO'cnopodobni po stevilnih lastnastih.
Vzroki in pot do nedonosenosti
Vzro~i za prezgodnja prekinitev nasecnasti nam niso vselej znani. Le v
30 % do 60 % primerov so pri materi ali plodu azirama pri obeh znane bolezni
in stanja, ki vadija do nedonasenosti.
Najpogasteje prekinjajo nosecnast:
a) akutne in kronicne bolezni mat ere, kot so taksemija, sifilis, ledvicnein
sTcne bolezni, diabetes in druge harmonalne matnje itd.
b) balezni in nepravilnasti natranjega spolovila, prezgodnji razpok me-
hurja, prezgodnja locitev pasteljice, placenta Ipraevia itd. '
80
c) stevilni paradi mat ere,
c) nedahranjenast inpreu'trujenast nasecniee,
d) spacki, dvajcki, trajcki.
Preprecevanje nedonosenosti
Pagastnost nedanasenasti znasa v razlicnih dezelah' 5-10 % vsehparadav.
Ker sta abalevnast ,in smrtnast nedanasenckov veliki, je barba z nedanasenastja
izredna vazna. Nedonasenost bi lahka uspesn'O preprecevali tedaj, ce bi pozriali
vse vzroke, ki sprozij'O prezg'Odnji por'Od. Zat'O je tem b'Olj potrebn'O prepre-
cevanje vsaj tistih b'OIezniin stanj pri materi in plodu, ki p'Ovzrocaj'Onedan'O-
senast. Ukreniti m'Orama vse, da s pravocasnim zdravljenjem matere 'Odstranim'O
nevarnast prezg'Odnjega porada.
Najvaznejsi ukrepi v preprecevanju nedanosen'Osti Sa:
a) veckratni pregledi n'Osecnie v posvet'Ovalnicah za nosece, da se prava-
casno ugot'Ovenepravilnosti in b'Olezni iter om'Og'Ocitakojsnje zdravljenje;
b) p'Ouk zene a pravilni prehrani, higieni, a p'Otrebnem poCiJtkuin nujnos,ti
veckratnih pregledav v n'Osecnosti, zlastice je zena b'Olehna;
e) dvig zivljenjskega standarda ljudstva, saj je predcasni porad pag'Ostnejsi
pri revnejsih sl'Ojih.
KakSne so posebnosti nedonosenckovt"ga organizma?
Nezrelost organizma
V p'Oslednjih tednih zivljenja v maternici d'Obivaja pladavi organi d'Okancne
oblike. Zlahtna tkiva zore, se iz'ObHkujej'Oin se usp'Osahljajo za tezavn'Opr"ila-
gaditev, na zivljenje izven materniee, k'O b'Od'Ostevilni 'Organ:ski sistemi p'O
prekinitvi zveze med plodam in materj'O prisiljeni delavati samast'Ojno. Nava-
rajenee je pa 40tednav trajajaci n'Osecnastiabicajn'O pripravljen na zivljenje
izven maternice in se mu veein'Oma brez veejih tezav prilagadi v prvih dnevih
p'Orajstvu. Razumljiv'O nam je pa, da se ba Ie teika prilag'Odil ali da ne b'O
zm'Ozenziveti plad, ki se je radil mesee, dva ali se vee pred tistim cas'Om,k'Ose
tkiva se iivahn'O izp'Op'Olnjujej'Oin nis'Od'Osegla ane zrelosti, ki om'Og'Oeazdrav'O
.prilag'Oditev.
Ohranitev nedanosenck'Ovega zivljenja je v veliki meri 'Odvisna ad stopnje
zrel'Osti.
Ze p'Otezi ind'Olzini lahko hitr'O 'Oeenim'OnezreloSit. PO'20. tednu n'Oseen'Osti
d'Osezepl'Odpriblizna sledeee mere:
Starost
ploda:
20-24 tednov
24-28 tedn'Ov
28-32 tedn'Ov,
32-36 tednav
36-40 tedn'Ov
Priblizna teza
v gramih:
600-1000
1000-1200
1200-1600
1600":-2500
2500-3500
Dolzina
vern:
28-34
35-38
39-43
46-48
48-52,5
Pa zunanjem videzu ni tezko sp'Oznati ned'On'Oseneka.'Vendar b'O ned'O-
nosencek, ki je rojen sarna 1-2 tedna prezgadaj, b'Olj p'OdOibend'Onasenerrnu
n'Ovarojeneu, kakar ani, ki se je radiI v 7. ali 8. meseeu fetalnega zivljenja.
81
Razlike, ki jih takoj opazimo:
Donosencek: je zivahen, sesa, zahteva z ,glasnim jokom hrano in izraza
neugodje.
Koza: roznata in nezna, preeej podkozne maseobe.
Nohti: trdi, sezejo do konea prstov.
Spolovilo: majhne ustnice pokrite, modo v modn~ku.
Doli;ina: mid 48 em.
Teia: nad 2500g.
Nedonosencek: je zaspan in miren, ne zna sesati in z jokom zahiev,ati hrane.
Navadno jeei ali sJahotno joka. .
Koza: rdee,a in nagubana, ni podkozne maseobe.
Nohti: mehki, ne sezejo do konea prstov.
'Spolovilo: maj:hne ustniee niso prekrite z velikimi, ,moda se ni v modniku.,
DolZina: pod 48 em.
Teza: pod 2500g.
Razen zunanjih morfoloskih znakov nezrelosti, ki so znaeilni za nedono-
seneke, opazujemo se stevilne posebnosti, ki izvirajo izfizioJoske nezreJosl1i
organov in organskih sistemov. Nezrelost dihalnega sistema, sistemov za vzdr-
zevanje telesne toplote, nezrelost prebavil, zivcevja, krvi in obtoeil ter ledvic
vodijo do resnih in najresnejsih bolezenskih stanj, ki zelo otezujejo zaeetn(}
, prilagoditev ali jo eelo prepreeujejo.
(Dalje prihodnji,e.)
"Medieinska 'na sodelavka
lvanje, ki ga je avtor kot
ivetovne zdravstvene orga-
ru IW'56ob »Tednu socialne
Uspeh socialne pe T katerem koli mestu ali
podezelskem okolisu n kvalitete zdravnikovega
dela kakor od kvalitet kasestra. Kvaliteta nju-
nega dela pa je veliko UUV'l::ma mal 00 tega, lwl1ko je zdravnik v svojih odnosih
voljan upostevati medieinsko sestro kotenakopravno sodelavko.
V mnogih primerih tako v bolnici kakor izven nje zdravnik ne more delati
z uSipe:hombrez pomo,Nmedieinske sestre. To go'Vorimiz eistega preprieanja na
podlagi osebnih izkusenj, ki sem si jih priddbil kot zdravnik splosne prakse in
zdravnik 'VdrZavni sluzbi, potem v bolnici in kot zdravnik v mestni sluzhi, in
to v mirni dobi kakor v easu vojne. Ceprav se to moje stalisee uveljavlja poeasi,
se vendar sirieedalje Ibolj. Prepdean sem, da zdravntk Iahko pospesi napredek
socialne pediatrije,ee si se nadalje prizadeva za eint tesnejk sodelovanje s
svojimi sodelavkami meqicinskimi sestraI!li inee sprevidi, da mu medicinska
sestra lahko na mnogo naeinov poma'ga pri njegovem vsakdanjem delru in da
strokovno izvrsi vse tisto, kar zeli.
82
Razlike, ki jih rtakoj opazimo:
Donosencek: je zivahen, sesa, zahteva z glasnim jokom hrano in izraza
neugodje.
Koza: roznata in nez
Nohti: trdi, sezejo dl
Spolovilo: majhne m
Doli;ina: mid 48 em.
Teia: nad 2500g.
Nedonosencek: je zas jokom zahtevati hrane.
Navadno jeci ali sJabotn(
Koza: rdeca in nagu
Nohti: mehki, ne sei
Spolovilo: majhne u, noda se ni v modniku.
Dolzina: pod 48 em.
Teza: pod 2500g.
Razen zunanjih mor 0 znacilni za nedono-
sen6ke, opazujemo se stevilne iPosebnosti, ki izvirajo izfizioloske nezrelosJti
organov in organskih sistemov. Nezrelost dihalnega sisttema, sistemov za vzdr-
zevanje telesne toplote, nezrelost prebavil, zivcevja, krvi in obtocil ter ledvic
vodijo do resnih in najresnejsih boJezenskih stanj, ki zelo otezujejo zacertn(}
'prilagoditev ali jo eelo preprecujeja.
(Dalje prihodnji'{':.)
·'r
".,iMedieinska sestra kot enakopravna sodelavka
V socialni pediatriji
Prof. dr. W. S. Craig
Objavljamo v prevodu predavanje, ki ga je avtor kot
profesor pediatrije in izvedenee Svetovne zdravstvene orga-
ni:z;acijeimel v rBeograduv oktobru 119'56 ob »Tednu soeialne
pediatrije«. - Op. ur.
Uspeh socialne pediatrije v katerikoli dezeli in v katerem koli mestu ali
podezelskem okalisu ni v nic manjsi meri odvisen od kvalitete zdravnikovega
dela kakor ad kvaJi,tete deJa, ki ga opravlja medieinskasestra. Kvalite1ta nju-
nega dela pa je veliko odvisna tudi od'tega, koliko je zdravnik v svojih adnosih
voljan upostevati medicinsko sestro kot enakapravna sodeIavko.
V mnogih primerih tako v bolnici kakor izven nje zdravnik ne more delati
z uspehoffi brez pomo.(:imedicinske sestre. To govorim iz cistega prepri'canja na
podlagi osebnih izkusenj, ki sem si jih priddbil kot zdra'vnik splosne pra~se in
zdravnik v drzavni sluzbi, potem v bolnici in kot zdravnik v mestni sluzhi, in
to v mimi dabi kakor v casu vojne. Ceprav se to moje stalisce uveljavlja pocasi,
se vendar~iricedalje halj. PreprLcan sem, da zdravnik lahko pospesi narpredek
soeialne pediatrije, ce si se nadalje prizadeva za cint tesnejile sodelovanje s.
svojimi sodelavkami meqicinskimi sestrarpi in 'ce sprevidi, da mu medicinska
sestra lahko na mnogo naciillOVpomaga pri njegovem vsakdanjem delu in da
strokovno izvrsi vse tisto, kar zelL
82
Medicinskih sestra, ki delajo v sociami IPediartriji,je vee vrst: medicinske
sestI'e 2J babrsko diplomo, medicinske sestre, ki delajo po ustanovah za zaSeito
dojenckov in solskih otrok, patronaine medicinske sestre, rki obiskujejo oiroke
po domovih, ter medicinske sestre po otroskih bOlnisnicah in us'tanovalh za
defektne otroke. Zato tudi imam, .kadar govorim 0 medicinski sestri, vedno v
mislih vsa ta podroeja medicinskih sester. Kar se Hee mene osebno, pac mnogo
dolgujem tem sodelavcem v raznih panog,aholtroskenege in zaseite'. Za temeljno·
poznavanje tega predmeta veliko do1gujem prvi medicinski sestri oddelka, ki
me je poueevala v njem tedaj, ko sem si ze pridobil kvalifikacije zdravnika,
in je spoukom nadaljevala vseh dvajset let in nekaj 'eez, odkar je moja zena.
Znano nam je pac vsem, kolikega pomena je ,tudi za najsposobnejsega kirurga
rpomoemedicinske sestre - instrumentarke pri tezkih in nevarnih -operacijah.
In tudi v socialni pediatriji je zdravnik skoraj iprav toliko odvisenod sv-oje
. sodelavke medicinske sestre.
Patronazna medicinska sestra
Medicinska sestra, ki dela na ustan-ovah za matere in otroke ter obiskuje
otroke po njihovih domovih, ima se posebno moznost, da se dodobra seznani z
razmerami, v ka!terih zivi otrok doma, moznosti, da prouCi spQsobnostmatere, S
katero pride v dotiko, in opazi vse tezave, s katerimi se bori drtiZina. 0 vsem
tem se pOlleimedicinska sesrtranemorda na enem samem -obisku,,temvecpo vee .
obiskih pri isti druzini ter po mnogih srec,anjih in razgovorih z materrjo. Medi-
cinska sestra tako zve za srtanje drtiZine, ki ji je zaupana in za katero je odgo-
vorna. Uspeh patronazne medicinske sestre ocenimo lahko tudi po tem, ali ie
ob priliki obisrkav druzini dobrodosel gosrt in cenjen strokovnj ak - svetov,alec.
Osebni odnos je najvecjega pomena. Patronazna sestra materi v'Se laze
svetuje, ee je z njo prej navezala pravilne osebne stike. Sicer bi mati kaj
lahko zavrnila predloge medicinske sestre, ee bi koliokaj tnerili na nj ellO sRo-
sobnost v negovanju lastnih otrok. Tako pa lahko patronazna sestra, ne da bi
posegala v zasebno zivljenje druzine, predlaga vazne stvari v pogledu higiene,
prehrane in splosnega ravnanja z otroki v druzini. Priliko ima, da tudi prak-
tieno pokaze, kako se pripravlja hrana za dojencka, kako se na najprimernejsi
naein pripravijo posamezna ziviIa in na kaksen naein naj se mati z atrokom
varuje kakrsnih koli izvorov infekcije. NavodiIa, ki jih daje na !tako rprepros't
in enostaven naein, pa naj ne bodo omej-ena na dolneene druzine, ampak mo-
raja biti splosnega pamena za vsa skupnost. Uspehe takega dela vidimo lahka
v opadanju epidemij in nalezljivih bolezni med solsrkomla-dino, v splosnem
zboljsanju standarda, kar se tiee prehrane dojenekov in drugih otrok, ter vse-
manjsi potrebi po nastanitvi otrok v bolnici in iiskanju pompei v ambulantah.
Preprost in uraden naNn v obeevauju medicinske sestre z druzino, katero
obiskuje, ima pa tudi druge koristne posledice. Ko ma!ti dobi zaupanje v medi-
cinsko sestro, bo pri njej iskala nasveta in ji zaupala tudi druziIliSke in hisne
probleme, ki ji delajo skrbi in neprijetnosti. Tako se bo patronazna ses~ra
seznaniIa s pomanjkanjem v druzini, z neprije!tnostmi, ki jim jih povzroeajo
sosedje, in z drugimi nadlogami 'V druzini. PatTonazni sestri ni trelba kdo ve
koliko sprasevati. Sploh naj se tegaeimboljizogiblje. Zaupali se ji bodo v
primeru raznih fizicnih in emocionalnih motenj pri drugih clanih druzine,
medtem ko bi 1aksna oholenja sleer zatajiIi, dasi bi utegniIa biti nevarna
Zidravju otrok in ostalih Clanov drtiZine.
. 83
Morda me boste vprasali, eemu pred zborom zdravnikov govorim toliko
o dejavnosti medicinske sestre? Kratko in malo za1to,ker sem mnenja, da pac
ne moremo.mimo te,ga, da ne bi izkazali priznanja in poudarili, kolike vr'ednosti
je pomoe, ki jo medicinsk:a sestra nudi zdravniku, ko po ustanovah in dru-
zinah opravlja poverjene ji douno,sti. Podatki, ki jihod nje dobi zdravnik 0
druzini in domu, so zanj velikega pomena,ko prvie pregleduje bolnega otroka
v otroski ambulanti ali bolnici. Pa,tronazna selstra je poueena 0 splosnem stanju
na otrokovem domu in v druzini, poueena je tudi 0 stanju v zvezi z moreMtnimi
nalezljivimi boleznimi v sosesCini. Tudi ni pray nie manjs'e vaznosti nasvet,
ki ga patronazna sestra lahko da zdravniku v zvezi s potrebnimi ukrepi in
zdravljenjem na otrokovem domu. Ker ,pozna razmere in moznos!ti v druzini
in na domu, bo zdravnika opozorila, ali so njegovi predlogi v tej druzini in
na tern domu izvedljivi ali ne. In po njenem' opozorilu bo zdravnik lahko pre-
sodil, ali je potrebno, da se otrok napoti v bolnico ali ne. Ce ni pOltrebno, bo .
odredil naein, ki se mu zdi najperimernejsi glede na razmere v druzini in na
domu. Razen tega ima zdrav;nik moznost, da je v svojih navodilih in predlogih
izerpnejsi, ko ve, da si bo medicinska sestra ob svojih obiskih v druzini pri-
z,adevala, da se bodo pravilno izvajali njegovi nasveti:
Zdravnik mora svoje nasvete in naroeila dajati ne sarno toeno in jasno,
ampak mora medicinski sestri obrazloHti tudi, zakaj je potrebno, da se iz-
polnjuje, kar je naroeil. Le biko sode10vanje daje pobudo za skupno delo.
To sodelovanje se mora nadaljevati in izvajati tudi tedaj, ko se otrok po
zdravljenju v bolnici vrne domov. Od bolnienega zdravnika, ki je v bolnici
zdravil o,troka iz k,akega oddaljenega kraja, ni mogoee prieakovati, da bi se
nadalje kontroliral otroka. Je pa njegova dolznost, da 0 tern primeru obvesti
svoje sodelavce - zdravnika in medicinskosetro - da je pOitrebnonadaljevati
z zdravljenjem in nego otroka. Patronazna sestra, ki bo otroka obiskovaladoma,
mora biti to~no obveseeila, kaj je naroeil glede otrokovega zdravljenja in nje-
gove nege. Ta naroCila se nanasajo lahko na dieto,ee gre za vprasanje slabe
prehrane, ali na vnasanje veeje nmozine vitarninov votrokovo 'hr.ano, ee gre
za hipovi,taminozo, dalje na potrebo, da se omeji otrokova aktivnost v primeru
morebitne srene oslabelosti, in slednjie na pravilno ravnanje druzine z oitrokom,
ki se je zdravil zaradi resnih emotivnih motenj. Lal1ko se pa ta poro6la tieejo
tudi pomoCi, ki jo moramo nuditi druzini, da ,se znajde in da pmvilno ravna
z otrokom, ki je fizieno defekten.
Ali lahko mimogrede navedem dva primera? Prvi se nanasa na otroka,
pri katerem je opaziti znake stalne negotovosti, ki so jim, kot se je pokazalo,
vzrok domaee okolnos,ti. Te okoliscine so patronazni sestri deloma znane. In
nihee .sf ne more na boljsi, enostavnejsi in bolj prijateljski naein prizadevati,
da se otroku v prid te okoliseine ublazijo' ,ali uredijo. Morda bo zadostcvalo
sarno kako,enostavno pojasnilo -st'ilrsem0 tezavah, ki jih ima otrok:. Mati se tega
ne zaveda, ker je tudi sarna preutrujena In bolna, pa je zaradi tega Zdl\i'lzljiva
nasproti otroku in "to ravno je .povzroeilo pri njem tezave. Ali pa je roditeljem.
treba povedati, da je nesoglasje med njimi tisto, ki pri otroku povzroea tezave
in custvene motnje. Po zdrav~ikovem nasvetu ali iz lastne pobude bo patJ;onazni
sestri s pomoejo prijateljskega odnosa med njo in druzino hitro uspelo" da se
uredijo te okoliSCinev druzini.
In drug nasproten pdmer! Gre za fizicnodefektnega otroka, pri katerem
so v bolnici ugotovUi cerebralno zavrtost in. ki se vbolnici ne bo vee zdr,avil.
Ohromel'Ost hrbtenice se lahko se bolj stopnjuje, tako da selahko poleg telesne
84
Qhramelasti pajavija tudi kamplikacije custvenih matenj, ce je otrok prepuscen
sam sebi, ce se ne zanimaja zan} in mu ne dajeja spodbude in ga ne hrabrijo.
TO' sem amenil tudi ted,aj, ka sem govariI o»emativnem zdJ;"'avjusolskega
atraka«. Seveda je atrok lahka tudi veliko. mlajsi, celo dajencek. Tada naj ibav
kateri kali starastni dobi, nadvse je v takih okolnastih rpatr~bno, da se pacuti
srecnega in da napreduje. V prvi vrsti je patrebno, da sma si na jasnem, kaj
je takemu atroku rpatrebno, in druga, da se ostali CIani druiine znajdeja in se
damislijo nacin,a, kaka mu boda nadaknadili ali karlSe da zmanjsali nepri-
jetnasti, ki jih dazivlja zavaljo fizicne nespasobnosti.
Fizicna nesposabnega otraka ne smemo prepustiti isamega sebi zata, ker
ni zmazen, da bi pritegnil pazornost svaje akalice. Niti dojencka: niti starej-
segaatraka ne smerpo pustiti, da lezi v pastelji in da!vseh 24 ur gleda v strap.
Vse te stvari lahko patranazna sestra na domu· - poudarjam - pajasni na
enostaven nacin. Z vso strokavnostjo in z izkUisnjami lahko pokaze svaja iz-
najdljivost, a kateri sem ze gavoril. Lahka starsem pave, kako se dajo miza,
stal in pastelja na en9st,aven nacin preurediti za fizicna defektnega atraka.
Preurejanje take vrste je velikega !pomena za usposabljanje fizicno de-
fektnega atroka in dojencka. Pray taka je Ikoristna, da taki otroci opazujejo v
hiSi razna opraviIa, pri katerih sami ne moreja sodelavati.
Preprican sem, da mi baste pritrdili, da je ipomoc patronazne sestre na
ta ali ani nacin ena ad asnavnih ablik nege v socialni pediatriji, za katera
sma mi zdravniki odgovorni. Je pa v delu patranazne sestre badisi v mestu
ali po manjsih krajih se mnogo drugih naCinov, a katerih bi rad govaril.
Mnenja sem, da mora patronazna sestra dobro poznati podrocje, na katerem
dela, ravno tako pa tudi stanje v druzinah, ki jih obiskuje. Taka lahko veliko
pripomare, da se med sasedi vzpaS'tavijo dabri adnosi ih da pride med njimi
do tesnega sodelovanja, kar se tice vzajemne' pomO'Ci,kadar je komu potrebna.
Marsikateri otrok je tako bil posredna delezen pOffiO'ci,ki je bila izkazana nje-
gavim domacim. Patronazne sestre, ki jim uspe vse to vzpostaviti in iZ.ko-
ristiti, brez' dvoma izvajajo sacialna pediatrijo. DolZnast nas zdravnikav je,
da to pri njih cenimo in jin'l za to' delo dajema tudi spodbudo. Ta vrs1ta de-
javnasti v socialni pediatriji je velikega .pamena tam, kjer je prebiv,alstvo
gosta naseljeno, kjer se ustanavljaja centri in klubi, kot n. Pl'. sacialni centri,
obcinski centri, raditeljski centri itd.1 Tu se z njimi ne utegnema ukvarjati,
za,to jih sarno omenjamo. Ti klubipasredna ,sluzija zdravstvenemu napredku v
otroskih letih, ka si prizadevajo, da zagotavijo zadavoljna druzinsko zivljenje.
Medicinska sestra v bolnici
Zdaj bi :rad gavaril 0 medicinski sestri v ba1nici. Svoj cas sem govaril 0
solah za sestre v zvezi z balnico. Danes mislim sarna na medicinsko sestra v
splasni otraski balnici. Ce bi me vprasali, kaj kat klinicni zdravnik najvi'se
cenim pri medicinski sestri, hi takaj brez pamisljanja odgavoril: v prvi vrsti
-odnosmedicinske sestre do O'troka in njegovih starsev, v drugi vrsti pa njeno
sposobnost, da opazuje in tocno belezi svoja. opazanja.
Bojim se, da nekam pogasto Uiparabljam izraz »adnos do atroka«. Tada
to' je neizbezna: drugace niti ne more biti pri kateri koli diskusiji a socialni
pediatriji. To pot pa pravim »adnas dO'otroka in njegavih starsev«. To je ve-
1 TO' so pri nas drustva in sveti drzavljanO'v,n. PI'. Zveza prijateljev mladine,
sveti za varstvo druZine,solski sveti itd. - Op. ur.
85
like vaznosti! Medicinska sestra, ki se ukvarja z otroki, irna to prednost, da
ji starsi otroke zaupajo. Ne greza Ito, naka~sen naCin ravnamo z otrokom,
ko pride na pregled ali ko je sprejet v bolnico. ·Prav tako vazno je, kako
ravnamo z otrokovimi roditelji. V svoji ambulanti zelo pazim na to, {Hi kaksen
nacin mi glavna ~estra pomaga pri delu, narmree kako pojasnjuje in svetuje,
ali govori v razumljivem jeziku. Ce se med pregledom otroka nisem izrazil
dovolj jasno, vern, da bo mati, preden pojde iz ambulante, iskala se prak-
tienejse inenostavnejse razlage mojih narocil pri medicinski sestri. Tudi ee je
v razgovoru z materjo bodisi v ambulanti bodi.si ko otrokodhaj.a iz bolnice,
zdravnik ljubezniv in pozoren, muvendarle ne uspe, da bi v svojih nasvetih
in naroeilih. bil vedna dovolj Jasen. DeJstvo pa je, da se zdravnikovipredlogi
izvajajo z veejim uspehom, ee jih s koristnimi pojasnili podkrepi medicinska
sestra, ki se na to razume in ki materi daje spodbude, da se po njih tudi de-
jansko ravna. Ne recem, da so to osnovne dolznosti medicinske sestre, vendar
so pa nekaj moeno zazelenega. Reeem zazelenega zato, ker so cilji socialne pe-
diatrije (in taksni tudi morajo biti), da se v nego bolnih otro!k, ki se zdravijo
v bolnicah, v eedalje veeji meri vnasa preprosti humanizern.
Zdaj prehajam na drugo toeko svojih izvajanj,tocko, ki se tice sposob-
nosti medicinske sestre, da opazuje. Zakaj poudarjam to? Zato, ker sem mnenja,
da je medicinska nega bolnega otroka ne{Jopolna in nezadostna,ee klinieni
zdravnik podcenjuje opazanja medicinske sestre, ki ima izkusnje v delu z
bolnimi otroki. Zlasti velja toza riego dojenckov v bolnici. Kot zdravniki ne
srnema pozabiti, da irna medicinska sestra izredno priIoinost, da opazuje, se
'vee, da opazuje vedno znova. Mislim tu .na mnogo momentov v okviru njenih
dnevnih dolznosti: kadar opazuje blato otroka, kadar mu daje piti, kadar ga
hrani ali ga mimogrede pogleda, !ko gre skozi oddelek. V takih primerih ima
prilika, da prai\' tako opazuje otmka kakor tedaj, ko mu {Jregleduje kozo,
sluznico, jezik in ekskret ali pa mu kontrolira temperaturo, pulz in dihanje.
