Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. 4>oStno-5ekovn) račun fitev. 10.603. Cene lnseratom: Cela etraa Din 2000-—, pol strani Din 1000"—, četrt strani Din 500'—, 1It stran) Din 250—, 'In strani Din 125—> Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—i Opozicija rovari in korari. Ni še preteklo leto dni, kar so JNS mogotci oznanjali po Sloveniji: »Naša oblast je večna. Ljudje bivše SLS ne bodo nikdar več prišli na krmilo.« In kar so veliki preroki JNS propovedovali kot nezmotljivo resnico, opirajočo se na asistenco diktatorskega režima, to so mali JNS preroki s službeno vdanostjo trosili po okrajih in krajih. Težko je misliti, da so bili kolovodje JNS res tako otročje-naivni, da so to verovali, kar so govorili. Verjetnejše je, da so tako govorili, ker so tako želeli. Želje ljudi gredo lahko v neskončnost. In zato so JNS kolodvodje sanjarili o večni vladi. Kdor je iz lepega snu vržen v trdo de-janstvenost, ni baš najboljše volje ter se le težko znajde v položaj, če se sploh znajde. Jenesarji, Pohorci, Pofovci, jugoslo-veni-celotniki, nacionalni frontarji ali kakorkoli se imenuje ta pisana družba, ki tvori »nacionalno« opozicijo, se ne more znajti. Zato poskušajo vse, kar morejo, da bi prišli do oblasti, ki so jo zgubili. Največja sreča za državo in ljudstvo je, da so ljudje takih načel in takih vladnih metod zgubili moč in oblast v državi. Za ljudi te vrste pa blagor države in ljudstva kot sodilo ne obstoja, edino sodilo in vodilo jim je korist. Vse iz svete sebičnosti! Opozicija jim je samo v škodo, posest državne oblasti pa največja korist, torej z vsemi sredstvi proti tistim, ki so sedaj na vladi! Jako značilno je postopanje opozicije v naši ožji domovini. Krivice, ki so bile našemu ljudstvu storjene pod prejšnjimi režimi, so v mnogoterem oziru večje ko v drugih banovinah. To velja n. pr., da navedemo samo en slučaj, o komasaciji občin. Združitev občin v Sloveniji se je zgodila brez privolitve ljudstva zgolj po komandi od zgoraj. Sedanja vlada bi rada ustregla željam ljudstva v zadevi, ki se ga neposredno tiče, v vprašanju občin. Zahtevala je v to svrho potrebno pooblastilo od parlamenta. Narodna skupščina je vladi to pooblastilo dala, senat pa, kjer miajo JNS gospodje večino, odvzel. In upravičena zahteva ljudstva? Kaj to JNS hriga! Drug slučaj: Kmet krvavo potrebuje stanovsko javno-pravno zastopstvo. Vlada zahteva pooblastilo, da sme kmetijske zbornice po posameznih banovinah ustanoviti z odlokom bana, ki ravna v sporazumu z vlado. JNS v senatu pa pravi : Kmetijska zbornica se v dravski bano-vmi- kjer bi bila prva ustanovljena, ne sme ustanoviti! To se ne pravi samo vladi metati polena Pod noge, to se pravi s polenom po glavi našega kmečkega ljudstva. Ko pa so med ljudstvom, mu stiskajo v roko polena, da bi jih metalo proti vladi. V to svrho izrabljajo sedanjo gospodarsko stisko delovnega ljudstva, zlasti kmečkega stanu. Prvo poleno, ki bi naj padlo po vladi, nosi naslov: Visoki davki. Kdo pa jih je naložil, ako ne JNS režimi? Sedanja vlada je zemljiški davek znižala ter se trudi omiliti davčna bremena, kolikor mogoče. Da še ni dalje mogoče, so temu krivi prejšnji režimi, ki so državne blagajne do dna izpraznili. Kot poleno proti vladi naj bi tudi služila denarna stiska. Dajte denar, da bodo denarni zavodi lahko delovali: tako kriči opozicija na vsa grla! Kdo pa je zakrivil nelikvidnost naših denarnih zavodov? Pred 3 ali 4 leti bi se bilo dalo to zlo v kali zatreti, ai.o bi takratna vlada priskočila našim zavodom na pomoč s stotino milijonov. Sedaj je stvar mnogo, mnogo težja. Takšno hujskanje opozicije dokazuje, da ti ljudje nimajo ne sramu ne vesti. Takšni ljudje so zmožni iti še dalje, iti tudi po poti, ki jo zakon prepoveduje. V zadnji številki našega lista smo objavili okrožnico, ki jo je izdal izvršni generalski odbor nacionalne fronte. V tej okrožnici se pristaši pozivajo, da so v »slučaju po-* trebe« pripravljeni; poziva se zlasti mladina, da naj bo političnim voditeljem na razpolago. Vse delo naj se ne vodi pod firmo JNS, marveč pod firmo nacionalne fronte. To delo bodi tajno in naj se vrši po prejetih navodilih, odnosno po takih, ki se še bodo izdala. Ker se JNS ni posrečilo vreči vlado v narodnem predstavništvu, se je treba poslužiti drugih sredstev, da se vlada zruši. S krepkimi, kratkimi potezami smo našim. čitateljem začrtali podobo opozicije in njenih metod. Kd -vražnika pozna, se mu lažje izogne, odnosno spretnejše prestreže njegove udarce ali pa jih krepkejše zavrne. Najslabše v borbi je nepoznanje sovražnika. Tako nepoznanje onemogo-čuje in otežkočuje zmago ali pa povzroča, da zmaga nima zaželjenih trajnih posledic. JNS sovražnik leži poražen na tleh. S tal dviga svoj strupen jezik v hujskanje proti vladi in svojo zločinsko roko v ro-varjenje, ki naj bo tajno, da bi bilo tem učinkovitejše. Naši somišljeniki vedo, kaj jim je storiti proti hudobnemu jeziku in kaj proti zločinski roki. lz\ iRAZNIH »1 BBHUBBK" DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Ministrski predsednik dr. Milan Stoja-dinovič se je vrnil 15. aprila z Bleda v Belgrad. Kako je z zadevo radi atentata na dr. Stojadinoviča aretiranih poslancev? — Preiskovalni sodnik pri sodišču za zaščito države Djordje Marinkovič je v poslednjih dneh zaključil zasliševanje nar. poslancev, ki so bili osumljeni soudeležbe pri atentatu v narodni skupščini. Cim bo docela zaključil preiskavo, bo izročil vse zbrano gradivo državnemu tožilstvu pri sodišču za zaščito države v svrho nadaljnjega postopanja. V DRUGIH DRŽAVAH. ITALIJA — ANGLIJA — ABESINIJA. Italija je dosegla na abesinskem bojišču uspehe, o katerih se Angležem niti sanjalo ni in radi katerih so danes vznemirjeni. Italijani fo se polastili Tana jezera, iz katerega namaka Modri Nil angleški Sudan in Egipt. Če Italijani stalno obdržijo Tana jezero in zaprejo z jezi Modri Nil, bi bile uničevalno udarjene gospodarske koristi Anglije v neizmerno rodovitnih pokrajinah ob reki Nil. Angleži so nahujikali ko j ob pričetku sovražnosti proti Italiji s sankcijami male države ter so jih gospodarsko hudo udarili; sami pa so zalagali Italijane s sirovim oljem, brez katerega bi ne bila Italija dosegla v Abesiniji nobenih pomembnih uspehov. Še danes riiso prodrli Angleži v Ženevi pri Društvu narodov s petrolejsko sankcijo, ker je prvotno sploh s* s? Gallabat ©Gondar , v^scnangi - See ^ ll Karta Abesinije, na kateri vidimo, kako Italijani prodirajo v smeri Gondar—Tana jezen» in iz Makale—Ašangi jezero—De-sije—Addis Abeba. niso hoteli in zdaj so pa Italijani že opravili z Abesinci. (Jspehi Italije v Abesiniji gredo Angležem tako na živce, da so porinili v ospredje vprašanje: Ali bi ne kazalo italijanskim ladjam zapreti Sueški prekop, ki je / oblasti Anglije? Če bi bili Angleži zagrozili Italiji s prepovedjo prevoza skozi Sueški prekop koj skraja, do vojne niti jrišlo ne bi. Nesporazum med Italijo in \nglijo gleda brezbrižno Francija, ki ima dovolj posla s Porenjem, v katerega so íagnali Nemci svoje vojaške sile in preplašili Francoze z odpovedjo lokarnske pogodbe. Žrtev zavlačevalne politike Angležev in Društva narodov so Abesinci. Pustili so jih na cedilu vsi, ki so jim obljubljali pomoč. Dokler je šlo, je še zadrževal abe-sinski nož (ker njihove puške so brez ;treliva, topov in aeroplanov nimajo) Italijane, sedaj so se pa umaknili na severu iz vseh važnih postojank in je zmagovalcem odprta pot v Addis Abebo. Edino upanje, ki je preostalo prebridko razočaranemu abesinskemu negušu, je južna armada pod poveljstvom Vehib paše in rasa Našibu. Ti sedajnim razmeram ne-odgovarjajoče oboroženi Abesinci bi naj na jugu zaustavili pohod armade generala Graziani, ki je opremljena s tanki, bombnimi letali in z vsemi najmodernejšimi topovi, s strupenimi plini in z groznimi metalci ognja, ki zažge na 50 m vse, kamor pade le samo ena iskra. Abesinija je danes predana Italiji na milost in nemilost in ji bo Mussolini narekoval mirovne pogoje brez uspešnega ^sredovanja Društva narodov. Novi predsednik vlade na Grškem. Poročali smo, da je smrtno zadela kap predsednika grške vlade Demerdzisa. Predsedstvo nove vlade in zunanje ministrstvo je prevzel prejšnji vojni minister Meta-xas. V Metaxasovi vladi so ostali na ministrskih mestih člani Demerdzisove vlade. Turčija posnema Nemčijo. Nemčija se je odpovedala lokarnski pogodbi in je vojaško zasedla Porenje. Koj za Nemčijo je prišla Turška, ki hoče, da se razveljavi dosedaj za njo obvezna lozanska mirovna pogodba, ki se nanaša na morsko ožino Dardanele, ki vodi v Črno morje. — Turška vlada je poslala vsem državam podpisnicam lozanske mirovne pogodbe ter Zvezi narodov obvestilo, v katerem sporoča, da mora zahtevati razveljavlje-nje lozanske pogodbe glede prepovedi utrjevanja Dardanel. Turčija se pri tem sklicuje na to, da so se razmere od sklenitve lozanske pogodbe popolnoma izpre-menile. Lozanski sporazum je podpisala Turčija pod pogojem, da bodo štiri velesile vedno branile Dardanelske morske ožine. Danes pa te enotnosti med velesilami ni več in položaj v Sredozemlju se je popolnoma izpremenil. Edina varnost ožin je danes njih utrditev. Zato Turčija zahteva, da se lozanska pogodba takoj izpremeni. Lastni pristaši so ga izgnali. Eden največjih krvolokov in zatiralcev katoliške Cerkve in njenih ustanov je bil dolga leta predsednik republike Mehiko Calles. Komunistično opredeljeni Mehikanci Cal-lesa niso samo prepodili s predsedniškega prestola, ampak so ga celo izgnali iz