Dovolite mi, da navedem sarno nekaj stvari, za !katere zelim, da jih opa-
zujejo in me 0 njih obvescaja. Ni mi dovolj,ee vern, da je dojeneek dobil
jesti. Poroeati rni mo'rajo pray 1ako tudi 0 vsakem drugem pojavu, naprirner
o odporu proti hrani, ki ga otrok kaze pri hranitvi, dalje ali hmno izbruha,
ali se zahlipne itd. Pray taka ni odvec vedeti, ali otrok kaslja. Vedeti moram,
ali .je kaselj suh ali vlazen, ali pOlvzroc,aotroku nerazpolozenje in ali ga v
spanju moti. Pray tako je vazno, da vemo, ob kaksnih prilikah se pojavlja ali
stopnjuje kaselj pri otroku; ali je temu vzrok lega, napenj,anje, obroki ali
druge spremembe v zvezi s ka'sljem samirn 0'ziroma z abolenjem. Sposobna
sestra ne bo cakala, da zdravnik odkrije gibanje nozdrvi (alaenasi), otezkoeeno
dihanje ali nenormalno delo pomoznih misic, ki slu.zijo pri dihanju.
Zdravnik irna pravico prieakovati od medicmske sestre kot svojega sode-
lavca, da rnu poroca tudi 0' najneznatnejsih sprermembah, n. pr. 0 spremembah
barye iPri otroku, eeprav so prehodnega zna,eaja, in pralVtako, da odkrije pre-
hudo znojenje ali oCitno anemijo in da ne prezte, kadar zaeuti zna61en duh,
n. pr. po nenormalnem blatu, po znoju priakutnem tevmatizmu in kadar
otrok oboli za davico. Ce medicinska sestm koplje oitroka, mora paziJti na to,
da pravoeasno spozna hi,pertonus misic in trzanje, ki pred pojavom kreev ni
redko. In tako ni konca .primerov, ki hi jih lahko se nasteval (no,pr. znaki ab-
dominalnega facies,a, evidenca dehidracije, ·sum na menm,gitis, moznost ere-
vesne infekcije, nevarnost poliornieHtisa itd.). IzkliSena gla1vnamedicinska se-
stra in rnedicinska sestra na oddelku, ki iIlla vee izkusenj, lahko toeno raz-
86
lozita svoja opaz.anja. Toda njih dolznost ni, da postavljajo diagnoze. Zgre-
seno je prieakovati od izkusene sestre, da naj skuSa postaviti diagnozo; toda
njeno mnenje z,asluzi vsaj toliko painje, kolikor je pediater ]1>05veti,reeimo,
besedam kake inteligentne ma'tere. In koneno, kdo je sposobnejsi, da ugotovi
stenozo pilorusa pri njenem dojeneku, kakor mati sarna, katere en O'trok je
ze trpel zaradi tega. Po mojih izkusnjah nudijo sposobne medieinske sestre
dostikrat najvecjo pomoe pri. postavljanju diagnoze, pri presoji klinienega
uspeha in p05tavljanju prognoze.
Ce nisem omenil tega ze prej, ko sem govoril 0' patronaini medicinski
sestri, ki oibiskuje otroke po domovih, naj storim to sedaj. Rad hi poudaril, da
tudi pri pa'tronazni sestri ni p~av nie manjse vaZnosrtisposobnost opazovanja.
Pomislimo sarno na primer hudega gastroenteritisa pri dojeneku. Ali ho res en
ali ne, je odvisno sarno od pravocasnega zdI'avljenja. Bruhanje je pri dojencku
obieajna stva1'. Toda kdo je prvi z,aslutil nevarnost, ko je videl nemirnega
dojencka s suho kozo in sluznico ter udrtimi kolobarji pod ocmi? Kdo je prvi
in se 0 pravemeasu poiskal zdravniSko pomoe? Medicinska sestra! Seveda
imamo tudi manj akutne primere, kot so n. pro znaki pomanjkanja vitaminov.
A tudi v takem primeru bo patronazna sestra napotila otroka k zdravniku in
ga zaradi pravocasne pomoei obvaro\rala trajnih posledie. Razen tega imamo
otroke in dojeneke z O'eitnimi znaki skorajda kronicne nedohr,anjenosti. 8'e do
nedavna je nase znanje 0 vzrokih nedohranjenosti bilo dokaj pomanjkljivo.
Vedeli smo sicer, kako skodljivo vplivajo na pI'eihranjen05t kongenitalni sifills,
malarijska infekeija, kroniena O'bolenja zaradi helmintiaze, toda kljuo 'temu je
mnogo primerov osta10'nepojasnjenih. Zaradi mOZnostivsestranskega razisko-
vanja in razpoznavanj,a pa se je stevilo primerov moeno znizalo. Vzemimo n. pro
sarno eeliakijo2, eistieno obolenje pankreasa, hiperkaleemijo, Fanconijevo3 bo-
lezen itd. Kljub temu pa ibouspeh tudi v bodoee v veliki meri odvisen od pra~
voeasnega odkrivanja kroniene nedohranjenosti. In to bo storila patronazna
medieinska setra, ki bo o'troke obiskala po domovih.
Babica ,
Veliko tega, kar sem rekel glede odnosov zdravnika nasproti delu pa-
tronazne sestre, velja tudi za babieo.
8tejem si v sreeo, da sem ze v prvih dneh svojega zdravnikovanja praik-
ticiral pri zdrarvljenju novorojenekov v porodniSniei. Iz izkusenj vern in lahko
tudi dokazem, koliko je nega novorojenCka odvisna od opazovanja babiee in
njene spretnosti v negovanju.
Mnogo je naeinov za veliko pomoe, ki jo lahko nudi babica. Rad ibi jih
nekatere podertal, zlasti pa tiste, ki so v zvezi z napredovalim dojenjem, saj
o tern se nisem govoril.
Pri antena!talni negi ima babica moznost in eudovito priluko, da propagira
dojenje. Kljub temu pa v tern prizadevanju dostikrat ne more uspeti, ker je
deformirana bradaviea, ki ji v antenal1;alnemrazdobju niso posveeali potrebne
2 Celiakija - infantilna razvitost erevesja z moeno prebavno insuficienco
dojenckov.
'3 Faneonij,evabolezen - bolezen neznane etiologije. ,Manifestirase z intoleranco
za ogljikoVehidrate v prehrani, z mastnim in obilnim blatom, z zastojem v razvoju
in znaki vecjega pomanjkanja vitaminov. Nastopa pri malih otrodh, najc,esce V
drugem letu zivljenja. '
87
paznje. In temu se da adpamoci, ce zdratvnik in medicinska sestra ze pri prvem
pregledu abrneta pazarnost nasecnice na stanje dajk in bradaV'ic.
I<!akor'vema, je' dajenje v zvezi z mnogoterimi 'custvenimi motnj ami pri
materi. TO' najbalje r'azume babica. Babica najlbalje lahka daume mater in
njene skrbi, ki se parajaja v skahu, da ne ba magla zadavaljiti svajega atraka.
Mati se baji, da ba njen otrak lacen in krivi sarna sebe,ce se ji zazdi, da atrak
ni .davalj nahranjen. V takih primerih pametna babica ne ba kritizirala matere
niti je ne sramatila. SktiSala ba mater,i pakazati svoje razumevanje za vsa
njena skrb in strah. Balnica ni ravna idealen kraj za mater. Babica se mara
patrudi:ti, da ne pakaze nestrpnasti, pa naj ba na oddelku se tak pramet.
Marda se yam .:odi,da je to' neznaten pajav; pa vendar lahko 'vpliva na
uspeh pri dajenju. Ka sa odpavedali ze vsi drugi nacini, dastikrat velika po-
maga tiha in potrpezljiva pajasnjevanje mated, z,akaj se ad nje zahtev,a, da
nekaj stari. Kancna 8i razumna babica ~prizadeva, da zagatovi dajenj e, kadarkali
je ,to' magoce. Ve pac, da je njena prva nalaga in skrb prizadevanje, da ba
navarajencku dobra in da ba zadavaljen, zatem pa se mara prizadevati in pa-
truditi, da ba navarajencka mati padajila. Naj navedem besede nekega svajega
kalega, ki pravi: »Dajencek se mara zadastna hraniti in kar najveckrat mara
njegova hrana pdti iz dajik.« Taka basta mati in dajencek abcutila zadavaljstva,
ka ba dajencek patesil sval zdravi 1ekin ba tu podlaga za nadaljnje zaupanje
matere v karistnast sacialne pediatrije.
Sklep
Kancna upam, da mr Je uspela predaciti yam, kak,o asnovnega pamena
je vzpastavljanje e:im tesnejsega sadelavanja z medicinskimi sestrami kat na-
simi sadelavci na padracju pediatrije. Gavoril sem skaraj sarna 'a pomenu pa-
moci,ki ja zdravnikam v sacialni pediatriji nudijo medicinske sestre. Tada ne
smema pazabiti, da je abseg pomaci, ki je zelima biti se nadalje delezni, advisen
ad nas zdravnikav, ker maramo dajati pabuda, da se medicinske sestre strakavno
uspasabljajo v najprimernejsi smed. Stalna si prizadevam, da pO'malem pre-
pricujem a tern svoje medicince. Od vsakega studenta zahtevam, da skupaj s
patronazna sestro obiskuje ambulanta in atrake pO'njihavih damavih. Pray
taka s patranazna medicinsko sestra, ki ima tudi batbiska diplama, abiskuje
medicinec matere, ki rodija dama, prisastvuje paradam na damovih in se na
kraju samem pri tej patranalzni sestri uvaja v nego navarajencka.
Patronazna sestra v sacialni pediatriji je ,sacialna delavka. Paucuje a
zdravju otrok, nudi sacialna-higienska pomac, izkazuje prvta pomac in neguje
balnike po' damovih. Pazna tudi administrativna :odravs'tvene predpise. Da bo
pa pri svojem delu st~lno imela tudi uspeh, patronazna sestra nikoli ne sme
preneha£i z ucenjem in s poglabljanjem znanja a zdravem in balnem otraku.
Zdravnikam nasplah je dO'tega, da se medicinskim sestram nudi maznost
studija in da greda, kar se tice nege atrok, vstric z napredkam pediatrije.
Idealna bi bila, da se patranaznim sestram za izpopalnitev znanja omagoci
obiskavanje tecajev v balnicah, medicinskim sestram, ki delajo v balnici, pa
da prilika, da dalacencas prebijeja pri patranamem delu. V bolnici in v okraju
je treba arganizirati sestanke, na katerih bi zdravniki in medicinske sestre
izmenjavali svoja mnenja in izkusnje. Taki sestanki sa karistni taka za zdrav-
nike kakor za 'medicinske sestre, neizmerne vaznostti pa So' za razvoj prave
kancepcije v socialni pediatriji.'
88
Vaznost spoznave in zdravljenja notranjih bolezni pri
dusevnih bolnikih
Dr. ,J a n k a K a s t nap f e 1
Psihiatrija se je ka't samastajna straka razvila sele v 19. staletju. Zaradi
svaje pamembnasti pa je pray kmalu pastala enakavredna vsem astalim medi-
cinskim vejam. Psihiatrijo sa izabIikavali zdravniki, ki sa si pred tern ze v
interni medicini pridabili veIik slaves. Ni bila slucajno, da sa psihiatrija razvili
vprav internisti. Zaradi metade svajega dela so namrec predvsem ani hili tisti
izbranci, ki sa se magli dakapati najblize do domnevnih vzrokav, pavodav in
nacinav nastanka dusevnih baIezni ali pa sarn,o do posameznih bolezenskih
znakov. Tnternisti S'Ov svoji vsakdanji praksi mogli opazovati vcasih kar dobro
oprijemljive zveze med nekaterimi obolenji tega ali onega notranjega organa in
psihicnimi simptomi. Tako bi se mogla simboHcna reci, da je psihiatrija atrok
interne medicine, h kateri se wedno znov,a in znova vraca, danes intenzivneje
kDtkdaj kali paprej.
Psihia'trija v pQlni meri izkorisca najnavejse pridabitve vseh sorodnih
medicinskih in nemedicinskih vej, predvsem se intei'ne. Nava adkritja in ne-
sluteni napredek nekaterih ved, predvsem fiziolagije, biokemije" in maderne
fizike, sa podaIi psihiatrom nave mozn'OS'tiza uspesnQ raziskovanje nastanka
dusevnih obalenj. Celo v taksnih primerih, kjer bi Ie na osnov.i samih telesnih
balezenskih znak'Ov sicer ne mogli sklepa'ti na resnejso okvaro tega .ali onega
natranjega argana ali celega sistema 'Organ'Ov,pa bi tako seveda ne mogli sprav-
Ijati v kaksno zvez'Otudi psihicnih bolezenskih pojavov, ki sO'nast,opili.
Pri balj grobih b'Olezenskih spremembah n'Otranjih 'Organov pa s'Omimo
telesnih simptomov ze zdavnaj opazili v'ca:sih tudi psihicne, ki so po vsej
logiki sklepanja bili v tesni odvisnosti od obstojecega abolenjaali posebnega
stanja arganizma.
Stari zdravniki so na primer dobra vedeli, da je treba pacienta s hudo
pljucnica skrbna varovati. Saj se je preneka'terikrat pripetilo, da je tak bolnik
na vi!sku svoje bolezni nenadoma pastal ,zbegan, vznemirjen ter zmeden in je
v taksnem :stanju skocil skazi okno.
5e abratni primer: danes noben zdravnik vee ne dvomi '0 tern, da dusevni
udar (neikac pres'tan veIik strah, nesreca, huda skrb in pod'Obno)lanka pogoji
izbruh bazed'Ovke (tireat'Oksikoze), boleznizleze scitnice. Bram je verjetno
pretirano spor'Ocil, da je pri 500 primerih bazed'Ovke kar v 90 % ugotavil
psihioni udar.
In samazastrupitve zaradi mocno 'Obalelih notranjih organov: jeter, ledvic,
zelodca, crevesja... Da, tudi te lahko izzovejo preko centralnega zivenega
sistema- razlicne manifeS'tacije dusevnih bolezenskih znak'Ov.
Pri hudih sr'cnih napakah, kjer je moten krvni obtok in za,radi tega po-
siabSana oskrba mozganskih celk s kisikom, pride lahko pray tako do du-
sevnih motenj.
Kronicne in akutne zastrupitve, namerne, slucajne in poklicne, tudi po-
vzrocaja psihicne bolezenske make (n. pro alkohol, morfij itd.).
Tudi pri,J,nnogih nalezljivih bQleznih, predvsem pri onih, katere spremlja
zelo visoka temperatura, je opaziti spremembe dusevnosti. Takole pove v'casih
89
bolnikali njegov svojee: »Imel je huda spanska. Bledla se mu je, sploh ni
vedel zase, bil jeei:sta prae ... Odsihdo!bni vee pravsnji.« Kda se ni slisal za
dusevne spremembe ob vnetju mazganskih open in mazgan, rpa'itifusu itd.?!
Mnoge zene opazijo sprememba svoje dusevnosti ab menstruacijah, v no-
seenasti, ,tik pO' porodu,za easa dajenja, ob izgubi perila itd.
Se in se bi lah:ka nasteval telesne balezni, pri katerih je mae ze danes
ugotaviti doloeena zvezo med obolelostjo oziroma pasebnim stanjem natranjih
organav in dusevnimi matnjami. Badaenast ba vsekakar adkrila se nove med-
sebojne adnose!
.Za z.daj naj ho dovolj dakazov za to, da je spoznava notranjih balezni tudi
pri duSevnih balnikih izredno vazna.
Pa ne sarna zavalja nekih, za zdaj maroa vee ali manj suhaparnih teore-
tienih predpastav, po katerih naj bi tmeli sieer dusevni simptomi svajo mate-
rialno osnova seveda vsekakar nekje v telesu, temvee tudi - in za zdaj pred-
vsem! - zaradi tega, ker kakrsnakoli ze telesna bolezen slabsa splosna s'tanje
vsakemu cloveku, dusevnemu bolniku pa se v mnoga veeji meri.
S tega vidika ba pastala 06ta, zakaj je treba posveeati spaznavi in zdrav-
ljenju natranjih bolezni pri dusevnih balnikih vse znanje, skrb in pOZJarnost.
Ta nalaga pa ni lahkal V psihiatrienihzavodih je po navadi prevee bal-
nikav in premala osebja. Med to mnozieo pacienttov se pri enem a:1idrug em
skaraj vsak dan pojavi kaksna telesna balezen. Saj bi eelo pri ve~jem stevilu
zdravih ljudi nastapile ad easa dO'casa razliene Ibalezni. Tern pagostnejse bada
seveda poridliSevnih balnikih.
Sedaj pa je treba ugotaviti znaeaj enega ali drugega bolezenskega stanja.
Obolenje je lahko enastavno in ba presla veasih ze kar sarna po s~bi. Balezen
pa mare biti tudi nevama in terja takaj'Snjega ukrepanja.
Spaznava balezni eelo pri dusevno zdravem Clavek,uni vselej enastavna
in je neredko zelo atezkoeena. Se mnago tezja je reveda pri dusevnem balniku.
Ta bo namree pO' navadi slabo p:rikazoval svoje tezave. Veasih splah ni magoee
upastevati njegavih rpodatkov. Zgodi se, da en ali drug paeient eela molei.
Pri takih primerih je zdravnik navezan predvsem zgolj na prikaz, katerega
mu 0 rpateku pacientove bolezni poda zdravstveni delavee, ki mu je poverjena
nega bolnika. Ta ba imel namree pogostama baljsa priilika dalj casa apazavati
bolnika kat zdravnik.
Medieinske sestre in balniearji v psihiatrienih ustanovah pa bodo mogli
uspesno apravljati zao.ane dolznasti Ie tedaj, ee se bada nenehna uciH in taka
izpapolnjevali v asnovah splasne medicine in psihiatrije.
90
Okuzitve v bolnici
Miha Likar
Uvod
Velik odstotek bolnikov pride v bolnieo zaradi bolezni, ki jih povzroeajo
mikrobi. Zatb je razumljivo, da so patogene bakterije v bolnieah pogostnejse
kakor v ustanovah, kjer se zbirajo zdravi ljudje. 0 'tern se preprieamo, ee bak-
terioloskopreiSeemo zrak in prah v bolnici in drugih ustanovah in ugotovitke
med seboj primerjamo. Tudi baeilonoseev je moo bolni'enim osebjem mnogo
vee kakor med ostalim prebivalstvom. Kljub temu je' osebje v bolnieah poveeini
zdtava, ker- je sieer zdravo in sestavijeno iz tistih starostnih skupin, ki se naj-
uspesneje upiraja okuzitvam. Z bakterioloSkimi pregledi baeilonosee, v bol-
nieah lahko ugatovimo in marsikateri zdravstveni ustanovi se je rtrud v tern
pQgledu bogato poplaeail.
Okuzitve v bolniei sa posebno nevarne balnikam, saj v mnogih primerih
pray te zvisujejo smrtnost nekaterih !bolezni:.Morda je zdravljenje bolnika
doma v,easih treba priporoeit~,ee so balniki za okuzitve v boinici posebno ob-
eutljivi. Otroci se kaj radi,okuzija v bolnici in sodobni pedia'tri poudarjajo, naj
se otroei sprejmejo v bolnieo Ie v pI;imerih, ko zdravljenje doma ali v ambu-
lanti res ni mogoee. .
Moderne metade zdravljenja in ugotavijanja balezni zal pogosltozahtevajo
hospitalizacija -inzaradi tega tudi se zdravljenje doma ali v amQulanti zmerom
bolj opusea. Slabe stanovanjske razmere pa s svoje strani pripomoreja k veejemu
stevilu bolnikov v bolnieah. Na vso sreeo je napredoval tudi nauk, kako pre-
preeevati in zatirati bolniene okuzbe, ki se jim lahko z razmeroma enostavnimi
ukrepi izngnemo. .
Zdravljenje z antibiatiki je v marsieem i:zJboljs.aloprognozo naIezljivih
boIezni. Tudi okuzitve v bolnleah sa bolnikam manj nevarne, ce uporabimo
antibiatika ze ob nevarnosti okuzbe. Ravna iz tega vzmka pa ponekod zanemarijo
druge ukrepe za prepreeevanje infekeije. Razumijivo je, da je taksno pojmo-
vanje skodljivn in nevarno. Upnraba penieHina v velikih lmlieinah je n. PI'.
prispevala k pove6anju' stevila bolnienih 'oku~b: za antibiotika obeutljive bak-
terije nadomestij,o rezistentne. Novaantibiotika so sieer uCinkovita za nekatere
mikrobe, ki so sieer bili proti prejsnjim antibiatikom odparni, vendaI' je vmes
mnogo takih, ki jim se ne moremo do zivega. Posiediea so kroniene bolezni
in dalgotrajno zdrav ljenje.
S profiIakticna uporaba antibiotikov epidemije okuzb v boinieah sleer ame-
jimo, vendaI' je vaznejse, da obeutijive bolnike pred mikrobi primerno zavaru-
jema. Uspesno zdravljenje k~nih !bolnikov sleer ze sarno pa sebi zmanjsuje vir
okuzbe za druge bolnike, vendaI' mora iboiniena osebje vedno raeunati. z moz-
nostjo nkuzbe. Poznati mora vse mozne vire in pota, po katerih pddejo nevarne
bakterije do boinikov. Ob praviInem pojmovanju teh asnov so, v mnogih pri-
merih metode, kako prepreeiti okuzbo, samo se vprasarije zdrave pameti. Na':'
Ioga medicinskih ses!ter je v tern ,pogledu ogromna. Skrbna in do podrobnosti
izdelana aseptiena tehnika naoddelkih !se bo' obddala, sarno ee boclo rnedi-
cinske setre hudo pazile,da se postavijenih pravil drzl ViSeosebje, od -rorav-
nikov pa do streznie in eistilk.
91
Kapljicne infekcije
Kapljiene infekeije .so na bolnicnih oddelkih zelo pogostne. Opazujemo
navadni prehlad, razlitene oblike vnetja nosno-zrelnega prostora, vnetja si-
nusov, 'bronhov in pljueniee. Okuzbe dilial so v holnieah posebno nevarne do-
jenekom in majhnim otrokom, pri katerih se veekrat koneajo smrrtno.
Povzroeitelji SIO predvsem hemolitieni streptokoki, pnevmokoki in stafilo-
koki, redkeje sa opisani primeri bolnienih akuzb z baeili daviee. Okuzbe dihal .
z virusi so izredno pogostne, moznosti za njihovo prepreeevanje pa so zelo
omejene.
Cimprejsnja osamitevbolnika in skrbno prepreeevanje stikov moo virom
okuzbe - t. j. balnikom z aku'tnim vnetjem dihal - ter bolnienim oddelkom, to
so skoraj edin:imozni in uspesni naeini, s katerimi lahko prepre>Cimoepidemije
okuzb dihal v bolnicah.
Presenetljivo malo vemo 0 tern, ka'ko se siri baeil 'tuberkuloze od bolnikov
z »odprto« 'tuberkulozo pljue v .okolieo. Menda je najbolj nevarna kuznina
v drobnih delcih posusenega sputuma, ki pokrivajo bolnikovo posteljnina in
obleko. Pranje perila in obleke v zelQvroei vodi, preden pride v pralnici v dotik
s perilom drugih bolnikov, mnogi priporoeajo kot najbolj zanesljivosredstvo,' ki
dokaj zmanjsa nevarnost okuzbe z baeili tuberkuloze.
Okuzbe ran v bolnici
Poiskati vir okuzbe pri eisti operacijski rani je sorazmerno enostavno, ker
lahko cas, kdaj sose mikrobi naselili v rani, priblizno presodimo po tern, kdaj
opazimo prve znake, da je okuzena, in deloma tudi po patolosko-anatomskih
znaeilnostih rane. Ce so ranD zapdi brez odtoka in je nisa prevezovaIi, dokler
nisa odkrili, da je IOkuzena, so se bakiterije skoraj zanesljivo naselile v rani
med operacijo.
Prve znake, da je rana oku.zena, opazimo navadno med prvim in desetim
dnem po operaeiji. Od vrste, virulence in kolieine mik1'Jobov,ki rano okuzijo,
je odvisno, ali nastanejo vidniJ zna.ki okuzenja prej ali pozneje. Globoki absces,
ki ga povzroeajo mikrotbi z majhno viru1eneo, opa!zimapoezneje.V teh primer;ih
postane bolnik febrilen sele teden dni po operaeiji ali tudi pozneje.
Viri, iz katerih se oikuzijo rane v operaoijski sobi, so predvsem zgornja
dihala, lasje in koza prisotnih oseb, vse nest,erilne tkanine, zlasti volnene tka-
nine, prasni delci in aerosoIi z bakterijami v zraku.
Okuzitve iz na'stetih virov v operacijskih prositorih s sodobno aseprti'eno
tehniko danes lahko prepreeimo, ker vemo, ka!ko pridejo bakterije v rane. Z '
nekaj praktienimi primeri bomo posku~ali to osvetliti.
V kirurskiih rokav.icah najdemo po operaeiji bakterije, eeprav si kirurg
ali instrumenta1'Jka roke se taka skrbno umijeta, preden si natakneta rqkavice.
Meddelomznoj naplavi stafilokoke iz gloibljih delay na povrsino, ee jih oseba
nosi na kozi. V neposkodovani rokaviei ostaneja brez posebnega pomena. Bakte-
rije pa pridejo v ranD bolnika skozi dmbne razpoke in okvare rokaviee, ,ki jih
ope.rater .ne op<;lzi,'Zielopogosta pa nastanejo med' operacijo. S ikozekirurga ali
njegovih pomoenikov pridejo ibakterije v rano tudi, ce je rokav plasea tik nad
rokavico moker, ker v tern primeru tkanine bakterijam ne ovirajo vee prehoda.
92
Kirurgam sa te nevarnasti pavecini dobra znane in se ravnajo, kalikor
je mogace, po pravilu »ne datikaj se«, vendaI' je veckrat neposredna racno dela
v pasameznih fazah aperaeije bistvenega pomena.
Med aperacijo veokra'1 abesaja ali premikaja nad rano razne neste,I'ilne
aparate. V 'teh primerih lahka delei prahu z bakte:rijami padejo z aparatov v
rana. Na primer: steklena pavrsin.a svetilke nad miza je navadno hrez madeza,
vendaI' sa vijaki ob rabu in veriziea z zieopalni prasnih deleeV-. Zaradi tega
mora rna v aperacijskih sobah z velikirn prametam ab kaneu vsake aperaeije
brez ,prasenja ocistiti aparate, med delom pa rane zavaravati.
V zraku aperacijskih sob najdema najveckratravno toliko hakterij kot v
zraku hodnikav in zunanjih prostorov balniee. Zrak pride v operacijsko soba
skozi razlicne adprtine - okna S'Onavadno trdno zaprta - posebno skozi vral1;a
in spranje pod zaprtimi vrati. V zraku po hadnikih in 'b'Olniskih sahajh pa je
velika kolicina bakterij, ki sa za claveka patagene.
Kantaminacij'O iz zraka v ape:raeijski sabi lahka v veliki meri zmanjlsama
z rahlim pazitivnim pritiskam. V tem primeru patujeja zra"cni takavi iz apera-
eijske sabe na hadnike in ne v ahratni, smeri, kat je navadno pri abi,cajni venti-
laciji z ekshavstarji. Kallitaminacija je se manjsa, ce vsrk,ani zrak filtrirajo in
para steriliza1Jarjev adstrarijujejo s pasebnimi ekshavstorji.
Ce med aperacija v blizini rane iz.postavima 'Odprta hakterialoska gajiSca,
lahka objektivna presodima maznasti okuzitve rane iz zraka. Najcesce najdema'
v zraku stafilakOike in klostridije. Stafilakoki sa mnogo bolj nevarni, ker kla-
stridiji se v rani lahka razmnozijo sama ab pasebnih pogojih.
Kantaminaeija iz zraka izrazimo v stevilu kalanij, ki zrastejo na gojiscu,
ki je bila adprto za ena minuta. V operaeijskih sabah brez madernih prezr,ace-
valnih naprav je najvecje dapustna stevilo 4,7 kolanij na krvnem agarju v
petrijevki na minuta. V sobah z nadpritiskom ugatavima navadna manj kot
1,3 kalonije na minuta.
Okuzitve ran iz zraka S'Oposebna nevarne, ce je rana velika ali ee se
akuzaja komplikacije rane, kat sa hema'1ami ali padkazni eksudati. V teh pri-
merih se itudi manjse stevila bakterij macn'O razmnozi in lahka povzroci se,pso.
Ciste aperaeijske rane se na addelku po navadi okuzija zaradi ene ali vee
postapera'1ivnih komplikacij. Kri ali serum, ki se iz rane eedita skozi odtacno,
eevko, lahka zmacita obveZ!o, ki zata ni vee zanesljiva prepreka bakterijam.
Nekatere daljse pastopke, kat n. Pl'. adstranjevanje kI'vnih strdkov, delaja vcasih
v bolniski sabi. Vcasih se obveza I'azrahlja, deloma odstapi in odkrije rano.
V splosni balniei, kjer ni magace urediti posebnih prostarav z nadpriltiskam,
je najbolje previjati v posebni sobi. Za ureditev te sabe veIjaja is'1apravila kat
za ureditevaperacijske sobe. Okna nar bada zaprta vsaj enD uro pred previ-
janjem,v saba ne sme nesterllno valneno hlago. Po zracenju ;moI'ajaOsebe, ki
vstopija, nositipakrivala, plas'ce in maske. Tudilase bolnika prekrijema s
cepiea, ki se tesno prilega, masko pa'naj bolnik nasi, ce je prevec zgovmen ali
ab katarju zgamjih dihal.
Najpogostnejse okuzbe ranv bolnic:i in njih povztocite~ji
Najcesce pridejo v bolnieah v rane hemoli'1icni stI'e,ptakoki, patogeni sta-
filokaki, koliformni baeili in anaerobnebakterije s sporami.
Hemaliticni streptakak pride v ra-no med operaeijo iz zrelaali nosu Oisebe,
ki je bila med operacijo :prisotna: Streptokoki sa pri zdravih osebah v zrelu
93
pogostnejsikakor v nasu, vendar sa nevarnejsi klieanosci, ki jih imajo y. nasu.
Ce na balnikavem addelku pdde da akuzbe s streptakaki, preiscemo asebe, ki
so bile med previj,anjem in padabna ab balnikavi postelji. Ce kliconoseev ne
najdema med ,preiskav,animi asebami, patem prei:Scemavse asebe, ki sa stapile
na addelek, kjer se je rana akuzila s streptakoki.
Vse bolnike, pri katerih najdema streptakoke iz skupine A, iZ!alirama,klica-
noseem med asebjem pa prepavema datik z :balniki, darkler ne oLldravija.'Na
sreeo sa klieanasei s streptokaki redki in se klie znebij'O navadna ze v nekaj
tednilh. Posebna ptevidna marata biti rkirurg ,ali instrumentarka s streptakaki v
zre1u: nasiti morata neprapustna maska, upo.rabljati dezinfekcijska sredstva
aH detergense za umivanje rak in se' da skrajnasti ravnati pa nacelu »ne
datikaj se«. Pa operaeiji morata patapiti maska V antisepticna sredstvo.
Obsezne preiskave neznatnih paklicnih paskodb na roki so pokazale, da je
prvabitna akuzba rane s stafHakold odvisna ad tega, kaliksen je adstotek koznih
klioanascev s stafilakoki v akalici, kjer je prisla da paskadbe. Rrvobitne oktiZ,be'
s streptakaki sa lTedke.
Klioanasci patagenih stafilakokav nasijo kliee najveckrat v sprednjem delu
nosne vatline ali na kazi. Med zdrqv,imi osebami je kliconaseev s ,stafilakaki
skalTaj50 %. Ce racunama, da se klieanosci pray taka pagasta okuzija kat zdrave
asebe, motema prvatna akuzitev ran v 50 % pripisavati samaakuzbi klicarrose,a.
V resnici je okuzb te V,l1stemanj. Pred nedavnim sa dakazali, da pavzl10caja
epidemije stafilakakriih 'okuzitev navadna pasebna debla stafilakokv, ki pri-
deja v balniea z balnikiali preka asebja, se mLselija yo nasu in na kazi asebja in
se lahko obddija v balnici nekajmeseeev ali eelo nekaj let. Glavni vir akuzb
s stafilakoki so torej nas in kaza kliconoscev med balnicnim asebjem in kuzlji-
ve rane .balnikav. Da teh ugatavitev sa priSli s pomocjo tipiziranja stafilokakav
z hakteriografi, ki sa za posamezna debla znaci1ni.
Okuzitve s stafilakaki sa pogostne zlasti v pal1Odnisnieah.Klinicna port:ekajo
kat epidemije piadermij, konjunktiv~tisa ali pemfigusa pri dajenckih in kat
mastitis pri paradnieah. Nasna sluzniea dajenclmv je za :rast patogenih stafila-
kokav pasebno primerna in najdema ZdMVihklieanaseev med dojencki v porad-
niSnicah tudi da 90 %. V primeru vecjih epidemij je najbaljse addelek zCIIPreti.
Klicanasee paskusama azdraviti, ceprav je uspehtega zdravljenja dvamljiv, ker
se vcasih abdde stafilakoki v nasu tudi pa ena leta in vee. Stevilo koZfiih klica-
naseev pa znizamo, ee paskrbima za umivanje rak z mili, ki vsebujej.a dezin-
fekeijska sl'edstva z detergensi. Najteze preprecujema panavne okuzbe klica-
noseev z njihava pasteljnino ali ableka.
Teze prepreeujemo in zatl'emo epidemije stafilakaknih okuzb ~a addelkih,
kjel' je med asebjem vec klieanaseev. V tern primel'u, tudi ce oddelek zapl'ema,
epidemije ne bama zavl'li. Ta velja 5e posebej za paradniSniee, kjel' je stevHa
kliconoseev nqvadna med asebjem pasebna velika. PoskuSa~o adstraniti in
ozdl'av,iti klicanosee, claseN izalacijo oktiZenih mater in atl'ok. Pl'iporoeaja, da
osebje pusti materam, da vecina dela z dojencki apravija same, da menjavaja
pleniee atlTakam kar v, pasteljicaih, da vztrajna uparabljaja sredstva za dezin-
fekcijo rak in se strago drze predpisa, ki Qsebju s prehladam ali katarjem
zgornjih dihal v tern casu prepoveduje bititod na delu.
Pri tern ne smemo pozabiti, da sta mati in atrok eelatain da zmm-am
izoliramo oba,ce je Ie eden ad njiju okuzen. Nikakor namrec ni mogoce prepiI"e-
citi prehajanja bakterij z matere na otraka in abratno.
94
Crevesne j;>aMerije,kot so bakterije koIi, proteus in fekalni st'reptokoki,
pridejo v rane najveekrat iz akuzenih fekalnih fistul, kolostomij in podobno.
Ob nepravilnem ravnanju z obvezili, ki so kuzna, pridejo te bakterije v zrak
in prah bolnienega oddelka.
Posebno rane na spodnjem deliUtelesa, kot so rane na stegnih in bedrih,
se kaj Tade okuzijo s erevesnimi bakterijami, ker'se z njimi prenese v ranD
znoj iz perianalnega predela. Ce opazimo okuzbe ran s crevesnimi mikrobi
na drugih delih telesa, kot n. pro na glavi, je to zanesljiv znak, da se bolnieno
osebje ne drzi aseptiene tehnike v zadostni rneri.
Ker so obvezila najpogostnejsi vir erevesnih bakterij, naj na kratko opi-
semo pravilno odstranjevanje obvezil. Posode rnorajp biJti globoke in zaprte
in nikdar do vrha polne obvezil. Nevarne so p'0s!Jde,iz katexih ze na bolnienih
oddelkih pretresajoobvezila v veeje posode, da jih lPotem odnesejo na kraj,
kjer se obvezil.a sezigajo. Pretresanje obvezil je neva'rno, ker se ob tern zrak
kontaminira in zraeni tokovi zanesejo pat ogene bakterije do bolnika. Pogos1!o
posode-s kuznimi obvezili prevee napolnijo, pa tako pridejo bakterije v zrak s
prasnimi delci z obvezil na vrhu piQsode.
Glavni vir bakterij, ki povzroeajo plinski prisad in tetanus, je blatiQCloveka
in zivali iin zemlja. Klostridiji(sporogene baMerije, lidpovzroeajo plinski prisad)
SiQzmerom prisotni v blatu in jih najdemo v zemlji s ceste in v prahu bolnic in
poslopij, kjer se zbira veeje stevilo ljudi. Bacile tetanusa najdemo predvsem v
konjskem blatu.
Anaerobne bakterije pridejo v rane pogosto, vendar posrt;anejonevarne, Ie
ee izloeajiQstr,upe. Razmnozujejo se te ibakteI1ije'P0sebno v globokih iranah z
mnogo razpadlega tkiva in v ranah s slabo prekrvljenostjo. V sodobni bolnici
opazujemo okuzHve s temi ibakterijami zaradi slabe sterilizacije obvezil,
catguta, smukca za rokavice, volnenih nogavic pod mavenim povojem in po-
dobno. Klostridiji so posebno odpo:rni proti sterilizaciji, .ker tvorijo spore, ki
prezivijo tudi veeurno kuhanje in jih unieimo sele s sterilizacijo v avtoklavu ali
'.suhem sterilizaJ1Jorju.
Nesnaga v rani se ne dokazuje nevarne bakterialne okuzbe. Primerjava
bakterijske flore neke ceste in tal na bolni,cnem oddelku poikaze, da je v brisu
bolnice mnogo vee patogenih mikrobov kat v brisu s ceste, eeprav je bris bol-
nice na videz Cist,bris s ceste pa poln nesnage. KJlostridiji so edine bakterije, ki
jih najdemo povsod, vendar 'Ostanejo v ranah, ki jih zdravimo v mirnemcasu,
nenevarni.
Zastr'upljenje z Zivili
Bolniki in osebje v bolnicah z8.enejo v'easih iznenada hruhati in malo za
tern tozijo tudi .'0 boleeinah v zelodcu in erevesju, nakar sledijo driske. Taksnim
obolenjem so zelo pogosto vzrok zivila, zlasti zivila zivalskega izvora. Glede na
znake in potek b9lezni v takih primerih upravieeno govorimo Q zastrupljenjih.
Zastrupljenja, ki se pojavijo po zauzivanju zivil zivalskega izvora, zlasti se
mesnih izdelkov, so najveekrat bakterialnega izvora. Kot iP'ovzroeiteljipridejo v
pastev mikrobi razlienih skupin. Pri na,s so najpogostnejsa zastrupIjenja z
mesnimi izdelki: klobasami in letnimi salamami, okuzenimi s fakulta1tivno pato-
genimi ali ,celo banalnimi bakterijami. Na drugem mestu so zaslJrupIjenja :po
zauzivanju omenjenih mesnih izdelkov, ki so bili okuzeni z mikrobi iz skupin
95
streptakakov in stafilakakav aziroma z njihavimi toksini. Koncna prideja v
pastev tudi klice iz skupine salmonel. Pri nas so da sedaj tako imenovane sal-
manele typhimurium se najveckrat in mnazicno pavzracile zastrupljenja. Salma-
nele paratyphi (Schottmiilleri) pavzraCijo najveckrat obalenja, ki spadajo v
skupina akutnih nalezljivih bolezni, ne pa zastrupljenj. ISli'ka abalenj, ki jih
pavzracijo zastrupljenja z zivili, okuzenimi z nastetimi klicami, je na splasno
taksna, kakor je uV"adomaapisana, Ie patek bolezilli je razlicen. Spr1ca tega se
tudi diagnaza navadna glasi »intaxicatia ex ,alimentis«, hrez navedbe povzro-
citeIja. Vendar je pa po inkubaciji magace dO'neke mere presaditi, za katero
skupino mikrobov gre. Fakultativno patageni in banalni mikrobi povzrocajo
manj resne prebavne motnje ze 2 uri po zatiZitju z njimi akuzenih zivil. Daljso
inkubacija in resnejsa za,strupljenja pavzrocajo' mikrabi aziirama taksini iz sku-
pin streptakakov in stafilokakav. NajbaIj :tesna So'ooolenj a, ki jih pavzl'acajo
klice iz skupine salmonel, pri katetih traja inkubacija navadna 9 da 18 ur.
Vse drugaona pa je balezenska s1i:kapri zastrupljenjih z zivili, 'oikuzenimi
s klicami batulizma. Ze inkubacija je daljsa, in sicer 18-36 ur. Znaki aba-
lenja pa ne kazejo v taliki meri na pre:bavne matnje, temvee predvsem na
prizadetast zivenega sestava. Povesene veke, 'skiljenje navzgar, dvovidnast,
izsusena sluznica ustne vatline, Ie malo zvisana temperatura in papalna za-
vest bainikav So'glavni znaki zastrupljenja s klicami azirama taksini botulizma.
Po' statistikah umre pavpreena 16 % zastrupljenih aseo. Na sreea So'zastrup-
ljenja te vrste pri nas zelo, zela redka.
Diagnaza »intoxicatia ex alimentis«, ki j.o postavija zdravniki na padl.agi
anamneze in apisanih klinicnih znakav, hi pa marali patrditi mikrobialaski
izvidi, kajti Ie z bakterialaska preiskava ;e magoee zanesljiva ugatoviti povzro-
citeIje zastrupljenja.
Zata je nujna, da strezno asebje prestreze iz'bruhano masa in iztrebke v
ustrezne pasade, kelr jih mora balnica paslati najblizjemu mikrabialoskemu
zavadu. Prav taka je patrebno paslati na mikrabialoska preiskava tudi abrok
jedi ozirama zivila, za katerega sumima, da je povzroeila zastrupljenje. Zato bi
marale vse balillisnice in veeje abratne menze cuvati vzarec pasameznih obra-
kav najmanj 18 ur.
Omenima naj se, da j,epo' doloeilih odredbe a abveznem p['ijavljanju zaSitru-
pljenj z zivili predpisano, da se maraja vsa zastrupljenja kakor tOOi sum pray
taka kakar dalaeene nalezljive balezni prijaviti pristajni sanitaTni inspekciji ,in
Centralnemu higienlskemu zavadu. Mnaziena zastrupljenja maraja zdravniki in
balnisnice prijaviti btzojavna ali telefaniCilla. Opustitev prijave kaznujejo
sadniki za prekrske z dakaj visokimi denarnimi kaznimi. Pri mnozienih zastru-
pljenjih P3i so krivci lahka tudi kazenslm adgovarni.
Zastrupljenje z zivili prepreeujema predvsem, ee ukrenemo vse patlrebno,
da se bakterije v zivilih ne marejo razmnozevati. Vsa zivila, ki sa pripravijena
vee ur, p'recien jih parabimo, maraja medtem biti v hladilniku. Nadziramo in
po' potrebi izbaljsama higienske razmere v kuhinji, kat je n. pro umivanje rok
asebja, odstranjevanje adpadkav, zavar.ovanje zivil pred muhami ipd.
96
ldrovstveno prosvetljevonje
druiine
Mira: Svetlina
I
. .
In vzgOJO
Zdravje je za eloveka in za celotno druzbo neprecenljive vrednosti. To vred-
nost vedno bolj spoznavajo, razumejo in upostevaj'O mnogi odgovorni druzbeni
cinitelji, zlasti vodstva druzbenih organizacij in drustev, pa ,tudi posamezniki.
Pray tako je z d ir a v a .d r u z ina nujnost socialistiene druzbe. Zato je
potrebno, da dobi zdravstvena vzgoja druzine mesto, enakovredno drugim vzgoj-
nim Nniteljem.
Sodobna medicina gledaCloveka kot psihosomatieno enovitost v doloeenem
okolju. Zato proueuje njegovo telesno in dusevno zdravje in lPozitivne, 'pred-
vsem pa kvarne vplive njegovega okolja in skusa te kvarne vplive odpraviti
ali vsaj omilili. Okolje eloveka pa ni sarno mrtva pri:roda, temvec tudi ziva, v
njejeloveska druzba, kolektiv, druzina, za nerojenega otroka mati. Po- teh
sodobnih vidik1h daje medicima Cloveku napotke za ohranitev in utrjevanje
njegovega 'telesnega in dusevnegazdravja, za njegov'O eimboljso teiesno in
dusevno kondicijo, kar je tudi pogoj za gOlSlPOdairskiprocvit in veejo produktiv-
nost posameznika in druzbe, za veejo !obrambno sposobnost itd.
Pojmovanje preventive sam'O kot prepreeevanje holezni izvira iz polpre-
tekle razvojne doJbemedicine in se je preZivelo kot premalo aktivna, IPremalo
uradna dej~lVno3t.Utrjevanje zdravja, dusevnega in 'telesnega, je veliko bolj
aktivna in ofenzivna mertoda, ki O'bnajsirsem udejS'tvovanju mnozic in neneh-
nem QbIikovanju njihove zdravs'tvene zavesti izzove tudi hitrejse, aktivnejse
spreminjanje okolja. Toda to Slpoznanje si Ie s tez.a\noupira pot v Clovekovo
zavest.
Ohranitvi in utrjevanju ,Clovekovega teTesnega in dusevnega zdravja sluzi
zdravstveno prosvetljevanje z raznimi predavanji, kJ'aj'simi rteeaji, razgorvori,
ob IPomoeinazornih sredste'v: filmov, diapozitivov, flanelografov, pa tudi tiska,
radia, razstav itd. Na ta na<Cinseznanjamo ljudi z aktualnimi problemi in jim
sirimo obzorje. Izkusnje pa dokazujejo, da sarno t a metoda n e zadostuje.
Ljudje radi pozabljajo; ee pa ne, najveekrat Itega, kar so zvedeli, ne znajo upo-
rabiti v svojih razmerah, posebnose, ker je navadno potrebna impi'o'vizacija.
Zato naj predavanja; teeaje itd. spremlja tudi p ,r a!k tic no u v a jan j e v
S'Odo b n e j sin a c! in z i v I j en j a s IPOmoejoIjudi, ki so za to uSlPosobljeni.
Drugaee povedano, IPr °s vet 1j e van j e mOT a m '0 z d r u z e va t i z
v z g 0 j 0, ee hoeemo doseN vidnejse us,pehe. Dosedanje izkusnje pa nam
kazejo, da je zdr,avstvenOIPTOsvetnadejavnost sicer ogromna, da pa je njen uei-
nek majhen, ker je zdravstvena v z g 0 j a sele v razvoju.
Ce upostevamo psihomatieno enoviltost ,Cloveka,moramo tudi ugotoviti, da
je preventiva, ki se ukvarja z njegovimtelesnim zdravjem, z e IPr e c e j raz-
vita, medtem ko je preventiva, ki naj bi obravnavalaelovekovo d use v no
obmoeje, sele v skromnih zaeetkih, ,eePTaVje oboje vzrocno povezano. 2e zato
ins e iz nekaterih drugih razlogov ho treba b 0 1j upostevati in razvijati
97
tudi podrocje mentalne higiene. V zvezi z mentalno higieno bo seveda treba
razjasniJii s e v r s t 0 pa:oblemov, kat nas pa ne morre.ovirati, da he hi za<celi
zavestno vzgajati Ijudi za kulturnejse vzajemne odnose v druibi in kolektiviih,
zlasti pa v, druzini, ke,r je harmonieen, zdrarv razvoj ,e10veka odvisen, razen od
dednih faktorjev, h k rat i 0 d tel e s nih in d use v nih higienskih
pogojev.
V tern smislu PO treba vzgajati Itudi m 1a j s e Ijudi za bodoeo druiino,
toliko prej, ker nasa sedanja prizadevanja ne morejo zajeti nit i v s e h d r u-
z inn i ,t i v s e bin e v itakem obsegu, kot hi bilo potrebno. V zdravstveno
vzgojo je treba vkljuCiti tudi moske, od otroka do moza, ker sarno eno~n'Opri-
zadevanje 0 b 0 j i h Sltarsev lahko rodi zadovoljive uspehe. .
. Po vsem recenem je jasno, da zdravstvenasluzba sam a, brez aktivnega
s'Odelovanja mn'Ozicin Ii j i h 0 v i h organizacij, one more doseei veejih uspehov
in nuditi vsega tega druzini. Zato je naloga raznih organizacij (Rdeeega kriza,
Zveze prijateljev mladine, Zveze zenskih drustev, mladinskih organiz,acij, ipa
tudi Zveze sindikatov in Socialistiene zveze), da z ocrganizirano in si,stematieno
zdravstveno prosveto in v Z' go j 0 usposablja prehivalstvo za a k t i v no rese-
vanje zdravstvenih prohlemov, za druzbeno upravljanje zdravstvene sluzbe in
za odpravljanje njenih pomanjkljivosti.
II.
Ze v prvih ipovojnih letih so nezadovoljiJVe higiehske razmere, zlasti pa
visoka umrljivost dojenekov in razliene nalezljive bolezni narekovale potrebo
po ustreznih rpredavanjihin teeajih. Da bi izboljsali najhujse pomanjkljivosti,
je takrat v glavnem Rdeei kriz organiziral stevilna predavanja 0 splosni higi-
eni in nalezljivih boleznih, lPa -tudi :0 rakli in zenskih boleznih, 0 tuberkulozi
in podohno. Organiziral je tudi teeaje za nego dojencka. Ze leta 1945 jih je bilo
25, leta 1947 pa je bilo katr 3370 takih teeajev. Kmalu pa se je pokazalo, da z
nesistematicnim, veeinoma kampanjskim zdravst<venoprosvetnim delom, kljub
temu da S'Ose pridruzile tudi druge organhacije, ne b'Omogoee doseei veejih
in trajnejsih uspehov. lzrazito kampanjski znacaj zuravstvenoprosvetnega dela
se je pokazal tudi oh raznih »Tedn~h«, ob katerih se je sicer razvijalo krepko
sodelovanje razriih organizacij, ki pa je po koneanem »Tednu« vecmoma spet
zamrlo, medtem ko hi morali nasi »Tedni« zdruzevati obraeun sistemarticnega
dosedanjega delovanja s p'Obudami za nadaljnje trajno delo.
Nujno je bilo za<eetis sistematienim delom, IPredvsem pa zdravstveno pro-
svetljevanje povezati z zdravstveno vzgojo. Prvi pri:mer nekoliko bolj sistema-
ticnega prizadevanja so dveletni zdravstvenoprosvetni ,teeaji za. vasko zensko
mladino (v starosti od 16 do 18 let), ki so se zaeeli v zimski sez'Onileta 1952/53.
Spomladi leta 1954 je konea10 tecaj (skUiPno 140 ur) 15000 vaskih deklet, dye
leti kasneje, leta 1956 pa se 9000 deklet.
Medtem so se v mnogih obeinah za'eele Kmetijsko gospodarske nadaljevalne
sole, kamor se vkljueujejo tudi dekleta, .ki kone,ajo osnorvno solanje. Zato se je
obisk v zdraJvstvenopmsvetnih teeajih precej zmanjsa1. Ponekod pa S'Ov pro-
gram Kmetijsko gospodarske sole vkljueili nekaj zdravstvenih Ipredavanj.
Jeseni leta 1956, to je na za'eetku tekoee zimske sezone, je hila v progr,am dve-
letnih Kmetijsko g'Ospodarskih sol sprejetih dvakrat po 10 m snovi iz zdravstva
in higiene. Poudarek pa je pretezno na malih asanacijah.
98
Tudi vkljueevanje drugih arganizadj v zdravstvenaprasvetna dela se je vsa
leta nadaljevala, sadelavanje se je okrepila. Zveza zenskih druStev, Zveza
prijateljev mladine, Zveza zadruznic, Zavod za napredek gaspodinjstva itd.
pamagaja tee.ajem Rdeeega kriza in Kmetijska' gOiSrpodarskimsolam ali s pre-
davanji ali z izdajanjem ustreznih broSrur.Te arganizacije tudi same prirejajo
razna predavanja in kirajse te,eaje za pomae druzini (higiena dama in okolja;
higienska, praizvadnja mleka in mleenih izdelkav kat najbolj razsirjenih hranil
in pod nehigienskimi rpagoji najnevairnejS:i.hin najbolj mnazi,enih prenasa1cev
infekcij, se pasebna v ranem detinswu; proizvadnja jajc, zelepjave in drugih
:livil, higiensko pripravljanje Mane, ohranjevanje biolaske vrednastizivil, so-
dabna sestava rprehrane, zdrav telesni in dusevni ,razvaj p·redsalskega in sal-
skega otroka, vzgoja za zakan, za druzinska zivljenje in padohna).
Zaradi razlienasti in pestrosti nalog je druzbenim organizacijam· lahko .
vzbuditi zanimanje skara sleherne druzine. RdeN kriz vkljueuje v svaje komisije
za male asanacije, za barbo proti alkaholizmu in prati tuberkulazi tudi druge
organizacije in skupna pripravljajo higienska ureditev kmeekih damov, dvorcev '
in celatnih naseIij ali pamoe druzinam, ld sa prizadete zaradi alkaholizma ali
tuberkulaze. Padmladek Rdeeega 'kriZa zbira otrake'in mladina v aktivihin
tako se s sadabnejsimi higienskimi navaaami spreminja tud~ zivljenje v dru-
zinah. Zveza zadruznic nudi kmeeki zeni, ki jo uspasahlja kot proizvajalko, tudi
praktiene zd['avstvene in higienske nasvete in stem urejuje vprasanja zdrave
prehrane tudi za mesta. Pray taka je med najbaljsimi sodelavci higienske
sluzbe Zavad za uCl.predekgospadinjstva,ker rpri strokavnem izabrazevanju in
vzgaji uposteva tudi najsada:bnejsa zdravstvena in higienska naeela in jih
pamaga vnasati v nasa damaea gospodinjstva.