države. Te dni je bil Calles v mehikanski prestolici aretiran. Prisilili so ga, da je stopil v letalo, ki ga je odložilo na tla Dne 21. junija 1936. Od S'A do 9lO 20. junija pri Sv. Jerneju v Zibiki in 7. v nedeljo 21. junija pri Sv. Mariji na Sladki gori. V mariborski stolnici bo sv. birma na binkošt-no nedeljo in binkoštni pondeijek dne 31. maja in 1. junija. Podla sredstva zoper katoliško mladino. V Nemčiji so pred nekaj časa zaprli veliko število voditeljev katoliške mladine. Obdolžili so jih, da so v zvezi s komunisti, da prejemajo komunistične liste ter knjižice, da tajno rujejo zoper obstoječi red itd. Da bi dokazali te obtožbe, ki niso drugega, kot zlobna natolcevanja, so krajevni voditelji Hitlerjeve mladine segli po podlem sredstvu. V hiše voditeljev katoliške mladine so namreč poslali po pošti komunistične časopise in knjižice. Takoj za poštnim selom je stopila v stanovanja katoliških mladinskih voditeljev tajna državna policija, ki je kajpada vse zaprla, češ, da se pri njih nahaja komunistično hujskajoče gradivo. Ker so nekateri narodno-socialistični krajevni voditelji to grdo ravnanje izblebetali ter se z njim ponašali, je širja javnost za to zvedela, in posledica je bila, da so nekaj aretirancev morali izpustiti. Državnega voditelja katoliške mladine prelata g. dr. Wolkerja pa nočejo pustiti na svobodo, marveč ga hočejo obtožiti »veleizdaje«, češ, da je inozemsko časopisje obveščal o preganjanju katoliške mladine v Nemčiji. Sporen Slomšekovih praznikov v Norlboru. Maja mamica naj n /meje, kdikadarpere! Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju fako strašno utrujena! Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj Čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Sledil je poklicu. Kakor poroča »Ame-rikanski Slovenec«, je njegov pomožni urednik Frank Rožnik vstopil v samostan. Dolgo let je imel fotografski atelje v Clevelandu, v Chikagu je prevzel pomožno uredništvo pri listu. Poleg svojega dela je sodeloval pri društvih in dramatičnih predstavah. Ker se je želel izobraziti, je ponoči hodil v šolo. Ko je bivši jugoslovanski poslanik dr. Pitamic iskal Slovenca, da bi ga zaposlil v svojem uradu v Washingtonu, se je za službo priglasil Frank Rožnik ter se je preselil v Washington. Tam je poleg stanovskega dela po večerih nadaljeval svoje študije ter pred par leti dovršil šolo za odvetnika. Zdaj pa je zapustil svet ter vstopil v samostan Belih menihov v Stični v naši in svoji ožji domovini. Preganjanje v Mehiki. Mehiški škofje so izdali spomenico o preganjanju katoličanov v Mehiki. V spomenici se dvigajo pred svetovno javnostjo težke obtožbe zoper mehiške vlade. Škofje opisujejo položaj kristjanov kot strahovit. Katoliška cerkev objokuje izgubo velikega števila škofov, duhovnikov in zvestih katoličanov, ki jih je umorila divjost preganjal- cev ali pa so bili usmrčeni vsled obsodbe sodišča. Namen preganjalcev je, zanesti in ohraniti razdor med ljudstvom, da bi se z razdorom okoristili brezvestni politični špekulanti. Edina katoliška vera je tista vez, ki obsega in zedinjuje vse ljudstvo. Ker framasoni in komunisti to edinost mrzijo, sovražijo in preganjajo katoliško cerkev. Preganjanje cerkve še zdaj ni prenehalo. Cerkev je oropana vsega imetja, verski redovi so brez vsakih življenjskih sredstev. Cerkev ne sme vzdrževati šol, zato pa je danes nad 50% prebivalstva brez pouka; ne sme vzdrževati bolnišnic, zavetišč in sirotišnic. Duhovniki ne smejo nositi duhovniške obleke. Celo pokopališča je država verkvi odvzela ter prepoveduje cerkvene pogrebe. Vzgoja mladine je popolnoma v rekah protivernih in brezbožnih socialistov. Take razmere so sramota za kulturno državo. Eomanje na Trsat in izlet z ladjo po morju na prekrasni otok Rab, bo letos o binkpštih pod zelo ugodnimi pogoji. Iz vseh krajev Slovenije so že priglašeni romarji. Tudi vi se boste udeležili tega romanja, če preberete podrobna pojasnila, ki jih pošlje vsakmur '.artonj pisarna: »Po božjem svetu::, Ljub'jam ,j?n osterska vojašnica. Osebne vesii. Odprta noč in dan so groba vrata. V Mariboru je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Ana Majdič, vdova po znanem rajnem veleindustrijalcu Petru Maj-diču. Blagopokojna je bila hči zdravnika dr. Riipschla od Sv. Jurija ob juž. žel. Truplo so prepeljali iz Maribora v Celje, kjer se je vršil slovesen pogreb 18. aprila. — v Mozirju je zatisnil v Gospodu oči v starosti 72 let g. Ivan Cesar, po celi Sloveniji znani kipar ter pozlatar, kojega ostanki so bili izročeni zemlji ob obilni udeležbi v soboto 18. aprila. — V Lesič-nem pri Pilštajnu je umrla gospa Ana Gubenšek. Pokojna je bila doma iz Sevnice iz znane Kotnikove rodbine. Podarila je življenje desetim v pravem krščan- skem duhu vzgojenim