Hkrati s predavanji in teeaji sa se marsikje predvajali zdravstveni filmi
ali pri['ejale ·razne razstave. Vedna balj sa se .ob predavanjih uveljavljala
razliena sadabna nazorna sredstva. Vsi ti pripaniaeki sa vzbujali veeje zani-
manje pasluSa1cev,ki sa snov znatna balj razumeli in si jo balj zapomnilLTezko
bi navedli taene padatke 0 vsej tej dejavnasti. Pa ocenah Cen1J.ralnegahigi4
enskega zavada in Glavnega 'adbara Rdeeega kriza, ki sta slmsala zbirati te
padatke, je bila v Slaveniji ad leta 1945 do 1956 najmanj 68000 ['az1]enihzdrav-
st'venih predavanj z najmanj 2,100 000 poslusa1ci. Pa )etu 1950 je bilo vsaka
leta tudi 200 da 300 filmskih predstav in 10 do 20 razlienih razstav. Filmske
predstave je abiskala letna da 50000 ljudi, razstave pa 50 da 100 tisae. S pri-
eetkam zdravstvenaprasvetnih teeajev za delavke v tavarnah sa se v vsa ta pri-
zadevanja vkljueili tudi sindikati.
Predavatelji sa v glavnem zdravniki in medicinske sestre, ki delaja v
preventivnih zdravstve;nih zavadih, v o1lraskihdispanzerjih in dispanzerjili za
zerre, na solskih paliklinikalh, mi atraski in ginekalaski kliniki, na addelkih
raznih balnic itd. Isti strokavnjaki sodelujeja se v tee.ajih·za nego bolnika v
damaH askrbi, v »salah« za ,stade, na, pasameznih raditeljskih sestankih in
podabna.
Taka sa se zlasti tam, kjer je bila aktivnast precejsnja, mnozicne o:ng.ani-
zacije in yazni zdravstvenizavadi ,ter posamezni zdravstveni delavci macno
zbliZali.Zaradi navih in obseznejsih nalag, ki jih imajo zrlTavstveni zavadi, rpa
je ta zbliZevanje v abliki sodelavanja in pamoei se tudi cedalje balj patrebna.
Nas druzbena palitteni razvaj - ,mislim na splosna decentr.alizacijo in. decen-
tralizacija zdravstvene sluzbe, na ,ckuzbena upravljanje zdravstvene slmbe, na
formiranjekamun - taka delovanje· se pospesuje in poglablja. V skladu s
SVQjQsarn'OstQjnQstj6 prevzernajQ zdravstveni zav'Odi na terenu vedn'O vecjQ
odgQv'Orn'Ostza zdravje in zivljenje prebivalstva. Ta velika 'Odgovornost pa ni
vec samo stvar zdravstvenih strok'Ovnjak'Ov dQI'Ocenega'zavada, to QdgQvQrnQst
n'Osij''Otudi oI1ganidruzbenega upr.avljanja - upravni odbori, v katere se vklju-
cujejQ predstavniki tistih druzbenih Qrganizacij, ki imaj'O v SV'Ojihprogramih
tudi skI'b za Ijudsk'O zdiravje, zlasti pa zdravstvenoprQsvetno in vzg'Ojn.QdelQ.
Prvotno smo p'Osvecali pQz'Orn'Ostin skrb sarno. Qtr'Okti in materi. Izkusnje
nam kazej'O, da je t'Omn'Ogo prernalo. Zdrav 'Otrok se mQra razviti Ie v zdravem
Qkolju. Otl''OkQVlQpnrQ in najtesnejse okQlje je mati, ki naj bQ telesn'O zdrava, pa
tudi du:.sevnQ uravn'Ovesena. Ze nekQlikQ zastarelQ miselnQst, da je Qtrok v
materinem telesu dQbrQ in varn'O shranjen, da je treba zaceti nanj paziti sele,
k'O pride na svet - in ilz te trliselnQsti izvirajoc.'O praksQ, da je zdr.avstveno
varstv'O nosecnice usmerjenQ vecinQma Ie na njene bQlezenske P'Oj,ave- m'Ora-
mo, zlasti 5e zaradi izkusenj v'Ojnih in pOVQjn.ih let, zavreci. Zavest, da je
treba na otrQka misliti Qd prvega dneva nQsecll'Qsti in celQze prej, da je nosec-
nici p'Oleg telesnega zdravj.a; pravilne prehrane itd. pQtreben t u did use v n i
mill', zlasti se urejenicl'Oveski Qdnosi, ;pill'e d v s e m v d r u z i n i, vednQ
b'Olj usmerja nas'O pozQr~ost in stem tudi dejavn'Ost n a v s '0 d II' U z in '0, na
VSQnjen'O zdravstven'O higienskQ, pa tudi drugQ prQblematik'O. V zadnjih letih
se je t'Orej spl'Osna zdravstvenQprQsvetna in vzgQjna dejavnQst ze precej izobli-
kQvala in je stQpilQ b'Olj v ,Qsredje prizadevanje za zdravstvenQ vzgQjQdiruzine.
UgQtQvitve, med drugirni tudi Qtl'Qske klinike, pric'ajQ, da je veliko primerQv
zdravstvenih Qkvar pri QtrQcih pQsledica nerazgledanosti in neznanja v dru-
zinah. PQsebna p'OzQrnQstdruzini pa se bQ bogatQ 'ObrestQvalatudi zat'O"ker z
vkljucevanjem druzin vkljucujem'O v vzgQj'lli pl'Oces pretezni del prebivalstva.
Ze prej Qmenjeni tecaji d'OkazujejQ, da sm'Ose skor'O v vecji meri usmerili
na mlajse ljudi, ki jih ze zdaj pripravljamQ za bQdoce druzinskQ iivljenje. V
prvi vrsti jim nudirn'O 'OsnQvnQznanje '0 zdravstvenih in higienskih v.prasanjih,
ki jim lahkQ kQristi takQj, se bolj pa v kasnejsih letih. Vsaj v nekajurnih
'razgQvorih pa jim nakazujemQ tudi najvaznej:sa vprasanja danasnjega dru-
zinskega zivljenja, Qdnos'Ovmed zakQnci, med starsi in otrQki tell' vlogo druzine
v danasnji dQbi.
Ker S'Ozdravstven'OprQsvetni te·cajiRdecega kriza na vasi in v tQvarnah
organizirani sarno. za dekleta, vsak dan bolj ,cutim'O, kak'O p'Otrebno bi bilo
nuditi ustrezno vzgojo za bodQce druzmskQ Zivljenje tudi fant'Om. V nekaterih
rnanjsih podjetjih ze sam'Oiniciativn'O 'OrganizirajQ krajse tecaje posebej za fante.
V redrni prQgram tab'Orjenj predv'Ojaske vzgQje p'Oskusam'Ovkljuciti krajsi zdrav-
stveni program, ki vsebuje tudi vzg'Ojo za zakon in druzin'O. V prQSitem casu
fantje v skupinah se podr'Obneje 'ObravnavajoViprasanja, ki jih zanimajo. Orga-
niiZirano zivljenje v tabOifu pa zahteva Qd njih, da si prisvajajQ tudi osnovne
higienske navade.
Za,radi aktivnosti raznih organizacij pri iz'Obrazevanju in vzg'Oji pQsQlske
mladine je sedaj zelQ perece vprasanje celQtnega sistema P'Osolskega izobraze-
vanja. Vrsta 'Organizacij, ustan'Ov in zavod'Ov zbira mladin'O v dalj:se in kraj'se
tecaje, v krozke, k predavanjem itd. Rri tern g,re tudi za druzbeno p'OliticnQ,
str'Ok'Ovn'O,tehnicn'O, gQstPQdinjsk'O,kulturn'O, ne sarno za zdravstven'O udejstv'O-
vanje in vzgQjQ.Vsi najraje zhiraj'O mladinQ, ki je plfavkar k'Oncala rzQbveznim
sQlanJern. Organizacije P'Ogosto druga drugi odvajaj'O mladin'O ali natrpajo zel'O
razlicno snQVV en sam skupen tecaj. Zaradi razHen'Osti in prenatrpan'Osti pa je
sn'Ov p'Ovrsn'O'Obdelana. Nek'OHk'Ostarejse mladine, ki jQ je m'Orda mal'O teze
100
••
zbraJti, ker se je ze »razp['sila« Iposvetu in se nekoliko odtujila »soli«, pa d'0-
stikrat nihee nikamor ne pritegne. Posamezne organizacije so se ze veekrat
sporazumevale a smotrrnejsem sodelovanju, a medtem ko so se v republiskem
merilu stvari ze nekoliko razjasnile, ni v konkretni praksi na terenu se pravih
rezultatov. Dogaja se, da prideta v isti kraj ob istem casu dva predavatelja v
dve razlicni 0Iiganizaciji, ne da bi vedela drug za dTugega. Slaba udelezba ob
dvojnih Istroskih in nepoiJrebnem obremenjevanju stirokovnjakov je vee kot
razumljiva.
Po zbranem gradivu lahko sklepamo, da je zdravstve'lloprosvetna dejav-
nost raznih organizacij precejSnja in da je na podezelju celo bolj zivahna kakor
v mestu in industrijskih srediSeih. 0 zd['avstveno v z g 0 j ni dejavnosti teh
organizacij pa imamo tako rpomanj,kljive konkretne podatke, da je 0 njeni
uCinkovitosti tezko razpravljati ali jo ocenjevatL Zdravstveni in druzbeni de-
Javci se vedno d'0volj ne razumejo in zato tudi d'0volj ne upostevajo' daljno-
seznega pomena v z g 0 j neg a del a s prebivalstvom in z druzinami. Plremalo
$i prizadevajo, da bi si ljudje ne sarno zapomnili, kako je treba ziveti, temvee
,da bi si zivljenje .za['es tudi tako urejevali. To pa bomo dosegli Ie ob stal'llem
in tesnem sod e I 0 van j u m n 0 Zi c nih 0 r g ani z a c i j in t ere n s k e
z d r a v s t v e n e s I u z b e.
Zhrano gradivo priea tudi 0 prizadevanju zdravstvenih zavodov, ki delajo
v industirijskih in mestnih srediseih. Vsi ti zavodi (med njimi tudi Deoji clom,
Centralni otroski in Centralni zenski dispanlzer v Ljubljani, Otroska klinika teT
Ginekoloska klinika s svojo ambulanto, posvetovalnico in kontracepcijsko sluz-
bo),katerih preventivna dejavnost je zelo obsezna, se v glavnem '0mejujejo na
~ndividualne nasvete starsem oziroma materam za izholjsanje osebnih in dru-
Zinskih zdravstvenih in higienskih ["azmer. Imamo pa tudi nekaj dohrih rposkU-
SOy v z g 0 j nih alblik dela z druzinami. Ce je zbolel 'Otrok zaradi neznanja
m~tere, sprejme Deeji dom tudi mater za nekaj dni v zavod, da se pred ocl-
pustom ozdravelega '0troka ,priv,adi pravilni negi in ,prehirani. Otiroski dispanzer
pa, vsaj v nevarnej.sih primerih, opozarja tudi Isestrsko obiskovalno s1uzbo, da
je nujnaneposredna pomoe v dr'lizini. Rri jaslilh (pa tudi ,piI'iwtcih) So se ze
zelo udomacili roditeljski sestanki, na ka,terih obravnavajo konkretno in indi-
vidualno zdravstveno in higiensko ,stanje otrok, razne pomanjkljivosti domaee
oskrhe in dajejo primeme napotke za izpopolnjevanje znanja in preoblikovamje
mater. Tudi na teoajih in predavanjih lanko zdravstveni delavci teh zavodov,
ki imajo ogromno izkusenj, bolj prilagodij:b snov dejanskim razmeram svojega
okoIisa.
Najbolj neposredno pa vplivajo na zdravstveno vzgojo prebivalstva ob-
Cinski patronaznicentri z obiski v druzinah, ki jih opravljajo posebej usposob-
ljene medicinske sestre. Primer Patronaznega ,centra v Ljubljani, ki je(pred
decentralizacijo na obCinske centre) delal z 20 medicmskimi sestrami na pod-
rocju, kjer zivi 137000 prebivalcev mesta Ljubljarie in bliznje okolice,namzelo
nazomo kaze, kako obsirrro se lahko rrazvije individuamo 'vzgojno delo v dru-
zinah, kako lahko vpliva na opuseanje nezdravih navad in rialZvadin daje plTak-
tiene sodobne nasvete za ohranitev in krepitev zdravja, zaprepreeevanje novih
obolenj itd. Sestre so v enem letu opravile28 800 hisnih obiskovpri 4200
druzinah. Znacaj njihovih intervencij (pomoc n'OseClimin dojeCim matell"am
zaradi zaposlitve, posiljanje ogrozenilh onrok v domove,na zdtavljenje, na po-
svet v vzgojno ali psihohigiensko posvetovalniQO,pomoe porodnicam z,a:radi
preobremenitve z gospodinjskimi deli, posredovanje' pri dodeljevanju stipendij
101
salskim atrQlkam,na sadiSCuzaradi razveze, pirezivnin, acetQvstva, mladinskega
kriminala,pri druZbenih o["ganizacijah za rpomacdr'Uzilnamz,aradi allwhalizma,
tuberkulaze, z.anemarjenasti, neZillanja, nepravilnega trasenja materia:lnih sred-
stev itd., itd.) rtudi pave, rkako vSes1Jr,anskapamai': je patrebina og.razenim dru~
zinam, da dasezema minimalne pogaje za te}.esno in duSevnQ zdravje njenih
clanav, stem pa obenem tudi otrak, torej nase badace generacije.
Izkusnje obiskav sa utrdile pri sestrah spaznanje, da je nujna palivalentna
patranazna sluzha, ker ne kaze, da bi v QgcrQzenidruzini urejevalQ razme:re [{ar
5 dQ 7 ljudi hkrati. Patranazne sestre SQtudi pripravljene, da se za tako sluzbo
se dalje uSipQsabljaja.
Zal n~ti cetrtina vseh medicinskih sester ne dela v patronazni sluz:bi.!Dudi
te sa rpolegpatranaznega dela vecinama zapaslene v pasvetavalnicah, v dispan-
zerjih ali cela v ambulantah in jim za dela v druzinah QS'taneIe mala casa.
Marsikje je de1Qse vedna usmerjena sama na vacrstvo dajenckQv. Patranazne
sestre v glavnem nik}er ne najdejo opore in smernic za svaje de1a. Ska!Toedina
aporo jim nudita strakpvni list »Medicinska sestra na rterenu« in »Vestnik me-
dicinskilh sestara«. Tudi mnogi zdravniki podcenjujeja patronazna dela, ga
oma10vazujejo teiT ocitaja sestram, »da zapravljaja cas, da se sprehajajain
klepetaja pa hisah«. Padabna mislija ljudski adbori in argani druZbenega
upravljanja. Ce se mesta patranazne sestre izprazni, pogasta ne isceja nada-
mestila, medtem ka se v ibalnicah iInambu1antah Ita ne dagaja. Taka je v letas-
njem letu oota1a brez lpa1Jr>anaznesluzbe celo obcina Vic v Ljubljani in resuje
palazaj Sala za medicinske sestre, ki je vzela tQ po'drocje kot baza za praksa
studentk v patranazni sluzbi. Slab adnas do rpatronazne sluzbe se kaze tudi v
slabih materialnih pogajih, pad katerimi zivija in de1ajo sestre, zlasti se na
podezelju, kjer so absezna de1'ovna rpQdrocja in slaba ali nikakrsna pr-evQzna
sredstva. Sa primeri, ko patranazna sestra prevQzi s kolesam in prehadi tudi
500 kHametrav mesecno.
Poznamo pa tudi lepe primere uspehov, zlasti tam, kjea: je de1Qzdravnika,
medicinske sestTe in tudi babice pavezana in sparazumna. SmaTje pri JeLSah
nam daje skora vzoren primer sode1ovanja zdravstvenih delavcev, pa tudi sade-
lavanja teh z mnoZicnimi O!Tganiz,acijamina terenu, pQsehna z akrtivisti Rdecega
kriza. Kljub temu da sa tu razmeiTezelo neugodne, se je zmanjsala um!Tljivost
dajenckav v lallls!;{.emletu na 3 %. Panekad :Sose medicinske sestre povezale
tudi z dekleti, ki sa dakQncalezdravstvenQprosvetni tecaj. Sestajaja 5e z njimi
in jim dajejo kankreltne naloge za dvig zdravstvenihin higienskih razmer na
vasi, dekleta pa obvescaja sestre a vsem, kjerje nujna njihavQ pasredovanje.
Ob taki dejavnasti se dekleta vzgajaja v dome zdiravstvene aktivistke, nenehna
pa se spreminja tudi podoba njilhavih damav in celatneg,a naselja. Pred casam
se je po kancanem zdravstvenaprosvetnem tecaju naVinici razvil zela dober
zdravstveni aktiv. Vadila ga je medicinska sestra, ki je bila na obseznem pad-
racju edini zdravstveni de1avec.
Skaraj edinstvene ;uspehe j'e dala piTedleti organizirana zdravstvena akcija
v Ilkski Bistrici.
Got()va sa se drugje primeri dabrega zdravstvenovzgQjnega dela, ki jih ne
paznamo, sa pa balj rOOki.Redki delama zaradi PQmanjkanja sposabnih zdrav-
stven~ delavcev, delama pa zaradi slahasti te.renskih druzbenih organizacij.
Res je, da sa tudi uspehi splasnega zdJravstvenaprosvetnega dela ze dQkaj vidni
in se kazejQ predvsem vzmanjS<inju umrljivasti dQjenCkav, v apadanju neka-
terih obalenj, v vecjem obisku v pasvetovalnicah in v dispanzerjih, zlasti na
102
.,'
podezelju. Individuama deJa z druzina pa je vendarle se. redelk pajav in je se
bolj slucajno, advisna vcasih ad enega samega cloveka ali pa od nujnih 'tre-
nutnih potreb. Zdravstveni zavadi, predvsem oni na !terenu, hi mm-ali s rpomacjo
terenskih sester praucevati zd<ravstveno stanje iJn higienske razmere svajega
akalisa, da fbipa tern usmerjali svaja dejavnost. Ker tega ni, je tudi pavezava
z druzbenimi arganizacijami se marsikje iprablem, ucinek preventivne dejav-
nasfl pa manjsi ali 'pa ga magace splah nl.,
V Sloveniji je precejsen odstatek ljudi, ki se izobrazujejo tudi s 6tanjem.
Zlasti nekaliko balj razgledane matere, ki tezija za napredkom, pa ne utegnejo
ali nimaja maznasti, da bi a'biskavale rrazne teeaje ali predavanja, si mnoga
pamagajo s citanjem. Zela rade posegaja tudi pa zd'ravstvenem ,ctivu, zata je
V1PraSallljetiska in zaloznistva, ki je na padrocju zdir,avstvenegaproOsvertljevanja
ze precej razvita, pri nas v e dna b!a I j vazno.,Treba je Ie s~rbeti, d apr i-
de j a te publikacije tudi v zadnji zaselek (ljudske knji~nice). .
Verjetna najvec prispevkav iz tega padraeja prinasaja dnevni tisk (na
stranelh »Za dam«, »Za druzma«), razni lokalni Iisti in revije,ki jih izdajajo
razne arganizacije (Nasa zena, Mladi svet, Sodabna gaspadinjstva). Zlasti za
dnevni tisk in lokalne liste lahka recema, da prispevki niso vedna najbaljsi,
ker je v njih mnaga zasrtarelega in zato :tudiSkodljivega. Prispevki V revijah so
balj redki, a v gl.avnem jih pisejo ipriznani in izkuseni zdravstveni strakovnjaki.
Stevilne in zela ka<T1stnesa tudi radijske oddaje. Vse premala pazarnasti pa
pasvecajo zdravstvenim in higienskim vprasanjem Delovska enatnost, Kmecki
glas in Mladina. Vsaj eden periadicnih listov (tednikav) daseze paslednje pod-
jetje, obrtna delavnica ali naselje. ToObi morali izkoristiti. Z razsirjanjem raznih
brasur in prapagandnih 1etakav pa imama veckrat teZave in na vprasanje, do
kad seze nasa tiskana beseda, se vedno ne marema bolj tacno adgovoOritl.Pray
tako paredka in nesistematicna ugatavljama, kako bralci ace n j u j e j a pa-
samezna Ctivo. Navedeni periodicni listi pa bi lahika tudi preka svajih organ i-
zacij (sindikalnih, zadruznih in mladinskih) zbirali mi'sljenja a raznih pri-
spevkih, pa tudi razne predlage.
V izdatna pamae sa druzini publikacije z zdravstveno higiens~a vsebina,
ki jih ad casa da casa izdajaja ~avod za napredek gaspadinjsrtva, Zveza za-
druznic, pa tudi Zalazba Nase zene, Zalozba Zveze prijateljev mladine, Pre-
sernava druzba in Driavna zaIazba. Oddelek za zdravstvena vzgajo pri Cen-
tralnem higienskem zavadu izdaja tudi poljudna znanstvena revijlO "Prirada,
Clavek in zdlravje«. RdeCi kriz pa je ze pred leti prevzel zalaznistva vselh bra-
sur in letakov, pa tudi nekaterih nazarnih sredstev, ~i jih za zdravstvena-
prasvetne namene pripravlja Centralni higienski zavad.
, Ce vzamema skupna vse publikacije in letake, lahka recema, da sa izsle
v vseh pavajnih letih v vecmilijanskih nakladah. Nimama pa sistematicnega
pregleda nad izdanimi knjigami, brasurrami, letaki itd. in n e ace n e njihave
strokavne in vzgojne vrednasti. Pray taka nisma se proucili, katera vprasanja
sma v teku let premaJa abravnavaIi, katera pa se marda ponavljajo, k a j bi
bila treba ponatisniti ~td. Za sedaj ni nikogar, ki bi na asnroviresnienih potreb
arganiziral sadelavanje med pasameznimi arganizacijami, 'njihovimi zaIazibami
ali redakcijami, kaT bi dala znatno veeji zdravstvenaprasvetni, pa tudi gas p a -
dar ski ucinek. Ce bi toOnalogo v prihadnje apravljala ena izmed mnaziCnih
arganizacij, n. pro Rdeei kriz, katerega asnovna nalaga Je zdravstvena pra-
svetljilvanje, bi marala delati v tesni povezavi s strakavnim centram taka, da
bi se tudi vsa najnavejsadagnanja in iz'kusnje eimprej ineimbalje publicirale.
103
Vazno je tudi v:prasanje sistematicnega praucevanja celatnega zdravstvena~
prasvetnega in vzgajlllega dela za['adi izdatnej:se pamociterenu in vplI'asanje
uspasabljanja patrebnih zdravstvenopmsvetnih kadrov. Ta nalago opravlja kat
strokovno metodoloski center Oddelek za zdravstveno vzgojo pri Centralnem
higienskem zavodu. Pomaga razlicnim ustanavam in druzbenim.OIrganizacijam,
ki jih je vseh preko 20, pri kankretnem zdravstvenemprosvetljevanju razlicnilh
skupin prebivalstva in piri organizaciji zdravstvenovzgojnih in propagandnih
akcij. Usposablja zdravstvene kadre, ki se ukvalI"jaja z zdravstveno vzgoja:
zdravnike, medicinske sestre, babice in druge. Za patranazne sestre kakor tudi
za salske higienike in za zdravnike obratnih ambulant prireja posebne uspo-
sobitvene tecaje. Za prasvetne delavce, predvsem za predavatelje. v tecajih, in
za adgovOIrnej.seaktiviste, arganizatarj'e l1'aznihzdravstvenaprosvetnih in vzgoj-
nih akcij pa v akviru Rdecega kriza razne seminarje, sektarske konference ali
pasvetavanja. Praucuje tudi met '0 de zdravstvenovzgojnega de.la, pripravJja
pragrame in sadabna ucna sredstva. Pd tern sadeluje z drugimi addelki CentlI"al-
nega higienskega zavada: za salsko higiena, za varstvo matere in atl'aka, za
prehrano itd., z nekaterimi preventivnimi zdravstvenimi zavadi in s Kamisija
Z<l zdravstvena prasvetljevanje p1TiGlavnem odbaru Rdecega kriza.
Oddelek za sal,sko higiena pri Centralnem higienskem zavadu pa usposablja
prasvetne delavce in se nekatere druge za resevanje zd["avstvenih vprasanj v
casu njihovega rednega salanja: na Uciteljiscu, na Eilazafski fakulteti (slusatelje
pedagogike), na Visji gaspadinjskisali, na Soli zasacialne delavce, na, Srednji
vzgojiteljski soli, pa tudi v Pedagaskem centru.
V rednih solah za medicinske sestre, za babice, za,'otlI"askenegavalke in za
sanitarne telhnike, ki sa pod strakavnim nadzarstvom 'repuhlisega Sveta za
,zdravstva, sa ze v ucne naorte vkljuceni pl'edmeti: pedagogika, psihalogija,
mentalna higiena in zdravstvena prosveta. Stem se zdravstveni delavci uspa~
sabljaja za vzgajna dela v druzinah, za dela s starsi in otroki, kelr se seznanjaja
s sadabnimi metadami de.la s skupinami ali s iPosamezniki.
Danes je uveden pouk higiene Ie v nekatere srednje in strakavne sale ter
vajenske sale. Pavsad predavajo zdravstveni kadri iz preventivnih zdravstvenih
zavadav. Ti obravnavaja z darascajaco mladina tudi vprasanje spolne abjas-
nitve, spolne vzgoje in vzgaje zazakan in diruzinska ziv'ljenje.
Zares minima,lno pa je zdravstvena prasvetljevanje in vzgaja Claveka v
casu rednega osnavnega sa.lanja, kakar tudi v letih, ka se uspasablja za svoje
zivljenjsko dela - za svaj paklic. Se danes je ta odvisna ad posameznega uCi-
telja azirama vzg,ajitelja, ad njegave dabre valje in Irazumevanja, ad njegave
razgledanasti in vzgaje. Tu se ni nobenega sistema niti izkusenj. Pri nas pa je
zdravstvena zaostalost ljudise precejsnja, saj n., pro cela v Ljuhljani zivija
matere,:ki mislija, da lahka otrok umre zata, ker mu »rasteja zobki«. Za taka
dez,ela bi hila cela pricakavati, da bo ze as n a v n a s a I a dajala cloveku tudi
asnovna znanje iz zdravstva in mu iP,rivzgaji.la osnOvne higienske
navade. Ni smatrno niti n.i gas plOd a rna, da puscama vnemar cele radove,
nata pa hama z ogramnimi tezavami in straski zbirali ze dlOzorevajaci rad in
celo starejse ljudi zata, da bi jim vcepili v glava tista asnovna, kaLrbi z lahlkato
dasegli ze med asnavnim salanjem, skladna z ostalim izobrazevanjem in abli-
kavanjem,ka je sprejemljivost najvecja. A Iii n k d a j Iba zahtevi pa vse-
stranska, harmanicnQ vzgajenem Claveku odgovorila refarmirana sala?
RadaTba vecina drZavljanav pozna,la vsaj poglavitna vadila za zdrava ziv-
ljenje (kar hi si ~ ponovno paudarjam - brez posebnega truda lahko pridabila
104
v casu osnovnega solanja) in Se bo v vsakdanjem zivijenju ravnaJa po naj-'
osnovnejsih zdravstvenih in higienskih nacelih, bo zdravstvena vzgoja v dru-
z'ini vsekakor Iazja in ucinkovitejsa, ker se bo ukvarjala Ie z znacilnostmi in
potrebami druzinskega zivljenja.
III.
S tern so v glavnih potezah zadsana naceia pa tudi trenutna slika zdrav-
stvenega prosvetljevanja in vzgoje ,prebivaistva, posebej glede na druzino.
GIavne misli so izdelane na podiagi gradiva, ki ga je s pomocjo zastavljenih
v:prasanj z'hrala Zveza prijateIjev mladine, in na podiagi razgovorov s posa-
meznimi zdravstvenoprosvetnimi delavei. Ob tern se odpirajo siroke moznosti se
podr'Obnejsega, nenehnega nadaljnjega proucevanja razmer (anket, analiz) in eim
ueinkovitejse dejavnosti (obravnavanje :izkusenj in zlasti vzgojnih metod). Pray
tako bi bilo mogoee in tudi pot reb nose z drugih vidikov ·osvetliti vso to
pestro problematiko.
Na podlagi vsega povedanega pa bi magE nakazati nekaj nalog 'oziroma
izdelati rtekaj predlogov.
l.Zdravstveni dom oziroma zdravstvena poSitaja bi moral biti nasProtna
dosedanji praksi osnovni einitelj preventivne in zdravstvenovzgojne dejavnosti
na terenu. Povezovati bi moral pat'I'onazne sestre svojega okolisa in njihova
poroeila primerjati z obolevnostjo prebivalstva, ki bi jo ugotavljal in analiziral
s pomoejo svojega strokovnegakolegija. Sestram bi moral daj-ati uslt!I'eznena-
potke in jim pri delu na terenu nuditi vso pomoe. Na ta na,ein hi hilo zdrav-
stvenovzgojno delo v skladu z zdravstvenim stanjem in razmerami, v katerih
zive nase druzine. Vsa ta dejavnost hi morala poteka1li v tesni ;povezanoslti
Zdravstvenega doma z d!I'uzhenimi organizacijami in sester zzdravstvenimi
aktivi organizaeij, ki delajo na doloeenem podroeju. Zdravstveni domovi 'in
terenske sestre bimorali biti povezani tudi z uCitelji, seznanj ati bi jih morali
(na sestankih, seminarjih, s posebnimi poroeili) 0 bistvenih zdravstvenih vpra-
sanjih solskega okolisa, da bi jih - vzporedno s splosnim izobrazevalnim in
vzgojnim delom - pomagali resevatti tudi oni.
2. Zdravstveni zavodi s svojimi zc1ravstvenimi delavei, sola s prosvetnimi
delavci in druzhene organizacije s svojim ak1livombi morali zastaviti vse sile
za to, da bi si veeina drzavljanov osvojila tako imenovani z d ril. v s t v en i m i -
n i mum: osnovno znanje iz zdravstva in najnujn,ejse higienske navade. Sarno
ob takih pogojih bo nada'ljnja zdravstvena vzgoja druzine uspesna.
3. Za eimboljsi us:peh bi morali upostevati tudi nekatere dos,lej 'se ptremalo
uveljavljene metode.
a) S pomoejorednega, zlasti osnovnega solanja lahJko dosezemo najveeje
in najtrajnejse uspehe. Organizaeija Pomladka Rdeeega kriZa in njegovih zdrav~
stvenih aktivov, v katerih otroei in mladina izvajajo konkretne naloge, naj bi
pomagala v soli pridobljeno znanje utrjevati ~n ga Ujporabljati v vsakdanjem
zivljenju.
b) Na roditeljskih sestankih v soli bi mQ;raliobravnavati t:udi zdTavstveno
stanje ourok, njihov telesni, intelektualni in psihieni razvoj. Na podlagi zdrav-
stvene slike solskega okolisa, gospodars'kih'in socialnih razmer, v katerih zivtjo
druzine, bi bilo treba govoriti s starsi ° ukrepih, s katerrimi hi bilo mogoee
izboljsati dosedanje stanje. Na takih roditeljskih sestankih, ki seveda terjajo
105
temeljite priprave, morajQ biti prisotni (pQleg starSev in ucitelja) tudi zdravnik
in medicinskasestra, pa tudi zas10pniki sQlskega odibQrain terenskih Qrganizacij.
c) Z dekJeti, ki SQdQvrsile 2idravstvenQprQsvetne tecaje na vasi ali v 10-
varni, bi mQrali vzdTievati nadaljnjQ pQvezavQ, najbolje v zdravstvenih ak-
tivih. De:kJeta naj s SVQjQ,aktivnastjQ vHaiiajQpridobljena znanje v druzine in
v naselja, da se 'ba nenehno spreminjala dosedanja zaostala miselnost in nacin
·zivljenja. \
c) Bolj piimerni kakor predavanja SO ,razgovQri z dalQcenlm:i.skupinami
prebivalstva, zlasti na vasi, na damavih, lObvecerih, pa tudi v tQv,arni ali
v delavskem naselju, .0 dQlocenih vpraiianjih, ki jih vadita ali ucitelj ali te-
renska sestra.
d) Vzgoja moskih za druzinsko zivljenje hi se maraIa za.ceti ze v naj-
neznejsi dabi, v smislu ena,kopravnosti med bratom in sestro, pravilnih .odnosov
med sosalci in sasalkami, v smislu pravilne delitve dela v druzini med pasa-
mezne druZinskeClane in deIiltve Qdgovornosti v druzini taka, da si basta tudi
v badaci druzini aba, moz in zena, enakamerna porazdelila bremena, adga-
v,arnast zaO'bstaj druzine in zaotrOike.
e) Sistematicna zd.ravstvenavzgajno delo bi se maraJa 'razvijati tudi v bal-
nicah in okrevaliScih, skratka povsad, kjer balniki prrebivaja dalj casa. Balniki
sa meo. boleznija bQlj sprejemljivi, seveda pa bi se marali tudi konkretni napotki
ravnati po okolju, v katerem bolniki sicer zivija.
f) Se mnoga balj pa hi si mnrali pamagati s tiskano besedo, zlasti rt;isto,ki
doseze najbolj oddaljena prebivalstvo (Kmecki glas, Delavska enotnast, Mladina,
Pianir, Pionirski list, Ciciban, lakalni listi in tedniki, MQhO'rjevadruzba itd.)
in najraz!lienejsih nacinQv razsirjanja nasih IPublikacij.
4. Prvenstvena naloga republiSkih ustanQv in zavQdQv je nuditi terenu
metQdQlQskQ,strQkovnQ in tudi materialnQ pQmQc(nazarma sredstva, ucbeniki,
prirocniki, programi ltd.).
Druga nalQga pa je vzgQja z a d .0S t neg a s t e viI a kadrov. T e m je
treba QmogQciti,da se sprQti seznanjajQ z novirili dognanji in izktiSnjami :in da
jih znajQ, pray takQ kQt splQsna zdJravstvena in higienska na,ce1a, p r i 1a g .0-
j e vat i naiiim razmeram.
5. Poleg rednega solanja je treba za vrsto zdravstvenih vzgQjiteljev, zlasti
tistih, ki sa ze dalj easa na terenu, pripravljati dopQlnitvene tecaje in druge
moznQsti staIn ega izpopolnj evanja.
a) Za zdravstvene strQkQvne delavce bi mQrali dapQlnilni teeaji Qbsegati
tudi snQV iz pedagQgike, psiha!lagije in metQdike, da se dQcela usposabijQ za
tezavno dela z druzinQ in za dela v teeajih, skupinah itd. Zaradi eim bQljsega
sodelQvanja z mnazienimi Qrganizacijami pa bi se mQrali seznanjati tudi s pro-
grami in teznjami teh organizacij.
b) Za U!citelje in druge pxosvetne delavce, zlasti za predavatelje v zdrav-
stvenQprosvetnih tecajih, bi b]lo pQtrebnQ temeljitejse paznavanje splQsne
zdravstvene prQblematike in toOse poselbej glede na dQloceni kiraj.
c) Tudi aktivisti mnozicnih organizacij, zlasti Rdecega kriza, ki se ukvar-
jajQ z organiza,cijo zdravstvenQ prosvetnih in vzgojnih akcij in ki prdiejQ
stalnQ v stike z druzinami" hi se marali bQ.ljeseznaniti vsaj z Qsnovnimi naeeli
zdravstva in higiene. '
c) Ista velja za Clane lOrganavdelavskega upravljanja in druzbenega uprav-
ljanja v zdravstvu, ki bodo potem bQlje resevali sVQjenaloge, pa tudi za drZavne
usluzbence in za vse druge, ki imajQ veekrat opravka z dTuzinQ.
106
6. Predvsem pa bo treba, v korist druzine .in nj~ne zdravstvene t!rdnosti,
povecati stevilo sposobnih terenslkih medicinskih se-
s t e r. Tu gre za njihovo pravilnejse razmescanje! Prvenstvene so potrebe
terena in preventivnih zavodov. Medicinske sestre v bolnicah in ambulantah
in celo na administrativnih delih niso pravilno zaposlene. V perspektivi pa bo
potrebno tudi sol a n j e c i m vee j'ega s t e viI ate ,r en IS k i h s est e r.
Druzbene organizacije hi morale v vecji meri vplivati na Ijudske odbore, da bi
jih pravocasno zagotovili s stipendijami.
Ko govorimo 0 kadrih, 0 njihovi vzgojiin usposabljanju, je po1lrebno po-
udariti se to, da morajo zdravstveni vzgojitelji v svojem osebnem ali druzinskem
zivljenju tudi sam i ziveti ponacelih, ki jih pri svojem delu nakazujejo in
uvajajo, kajti zgled je zelo ucinkovito v~ojrro sredstvo. Mogoce velja to se
posebej za tiste, ki z mladino obTavnava~ovpraJsanje spolnih odIlosov, odnosov
v zakonu in v druzinskem zivljenju.
Nasa razprava naj predvsemcimbolj i z pop 01 n i sliko obstojecega
stanja, i z 1usc i dosedanje us pes nod e 10, da ga bomo nadaljevaliin
iz b ere n a j n u j n e js a vpraSanja in n a j p rim ern e joSe metode, za
za kar bomo potem slozno zastavili svoje sileoSe posebaj naj razprava ugotovi,
k j e, v katerih predelih nase republike in pri katerih skupinah ;prebivalstva
je polozaj najtezji, kajti predvsem tja bomo usmerjali pomoc republiSkihorrga-
nov in zavodov s potrebnimi kadri in drugimi sredstvi (n. pro alkoholizem otrok,
rahiHs ali podobno).
Mogoce pa bo primerno, cia v razpravi posvetimo najvec pozornosti:
- Delu zdravstvenih domov, njilhovih preventivnih oddelklOv, organov
dTuzbenega u:pravljanja in delu dru~benih organizacij za zdravstveni na:predek
druzine ter .raznim metodam dela z druzino.
- Uvedbi zdravstvenega prosvetljevanja in vzgoje v redno, zlasti osnovno
solstvo in sistemu posolskega izbrazevanja ter nalogam diruzbenih organizacij,
ki jih imajo v tej povezavi.
- V:prasanju sodelovanja raznih organizacij v zaIozniski dejavnosti in
razsirjanju zdravstvene literature.
- Vprasanju, ee kljub veliki zaosta10sti podezelja ni potrebna vecje pomoci
zlasti tista delavska druzina, ki se je zaradi nagle industrializacije doseliJ.a iz
gospodarsko zaostalih krajev v industrijska sredrsca in se je IS svojo zaostalo
miselnostjo, z ukoreninjenimi navadami in razv,adami znasla v novem okolju,
z drugacnimi delovnimipogoji, ki terjajo drugacen nacin zivljenja (v pdmerjavi
z delavsko druzino, ki zivi ze daIjcasa v mestu in se je temu ze prilagodila,
in z druiino, ki se vednozivi na podezelju, a so njeni CIani na delu v
mestu). Precejsnje stevilo obolenj v takih druzinah kaze, da priIagajanje
novemu okolju ni tako preprosto in da brez smotrne zunanje pomoCi
skoro ni izvedljivo. V takih razmerah Je skrb z,dll"avstvenihz,avodov v indu-
strijskih srediscih za odpravljanje okvar ria zd!r,avjusLcerhvalevredna, odlloeno
premalo pozomosti pa se posveca zdravstveni prosveti in vzgoji teh druzin.
Ob problematiki takih in podobIllih druzm pa moramo obrniti se posebno po-
zornost na vlogo, pomen in sele razvijajoco se dejavnost obratnih ambulant in
njihove pat:ronazne sluzbe.
107
Zdravstvena vzgoja
Dr. Du'san Reja
.
In rak
Dosedanje nase skromne izkusnje, se bolj pa izkusnje v mnogilh zdrav-
stveno naprednejsih oziroma razvitejsih ddavah so pokazale, da so raikava
obolenja, njih zdravljenje in preprecevanje enD najbolj ob~utijivih in odgo-
vornih vprasanj v zdravstveni vzgoji. Glede nekaterih drugih delikatnih pod-
rocij v zdravstveni vzgoji, kot so na primer otroska para:liza, spolna vzgoja,
kontracepcija itd., so se zdravstveni vzgojitelji preavsem zedinili, da je zdrciv-
stvenoprosvetno oziroma zdravstvenovzgojno delo v zvezi s temi vprasanji
potrebno. S strokovnega vidika so si z malo iz;jemami edini tudi, kar se tice
pedagoskega podajanja in pa psiholoskega obravnavanja pravkar omenjenih
zdravstvenovzgojnih vprasanj.
Ne moremo pa tega t["diti 0 zdravstveni vzgoji v zvezi z rakom.
Film 0 raku na prsih, ki ga je izdelal oddelek za zdravstveno vzgojo pri
Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani in k.aterega sem imel pri!liko po-
nOvno predvajati r,aznim skupinam zdravstvenih delavcev, predvsem zdrav-
nikov doma in v zamejstvu, je povzrocil vedno najoS'trejso polemiko med gle-
dalci. Le-ti so se po navadi takoj locili v dva tabo["a s popolnoma diametral-
nimi gledanji in odnosi do'tega zdravstvenovzgojnega problema.
Prva skUiPina, ki je nastopala zelo odlocno in avtoritativno, je trdila, da
taki fihni kakor tudi vsa druga podobna Slredstvanimajo pray nobenega vzgoj-
nega vpliva, temvec so celo skodljiva, ker povzrocajo pri prebivalstvu sarno
kancerofobijo, pri tern pa Ie pray malo ali celo nic ne pomagajo proti raku.
Nasprotno pa je druga skupina preudarno izjavila, da ta film, ce ga pri-
kazujemo dolocenim skupinam prebivalstva s primeTnim uvodom in z moz-
nostjo, da se po predvajanju filma 0 njem porazgovorijo, pray gotovo ne mOire
povzrociti nezazeleneg,a strahu. Nasprotno, film gledalca :se pomiri, ker mu
pokaze, da se rak na prsih, ce ga pravocasno razpoznamo, uspesno ozdravi in
da v takih primerih rak pac ni usodna bolezen, ki bi prinasala sarno t'rpljenje,
bolecinein neizbezno smrt. Podobno so izjavile tudi k6ntrolne skupine zena,
vse do delavk pa do intelektu.alk, katerilim smo film prikazovali, da bi ga
vrednotile in o~enile po njegovem vzgojnemucinku. Druga skupina je nadalje
izjavi:la, da je preprecevimje in zdravljenje ,raka eden najvaznejsih problemov
nase.ga casa, saj imajo na primer v Franciji vsako leto 200000 r:akavih obolenj
in 70000 smrtnih primerov, medtem ko je v Angliji po smrtnosti rak na drugem
mestu. Zato je pri zdravstvenih oblasteh kakor tudi v javnosti treba spremeniti
stalisce do rak,a, in sice!r moramo na zanesljiv in na siroko dostopen naCin
prebivalstvo informkati, pri tern seveda pa »resnico Tabiti s rpametjo«.
V. tematiki, ki jo obravnava zdravstvena vzgoj,a pri nas, problem raka do
sedaj se ni dobil pravega mesta. Zato tudi ta clanek ne prinasa kakega sku[lnega
staIiSca nasih vodilnih zdravstvenovzgojnih kTOgOV.Gre Ie bolj za moje osebne
poglede, 'obogatehe z dostopno mi literaturo in [la v razgovo,rih z nekaterimi
st'rokovnjaki ter vodilnimi zdrav!stvenovzgojnimi delavci doma in v zamejsivu.
Da se tudi v ddavalh s starej,so zdravstvenoprosvetno ,tradicijo in z bogatimi
zdravstvenovzgojnimi pTogrami Ie malo raz,pravlja 0 raku z zdravstvenovzgoj-
nega vidika, je gIavni vzrok iskati v sledecem:
108
Predvsem je se vedno velika vecina zdravstvenih delavcev, zlasti zd["avni-
kov, ki trpe zaradi tako imenovane »cancer ,apprehension«. To. se pravi, da 0
raku pac ne govorijo, ke,r se boje, da ne bimed Ijudi zasejali prevsc strahu in
zmede. TO'rejbi v prvi vrsti mor,ali ad strahu ozdlraviti zdravnike same, namree
od strahu, da bi z govorjenjem 0 raku povzrocali med prebivalstvom p,replah.
Zato tudi mnoge zdravstvene oblasti dolga leta niso prista,le na izvajanje siro-
kih oficialnih zdravstvenovzgojnih programov v zvezi z irakom, in to .prav iz
strahu, da se med prebivalstvom ne hi po n~pot,rebnem uS'tvarjala kancerofo-
bija, 1. j. bojazen pred rakom. V dokaj kratki zgodovini zdravstvene vzgoje 0
raku je namree ostalo v spominu nekaj pojavov kancerofobije, ki je zajela sirok
razmah, to pa zalTadiprev~c ,posplosenega in psiholosko ne dovolj nastudiranega
zdravstvenovzgojnega dela.
Tega pa je krivo predvsem custvenb, ozracje; v katerem se ta bolezen zadr-
zuje. In ee se je kdoze odlocil za delo v zdravstveni vzgoji 0. raku, se je pac
moral cutiti sposobnega, da se spoprime ,tudi s :problemom, ki ga nekateri ime-
nujejo »strah pred S'trahom«.
Ce bi zdravstvene oblasti globlje proucevale problem zdravstvene vzgoje,
pa bi testirale in anketkale bolnike tel' njihove svojce, bi zaeudo ugotovile, da
je pri publiki neprimerno manj strahu ~p["edstrahom in da je ["avno publika
sama mnogo bolj pripravljena sprejeti resnico, kakor si zdravstveni delavci to
po navadi mislijo.
Nadaljnja oviraza sistematicno delo na tem podrocju pa so se vedno
nasprotujoca si mnenja md strokovnjaki samimi. 'I1akon. Pl'. jih veeina trdi, da
je zdravljenje raka uspesnejse pri zgodnji razpoznavi, medteIn ko so drugi
mnenja, da se vedno ni zadosti dokazov, da bi zgodaj zdravljeni rak potekal
ugodneje od kasneje zdravljenega. Zakaj vendar se tako diametralno naspro,tno
postavljene domneve ne prouce in se ne najde prava resitev, saj taksna mnenja,
ki si tako zelo nasprotujejo med seboj, vplivajo na usodo in zivljenje tisoe in
tisoc ljudi. Res je, resitev tega vprasanja prav gotovo ni lahka stvar, vendaI' pa
je problem ze sam na sebi toliksne vaznosti, da bi Ibil vreden tudi najveejih
naporov.
Pray tako jih je med zdravniki mnogo, posebno zdravnikov praktikov, ki
so mnenja, da je za uspesno zdravljenje raka Ie mal,a ve["jetnosti in da· je vsak
primer raka tako rekoc ze vnaprej zgubljen. T:O pa v glavnem zaradi tega, ker
v svoji zivIjenjski praksi Ie poredko naletijo na primere, ki so se res uspesno
pozdravili ali pa Hh vsaj po ozdravljenju nimajo vee v evidenci, nasprotno pa
se jim vecbat pa:ipeti, da morajo zdravnisko pomoc in oskrbo nuditi ze v
zakasnelih ali celo brezupnih, tako rekoc izgubljenih primerih.
Ko sem pred 1eti na studijskem potovanju skozi Nizozemsko vprasa1 direk-
torja poznanega instituta za borbo proti raku v Amsterda~1U za misljenje,
koliko lahko zdr,avS'tvena vzgoja pomaga v bOrbi pa:01;i'1'aku, je odgo.voril:
»Lahko nam mnogo pomaga, toda Ie prj. zgodnji razpoznavi in zdravljenju raka
na prsih in na maternici«. To.pornoc lahko seveda razsi'rimo tudise na Taka na
kozi, na vidnih delih sluznice, v ustih in na jeziku, in pa v srneri vecje disci-
pliniranosti prizdravljenju a:aznih prekanceroznih stanj. Nikakor iPa ni
dopustno, da se na' siroko razpravlja 0 »zacetnih simptomih« Taka v grIu, plju-
Cih,v prebaviliih itd., kot se je dogaja,lo svoj cas v nekaterih drZavah. To seveda
je prebivalstvo samo begalo in gal je navdajeclo ;znegotovos1jo, obenem pa med
109
njim rpovzrocalo vsesplosno kancerofobijo, ker se je v rprernnogih primerih
iz.kazalo,da znaki niti niso specificni. Nasprolno seveda IP8. je tudi ob domnevnih
zacetnih znakih bilo veckral ugotov:ljeno,' da gre z·a primer ze zelo poznega
stanja, pri k,aterem je kakrSnokoli zdravljenjeze vnaprej obsojeno na neuspeh.
Zato je prebivailstvo keba vzgajati pac tako, da pri razlienih bolezenskih sta-
njih, ki se dolgotrajno upirajo zdravljenju, pomislijo tudi na moznost raka in
da se pravocasno rposvetujejo z zdravnikom. Morali bi - seveda v daljsem
vzgojnem procesu - doseci, da bi Ijudje med seboj brez strahu raZIPravljali 0
raku nekako tako, kakOJ.''razpravljajo 0 kakih drugih resnih boleznih.
Ce smo se odlocili, da zdravstveno v~gajamo v pogledu raka, tedaj je
vazno, da se izQgnemo dveh sk'I'ajnosti: da bipovedali javnosti prevec ali pa,
da ji ne bi povedali dovolj.
Ce ne poverno zadosti ali pa ne dovolj pogosto, se lahko ,zgodi, da zmanjsu-
jemo vzgojni pomen in uspeh tega dela: in da konec koncev ne dosezemo svo-
jega namena.
Govorioti0 tern prevec, rpovsod in prepbgosto je navsezadnje nekoliko tve-
gana stvar. Tudi ee stern ne povzl'ocimo splosne kanceroofobije, je vendame
nevamost, da pri hitro v2'Jburljivih ljudeh - in takih je v,edno vec - vzbudi-
rno strah. In ta strah lahko pri nekaterih osebah, ki so nagnjene Ikpsihasteniji,
v neki meri pospesi mO'I'ebitninastanek bolezni. Kakor je za bolnika znacilno,
da na diagnozo raka reagira oSpovecanim strahorn, ki lahko vodi do apatije,
do neaktivnosti ali celo v divji in brezciJljni beg, tako pozriamo primere, kot jih
v svojem vzgojnem delu navaja preventiva, da bolniJki reagirajo s povecanirn
strahom tolldina simptome raka. Pa tudi sicer utegne zivljenje v neprestanem
strahu in s trajno ali pogostno predstavo neke bolezni v mislih prej ali slej
ustvariti bolezensko dtiSevno stanje.
V zdravstvenovzgojnem delu mOI'iamobiti previdni pri izbiranju sredstev,
ki jih prikazujemo v besedi in sliki. Nekatere besede in slike mo~amo-upo-
rabljati diskretno ali pa se jih sploh izogibati. 0 nekaterih podrobnostih mO'I'a-
mo molcati, ker ne verno, kaksne pretrese lahiko povzroce pri obcutljivejsih
posameznikih in kaksne psiJhovegetativne rea~cije lahko izzovejo v njih.
Zdravstveni vzgojitelj mora poznati metodicna nacela in psiholoske pri-
jeme v delu tako s posameznikom kakor tudi oSSlkupinami. Obvladati mora
tehnik'0 intervjuja, ki je obieajen nacin za obravnavanje tega problema z
bolnikom ali njegovimi svojci. Se vaznejse pa je V'zgojnodelo z zdravimi ljudmi,
ki jih je treba na eni strani seznaniti z najv,aznejsimi dejstvi, na drugi strani
pa jih z vzgojo osvoboditi strahu in jih p'I'idobiti, da spremenijo svoj odnos do
bolezni in izpolnjujejo navodila, ki jih pdporoca z{!T.avstvenasltiZha. Javnost
informiramo a raku s predavanji, filmi, diafilm'i, raznimi clanki, letaki in bro-
surami, medtem ko je za prevzgojo ljudi v rprej omenjenem smislu potrebno
delo v manjsih skupinah po nacelih skupinske dinamike.
Znano je, da so dosedanja propagandna sredstva za borbo pT'0ti raku -
predvsem ilustracije in izhrani simboli 'te borbe - najveckrat precej dv'0m~ji-
vega '0kusa in,sporne vredllJosti. PrejSnja zastrasujoca gesla in besedila na
lepakih in letakih je sodobna zdravstvena vzgoja nadomestila z vedrimi, ugod-
nimi inUipanje vz:bujajocimi ,pozivi, kot na primer:" »Rak je ozd'I'avljiv, ce ga
zdravimo ze v zacetku«; »Zaradi zgodnje razpoznave rak,a je stevi[o ozdravlje-
nih ibolnikov vsako leta vecje«; »Po 40 letih zivljenja pojdi vsako leto na zdrav-
stveni pregled« itd.
110
Zdravstveni vzgojitelji zelijo povedati pl'edvsem tole:
Dokazano je, da so vplivi okolja vaini v vzrocnosti mnogih oblik rakavega
obolenja in da z asanacijo okolja lahko marsikdaj prepreCimo njih razvoj.