d t _____> :a in je bila daleč na okrog znana kot dobrotnica re-vežev. Zapustila je žalujočo družino, komaj 52 let stara. Pogreb se je vršil na pilštajnski mirodvor ob udeležbi cele fare 17. aprila. Upokojitev predsednika upravnega sodišča v Celju. Na predlog pravosodnega ministra je upokojen predsednik upravnega sodišča v Celju g. Janko Bedekovič. Nesreče. Drevo ubilo 741etnega hlapca. V Vratih v župniji Muta so v Pošekovem gozdu podirali smreke. Pošekov 741etni hlapec Leopold Krof je obsekaval s podrtih smrek veje. Naenkrat se je nagnila izpodsekana smreka v smer, kjer je bil zaposlen Krof. Drevo je padlo, starec je prepočasi odsko-čil in veje so ga tako udarile po glavi, da mu je udarec zdrobil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Neprevidni velikonočni strelci. V mariborsko bolnico so pripeljali 14. t. m. kai štiri hudo poškodovane žrtve neprevid nega velikonočnega streljanja. Pri Sv. Petru niže Maribora je streljal s karbi dom 151etni Anton Koren. Eksplozija mi je pognala pokrov od škatle v desno oko in mu ga je tako poškodovala, da je \ nevarnosti vid. V največji opasnosti, d; oslepi, je 141etrii Anton Dvoršak od Sv. Petra pri Mariboru. Nepričakovani stre iz možnarja je izbil levo oko 171etnemi Zvonku Kenič iz Središča. Neprevidno j ravnal z nabitim topičem 161etni Iva-Slaček, ki je ob oko in ima ranjene mož gane. Nesreča pri pripravljanju smodnika z: velikonočno streljanje. V Drakovcih pi Ptuju je pripravljala družba fantov smod nik za velikonočno streljanje. Smodnii se je iznenada užgal in eksplozija je ¿el nevarno opekla po obrazu in rokah 18 letnega Alojzija Belšak, sina pcsestnic. iz Trbegovcev. Hiša pogorela. V Dobrenju ob Pesnic -je' zgorela posestniku Alojziju Kesakr hiša in ima pogoreleč 60.000 Din škode Gasilci so ogenj omejili. Otrok zanetil požar, šestletni sinko po -.estnika Alojzija Jernejšek v Pernici pr Sv. Marjeti ob Pesnici se je igral z vžigalicami, katere je vzel iz suknjiča svo iemu dedu, in je zanetil ogenj. Zgorel? je hiša ter gospodarsko poslopje s priti klinami, z živežem, krmo in orodjem. De ček, ki je zakrivil požarno nesrečo, se j: iz strahu zatekel v šupo, kjer so ga iztak tiili v zadnjem trenutku in ga rešili groz ne smrti. Umrla na posledicah povoženja. Prec 14 dnevi so se splašili mladi voli posest niči Neži Koban na Selah pri Zg. Polska vi in jo povozili. Ugledna kmetica je zad nje dni podlegla poškodbam in je bik pokopana ob obilni udeležbi na Zgornj Polskavi. Huda nesreča pri požiganju dračja. Iv. Bračič, 521etni hlapec pri posestniku Kozlu Janezu v Ložini, je zažigal na gospo darjevem travniku razno dračje. Ko je bil kup v največjih plamenih, je Bračičr spodrsnilo, da je padel v ogenj in se mu Novi angleški šef generalnega štaba Ciril Deverell. Italijani so poslali v abesinske oil njih zasedene pokrajine 5000 plugov, ki so pobarvani z italijanskimi narodnimi barvami. je vnela obleka. Na pomoč so prihiteli bližnji delavci, nesrečneža rešili iz gorečega kupa in mu pogasili obleko. Bračič je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. žrtev splašenih konj. V mariborskoTbol-nico so pripeljali Alojzijo Ceh, posestnico od Sv. Antona v Slov. goricah, s poškodbami na hrbtu in z zlomljeno desno nogo. Omenjeni so se splašili konji in je padla pod voz. Hrastova veja ga je ubila. Pri mlinarju Ribiču v Cezanjevcih pri Ljutomeru so podirali hrast. Jakob Vrbnjak, 471etni in skoro slepi posestnik s Podgradja, je pomagal in je vlekel za vože že precej pod-sekano in podžagano drevo. Ko je hrast padal, je slabovidni Vrbnjak bežal v smeri hrastovega padca. Dosegla ga je ena veja. Udarec mu je zlomil desno nogo dvakrat, mu poškodoval hrbtenico in glavo, da je izdahnil ob prevozu proti domu. 16okenski kozolec pogorel. Dne 15. t. m. je uničil ogenj v Zgornji Savinjski dolini pri Nazarjih na škofijskem posestvu 16okenski kozolec, ki je bil poln sena in Blame. Več gasilskih društev je preprečilo, da se ni ogenj razmahnil na sosedne hiše in gospodarska poslopja. Se obstrelil z dinamitno patrono. Ivan Potočnik, 151etni posestniški sin iz Dobrine pri Žusmu, je na veliko nedeljo streljal z dinamitno patrono. Patrona je predčasno eksplodirala in mu razmesari-la desnico. Pri kopanju premoga ga je smrtno pod-sulo. V Zagorju ob Savi je šel v neko jamo kopat premog 571etni bivši posestnik pri Sv. Urhu Franc Hace. Pri kopanju ga je zasula zemlja. Ko so ga odko-pali, je že bil mrtev vsled notrajnih poškodb. Nesreča potniškega letala. Trimotorno italijansko potniško letalo, ki je vzdrževalo osebni promet med mestoma Turin in Milano, je strmoglavilo radi megle na tla. Ubili so se potniki in trije moži posadke. Razne novice. Drugače gledajo. V zadnjem »Kmets-kem listu« je objavljen dopis iz šmartna ob Savi. V njem dopisnik izjavlja: »Naša kmetska mladina gleda čisto drugače na svet in življenje, kakor so gledali naši predniki. Tudi na cerkev in politiko gledamo drugače, kot gleda rod, ki izumira.