Nadalje so vazne razne navade in obicaji, tako n. pT. pri pljucnem raku
kajenje. Zato si,moramo vsekakor prizadevati, da se s~emenijo ljudske navade
glede kajenja, in ljudi opozoriti, da kajenje v svetu stalno narasca vse od leta
1948 dalje,ceprav Ijudje vedo za njegove skodljive posledice. Drugo, kar bi
bilo po1Jrebno,pa je odstranitev karcinogenega ogljikovodika iz tobaka, temelji-
to filltriranje tera in nikiOtina,da kar se da omejimo njih koncentradjo v diha-
Hh, in slednjie prizadevanje, da se kultivirajo nove zvrs:ti tobaka, ki bi vsebo-
vale manj karciolgenih elementov. Tudi je potrebno Ijudi zasei,titi v zaprtih
prostorih po vlakih, avtobusih, raznih javnih lokalih itd., kjer je z'l'ak Gostikrat
naravnost zasieen s tobaenim dimom. Pray gotovo bi bilo zelo umestno, da se
zdravstvena oblast odlocno pozanima za vprasanje kajenja v zvezi z rakom in
da zavzame zadevno sta1i~ce. Posebno vazna je borba proti kajenju med mla-
dino, ki zaene kaditi najveekrat iz pubertetnih motivov, pa se iz njih razvijejo
pozneje strastni kadilci.
V zvezi s prepreeevanjem raka pa je potrebno opozoritise na nekatere
druge manj znane einitelje, kiOt so na Q:xrimer:vloga osebne higiene moza
glede na nevarnost matemienega raka pri zeni, dalje vazno:st dojenja za pre-
precevanje raka na prsih in pa domneva, da se z obsevanjem no:seCih zena
poveea nevamost levkemije pri njihovih otrocih. Zanimivo je, da za zd'aj se
nobena zdravstvena sluziba na svetu ne vodi raeuna 0: tern, ko:likokrat v svojem
zivljenju je kdo: bil obsevan z rentgenom. Vazen del prepreeevanja je raz-
poznava in zdravljenje prekanceroznih ran.
Najvaznejse naeelo zdravstvene vzgoje pri raku pa je, da govorimo Cimvee
o higieni in prepreeevanju in cim manj 0 patologiji.
Preprieati moramo ljudi, da je rak v zaeetku ,lokalno obolenje in da je v
tern stadiju ozdravljiv in da je zaradi tega zgodnja diagnoza iOsnovnipOgiOjza
radikalno odstranitev novotvoI1be, ker ~e tako je mogoee prepreciti nadaljnjo
rast in s~rjenje.
Poueiti moramo ljudi, kaksni so prvi znaki morebitnega raka, obenem pa
odloeno poudariti, da lahko ti znaki pomenijo tudi se vse kaj drugega. Po'trebno
pa se je prepr16ati 0 tE:min hrez kakega odlasanja iti na zdravniski pregled.
Opozoriti pa jih moramo, da za to navadno ne zadiOseaen sam pregled pri
zdravnrku, ampak da so za natancno preiskavo potrebni razlieni preizkusi, !kot
n. pl'. radiografija, preiskava'krvi v iztrebkih, odvzem tkiva za mikroskopsko
preiskavo, vaginalni in rektailni pregledi itd.
Tudi moramo ljudem dopoveda'ti, da siOobeasni in naerlni zdravstveni
pregledi, recimo vsakoletnipregledi nad 40 let starih oseb brez dvoma pametno
in pcrevidno ravnanje.
In koneno morajo ljudje vedeti, da dandanes se nimamo speciificnega Izdra-
vila proti raku, da se moramo zaupati zdravnikom sfJrokovnjakomin se brez
odlasanja podvreei tudi kirurskemu poseguaili oibsevanju, ce nam to svetujejo.
Razen tega ljudje ne smejo pozabiti, da so razni naeini zdravljenja,o katerih
se morda veliko pise in ki se niso preizkuseni, aili pa jih priporoeajo razni
sarlatani, odgovomi za neste'te zrtve, ki po njihovi krivdi izgubljajodragoceni
cas za pravilno in strokovno zdravljenje. Zato si morajo ~judje biti v svesti,
111
da iz rakave bolezni ni lahke poti, da pa lahko resi bolnika edinole zdravnik
strokovnjak.
To so najvaznejsa ,poglavja ljudskovzgojne akcije, ki so jih danes prevzeli
zdravstveni vzgojitelji celega sveta in ki jih razsirjajo s predavanji, letaki,
brosurami,6lanki itd. Koneni smoter: vseh vzgojnih naporov pa je, da bi vsak
clovek, star nad 40 let, usvojil ta dejstva in navodma z zdravim smislom in
razumevanjem za problem, ki mu je glavna osnova - preprecevanje taka.
V zdravstverni vzgoji pa je v zveziz rakom vazen se neki drug faktor, ki
ga navaja sodobna medicina. Tu gre za dolocena higienska pravila, po katerih
naj bi zivel sleherniClovek, rnamrec pravilla, ki jih po nasih danasnjih izkusnjah
glede rakotvorrnih ciniteljev in raka smatramo za varnostne ukrepe. Le-ti sicer
Cloveka ne morejo obvarovati pred ~rakom,lahko pa zmanjsajo moznost, da se
razvija ta bolezen, ki po najnovejsilh statistienili opazovanjih prizadene po enD
od treh· oseb v starosti nad 45 let.
Higienska navodila se priporocajo vsem, so pa posebno vazna za ljudi,
stare nad 40 let, in za one, katerih predniJki so imeli rakavo obolenje.
V prehrani se ,priporoca zmernost, trezrnost, dobro uravnovesen jedilnik
s cim manj industrializiranimi proizvodL Pray posebno se je treba omejevati
pri mascobah, sladkorju, alkoholu, kavi in tobaku.
Skrbeti je treba za skrajno snago telesa kak,or tudi ok.olja.
Ziveti moramo mirnoin vedro Zivljenje, v katerem ni mesta za daJjsa
depresivna stanja ali ,zakancerofobijo. .
Uzivajmo sarno zdravila, ki nam jih predpise zdravnik. Kakrsnokoli svoje-
voljno trosenje zdravil je skodljivo.
Skrheti je za pravilno delovanje prebavil, se posebno za delovanje jeter,
zolenika increvesj a.
Posebna previdnost je potrebna pri vseh trdovTatnih xanah ali gnojenjih,
pri raznih kronicnih vnetjih in kjer je nevarnost poklicnega zastrupljevanja.
Da se ne smejo zdravstveni vzgojitelji zadovoljiti sarno s pxosvetljevanjem
in poucevanjem prebivalstva, je pokazala anketa med vecjim stevilom zena, iki
so zbolele za rakom na pTsih. VeCidel so pravocasno obeutile v p,rsih bulice in
so se tudi zavedale, kaj lahko ·te bulice pomenijo, vendar so odlasale z zdrav-
niskim pregledom. Z informacijami se je sicer doseglo, da so zene bile poueene,
vendar pa zaradi tega v njih ni bilo pray nie vee volje za takojsnje zdravljenje,
in to zato, ker je globoko ukoreninjeni strah pred rakom in njegovo neo-
zdravljivostjo ostal v njilh nedotaknjen. Ta strah namrec je gloiboko zasidran
v njihovi custveni sferL Zato pac bi morali, ce bi jih hoteli tega strahu osvobo-
diti, vplivati na njihovo misljenje predvsem v tej smerL To pa ni lahka naloga,
kajti skoraj vse dosedanje izkusnje in informacije so ljudi samo se balj potr-
dile v njihovi veri, da je rak mucna, boleca in neizbezna bolezen, pri kateri
tudi zdravniki opravijo kaj malo ali pa :sploh nic. Le malo Ijudi pa ve, da vsako
leto ozdravi na tisoce pacientov, ki ,pozneje zivijo svoje poInD norma,lno zivlje-
nje. In ravno to dejstvo bi lahko pomoglo, da se dvigne splosno zaupanje v
zdravljenje raka,ce bi ozdravljeni vednovedeli, zaxadi cesa so jih zdravili, in
bi to lahko povedali drugim.
Statistike 0 uspesnosti zdravljenja pomagajo Ie malo, ker so mrzle in brez-
osebne. Tudi jih je vsaj med preprostimi ljudmi na splosno Ie malo, ki bi mali
112
te stevilke pravilno brati in jih oceniti. Naspratna pa osebna prieevanje ueinkuje
talmj in nepasredno in ima, zlasti eeje povez!anaz ,raznimi zanimivimi in upa
palnimi dagadki, pravgatava velik vpliv na druge skupine prebivalstva.
Vazna zahteva nadalje je, da Ijudstva navajama, da ba a raku razpravljala
takQ svabadna kakar '0 drugih baleznih, vendar na naCin, ki poueuje, ne pa
zastrasuje. Laze, ba ,ta,dasegljiva, ko ba premascen sedanji prehad med laienim
Qbeinstvam in pa strakovnjaki znanstveniki, ki jih ha treba uSipasab.iti,da boda
znali in da bada valjni svoja spoznanja in svaje znanje pasredavati tudi drugim.
Tretja vazna zahteva pa je, da se pasveti vee paznje ba,lnikam, ki sa bili
sicer uspesna zdravljeni, a se nekaj let zive v stalnem strahu zaradi marebitne
recidive.
Prablem vzgoje v pagledu raka ba nasel ve~ erazumevanja pri zdravnikih
in tudi pri zdravstvenih ablasteh, kadar hama lahka evalvirali, ta je kritieno
acenili ueinkavitast zdravstvenavzgajnih akcij. Zata bi bila patrebno zaeeti s
praueevanjem, do katete stapnje vpliva na sanse zdravljenja zgadnja razpa-
znava raka, in drugie, kaj lahkadasezerna z vzgajo, ki naj bi pripravila ljudstva,
da se eimprej, tarej ze ab prvih znakih ali cela prej, zateee v zdravnE;ke
pasvetovalnice.
Vperasanje raka se ne da in ga tudi ne marerna izalirati ad zivljenja samega
in ad nacina zivljenja. Ne smema namree misliti, da je rak vez,an na en sam
dalaeen faktar, n. pro na kak mikrab, na kak virus ali na kakega parazita, kat
sa vezane nekatere druge baIezni. Zata ga marama vkljuCiti v splosna higieno
osebnega in sacialnega zivljenja. ,
Tudi naj bi zdravstvena vzgQja v zvezi z rakam imela svaje mesta Ie kat
del splasne zdravstvene vzgaje. Ne smeli hi je pa izalir.ati in ja izven splasne
zdravstvene vzgaje dramatizirati kat specialna kampanja, saj bi v takem pri-
meru lahka zares paveeala strah pred baleznija.
In kanena ne smema pQzabiti: nepravilna pojrnavanje in predsadki glede
raka in njegavega zdravljenjasa med ljudstvam ukareninjeni ze skazi staletja.
Da uverjenasti, ees, da je ta brezpagajno fatalna balezen, je priparnagla vsak-
danje izkustva. Odstranjevanje vseh rnagoeih predsadkav in ustvarjanje veejega
zaupanja v zdiavljenje pa je tezak in dalgatrajen praces. Zata tudi ni magaee
prieakovati takojsnjeg\l in vidnega uspeha. Kdor ikali bi se 1'0til tega dela s
tem upanjem, bi bil pray gatava razoearan.
Zdravstvenim vzgajiteljem, med katere prvenstvena ,pristevama medicinske
sestre na terenu, pa mara hiti jasno, da ne smeja ·e.akatina vsest,ranski spara-
zum raznih adgavarnih faktarjev a tern, ali je zdravstvenavzgajna dela v zvezi
z rakam zazelena in potrebna, temvee marajo kratka mala narpraviti svaja
dalznost.
113
Gospodinjsko izobrazevanje kot eno izmed sredstev
za socialisticno preobrazbo druzinelfo
Zi va Bel t'ram
1.
Ker je pri nas se neobieajno, da se na konferenci, ki se loteva tako s'irokega
vprasanja, kot ga nacenja to nase danasnje posvetovanje, dodeli gospodinjstvu
tako vidno mesto, mislim, da je treba to najprej opravieiti in uterneljiti.
Zadnje case se pri nas 0 gospodinjstvu govori in pise neprimern() vee k()t
prejsnja leta. Tako v zvezi z naso zunanjo trgovino, ki uvaza najrazlicnejse
predmete za dom; v zvezi. z domaeo industrijsko proizvodnjo, ki je ze zelo
razsirila svojo zmogljivost na tern podrocju, kakor tudi v razpiravah 0 mzvoju
komunalnega sistema, ko se govori 0 poveeanju stevila usluznostnih obratov,
ki bi razbremenili gospodinjstva, 0 hisnilh In potrosniskih svetih, ki naj bi
svojo dejavnost razvijali pray v tem smislu. Kljub vsemu temu pa ddi
eno, da je gospodinjstvo pri nas tudi se danes najbolj zaos,tal faktor v gospo-
darskem procesu, tako glede tehnike, organizacije in metod dela. Razumljivo
je, da je taksno stanje ovi'ra za nas celotni gospodarski razv()j. Zato je nujuO'
potrebno, da ob kompleksnem proueevanju tega podrocja zaenemo s sistema-
tienim resevanjem zadevnih vprasanj. Sedanja nasa gospodaiI"skapolitiika nam
sarno omogoea, da se hitreje lotimo tega problema.
Prav zato, ker je gOispodinjstvo postalo aktualno, ni nie eudnega, da se
pri tern pojavljajo zelo razliena, veasih piravcudna staIisea 0 tern, kaj prav-
zaprav hocemo z vso to pomoejo gospodinjstvu in gospodinjam. To opozarja'
na dejstvo, da 0 gospodinjstvu, 0 njegovem me11tuv nasem druzbenem in gos:po-
darskem sistemu pojmi pri nas se nisa razeiSceni. 0 tern je bilo ze obraznih
prilikah marsikaj recenega in na;pisanega. Zlaslti pomemben v tej smeri je
doprinos tOY. Vide Tomsieeve. Kljub temu :pa Smo preprieani, da je to ostalo
vse prevec zaprto v nase zenske kroge in ne morema trditi, da bi to osvojili
tudi ze pristojni einitelji in nasa javnost. Po nasem pTepricanju je gospodinjstvo
sestavni del nasega gospodarstva, ki ga zIasti v socializmu ne smemo zapo-
stavljati in izolirati od celotnega gospodarstva nase druzbe. Vprasanje, kaksen
ekonomski pomen ima gospodinjstv:o', Ihom ohravnavala kasneje, ze zdaj pa
moram poudariti, da }e tudi s socioloSiko-etienega vidika nujno, da zaenemo
s kompleksnim resevanjem tega problema.
Ni naloga tega referata, dabi izpolnil to vrzel v nasi sociologiji in eko-
nomski teoriji - to je predvsern stvar nase univerze in institutov, kjer je delo
ze zaceto. Vendar born povzela nekaj misli, ki so gled.e gospodinjstva vsaj v
grobern ze razCiseene. .
Gospodinjstvo obravnavamo z dveh vidikov: z ekonomsko-socialnega in
tehnienega vidika.
* 1z posvetovanja Zveze prijateljev mladine DRS :>>0irobraZevanju in vzgajanju
starsev« dne 28. II. 1957.
114
Z vidika druzhenega gospodarstvl;l ima gospodinjstvo tri osnovne funkcije:
Prva njegova naloga je gospodarjenje z dohodkiclanov druzine (oz. CIanov
gospodinjstva, ce gre za gospodinjski obrat, ki se ne krije z druzino - Ii. pro
kolektivna gospodinjstva - razni domovi, intemati) ali tocneje: gospodarjenje
s tistim delom dohodkov, ki so namenjenli zadovaljevanju osnovnih potreb po
hrani, ohleki, stanovanju. (To funkcijo lahko imenujemo tudi potrosnjo, ka:r
je sedaj bolj obicajno, vendar manj 'tocna.) Ni tezko izraeunati, da pomenijo
ta sTedstva, ki se kot dohodki CIanovdruzine trosijo v gosipodinjstvu, kaj vrisok
odstotek narodnega dohadka. Od tod zelo »moder« - in kljub temu zelo
razsirjen ocitek gospodinjstvu, da »samo zapravlja«.
Druga naloga gospodinjstva z druzbeno-gospodarskega vidika je reproduk-
cija delovne sileo Hrano, obleko, stanovanje - vse to potrebuje {:loveik, da
se spocit in okrepcan lahko V'rnena svoje delovno mesto. Otrocfi.pa potrebujejo
to za svojo rast, da se razvijajo v nove delovne moci. Na ta 6len javnost se
najrajsi pozablja in gapodcenjuje.
Tretja naloga gospodinjstva z istega vidika pa je organizacija dela v samem
gospodinjstvu, to je delitev dela med druzinskimi CIani, urejevanje medsebojnrih
odnosov v pogledu pravic in dolZnosti, vzgoja odraslih Clanov in otrok za pra-
vilne medsebojne odnose.
Drugi vidik, 1.5 katerega ohravnava:mo gospodinjstvo, je tehnieni: 1.5 kaksnimi
delovnimi sredstvi inmetodami opravljajo ljudje tista dela, ki jih zahteva
gospodinjstvo. Tu se odpira celo obsimo podrocje ,gospodinjske tehnike, iki
obsega razpored prostorov, opremo, veliko in drobno orodje, stroje, ikurjavo,
vodo, elektricno energijo, kemikalije,' zivila, tekstil - in metode za njih pri-
pravljanje in uporabo. V tem je zajeto tudi pdpravljanje hrane - kuhanje:
Ker je ze to samo po sebi zelo obsirno podrocje tako glede pomena, zaclovesko
zivljenje in zdravje kot glede casa, dela in sredstev, ki jih zahteva, ni niti
tako cudno, da se pojmovanje gospodinjstva tako pogosto reducira pray na
kuhanje in vse, kar je z njim v zvezi.
Teh nekaj zelo splosnih ugotoV'itev velja za vse povprecno razvite indu-
strijske dezele ze precej dolgo. Veljajo tudi; za kmeeka gospodinjstva, in sicer
tem bolj, eim bolj je razvita blagovna proizvodnja (pri zaostalem, anarhicnem'
kmeckem gospodarstvu je teze razmejiti proizvodnjo in potrosnjo kakor tudi
gospodinjsko od gospodarske dejavnosti).
V nasih razmerah je za gospodinjstvo znacilno to, da razvoj znanosti in
telhnike ustvarja vedno nove pogoje, ki nam omogocaj'O,da po stevilu in obsegu
lahko neprestano zmanjsujemo in poenostavljamo tista dela, ki se danes se
vedno 0piravljajo v gospodinjstvu.Ne sarno tkanje in peka kruha, tudi pranje.
krpanje in deloma kuhanje samo se ze da prenesti na dru~bene obrate in
industrijo. Hkrati pa nudi industrija nove materiale za obleko, opremo, Ci-
scenje, ki so trpeznejsi in nam prihranijo marsikatero uro mucnega. dela.
Ta svetovni razvoj plodov Cloveskega del a in razuma, v katerega se
uspesno vkljueuje tudi nase gospodarstvo, pomeni objektivno oSnovo za vse to,
kar ,pri nas zavestno hocemo in ustvarjamo. Vzporedno z razvojem industrije
se razvijajo nove oblike nasega diruzbenega zivljenja. Druzbeno upravljanje
na vseh podrocjih prenasa pravico odlocanja in odgovornost od drZave na po-
posameznika in na skupine drZav,ljanov. V okviru druzbenega upravljanja se
razV'ijajo tudi hiSni in potrosniski sveti in nastajajo novekomunalne skupnosti.
V tern zivem procesu moramo vedeti, kaj hocemo tudi glede rqzvoja gospo-
dinjstva. Rocemo, da bo vsaika zena, ki si tega zeli, l,ahko izbirala in opravljala
115
svaj poklic, ne .cia bi se ji hila treba adreei druzini in matel"instvu. Zato je
potrebno, paleg vsega, kar je ze reseno z zakanadaja tel' z organizacija zdrav-
stvene sluzbe in sacialnega zavaravanja, skladna z rastjo nase gospodarske moN
misliti na ustanave za pamae druZini: solske kuhinje, otraske vrtce, mehanizi-
rane jayne in hisne pralnice, gaspadinjske servise vseh vrsti pr'Oizvadajo
resnieno praktienega aradja, dobrih k'Onzerv, raznavrstne konfekcije, dabra
organizacija trgavske mreze.
Objektivni pogoji za uresnieevanje pamoei druzini se razvijaja, ostala pa
je' odvisna ad zavestne.ga hatenja, taka imenavanega subjektivnega faktarja.
In kdar se je za ta vprasanja ze pastavil kjer koli,. se je lahka preprieal, da s
tem subjektivnim faktorjem ne gre taka lahka. Miselnast tistih, ki jim gadi,
da 'nekda zivi samo zato, da jim streze, ima pri nas se veliko mac.
II.
Delo ZZD in CZNG v smeri gospodinjskega napredka
Da bi abjektivne pagaje, ki sa ze dani,Cim uspe.sneje izkaristili tel' obenem
paspesevali njih sirjenje, za ta si prizadevata tudi Zveza zenskih dnistev (ZZD)
in Centralni zavad za napredek gaspadinjstva (CZNG). Nasa dejavnost v zvezi
stem ciljem se razvija v vee smeri.
a) Zenska drustva, sekcije zadruznic, akrajni zav'Odi aU abcinskicentri
za pospesevanje g'Ospadinjstva sa pobudniki inaktivni sadelavci pri ustanav-
ljanju vseh takih druzhenih abratav, k'i sluzija gaspadinjstvu in druzini za
alajsanje dela.
b) V raznih ablikah - z nepasrednimi stiki, kakul' tudi preka tiska in radia
spadbujamo pr'Oizvadnjo, da hi izbaljsala in razsirila izbor predmetav, ki pa-
menija za gOspadinjstva prihl'anek truda in easa. Ta dejavnast razvija zlasti
CZNG, ki si je ze nahral nekaj pazibivnih izkusenj, tad a pray taka je imel
davalj priHke preprieati 5e a tezavah, ki sa' mal'sikdaj pavsem subjektivnega
znacaja.
Ta namen, da javnast, praizvajalce in trgavino opaz,ori na probleme, ki se
pajavljaja vgasipodinjstvu, je imela tudi pasvetovanje a prehtani, ki ga je
arganizirala ZZD decemhra 1955 in kateremu sa sledila p'Odabna, po udelezbi
in vsebini zela siraka p'Osvet'Ovanja,pa malane vseh akrajih.
c) Med ostalim je v delu tudi predlog za uvedba gospadinjske' strake v
namenklaturo pakHcev, eemur ba nujno sledila organizacija ga~podinjskih stro-
k'Ovnih sal in teeajev, sistemizacija delovnih mest v gospadinjskih ohrat:\h in
stem dvig strakavne kakavasti dela v teh 'ObraHh tel' nave maznasti poklicne
kvalifikacije za mn'Oga dekleta in zene.
III.
Pasebna mesta v okviru dejavnosti ZZD in CZNG pripada gospadinjskemu
izobrazevanju. Ta se odvija v dveh :smel'eh:
a) I;>rvasmer je prevzg'Oja miselnasti glede na pajmavanje a gaspodinjstvu
in njegovem mestu v celotnem nasem gospodarstvu tel' a navih parazdelitvah
dela med CIani druzine v akviru gospadinjstva. V ta namen bo treba Cimprej
skupn'O z ekonamska fakulteta izvrsiti razne analize,ki naj bi z razlicnih
116
aspektov pokazale spJosno zaostalost na:.sega gospodinjstva za drugimi gospo-
darskiml panogami in zapostavljanje te vazne painJogegospodarstva. !8roucujejo
pa se Z.edruZinski prora,cuni in,porazdeHtev druzinskih dohodkov na posamezne
potrebe. Zacelo pa se je tudi s proucevanjem tehnike v gospodinjstvu, prouce-
vanjem nacinov in organizacije dela, trosenja energije pri posameznih gospo-
dinjskih opravilih.
b) Druga smer ipa je proucevanje prebivalstva - Iahko recemo sedanjih
in bodocih starsev - v zdravi prehrani, dobrem gospodaTjenju, v gospo-
dinjstvu (0 ekonomiki gaspodinjstva).
Podrocje za sebe pa porneni sistem strokovnega izobrazevanja kot priprave
na gospodinjske poklice.
Gospodinjsko izobrazevanje je siceT po svojih oblikah in vsebini izrazito
prakticno poucevanje, vendar smemo trditi, da je z njim zdrruzeno pomembno
vzgojno delo in da tudi v tern pogledu ze lahko govorimo 0 prvih uspehih.
Najbolj mnozicna oblika tega "dela so kratik'i gospodinjski tecaji, ki - 2ldcru-
zeni s prakticnim in nazornim poukom dela - uCijo gospodinje, n. pro v konzer-
viranju sadja in zelenjave ali mesa v gospodinjstvu. Organizirajo jih sekcije
zena zadrumic, za strokovno podajanje snovi pa skrbi nasa gos,podinjska pospe-
sevaina sluz:ha Centrainega zavoda za napredek gospodinj,stva preka okrajev
do obein, kjer tudi ponekod ze delajo gospodinjski centri. Takih tecajev je
bilo sarno v tej sezoni,· t. j. od avgusta 1956 do januarja letos okoli 800, z
udeh!zbo nad 25 000 ,zena in deklet. Ce je vsaka zena shranila doma sarno
11 sadja in zelenjave za zimo in ocuvala pred kvaJ)om Ie 5 kg svinine, so to
ze lepestevilke, ki v prehrani prebivalstva nekaj pomenijo. In ce gremo po
nasih vaseh, se bomo rna,l'sikje cudili, ko bo na mizi tudi sredi zime poleg
zelja in repe £izol v strocju, paradiznik in sadni sok. Razen",take vrste kratkih
teeajev, ki se bodo se sirili na druge teme s podrocja prehrane (pripravlja se
snov za kratke tecaje 0 mleku V vsakdanji prehrani), se v,rsi vsako zimo nekaj
sto splosnih gospodinjskih, sivilj,skih in kulharskih tecajev. Ceprav je pomen
vseh teh tecajev po nasih vaseh prvenstveno v tern, da dvigajo kvaliteto pre-
hrane, da pospesujejo proizvodnjo vrtnin in sadja ter pravilno izkoriscanje teh
dobrin, vendar ne maremo trditi, da nimajo tudi dolacenega vzgojnega vpliva.
Kmetici tudi s poukom 0 konzerviranju pomagamo, saj ona stem opozarja svoje
okolje na pomen gospodinjskega dela. To pa v perspektivi Ie vodi k njeni
razbremenitvi od tezjih poljskih del in k spreminjanju njenega polozaja v
druzini kot manjvredne delavne sile, stem pa tudi k novim odnosom med
Ijudrni na vasi. Tu gre za kmeaka gospodinjstva, kjer se ta vprasanja po-
stavljajo drugace kot v delavskih in namescenskih druZinah. Istocasno pa se ta
kmecka gospodinjstva spodbujajo k urejanju zadruznih ipTalnic,pekarn, sadnih
susilnic in drugih ustanov.