« Kako neki gledajo? Ali imajo druge oči, ali pa druga očala? Trdnjava na severni meji iz dobe 500—. 100 let pred Kristusom. V Ceršaškem gozdu v takozvanih Železnih vratih v župniji št. Ilj v Slov. goricah sta odkrila starinoslovca dr. W. šmid (iz Gradca) in znani mariborski profesor Baš ilirsko gradišče, ki spada v dobo 500—100 let pred Kristusom. Prva odkopavanja so razkrila samo glavne obrise in dokaze, da gre za res veliko utrjeno točko, ki je branila pred prihodom Rimljanov v naše kraje ilirsko pleme pred vpadi Keltov, Omenjeno gradišče leži tako, da ga deli Alcala Zamora, predsednik Španije, katerega so odstavili njegovi najožji levičarski zavezniki. Tana jezero, katerega so zasedli Italijani in iz katerega izvira Modri Nil. državna meja in se udeležujeta izkopavanja graški in mariborski muzej. Z izkopavanji bodo nadaljevali na jesen in upajo, da bodo v podrobnostih razkrili še marsikatero starodavno zanimivost. Nova socijalna naloga. Nekaj sob škofijskega gradu v Betnavi pri Mariboru je oddanih štirim laiškim sestram družbe katehistinj, ki so se šolale na Holand-skem. Sestre bodo skrbele za zanemarjeno deco, za pouk in moralno vzgojo od-raščaojče ženske mladine in bodo tudi po družinah stregle potrebnim. Zopet dva požara v okolici Ptuja. O požaru pri posestniku Janezu Berglezu v Gerečji vasi pri Ptuju smo poročali zadnjič. Pred dnevi je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Rozmana Štefana v Gerečji vasi. Zaradi vetra se je ogenj razširil še na poslopje posestnika Kaisersbergerja Janeza. Gasilci iz Ge-rečje vasi so s trudom preprečili, da ni poslopje pogorelo do tal. Zgorelo pa je več kokoši. Dve stari Marijini sliki na presno ali fresko so odkrili pri popravljanju župne cerkve v Šmartnem ob Paki. Sliki spadata v dobo 1430—1450. Obe sta pri velikih vratih pod zvonikom. Na južni strani je naslikana na steno smrt Marije, na severni pa Marija pribežališče, spodaj so podpisi posestnikov cerkve. Velika skrčenja v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. Ogromno vznemirjenost so izzvale v vrstah rudarjev vesti, da bo Trboveljska družba izvršila velike redukcije ali odpustitve. Skrčenih bo število delovnih dni ter bo odpuščenih večje število uradnikov in delavcev. Tako naj bi bilo v mesecu maju 11 delovnih dni. Pri obratih v Zagorju in v Kočevju bodo odpravili dosedanja rudniška ravnateljstva. Obrat "isovec pri Zagorju bo sploh ustavljen. Na ta način misli rudniška družba znižati število uradništva za nekaj desetin, število delavstva pa naj bi se skrčilo za 400 oseb. Redukcije naj bi se ivzršile ali že v začetku, ali pa koncem majnika. — Med delavstvom v zagorskih revirjih je zavladala pobi+ost in strah. Ljudje se sprašujejo, zakaj zopet te redukcije, dobivajo pa odgovor od poučenih mest, da zaradi tega, ker je baje konzum premoga padel. Letošnja mila zima zalog ni izpraznila in družba ne ve kam s takimi količinami premoga. Da pa lahko d vajo del^^čarji še naprej svoje bogate nagrade in da re bodo oni čutili nastale krize, naj jo občuti v prvi vrsti ubogi delavec. To je že stara navada Trboveljske premogokopne družbe in gotovo ne bo poznala tudi sedaj usmiljenja. Po 105 letih prvič bolana. V bolnico elizabetink v Celovec se je zatekla pred dnevi najstarejša Korošica, 105 let stara Ana Blažun iz Annabichla. Starka je obhajala novembra 1935 svoj 105. rojstni dan in je bila dosedaj skozi celo življenje zdrava. Poiskala je po tolikih letih zdravniško pomoč, ker ji nagajata pljuča ter srce. Izjava. V »Jutru« z dne 9. aprila št. 84. pod naslovom »Volitve na Dobrni« se pisec nekam dvomljivo izraža o istinitosti kandidatne liste JRZ na Dobrni. Podpisani nosilec liste in sedanji predsednik občine Dobrna izjavljam, da sem član JRZ kakor tudi drugi člani novega občinskega odbora! Tudi lista je bila vložena pod imenom JRZ, zato ni nobenega dvoma in je popolnoma jasno, da je to lista JRZ. Volilcev je bilo 53% in sem z izidom popolnoma zadovoljen posebno, če poudarimo, da so bile volitve povsem svobodne in če pomislimo, da so nasprotniki in bivši razrešeni odborniki vse storili, da bi obdržali ljudi doma! še na dan volitev se je agitiralo s tem, da no volitve prestavljene in da je vseeno, če gredo na volišče _'.li ne, ker je itak samo epa lista. Smo bili, smo in tudi ostanemo zvesti svojemu voditelju dr. Korošcu in še bomo vlagali kandidatne liste pod imenom JRZ. Marko Podpečan, posestnik in predsednik občine Dobrna Obžalovanja vredni slučaji. Kroglo si je pognal v glavo v Dravogradu vodja finančne postaje Franc Kapun. Prepeljali so ga v bolnico v Slovenjgra- 1.« j. nfMr. pod S. il. 1S0! *t ti XII 1911 dec, kjer je umrl. Nesrečnež zapušča petčlansko družino. Smrtno se je zastrupila iz obupa v Mariboru 401etna p "strežnica Ivana Ferk. Zabodljaj v levo stran prs je dobil pri Pragerskem pri napadu iz zasede 281etni dninar Franc Leskovar. Ne gre za nesrečo, ampak za samomor. Zadnjič smo poročali, da so našli gasilci na pogorišču zoglenelo truplo Ane Škra-but v Zgornji Polskavi. škrabutova je zažgala na hlevu seno in nato se je obesila. Smrtna žrtev fantovskega pretepa. V mariborski bolnici je podlegel zabodljaju v trebuh Matija Leskovar iz Oplotnice v župniji Čadram. Leskovar je bil zaboden z dolgim nožem v fantovskem pretepu na velikonočni pondeljek. žalostna smrt 601etnega kočarja. V Hrastovcu pri Ptuju je životaril v viniča-riji 601etni kočar Franc Bratuša. Okolica ga je dolžila, da se preživlja z ukradeno kuretino. Te dni so mu grozili z ovadbo žandarmeriji radi tatvine kur. Drugi dan za tem je zgorela viničarija in na postelji 30 našli zoglenelo telo starca. Zadevo preiskujejo orožniki. S prebito lobanjo v bolnico. Posestnikov sin Anton Kuhar iz Polenšaka je šel velikonočne praznir.e na obisk k prijate- Italijanske čete ob su-danski meji. V sektorju Condarja, so italijanske čete dosegle sudansko mejo pri Galabatu, tako da se na eni strani nahajajo italijanski, na drugi pa an-gleško-sudanski oddelki. Zavzetje Galabata je bilo povsem lahko. Prebivalstvo je že prej zapustilo mesto in odšlo Jroti jugu. Nekateri so ¿e ostali, ko pa so zvedeli, da so Italijani zasedli Mukto in Har, so tudi ti pobegnili proti jugu. Cim so italijanske čete zasedle Galabat, so italijanski oficirji takoj stopili v zvezo z angle-ško-sudanskimi oblast-da se proučijo in spoznajo položaj meje, da ne bi prišlo do spopadov. Mnogo prebivalcev Galabata je pobeg- Očetov greh. 16 »Račun hočem dati za vse,« je dejal Tevž. »Natanko se zneskov ne spominjam; približno pa jih bom zadel... Dvornikovo sem prodal za tri sto in dvajset tisoč; denarja so pustili oče blizu osemdeset tisoč; vsega je to štiri sto tisoč, ki jih je pater Valerijan zame plačal mojstru Močilniku. Blazinki so moj oče dali še po starem tri tisoč rajniš, torej dva tisoč več, kakor ji gre po testamentu. Kar so oče dali mojima sestrama za doto, se izravna z onim, kar so imeli kot svoj delež v testamentu. Ker je minulo od tega testamenta do možitve mojih sester okoli dvajset let, računam obresti tega očetovega deleža v svojo korist in menim, da pač znašajo toliko, kolikor je Blazinka izsilila od očeta ...« »Lažnivec! Vrag!« je piskala Blazinka. Tevž pa se ni menil zanjo, ampak je nadaljeval: »Natančen obračun bom sodišču v kratkem predložil. Kar je posestvo ta leta neslo, to je v tistih osemdeset tisočih, ki sem jih izročil Juriju Močilniku. Kar smo zase porabili, to smo si za delo zaslužili. Oče so grunt izboljšali in poslopja popravili; zato sem ga lahko dobro prodal.---Zdaj sem vse povedal.« Sodnik se je zganil, ljudje po dvorani so za- mrmrali in z odobravanjem gledali na mladega moža, ki je iz ljubezni do očeta toliko pretrpel. »Tevž, Tevž!« je zaklical mojster Krištof. »Povej, kaj pa si potem ti zase obdržal?« »Ničesar,« je odgovoril Tevž. »Bikec, bikec! Tak norec vendar ne boš!« »Štirje tisočaki so mi ostali; s temi sem plačal posle in kar je še bilo drobnega. — To pa je bil moj denar, ako računam doto, ki so jo prinesli mati k hiši. Z Dvornikovega nisem odnesel ničesar kakor svojo obleko, nekoliko perila, svojo srebrno uro in nekaj kovačev; to je bilo vse moje bogastvo. Denar in obleko so mi kmalu potem ukradli, uro pa sem prodal, da sem vsaj nekaj dinarjev spet dobil. Ko sta župan in kaplan pobirala za one pogorelce v Jazbini, sem jima dal vse, kar sem imel, in si potem dva dni nisem mogel kupiti kruha. Zdaj vidite, kak skopuh sem bil!« »Oh! — Strašno! — Kdo bi si bil mislil!« so se oglašali. Krojač Krištof je srepo strmel in ko grah debele solze so mu trkljale po licih: »Tevž! Bikec! Zakaj pa nisi prišel? Zakaj mi nisi povedal?