Glede svojega vzgojpega pomeIla pa vsekakor zasluzi vee pozornosti ,gospo-
dinjski pouk v solah. Ta se opravlja v kmetijsko-gospodarskih Solaih,ki jih je
letos v Sloveniji 251 in za zdajv tj7 osemletkah 'Oz.niZjih girrinazijah.Prvi
pornen tega pouka je v tern, da sa ga delezne deklice in decki skup'aj. Danes, ob
drugern polletju lahko ugotovirno, da je led prebit. 5e celo marsikdo, ki j.e sam
neposredno udelezen pri stvari, se cudi, kako je to slo lepo brez odpQra.. ~
To seveda kaze, da se bolehamo za predsodJki gled.e mesta in vloge .enega in
drugega spola, predvsem pa, da premalo zauparnomladini, ki senaprednirn
novostim se nikoli ni upirala. Dejstvo je, da se v marsikaterem nasem ktaju
lahko na lastne oN prepricamo, kako se deeki lotevajo kuhanja, pranja in
117
ciScenja. Ne sarno ta! Marsikatera uciteljiea gaspodinjstva PO povedala, da se
razvija med fanti in dekleti prravo teikmavanje. Mislim, da to ni slucaj. Ali ni
ze skrajni cas, da maSka delavna sila prinese v gospadinjsko delo svaja -
zgadavinska pag'Ojena - in pridabljeno preciznost, akretnost, preracunanast in
stem dvigne kvaliteto· dela v gaspodinjstvu? Sodabna gospadinjstva - seveda
na stapnji visjega standarda, ko1Jje nas danasnji povprecni standard - s svojo
tehnika zela pospesuje ta praces.
Mladina, ki se ze sedaj vzgaja v tern smislu, ne caka, da ba pridahljeno
znanje uparabila takrat, ka bo ustanovila lastno druzino. Ne sarno badoci starsi,
tudi sedanji otroci vplivajo na sprerninjanje duha v druzinah.Tako bo sola,.
seveda ob nacrtnern opazarjanju g'Ospadinjskih uciteljic in. ab sodelavanju
starSev, prej ko slej pripomogla do drugacn~ razdelitve dela v drliZini, do'
pravilnega vrednotenja materinega truda in d'Onjene razbremenitve.
Pouk gOSipadinjstvav solah ima se v enem smislu velik pamen: veJika
vaznost se pri njem posveca vzgaji gaspadar;nosti. Izhajajoc iz prepricanja, da
je za razvoj socializma, ki mu je padlaga gaspodarska moe, potrebna zaceti
vzgajati drzavljana - proizvajalca in po:trosnika ze od mladih nog - se pri
predmetu gaspadinjstva ucenci navajaj'O na racun,lmje s casom in energija" z
blagam in denarjem. Ne zacenj,ajo pri tovarni, ki je za desetletnega otraka
abstraktna stvar, tudi ce jo je ze kdaj videl znatraj, ampak pri njegovi lastni
malici, pri cevljih in ableki. Stem, da je ta pouk navezan na solsko kuhinjo,
Solski vrt in domaco prakso, nam kaze prve obrise te nove hodoce celote,
hrez katere si refarmirane sole ne moremo zamisliti in ki se na drugi strani
tako zelo sklada z nasimi zahtevami po razbremenitvi gospadinj.
Ti prvi poskusi z uvedbo pouka gospodinjstva v naso osemletna 15'01'0so
konkretni prispevek Z2D k salski reformi, seveda ab razumevanju in podpori
pasameznikov v akrajnilh prosvetnih organih in delavcev na solah. ' "
Ne, da hi prikrivali vse zacetne slabasti in pamanjkljivasti, imama tu
dokaze, da je misel dobra in izvedljiva. Glede vkljueitve iega predrneta v ueni
nacrt reformirane osemIetke se ni recenazadnja heseda ~ kat ne za celo vrsto
drugih vprasanj. Toda ze pa vsern tern, kar je daslej reeenega, vema, da ba
povsad, kjer bo za t'O ziva patreba in razumevanje, mazno gaspodinjski pauk
izvajati in stern uspesno. delati ,za prevzgaja starsev.
Ker ze gavarimo '0 perspektivah nasega razvoja 'Oz. a nekaterih pojavih"
ki jih ta prinasa, se nakazuje se ena vprasanje, ki sicer ni v nepasrednizvezi
z gospadinjskirn izabrazevanjem, je, pa pray pomembno za izbaljsanjestanja
v nasih drtiZinah. Ta je vpraSanje S1premembein poenatenja delavnih urnikav.
VsestranSiki razvaj - resevanje prablema solskega prostara, ustanavljanje·
salskih in abratnih kuhinj, razvijanje usluznastnih ustanov v akviru karnu-
nalnih skupnasti - vse ta ha pastapama ustvariJa pagaje za uvajanje enatnega,
deIovnega urnika za tavarne, ustanave in sale, kateremu bi se seveda maral
prilagaditi tudi urnik trgavin in prevazov. Ta urnik naj bi bil nedeljen, s kas-
nejsim zacetkam in z opaldansikirn admaram za kasilo izven dama. Prednasti
takega sistema' sa stevilne in nesparne. Vsi greda istaeasna zdoma in se vrnejo,
damov. - Stern adpade kup tezav v vzgajnem, ekanamskem in zdravstvenem.
pagledu, na delu sa IJudje v najbaljoom dnevnem casu, v prehrani imajo red;
zato vee proizvajaja, vee zasltiZijo in v prastem casU ne trosija sil v lavu za
pastranskimi zasluzki. Seveda je to pesem bodoenosti ~ a nekae ja bamo-
2;aeelipeti. Zakaj ne bi zaeeli postopama? Najprej naj zaene tisti industrijski
center, .•'ki mu bo pr'Vemu uspelo spraviti vse atrake v enG izmen'O. Tezka
118
padaba, ki je danes se zelaznacilna za nase druhne: kranicna utrujena,
nerazpalazena mati, ki lavi'Svaj cas vOOnaza rep, atraei in gaspodinjstva brez
pravega reda in »paglavar druzine«, ki iEoe izhada iz tega kaQsa rajsi zunaj
kakar dama, ba z uresnicevanjem te zamisli - ki seveda ni nic navega po
svetu - pacasi izginila. .
Teh Vlprasanj ne resujeja sarna »vsemQgQcniin edin.o zvelicavni ekanamski
zakani« - :kat pagasta cujema - patrebna nam je zavestna, arganizirana pri-
zadevanje, iki pamaga laCiti' b.olj vazna Qd manj vaznega, kadar investirama, in
dobra ad slabega, kadar ucima ljudi. -
, pravuNekaj novosti ~
Dr. B
Nava Jug.oslavija je ze krr v njej razglaseno
nacela, da sa zakanska zveza varstvom drZave.
Ze leta 1946 je izdala Zak.on je (za yso zvezno
ddavo enotna) uredila se razm :tvo in posvojitev.
Stem je nova Jug.oslavija v '.0 dI-zave enotno
uredila rodbinsko pravo, cesar stara JugaslavlJa m Zm.ogla yes cassvojega
obstoja, dasi je v svoji ustavi pray tako razglasala, da so zakonska zveza,
druzina in mladoletniki pod varstvom drzave.
Na svojem zasedanju je Zvezna ljudska skupsCina v Be.ogradu dne 7.
decembra 1956 sprejela tri p.omembne zakone, ki so vnesli v nase rodbinsko
pravo naJpredne spremembe. Na tern zasedanju sozvezni poslanci izglasovali
zakon 0 spremembi in dop.olnitvi Temeljnega zakona .0 razmerju med starsi in
otroiki in Zakon .0 pravdnem postopku z uvodnim zak.onom. Prvi zakon je raz-
glasen v 53. stevilki Uradnega lista FLRJ z dne 26. XII. 1956, druga dva zak.ona
pa v 4. stevilki Uradnega lista FLRJ z dne 23. januarja 1957.
1.
Prvi zakon spremmJa 25. c1. Temeljnega zakona .0 razmerju moo starsi
in otr.oki, ki se glasi takole: »Tozbo zaradi ugotovitve ocetovstva do nezakon-
skega otr.oka lahko vl.ozi v 5 letilh po otr.okovem r.ojstvu v njegovem imenu
mati, ce izvrsuje Toditeljsik.opravico, oz. skrbnik s privoljenjem skrbniSkega
organa, .otrok pa v petih letih po svoji polnoletnosti«.
Zaradi tega prOOpisase je zgodila marsikatera krivica. Nedavn.o je nasa revija
»Mladi svet« opisala krivico, ki se jezgodila 28-1etni Mariji, nezakonski materi,
ko je po poteku 5 let t.ozila s.oferja Mata iz Srbije zaradi ugotovitve ocet.ovstva
in placila prezivnine za njunega otrokCJ..Dasi je prv.o sodi:Sce »ugotovilo, da
je Mate Qce njenega .otroka, in adrOOil.o,da mora placevati zanj 600.- din
meseene prezivnine«, je vi:Sje sodiSce ug.odilo Matejevi pritoibi,ces da, je
119
podoba, ki je danes i
nerazpolozena mati, ki
pravega red a in »pogl;
kakor doma, bo z ure:
svetu - pocasi izginila
Teh viPrasanj ne re
zakoni« - kot pogosto
zadevanje, iki pomaga 1
dobro od slabega, kada
ine: kronicno utr1..ljena,
ICiin gospodinjstvo brez
tega kaosa rajsi zunaj
~veda ni nic novega po
no zvelicavni ekonomski
Testno, organizirano pri-
;a, kadar investiramo, in
Nekaj novosti V nasem rodbinskem pravu
D r. B ron i s 1a v S k abe r n e
Nova Jugoslavija je ze kmalu po izdaji Ustave uresnicila v njej razglaseno
nacelo, da so zakonska zveza, drtiZina in mladoletniki pod varstvom drzave.
Ze leta 1946 je izdala Zakon 0 zakonski zvezi, leta 1947 pa je (za yso zvezno
drZavo enotno) uredila se razmerje med starsi in otroki, skrbnistvo in posvojitev.
Stem je nova Jugoslavija v casu najhujse barbe za obnovo drzave enotno
uredila rodbinsko pravo, cesar stara Jugoslavija ni zmogla yes cas svojega
obstoja, dasi je v svoji ustavi pray tako razglasala, da so zakonska zveza,
druzina in mladoletniki pod varstvom drZave.
Na svojem zasedanju je Zvezna ljudska skupscina v Beogradu dne 7.
decembra 1956 sprejeIa tri pomembne zakone, ki so vnesli v nase rodbinsko
pravo naJpredne spremembe. Na tern zasedanju so zvezni poslanci izglasovali
zakon 0 spremembi in dopolnitvi Temeljnega zakona 0 razmerju med starsi in
otroiki in Zakon 0 pravdnem postopku z uvodnim zakonom. Prvi zakon je raz-
glasen v 53.stevilki Uradnega list a FLRJ z dne 26. XII. 1956,druga dva zakona
pa v 4.. stevilki Uradnega lista FLRJ z dne 23. januarja 1957.
I.
Prvi zakon spremmJa 25. Cl. TemeIjnega zakona 0 razmerju med starsi
in otroki, ki se gIasi takole: »Tozbo zaradi ugotovitve ocetovstva do nezakon-
skega otroka Iahko vlozi v 5 letilh po otrokovem rojstvu v njegovem imenu
mati, ce izvrsuje roditeljSlko pravico, oz. skrbnik s privoljenjem skrbniskega
organa, otrok pa v petih letih po svoji polnoletnosti«.
Zaradi tega predpisa se je zgodila marsrkatera krivica. Nedavno je nasa revija
),Mladi svet« opisala krivico, ki se je zgodila 28-letni Mariji, nezakonski materi,
ko je po poteku 5 let tozila soferja Mata iz Srbije zaradi ugotovitve ocetovstva
in placila prezivnine za njunega otroka. Dasi je prvo sodi:Sce »ugotovilo, da
je Mate oce njenega otroka, in odredilo, da mora placevati zanj 600.- din
mesecne prezivnine«, je vi:Sje sodisce ugodilo Matejevi pritozbi,ces da, je
119
Marija prepazna vlazila tazbo na ugatovitev acetavstva. Visje sadisee je namrec
apr.la svaja adlocba na navedeni 25. c1. Temeljnega zakana a razmerjli moo
starSi jn atraki, p'Oikaterem je magla mati Ie v 5 letih pa atrokavem rajstvu
vl'Oziti tazba za ugatavitev ocet'Oystva.
Kirivicnast tega predp,isa sma abcutili zlasti piri nas v Slaveniji in' na
Hrvatskem, kjer sma ze' prej paznali ugatavljanje acetavstva s tazba, ki pa
nO. bila takrat omejena z nabenim rakom. Zat'O sa slovenski pravniki in del
slavenske javnasti zaceli b'Orbo za sprememba tega zak'Onsikega predpisa. V
padkrepitev svajega staIisca sa zlasti navajali, da pastavljeni rak ni v skladu
z nacel'am a varstvu atr'Okovih interesav, z nacel'Om, ki preveva vse nase r'Od-
binska pravo. Je namree dasH primerov, k'O nezakanski ocetje abljubljaja
materi paraka in tudise nekaj pr,ispevaja k prezivljanju. Zaradi tega zene
v vecini primerav nisa zahtevale, da se ugatavi acetavstv'O. Ko pa je minil
5-letni rak, je nezakanskiace zapustil zeno in je apustil tudi skrb za atroka.
Nihce patem ni magel uveljaviti acetavstva, razen atraka, vendar ta sele pa
svaji p'Olnaletnasti. Ocetavi prispevki k ,preziv,ljanju pa sa vazni ravna v otro-
kavi mladasti, ne gIede na ta, da pa atmkavi palnaletnasti tudi zbledija'dokazi,
kalikar nekateri dakazi zaradi smrti matere ali kaksne druge price splah ne
odpadeja.
Ta barba je hila kranana z uspeh'Om,ker se spremenjeni 25. N. Temeljnega
zakana a razmerju med starsi in atraki sedaj glasi takale: "T'Ozbozaradi ugo-
tavitve acetavstva da nezakanskega atraka lahko vlozi v atrak'Ovem imenu
mati, dokler izvrsuje rroditeljsk'Opravica, 'Oz.skrbnik s privaljenjem skrbniskega
'Organa, atrak pa v 5 letih pa svajipaln'Oletnosti«. S ta sprememba tega ,elena
je tarej 'Odpravljen 5-1etni rak za vlazitev acet'Ovske tazbe, ki se sedaj dejanska
lahka vlozi da atrakavega 23. leta.
Z zakonam, s katerim je hil spremenjen 25. c1. 'I1eme:ljnegazakana a raz-
merJu med starsi in otraki, pa je bila istocasna dol'Ocena, da je magoce vl'Oziti
acet'Ovska pravda tudi v primer,ih, k'Oje ze "bila izdana pravnamacna adlacba,
s katera je bila tazba za ugotavitev acet'Ovstva zavrnjena zata, ker je pa
prejsnjih predpisih potekel rak.« Pa tern zakanskem dol'Ocilu ba tarej .lahka
Marija pon'Ovna zacela 'Ocetavsk'Opravda, v katerib'O imela tern lazje stalisce,.
ker je prv'Osodisee ze tako spaznala Mata za 'oc~ta in muprisadil'O prezivnin'O
za atwka. Ista bada lahka st'Orile vse osta,le nezakanske matere, ki se jim je
zgadila ista krivica kat Mariji, ker sa p'Opreteku 5-letnega raka vlazile 'Ocetav-
sk'O tazba. Razen tega pa bada lahka tazile na priznanje acetavstva tudi vse
tiste nezak'Onske matere, ki daslej spl'Oh nisa sprazile 'Ocetavske pravde, ker
jim je bHa t'O 'Odsvet'Ovan'Ozaradi zak'Onskega predpisa, ki je dalacal, da je
magace taka tazba naperiti zaper nezakanskega aceta Ie v r'Oku 5 let p'O'Otr'O-
kavern rajstvu.
In tu brez dvama zapet caka medicinske sestre na terenu pamembna saci-
alna nal'Oga, saj v svojem vsakdanjem delavnem padr'Ocju gatav'O paznaj'O
primere nezakanskih atr'Ok, pri katerih placevanje prezivnine se ni urejen'O.
Matere teh atr'Ok m'Orda nisa vlazile 'Ocetavske tozbe, ker sa racunale pac z
dejstvom, da jim je zadevni r'Okpateke1. S sedanjimi predpisi pa je to vprasanje
pravicna reseDa nezakonskim 'Otrok'Omin njihavim materam v prid. In ravn'O·
medicinske sestre booa v svojem poklicnem delu imele najvec prilike, da te
matere apozarij'Ona nove zakanske odroo.be in jim jih obrazlazij'O, stem pa
obenem tudi pamagajo, da uveljavija svoje pravice oziroma pravice atrak~
rajeriih izven zakonske zveze.
120
II.
Uvodni zakon 0 pravdnem postopku doloea, da neha veljati 26. c1. Temelj-
nega zakona '0 ra:tmerju moo starsi in otroki takaj, ka zaene veljati zakon 0
pravdnem postopku. Ker doloea isti zakan, dazaene zakan 0 pravdnem postopku
veljati s 24. aprilom 1957, je bil stem dnem tudi odpravljen26. c1. Temeljnega
zaikona 0 razmerju me? starsi in atroki.
Po tern Clenu se namree postapek za ugatavljanje oeetovstva, ee nezakonski
aee ugovarja, ees da je mati imela istoeasna kot z njim 0'Pravka se z drugimi
osebami, 1'aztegne na vse te asebe in mora sadisee ugatoviti, kate1'a od teh
oseb je atrakav aCe.Damnevni oee je s takim ugova1'am veckrat hotel disk1'edi-
tirati: mater in jo prikazati moralno v kar najbolj temni Iuei. Nezakanski materi
se je stem godila krivica zlasti ~to, ke1' v najvee primerih to sploh ni bila
resnica. V,nasem sodstvu je pri upo1'abi te odloebe postal0 tudi spa1'no, ali je
mogoee postopek "aztegni~i na vee oseb tudi proti volji matere: Med s{>diSCi
ni bila enotnosti 0 terti in so ena dovaljevala razsiritev pastaplka Ie,
ce je mati pristala nanjo, druga sodisca pa sa davaljevala taka razsiritev
ne glede na mate1'in pristanek in 'So pastopek razSirila pauradni daHnosti,
kat se temu pravi. Seveda pa se je v takih p1'imerih zgadila, da je mati
izjavila, da z osebal11i, iJ.'akate1'e je bil posto,pek :1'azsirjen, ni imela
nobenega opravka. Ce pa je imela mati res apravka istaeasna z vee
moskimi, je sadisee Ie tezko ugatovilo, kateri izmed njih je aee, in je v takih
pl'limerih otrak najve6k1'at astal ·b1'ezaceta. Ker se torej v sadstvu ta doloeba
ni obnesla in ker je zlasti za nezakonsko mater pamenUa diskriminacija, se je
pri nas ze dalj easa tezUo za tern, da se ta do.loeba Temeljneg,azakona a 1'az-
merju moo starsi in otroki odpravi. To se je zgodilo z Uvodntm zakonom 0
pravdnem postopku, ki v 7. c1. doloea, da 26. (':1.Temeljnega zakona 0 razmerju
med stadi in otraki neha veljati, ikakar hitro zaene veljati Zakon a pravdnem
postopku, torej s 24. aprilom 1957.
III.
1. Oeetovske pravde so se do sedaj vadile prOO akrajnim sodJiseem. Po
navem Zakonu 0 pravdnem postapku pa je za oeetovsko pravda pristojno
okrazno sodiSee (28. Cl.).Tako bo mogaee pri nas vlagati oeetovske pravde Ie
pri okroznih sodiScth v Celju, Go1'ici, Kopru, Ljublj ani, Maribaru in Novem
mestu. Nekateri se badoeudUi tej adloebi, saj pomeni na p1'vi pagrlOOotezko-
cenje pri uveljavljanju oeetovskih pravd, ka ba nezakanska mati mo1'ala vloziti
takatozbo adslej pri akraznem in ne vee p1'i njej blizjem ak1'ajnem sodiseu.
VehdaT pa pameni nova adlO'eba nujno posiedlco izenaeenja zakonskih in
nezakonskih ot1'ok. Za izpodbijanje zakonskega oeetovstva je bUo ze ad nekdaj
pristajno ok1'ozn'Osodisce. Nasa socialistiena drZava, ki je odp1'avila razlike moo
zakonskimi in nezakonskimi otroki, je morala odpraviti tudi dasedanjo razliko
v pristojnosti sodise;glede oeetovskih pravd in pravd za izpodbijanje oeetovstva.
To je stodI nas ljudskl" zakanodajalec, oco je v prvi vrsti dmgega odstavka 28.
olena zakona 0 pravdnem postopku doloeil, da so okrozna sodiSca pristojna, »da
sodijo spore 0 ugotovitvi ,in izpodbijanju oeetavstva«.
Po nadaljnji doloebi 28. elena Zakona 0 pravdnem postapku je okrozno
sodisee p1'istojno tudi za spore »0 zakonitem p1'ezivljanjuzakonca ali 0 varstvu,
121
vzgoji ali prezivljanju otrok, Kadar se resujejo skupaj s spori 0 ugotovitvi ali
izpodbijanju oeetovstva, 0 obstoju ali neobstoju, 0 veljavnosti ali neveljavnosti
ali 0 razvezi zakonske zveze.« V glavnem je ta praksa obstajala turli ze do
~~. .
2. Nanovo pa je doloeenoy25. Clenu Zakona 0 pravdnem"postopku, da so
okrajna sodisea pristojna za »spore 0 varstvu tin vzgoji otrok, iki nastanejo po
pravnomocnosti odloebe, s katero je bila zakonska zveza'razvezana ali izreeena
za neveljavno ali za neobstojeeo«. Stem dol'o'eilomje dokoneno reseno sporno
vpraSanje, ki ni bilo toliko sporno v nasi re.publiki, koIikor v drugih republikah,
namree vprasanje, katero sodiSee Je pristojno odloeati 0 dodelitvi otI1okarazve-
zanih zakoncev, ee so se po pravnomoeni razvezi zakonske zveze spremenile
razmere in bi kazalo spremeniti odloebo 0 dodelitviotroka, ki jo je ob isto-
easni razvezi zakonske zveze izda,}o pristojn6 IOkroziUosodisee. Navedena
odloeba pameni za razmere v Sloveniji novast, .ker je od 24. aprila 1957"za
spremembo odloebe \{)dodelitvi otroka,ki jo je izdalo oikroznosodisee ob razvezi
'zakonske zveze, prist ojno okrajno sodisee in ne vee kot doslej 'okrozno sodisee,
ki je razvezalo zakonsiko zvezo in ki je izdaloodlocbo d dodelitvi otroka.
"3. Zakon 0 pravdnem" postopku doloca, da je za sojenje splasno krajevno
pristojno sodisce,na katerega obmoeju ima tozenec svoje stalno p.rebivalisee.
Ce tozenec nima stalnega prebivalisca, je splosno krajevno pristojno sodisce
anOj na katerega obmocju ima' tozenec zacasno prebivalisee. Ce ima tozenec
poleg stalnega prebivaliSea tudi zacasno p.rebivaliSee, n. pro-student, tedaj bo
tozeea stranka lahko tozila pri sodiSeu, v katerega obmoeju i:ma tozenec bodisi
stalno ali pa tudi Ie zae'asno p:rebivaUsee (el. 41.).
Posebej je med drugim do.locena pristojn"osrtv sporihza preZivljanje, v
zakonsikih sporih in v sporih 0. ugotovitviali izpodbijariju ocetovstva.
Tako se mora tozba za prezivnino vloziti takopri sodiScu, na katerega
obmoeju ima tozenec stalno prebivalisce. Lahko pa se vlozi bid! pri sadiSeu, na
katerega obmoeju ima zacasno prebivalisee (45. eL).
Tozba \{)obstoju ali neobstoju, 0 veljavnosti ali neveljavnosti ali 0 :razvezi
zakonske zveze se lahko vlozi:
a) pri sodiseu splosne krajevne pristojnosti tozenca, t. j. pri sodiScu, na
katerega ()bmocju ima svoje stalno ali zacasno prebivalisce;
b) pri sodiscu, na katerega obmocju sta imela zakonca svoje zadnje skupno
stalno prebivaliSee;
c) pri sodiSeu, na obmocju katerega ima toznik stalno ali zacasno prebi-
valisce, ce zakonca llista imela zadnjega skupnega stalnega prebivaUsca v Jugo-
slaviji in je eden od njiju jugoslovanski drZavljaii, pa tozenec nima niti: stalnega
niti zacasnega prebiv'alisea 'v Jugoslaviji, pac ga pa" ima toznik in
c) pri sodi:Scu,"ki gadoloci Zvezno vrhovn() sodisce, ee niti toznik nima.
stalnega oz. zaeasnega prebivaUsca v Jugoslaviji (47.Cl.).
.Zakon 0 pravdnem postopku doloea tudi, kdaj miOrejugoslovansko sodisce
soditi v zakonskih stvareh tujih drzavljanov. Jugoslovansko sodisce more sooiti
v takih sporilh Ie, ee nacionalni zakon obeh zatkoncev dopl,lsca to pristojnost.
Raz'en tega pa morata iineti oba inozemska zakoncaali tozenec tudi svoje stalno
prebivalisee v Jugoslaviji. Ce nacionalni zakon zakoncev ne dopu.sca pristoj-
nosti jugoslovanskega sodisea, je to sodisce lahko pristojno za sojenje Ie tedaj,
ee imata oba zakonca stalno prebivalisce v Jugoslavijiin ce privo1ita, da jima
sodi jugoslovansko sodisce (48. e1.).
122
Mladoletnik lahko vloZi tozbo za ugotovitev ali izpodbijanje ocetovstva pri:
a} sodi.:Scustalnega ali zaca.stlega prebivalisca tozenca,
.q)sodiScu, na 'katerega obmocju ima mladoletnik sam svoje stalno ali
zac,a,.:SIloprebivalisce. Mladoletnik bo po polnoletnosti smel vloziti taka tazbo
pri tern sadiScu Ie, ce tazenec nima stalnega ali zacasnega prebivalisCa v Jugo-
slaviji, siceT bo moral taziti pri srodiscu, v katerega obmacju bo imel tazenec
svaje stalna ali zacasno prebivaliSce.
Za otroka jugosl'Ovanskega ddavljana bo mogoce taziti pri sodiscu, na ob-
mocju katerega ima stalri'O ali zacasno prebivaliSce. Ce pa nima prebivallSca
V Jugoslaviji, ga ba mogoce toziti pri sodiscu, na katerega abmocju ima toznik
stalna ali zacasno prebivaliSce. Zvezna vrhovna sodiSee pa bo dolocillo krajevna
prlstojno jugoslovansko sodisce, ce nobena stranka nima stalnega ali zacasnega
prebivalisca v Jugoslaviji, pa je ena ad strank jugoslovanski drZavljan (49. 01.).
4. Zakon opravdnem postopku prinasa tudi pomembna novost V svajem
401. clenu, ki dolaca, da je v postopku a zakanskih sporih javnost izkljucena .