« »Sramote zaradi testamenta nisem in nisen hotel razglasiti,« je odvrnil Tevž. »Tudi očetu sere obljubil, da nikdar in nikomur ne bom črhnil o ten besede. Ker d? V nričpj danes testament na dan ir/ 310, 430, od 190 naprej 220, 300, 400, 500, kamgarn obleke za birmance pomladni damski plašči moške i »r«i lju. Na poti pa so ga napadli trije fantje, pred katerimi je pobegnil ter se hotel skriti v neko hišo. Ker so bila vrata zaklenjena, ni mogel v notranjost in napadalci so ga dobili ravno na pragu. Eden ga je udaril s puškinim kopitom po glavi, da je obležal s počeno lobanjo v ne-za\\ sti. Težko ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili poleg počene lobanje tudi še pretres možganov. Trupelce novorojenčka moškega spola so našli v Dravinji blizu jeza v Majšper-gu. Sodno raztelesenje je dognalo, da je bil otrok odvržen takoj po porodu in že mrtev. Požar in bogoskrunstvo. Pri Sv. Vidu pri Ptuju je uničil ogenj v noči tri gospodarska župnijska poslopja in je bila v veliki nevarnosti župna cerkev, katero so oteli požrtvovalni gasilci. Škoda znaša 30.000 Din. V noči požara od 15. na 16. april so neznanci razbili in porušili na glavni cesti med Sv. Vidom in Pobrežjem stoječo Marijino kapelico, kar je razburkalo celo okolico. Smrtonosen zabodljaj v vrat. Na veliko soboto sta se vračala SOIetni Jurij Lešnik, hlapec pri posestniku Ocvirku v Za-homcih pri Vranskem, in posestnikov sin Jože Ukman z Ločice pri Vranskem iz neke gostilne domov. Spotoma sta se nekaj sprla. Ukman je izvlekel iz žepa nož ter zabodel Lešnika dvakrat v vrat, pri čemur mu je prerezal žilo odvodnico, in enkrat v desnico. Lešnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je na velikonočno nedeljo podlegel poškodbam. Vlom. Na Miklavškem hribu nad Celjem je vlomil neznanec v hišico vdove po cerkovniku Martinu Tratniku. Vlomilec je odnesel dve hranilni knjižici, glaseči se na 27.000 Din. Po krvavem dejanju kesanje. V Padežu v župniji Zabukovje pri Sevnici je došlo radi malenkostnega prepira do uboja, ko- jega žrtev je postal 601etni posestnik Luka Lušin. Lušina je smrtno zabodel 21-letni Leopold Trbovec, sin prevžitkarice. Fant se je po krvavem dejanju sam javil orožnikom in je obžaloval, da se je v razburjenosti spozabil tako daleč. Političen umor v Avstriji. V Št. Petru pri Gradcu je 15. aprila bil umorjen stotnik Julij Troha, ki je bil dodeljen štajerskemu varnostnemu ravnateljstvu, od 1. 1931 je bil vodja Heimwehra in od leta 1934 poveljnik kazenskega taborišča v Messendorfu pri Gradcu. Morilec je brezposelni mesarski pomočnik Franc Macli. Mach se je predal sam policiji in je priznal, da je izvršil umor iz političnih nagibov, ker je pristaš narodnih socijali-stov. Izpovedal je, da bo vse nadaljnje nagibe k zločinu zaupal sodišču. Redkost na Angleškem. Po dolgem času je bila v Manchestru na Angleškem izvršena smrtna kazen nad 36ietno žensko. Pomiloščenje je bilo odklonjeno, ker ie bila morilka lastnica sanatorija in je na divjaški način zastrupila njeni oskrbi zaupano bolnico, da se je polastila njenega premoženja. ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ-JOSEFOVE genčice, užite na tešč želodec, doseči lahko iz-praznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ-J OSEFO V A voda je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. rtg. S. br. 30.474/35 Izpred sodišča. Obsojen, ker je ponarejal jurje in sto-talte. Alojz Lah, posestnik v Senarski pri Št. Lenartu v Slov. goricah, je dal 28. oktobra prenoviti slamnato streho na hiši. Ob tej priliki so naleteli na šop pona- rejenih jurjev in stotakov. Sum je padel na posestnikovega polbrata Vinka Vnuka, delavca v Bačkovcih in očeta peterih otrok, ker se je ponašal s svojo tiskarsko spretnostjo. Vnuk je bil 18. aprila v Mariboru obsojen na 1 leto robije in na 1000 Din denarne kazni. Ostro sojeni ubijalci. V Skorbi v srezj Ptuj je postal lani na Štefanovo smrtna žrtev fantovskega pretepa mladi Anton Kurež. Obtoženih je bilo šest fantov. Obsojeni so bili v Mariboru radi uboja trije 15. aprila in sicer: Jakob Rodošek in Fr. Peteršič vsak na 6 let, Jožef Zajšek na 5 let robije. Ostali trije so bili oproščeni. Poskus požiga pred sodniki. Dne 14. t. m. sta dajala pred sodniki v Celju odgovor Feliks Žavbi. 331etni zidar iz Hraš pri Kranju, in Franc Žitnik, 431etni mizarski pomočnik iz Mostarja, radi poskusa požiga. Žitnik je nagovoril Žavbija, d:i je v noči zažgal na podstrešju hiše v Tre-bežu pri Artičah kožuhinje, nekaj predi-va in knjige, ki jih je prej polil s ^"tro-lejem, hoteč povzročiti požar z namero, da bi lastnik Žitnik Franc dobil od Vzajemne zavarovalnic' izplačano zavarovalnino v znesku 20.000 Din. Sosedje so pa ogenj pravočasno opazili in ga pogasili ter s tem preprečili požar. Obsojena sta bila Žitnik Franc in Žavbi Feliks na šest mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za dobo enega leta, vsak na 300 Din denarne kazni, oziroma v slučaju neiztirljivosti vsak na 5 dni zapora. Slovenska Hranita. Sobota. Narodni poslanec g. Benko je daroval za mestne reveže za velikonočne praznike 1000 Din. — S pripravo del za zidanje »Delavskega doma« se je začelo. Začeli so sekati stare kostanje v zgornjem delu drevoreda, kjer so se poleti v prijetni senci hladili meščani in deže- so hoteli greh mojega očeta še bolj očrniti, sem moral z besedo na dan; drugače bi tudi danes ne bil ničesar povedal.