.Po 412. Clenu pa velja nacelo tajnosti razprav tudi za pravde a ugotavljanju in
izpodbijanju ocetovstva. Pri vseh teh obravriavah bo odslej javnost izkljucena
in bo stem vsekakor zajamceno;' da ostanejo intimnosti, ki se abravnavajo v
tlllkih pravdah, Ie med stirimi stenami raZiPravne dvorane.
lara biti dakumentacija, evi-
tika v dispanzerjih. Na krat-
akSna naj ba delo dispanzer-
zdravstvenimi in sacialnimi
• mnazienirni arganizacijami.
lavja abravnavajo fizialoSke
spremembe v naseCnosti,
ietetika v casu nasecnasti,
paradna' doba, kjer se zadrzi
Ii higieni in dednosti razvaj-
nih napak in nekaterih :balezni.Ob kancu
raz~ravlja tudi '0 samahatnem in izzva-
. nem splavu. Vsebina knjige dapalnjuje
tudi nekaj zela nazarnih slik, taka da je
knjiga zela dabrodoola, kat ze naslav pave,
za dela v dispanzerjih za zene, ~ ustana-
Yah, ki sa pri nas .sele na poCetku svajega
razvaja.
Priroenik za delo v dis]
Knjigo je v predelani
venski izdaji zalazila Drz~
venije 1. 1956in stane di
sta ja dr. A. Mojie in <:
sade1avanju prof. dr. VI.
dr. Vita rLavdca in dr.
cica.*
Knjiga je smiselna r
delay. Vsebini prvega dell. ~._.- _
rene - daje padlago pravilnik ,,0 usta-
navljanju, organizaciji in delu dispanzer-
jev za zene«, ki je d.zsel1. 1949.V knjigi je
padrabna razlaga stevilnih nalag dispan-
zerj,a, prastarav in natranje ureditve dis-
panzerjev za zene, deJa in darznast medi-
cinskega in tehnicnega asebja, s panatisam
predpisanih formularjev pa daje infarma-
* Na zelja narocnic, predvs(;!ffimedi-
cinskih sester z addaljenih terenov, pri-
abCujema beleZke tudi otisti strakavni
litetatw-i, ki je izsla ze pred leti. Taka ba-
rna n?r'acnice seznanili z vserni knjigami,
ki Sa pa svaji vsebini se aktualne in jim
lahka dobra sluzija pri vsakdanjem delu.
- Op. ur.
Skrbimo za zdravje naSih otrok in mla-
dine.
Zveza. prijateljev mladine je paskrbela
za panatis nekaterih referatov, resalucije
in sklepaV I. nacianalnega kangresa za
123
Mladoletnik lahko vlaii taiba za ugotavitev ali izpodbijanje acetavstva pri:
a} sadiscu stalnega ali zacasnega prebivalisca taienca,
J.)}sadiScu, na 'katerega obmacju ima mladaletnik sam svaje stalno ali
zac,a.:s,np.rebivalisce. Mlade 1 vlaziti taka tazbo
pri tern sodiscu Ie, ce tazen, )rebivalisCa v Jugo-
slaviji, sic'er bo maral tazit ~ju bo imel taienec
svaje stalna ali zacasno pr
Za atraka jugasl'avansk . pri sadiscu, na ob-
macju katerega ima stalrio i nima prebivaliSca
v Jugoslaviji, ga bo magacE obmocju ima toinik
stalna ali zacasno ,prebivam )0 dalocllo krajevna
prJstajna jugaslovansko sad ilnega ali zac.asnega
prebivalisca v Jugoslaviji, f j driavljan (49. Ol.).
4. Zakon apravdnem ] 10' novost v svojem
401. clenu, ki dalaca, da je javnost izkljucena .
. Po' 412. clenu pa velja nacel Ie 0 ugotavljanju in
izpodbijanju ocetavstva. Pri j javnost izkljucena
in bo stem vsekakor zajamceno;' da astanejo intimnosti, ki se obravnavajo v
t,aikih pravdah, Ie med stirimi stenami raZiPravne dvorane.
Prirocnik za delo v dispanzerju za zene.
KnjigO'je v predelani in razSirjeni sIO'-
venski izdaji zalozila Drzavna zalozba SlO'-
v:enije 1. 1956 in stane din 240.-. Spisala
sta jO' dr. A. MO'jiein dr. F. Novak, ob
sO'delO'vanjuprO'f.dr. VI. Trampuza, doc.
dr. Vita iLavrica in dr. BO'gdanaTekav-
cica.*
Knjiga je smiselnO' razdeljena v pet
delO'v.Vsebini prvega dela - Dispanzer za
rene - daje pO'dlagopravilnik ,,0 usta-
navljanju, organizaciji in delu dispanzer-
jev za zene«, ki je IIzsel1. 1949. V knjigi je
pO'drO'bnarazlaga stevilnih naIO'gdispan-
zerj,a, prO'stO'rO'vin nO'tranje ureditve dis-
panzerjev za zene, delO'in dO'lznO'stmOOi-
cinskega in tehnicnega O'sebja,s pO'natisO'm
predpisanih ~O'rmularjevpa daje infO'rma-
* Na zeljO' narocnic, predvsem medi-
cinskih sester z O'ddaljenih terenov, pri-
O'bcujemO'belezke tudi 10' tisti strO'kO'vni
litetaturi, ki je iz,slaze pred Ieti. TakO'bO'-
mo n?r'O'cniceseznanili z vsemi knjigami,
ki SO'pO'SVO'jivsebini se aktualne in jim
IahkO'dO'brO'sluzijO'pri vsakdanjem delu.
- Op. ur.
cije, kaksna mO'rabiti dO'kumentacija,evi-
denca in statistika v dispanzerjih. iNakrat-
kO'nakazuje, kakSnO'naj bO'dela dispanzer-
ja z drugimi zdravstvenimi in sO'ciainirni
ustanO'varniter mnaZienimiO'rganizacijam.i.
Ostala paglavja O'bravnavajO'fiziO'loSke
in patO'lO'skespremembe v nO'seenasti,
higienO' in dietetikO' v casu nO'seenO'sti,
poradnO'in pO'pO'rO'dnO'dobO',kjer sa zadrii
tudi O'bdusevni higieni in dednO'stirazvaj-
nih napak in nekaterih ,oolezni.Ob kO'ncu
razpravlja tudi 0 samO'hO'tnemin izzva-
nerD. splavu. Vsebina knjige dapO'lnjuje
tudi nekaj zelO'nazornih slik, taka da je
knjiga zeIO'dO'brO'do.sla,kat ze naslO'vpO've,
za delO'v dispanzerjih za zene, ": ustanO'-
'lab, ki So' pri nas sele na poCetku svO'jega
razvO'ja.
Skrbimo za zdravje n38ih otrok in mla-
dine.
Zveza. prijateljev mladine je paskrbela
za panatis nekaterih referatov, resalucije
in sklepO'v I. naciO'nainega kO'ngresa za
123
zaScito otrok, ki je bil od 2. do '5. X. ,19~5
v Beograd1.1.IKnjiga stane din 100.-
Tov. Vida Tomsic nakaz1.1j,ev referat1.1
>>0 s vet i h z a v P I' a san je d 1'1.1_
z i n e« naloge in delo teh svetov tel' 1.1te-
meljenost takega .posebnega dru~benega
organa v sistem1.1raSe oblas,ti, ki mora ~
tesno povezan z Ijutlmi in z dr1.1gimi po-
droeji drzavne uprave - predstavljati
enotnost dr1.1ZJbenihkoristi in koristi posa-
meznika tel' mu pomagati k druzinskiisreei.
Razvoj zas·cite otrok analizira
referat tov.Marije KO$ v povojnih letih
do 1954. AvlJoriea prikazuj,e delo otroskih
1.1stanov i~solskih kubinj, decjih domov,
mladinskih domov, jaslii, zavetiSlc in zaba-
visc), skrb za sirote brez sta~sev 'in otroke
padUh boreev, za mladino pod skrbniStvom
tel' slednjilc pomdc ddave dr1.1zinam za
vzddevanje in vzgojo otrok. Db kone1.1pa
nakazuje probleme zascite otrok v novem
sistem1.1obCin, ki naj bi s svojim osnovnitn
programom uveljavile politiko zascite ma-
tere in otroka ob sodelovanju in podpori
druzbenih organizaeij in ustanov.
'Tov. dr. Zdenka Humar obravnava
z d I' a v s tv e nos tan j e i n z d I' a v-
stveno z,as'cito otrok v Slo-
v en i j i. iNjen referat dok1.1mentirajo ste-
vilni statisti'cni podatki' iz dela zdravstve-
nih 1.1stanovza zaScito matere in otroka v
Sloveniji.
D »Vlogli. inpomen1.1 otroskih
1.1stanov v zdravstveni pro-
s vet i« razpravlja referat tOY.Cite Bole
(objavljen v naSetn glasil1.1 1. 1955, st. 3.,
str. 169-180). V njem nakazuje avtorica,
da so otroSke in materinske zdravstvene
1.1stanove v prvi vrsti poklieane, da se
lotrjo 1.1krepov za bolj,si zdravstveni in
higienski l'eZJimv dr1.1zini.V referat1.1 daje
smerniee, ka,kiSnonaj bo podrocje dela,,,in
obravnava principe zdravstvenovzgojnega
dela tel' vzgojne metode in sredstva. Isto-
easno pa v referat1.1 t1.1dize porooa 0 1.1spe-
lih in prei2lk1.1senih oblikah zdravstveno-
wgojnega dela v 1.1stanovah za zaSCito
matere in otroka.
Tov. Aniea iDolene pa govori v svojem
referat1.1 0 1.1stanovah v preds'olski
124
do b i, to so jasli za otroke do 3 let, otro-
ski vrtei s hrano ali brez nje inotroska
igriSca, ki skrbe za dopolnilno dr1.1Zinsko
oskrbo in vzgojo otrok tel' na ta nacin
dr1.1zinopo svojih moceh nadomeSiCajo ali
jo vsaj razbremenj1.1jejo. Glede razvoja to-
vrstne zaS'cite otl'ok 1.1gotavlja avtoriea, da
je prepocasen, enostranski in da zaostaja
za dr1.1zbenimnapredkom. TakSno 1.1stanovo
bi moral dobiti vsak kraj, kjer je vsaj 30
otrok, ki bi jo obiskovali. Nadalje razprav-
lja 0 vzdrZevanju, prostorih,' opremi in
kadru .. Db kone1.1apelira na druzbene Otr-
ganizacije, ki se naj bi zavzele za te otroo-
·'ke ustanove.
KnjiZica na koneu objavlja sklepe Sveta
za zdravstvo in soeialno politiko v·pogle-
du zdravstvene za!lcite otrok in mladine,
tel' resolucijo, ki je bila sprejeta na ime-
nova;nem kongresu.
Dr. 1M.Bedjanic: Infekcijske bolezni
IzSla je druga izdaja te knjige, ki stane
v platno vezana din 1560.- Avtor uvodo-
rna sam navaja, da: je izredIlli napredek v
stroki nakazal potrebo po novem ucbeniku
in oolocitev za drugo izdajo.
Specialni del knjige deli snov, kot pravi
avtor sam, iz povsem prakUcnih razlogov,
v poglavja: angina, akutni izpuSeaji, infek-
cije eentralnega Ziveevja, infekcije'z zna-
cilno lokacijo na dihalih, 'crevesne kuzne
bolezni, rikecioze, virusni hepatitisi in
ostale pomembnejse infekcijske bolezni.
Uvod knjige govori 0 virulenci patogenih
klic, 0 dispoziciji za okuzbo in nacinu
okuzbe tel' kratko Q klini'cnem poteku in-
fekcijske bolezni. IPosebno, in sicer zadnje
poglavje pa obravnava kemoterapijo s
sulfamidi in antibiotiki.
»Vestmk«
ki izhaja v divojnih stevilkah dva-
krat letno, izdajata Svet za zdravstvo
iLRS d:n Svet za socialno varstvo. Na.-
roenina je din 480.- V Vestniku ponatisku-
jeta ta dva republiska organa vse vaZne
sklepe sej, pravilnike, spremembe In do-
polnila v upravljanju zdravstvene sluzbe,
razpise sluibenih mest in stipendij, razlage
predpisov itd., tako da joeglasilo zelo va-
zen inforrnativno-poucni casopis za zdrav-
stvene delavce, ker jih sproti seznanja z
vsemi problemi, ki se Ucejo zdravstvene
sluzbe. "Vestnik« izhaja ze IV. leto. Opo-
zarjamo na gtl 3/4, ki je pravkar izSla.
»Mladi svet«
je revija za starse in vzgojitelje, ki jo
izdajata Zveza prijateljev rnladine in IBeda-
gosko druStvo ,LR Slovenije in izhaja zdaj
VII. leto. Letna narocnina je din 350.-
,Revija obravnava probleme 0 vzgoji
solskega in predsolskega otroka. Kolikor je
zastopana zdravstvena tematika, je pisana
v poljudno vzgojni obliki. ,Precej prostora
je v reviji posve'cenega rubriki I>"PomenkiS
starsi« z vprasanji, nasveti in odgovori.
Opozarjarno na pred kratkdm iZislo 6. le-
tosnjo stevilko.
»Nasotrok ni vee otrok«
je najnovejsa '(9.) knjiga knjiinice, ki
jo izdaja Zveza prijateljev mladine. Na-
pis ali so jo prof. Gustav SHih, dr. ISlava
Lunacek in Helena Puhar. Cena din 140.-
KnjiZica je pripomocek za razumevanje
in vzgojo predpubertetnikov in pubertet-
nikov od 11'1.-14. leta. Pretezni del knjige,
posvecen otrokovi duSevnosti in vzgojnim
nasvetom, je napisal prof. Gustav SHih. V
'"-"".,:',.-
svojih izvajanjih opozarja avtor na dej-
stvo, da je predpuberteta zacetek nemime
razvojne dobe, ko seclovek globoko te~
lesno in dusevno spreminja in zaiCnernocno
uveljavljati svojo sarnostojnost. iZato je
tudi vzgoja otroka v tej dobi veliko tezja.
Predpubertetnik potrebuje trdnega vod-
stva, ki pa ne sme biti nasilje. Smoter
vzgoje je vedno isti, menjajo se Ie nacini
vzgoje in ti naj bodo: prepreeevalna po-
zornost, ki pazljivo in dobrohotno spremlja
njegov razvoj, ljubece razumevanje, do-
sledna v?:trajnost in potrpezljivost vzgo-
jitelja.
o telesnem razvoju pubertetnika pise
dr. Slava Lunacek, ki staI1se in ucitelje
seznanja z znacilnim telesnim razvojem
otroka v puberteti in kdaj je pri njem pri-
cakovati posamezne telesne spremembe.
Deli jih v primarne in sekundarne spolne
zna'cilnosti, ki se kazejo v razvoju in
delovanju spolnih organov inzlez. Ob
koncu daJe navodila, kako naj starsi pri-
pravijo otroke na dogodke, da jim ob
nepravilnern pojmovanju sprememb v te-
lesu ne bodo oskodovale dusevnega
zdravja.
Vsebino prvih dveh poglavij dopolnjuje
spolni pouk pred zacetkom zorenja. To je
ponatisk iz knjige ,,0 spolni vzgoji«, ki jo
je napisala Helena iPuhar, in vsebuje navo-
dila, kako naj starSi pravilno pouce svo-
jega otroka, ki se v tern casu bliza pravi
puberteti, da bo laije zanj in za starse.
125
PRIZADEVANJE FAO ZA IZBOLJ-
SANJE PREHRANE CLOVEBTVA*
F. N.
Preskrbeti dobro, zdravo prehrano vsej
cloveSki druzini ni lahka naloga. Po nava-
eli gledajo ljudje na r~itev tega pmblema
vse preve!C enostavIlJo. Po njihovem mne-
nju se da reSiti ta zadeva kratko malo z
mdostno proizvodnjoZivil, z ureddtvijo
njih prevoza v potrebne kraje in pa s pro-
dajo po nizkih oenah.
V praksi pa je prob1em veliko bolj za-
pleten, zlasti se, kadar je treba izboljsati
prehrano zelo zaostaIim dezelam. 1M0tili bi
se, ceObi mislili, da je v vsakem primeru
doV'Olj,ee sarno zvisamo koliCino hrane, ki
jo v nekem zemeljskem predelu ze uzivajo.
Verno, da so nal'odi, k>i se (po kolikosti)
obilno hranijo, a so kljub temu sla100pre-
hranjeni, ker sezaradi slabih prehr,amb-
nih navad hranijo enolLeno, morda v glav-
nem z enim samim zivilom. Takim naro-
dom pomagamo Ie, ce jih pl'eusmerimo k
uZivanju Zivil visoke hranivosti. V priza,.
devanju, da si izboljsajo prehrano, se naro-
di vsega sveta lahko obracajo na IFAO, na
SvetovIlJo zdravstveno organizacijo in se
na druge organe pri Zvezi narodov.
Za izbolj:sanje ljudske prehrane lahko
posamezna d~zela ubere razHena pota.
Lahko osnuje oblastveni organ ali pa po-
seben inStitut, ki nato proueuje prehrano,
vzgaja strokovnjake za vprailanja grehra-
ne in zbere vse primerne ljudi, n. Pl'. iz
vrst zdravstvene sluzbe, ki hi se lahko
pecali s problemi prehrane in s prehram-
bnimi navadami tistega nal1oda. lNamellto
tega inStituta ·lahko prevzame skrb za
resevanje vse prehranjevalne problemati-
ke tudi kateri od organov jayne uprave.
* FAO (Ford and Agriculture Organi-
zation of the UN = Organizacija ~ruze-
nih narodov za prehrano in poljedelstvo).
126
Prehrambni program lahko obsega raz-
ne ukrepe. Tako n. pI'. si prizadeva za
fzboljsanje preskrbe z glavnimi zivili, za
bolj,so tehniko konserviranja, za prodajo
Zivil po zmernih cenah in v prikupni obU-
ki, za delitev dodatnih zivil osebam, ki se
mJorajo hraniti na svoj naein, kot n. Pl'.
matere in otroci, bolniki, stari ljudje itd.
Prehrambni organ pa ima v svojem pro-
gramu tudi prosvetljevanje in propagando
za predblikovanje prehrambnih navad na-
roda. Prosvetljevanje je tezko delo,ki ne
mote pokazati uspehov preko noei, saj so
navade obieajno evrsto zakoreninj,ene in
vezane na stopnjo civilizacije, kar je treba
primerno upO'stevati. Ker je za uspesno
prosvetljevanje neogibno potrebno globoko
poznanje prehrambnih navad naroda, je
prej nujno potrebno 0 prehrani podrobno
anketiranje. Zato tudi stl'okovnjaki FAO,
preden kje svetujejo doloeene ukrepe, vse-
lej izvedej'o poprej taksno anketo.
Hazen tega FAO na raznih strokovnih
sestankih, posvetih itd. seznanja vsako de-
zelo z izkuSnjami drugih dezei. Ne ostane
pa Ie pri tern, ampak gre stvari se globlje
·do dna. Je namree mnenja, da je moe pre-
hrano ze izboljsati, 'ce bodo zene bolje
gospodinjile, ee bodo znale bo1j.e priprav-
ljati in bolje kuhati Zivila, ki jih lahko
dobe na domaeem trgu. Zato je na sedezu
FAO organiziran tudi oddelek, ki se pooa
s poueevanjem zena v sodobnem gospo-
dinjstvu, v higieni doma, v domaei kuhi, v
pripravi in predelavi zivil.
V marsikaterem predelu zemeljske oble
se ljudje hranijo vglavnem z jedmi, pri-
pravljenimi iz enega samega zivila, n. Pl'·
na srednjem Vzhodu iz riza. Strokovnjaki
FAO si v takih priqJ.erih prizadevajo, da
na kraju samem izoblikujejo prehrano, ki
sicer upoSrteva dotedanje glavno Zivilo z
njegovo prehrambno vrednostjo, obsega pa
hkrati tudi druga zivila, da se tako prepre-
elJo nevame posledice, ki pretijo zdravju
zaradi enostranske prehrane. Tako n. pro
v >Burrnaruiji strokovnjak FAO v posebni
vzorni kuhinji pripravlja hrano po teh
smernicah.
V Indoneziji se drzava trudi, da bi
zviSala delez beljakiovin v ljudski prehrani.
Prehralffibni strokovnjak !FAOdaje drZavni
upravi nasvete, s katerimi domacimi zivi-
li, bogatimi beljakovin, bi lahko dopolnili,
Qziroma uravnovesili ljudsko prehrano.
Razen tega predava ta strokovnjak na
raznih sirsih teeajih, posebej pa za sode-
lavce driavnega inStituta za prehrano vodi
tecaj za anali20 uzitnih beljakiovin.
,Pray tako si resno prizadevajo, da v
pr,ehrano indonezijskih otrok uvedejo so-
jdillOmleko. To mleko, ki je eden od proiz-
vodov iz rastlin, bogatih z beljakiovinami,
bo morda ze kmalu lahko nadomestek za
kravje mleko, 'ceprav ne v celoti. Toda ce
pri'ceti poizkusi uspejo, bo prehrano indo-
nezijskih otrok oocutno obogatilo z belja-
kovinami. .
Zivila, ki jih je na trgu zadostne koli-
cine, so Icesto tako draga, da so dejansko
nedosegljiva, kar posebno obcutijo tisti, ki
jih najbolj potrebujejo. So dezele, kjer si
ljudje ne morejo privoociti »razkosja«, da
bi se hranili zdravo in pravilno. Tudi tu
je FAO ze pomagal s svojimi strokiovnimi
nasveti. Ustanovili so cenene restavracije
(Indija), delorna celo potujoee na vlakih.
,Marsikje se zaradi nepravilnega, nestro-
kovnega vskladiSicevanja, transport a ali
predelave unicujejo velike kolicine za
zdravo prehrano ustreznih ziviI. Drugod pa
je s prosvetljeV'anjem ijudi potrebno na
viSjo raven dvigniti kimetijstvo ali pa pre-
bivalstvo sele pridobiti za obdelovanje
zemlje. .
Prizadevanja FAO za iZJboljsanje pre-
hrane so obsewa in mnogostranska. Vsa
ta inse druge njene dejavnosti pa sluzijo
istemu pamenu: preskrbeti najbolj potreb-
nim dovolj zdrave hrane.
NA SVEDSKEM ZE RAZMISLJAJO 0
TEM, KDAJ BODO LAHKO PRENEHALI
Z MNOZICNIM BESEZIRANJEM
. D r. M. iKa r Ii n
,Po vsem svetu znani zagovornik bese-
ziranja, svedski profesor dr. A. Wallgren,
je pred nedavnim IObravnaval to vprasanje
takole:
Naravna odpornost (rezistentnost) proti
tuberkulozi obstaja hkrati s speemcno
imunostjo. :Medtem ko to lahko pridobimo
Ie, c,e se poprej inficdramo s tuberkulozo, je
prva prirojeha, delama tudi podedovana
lastnost. Odpornost proti baeilom tuberku-
loze je pri posameznih cloveskih rasah
razl1cna. Nadalje ima precejsnjo vlogo tudi
starost, ker nas izkusnje uce, ~a so mlajSd
otroci manj odporni kakor 'solski otroci in
da ta odpornost proti puberteti zopet
upada.
iKdor preboliprimarno infekeijo, je ne-
kako za$,citen proti novi okutbi z jetiko.
To dejstvlO je dal0 Calmettu' povod, da je
za'cel razmisljati 0 cepivu BOG, kL pa je
prvenstveno naperjeno proti primarni tu-
berkulozi in njenim _komplikacijam (mili-
arni tuberkulozi, tuberkuloznemu meningi-
tisu itd.). Temu nasproti pa se zdi, da spe-
cificna.imunost, ki jo pridobimo z naravno
infekcijo ali z beseziranjem, Ie malo vpliva
na odpornost proti postprimarni pljucn&.
tuberkulozi. Tudi si ne moremo misliti, da
bi bila specifiicna imunost, ki jo umetno
izzovemo z beseZiranjem, mocnejsa od imu-
nosti, ki jo daje naravna prva infekcija s
tuberkulozo. Temu ustrezno je tudi upa-
dapje obolevnosti in umrljivosti za tuber-
kulozo.
IManjsanje statisticnih stevilk za mor-
bidnost in mortalnost pri tuberkulozi v
skandinavskih dezelah, ki ga zanesljivo
opazamo ze od zacetka nasega stoletj'a\.
ima se naslednje vatue vzroke: bioloske
faktorje, socialnohigienske Pogoje, manj-
sanje izvira infekcije, zboljSafije zdrav-
stvene vzgoje, dobra organizacija zatiranja.
jetike, zadostno stevilo postelj po bolniS-
nieah za tuberkulozo iill utinkovitejs.e
mdfnosti zdravljenja.
127
Vrednost imunosti proti jetiki zaradi
beseziranja se najbolj pokaze pri starostni
skupini, ki ima majhno. naravno odpornost
in je okuZJba s tuberkulozo zvezana z
vecjim tveganjem, torej predvsem pri do-
jenckih in malih otrooih, zlasti se v tuber-
kuloznem okolju. Zato meni Wallgren, da
je mnozicno beseziranje potrebno Ie v ti-
stih dezelah, ki imajo veliko obolevnost za
tuberkulozo in kjer so majhni otroci v
vetji nevarnosti pred okuooo. 'eZalje Jugo-
slavija med terni dezelami se na zelo vid-
nem mestu. - Gp. pis.)
Na Sv,edskem in v nekaterih drugih
drZavah pa je od woo, beseZiranih Ie neka-
ko sto ljudi v nevarnosti, da se bodo oku-
Zili v otroski dobi. Mimo tega pa pride do
teh infekcij zvooine Sele v tisti starostni
dobL, ko tuberkuloza poteka ugodho. Za-
l'adi tega jih od omenjenih sto ljudi Ie
128
cetrtina oboli tako, da jih je treba zdraviti
klimcno. Pri nmoZicnem beseZiranju v teh
dezelah ·pa vecina otrok ne more izkom-
stiti imunosti, ki jo je proti okuzbi z jetiko
pridobila z beseZiranjem. Le-ti so bili torej
po nepotrebnem cepljeni, zaradi Icesar so
bili zaman tudi stroski in okolnosti, ki so
v zvezi s taksno akcijo.
'Zastran tega pravi Wallgren, da mora-
mo za1ceti ze razmisljati 0 tem, ali je na
Svedskem mnozi'cno beseziranje v takSnih
okoU,scinah sploh se potrebno. Zato pripo-
roca pisec, da bi se odslej besezirale Ie ise
izbrane sku,pine prebivalstva (kjer je v
bliZini izvir okuzbe, strezno osebje po bol-
nisnicah, studentje medicine, vojaki ltd).
Kdaj homo tudi v Jugoslaviji priSli do
te stopnje, ko bomo 0 beseziranju lahko ze
tako govorili kakor Wallgren naSved-
skem?