« Vse se je mlademu možu čudilo. »Zakaj pa Blazinovih prej nisi prijel?« ga je vprašal župan. »Saj je tvoj denar in bi ti ne bilo treba take stiske.« Tevž je nekoliko pomolčal, potem pa je dejal: »Bilo je strašno hudo, oc" teh kaj dobiti. Če sem le kaj omenil, je bil že ogenj v strehi.« »Lažnivec! Goljuf! Ničesar ti nismo dolžni in ti tudi ničesar dali ne bomo,« je Blazinka zarevknila. »Tiho!« so ji zagrozili. »Da si še upa in jezika!« Blazinka pa je klela in rohnela, dokler je ni sodnik strogo pokaral. Nato je Tevž nadaljeval: »Tisti denar na Blazinovem sem si hranil, če bi me nagnala huda potreba. Ko mi je les v Suhem grabnu odneslo in zasulo, sem moral terjati; drugače kmetom plačati ne morem.« »Saj te počakamo,« je dejal eden od onih iz Rovt; »ko boš mogel, boš plačal.« »Menda bom od Blazinov dobil toliko, da bo seglo.« »Ničesar ne dobiš, oderuh! Rajši zaženem denar v vodo,« se je rotila Blazinka. Tedaj se je oglasil sodnik, ki je ves čas pazljivo poslušal: »Matevž Jakopič!« je rekel, »vi ste poštenjak. Vsa čast vam! Ampak vsega bi vam tudi ne bilo treba dati. Nato vas zakon nikakor ne sili. Vaš oče in vi sta dolga leta delala na kmetiji. Vsako delo je vredno svojega plačila.« »Da, da, da!« je zapiskal krojač Krištof. »Polovico ti vrnem, da, še več!« Tevž je odkimal: »Kar je vaše, je vaše. Ne pare ne vzamem. Če bom zdrav, si bom za vsakdanji kruh že zaslužil. Na denar pa nikoli bil nisem.« Vse je zijalo in gledalo mladega moža: tak je torej bil! Pa so ga smatrali za skopuha. Krojač se je kar razvnel: »Osel! Tevžej! Tele! Denar je potreben za podlago — to ti krojaču le verjemi, heliehe!« »Ako sem svojo dolžnost storil, potem mi denarja ni treba. Ne maram, da bi mi kdaj kdo mogel očitati, da sem imel od tega, kar se je z očetom primerilo, kak profit. Zato ne vzamem niti pare ne. Bom že tako prebil.« »O ti Krištof jeruzalemski! Saj ti si hujši kakor petelin na strehi! Ampak jaz tudi vem, kaj se spodobi.« ■ »O tem se vidva sama pomenita,« je odločil sodnik. »Kakršna je zdaj zadeva, je potrebna ponovna razprava, čeprav je vse jasno. Pojdite — liilo v egiptsko-angleškl Sudan, kakor javljajo poročila iz Iihartuma. Spomenica abesinskega Rdečega križa je bila 15. aprila objavljena, ko je dospela v ženevi na odbor mednarodnega Rdečega križa. Spomenica pravi, da so Italijani v 13 primerih bombardirali bolnice Rdečega križa, v 30 primerih nezaščitena abe-sinska mesta in v 6 primerih cerkve. Nadalje našteva spomenica šest plinskih napadov italijanske vojske, s katcri-m' je bil prekršen ženevski protokol iz leta 1927. Poleg metalcev plamenov in plinskih bom so Italijani trans-portirali skozi Sueški prekop 400.000 dum-dumskih nabojev. 10 nJkJLJ8 45 Anion PIAC1IN Maribor lani. Veliko je bilo gledalcev ob tej priliki in mnogi so žalostno zrli na padanje kostanjev. — V cvetu mladosti je umrla Viijec Marija, šivilja v tovarni Cvetič. Operaciji na slepiču je sledila pljučnica in je podlegla. Težko prizadetim preostalim naše sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč! Beltinci. Zveza selekcijskih društev v Soboti priredi dne 24. aprila plemenski sejem v Beltincih. Na tem sejmu se bo nakupilo 9 subvencij-skih bikov za občine, nekaj najboljših pa za društva. Na sejem se morajo prignati le biki rodovniškega porekla v starosti od 12 do 21 mesecev. Oddaljenim živinorejcem se bo dala odškodnina za dogon. Nad 15 km oddaljenim se bo plačala odškodnina 50 Din, nad 30 km pa 100 Din. Vsakdo mora prinesti s seboj rodovniške izvlečke. — Veliko razburjenja je povzročila velika tatvina. Neznani tatovi so odnesli revni Kuzmič Ciliki zabelo in meso, mesarju Gttriču meso iz mesnice, iz apoteke pa denar. Med ljudstvom vlada mnenje, da je vzrok teh tatvin lumparija mladih delamržnežev. Vzroki so tudi v skritih vinotočih. Vsekakor bo morala oblast energično poseči vmes in končati vsa pijančevanja med mladino po nedovoljenih vinotočih. Lendava. Za predsednika obrtne zadruge lendavskega sreza je bil izvoljen namesto dosedanjega predsednika g. A. Hajdinjaka na novo mehanik g. "Fritz Štefan. — Na našem zadnjem sejmu se je poleg boljših kupčij prodalo tudi precej vina v vinotočih. Stiska je za denar, povsod se oglaša revščina, le pri vinu se še ne pozna nobena kriza. Kam pravzaprav plovemo? *— Družba »Našička« je na veliko soboto po-Glala svoje delavstvo v cerkev, kjer je opravilo velikonočno spoved. To je zelo dobro odjeknilo med prebivalstvom. Veseli nas to. Strehovci. Pred kratkim so se zopet oglasili tatovi v Strehovskih goricah. Nekaj kleti so s Bilo odprli in so odnesli vse, kar so mogli odnesti. Kar pa niso mogli odnesti iz vinskih hramov, so zmetali ven na prosto. Kakor kažejo vse okolščine, je bilo tatovom največ do žga- nja. Odkod so tatovi bili, se še ne ve. žandar-merija jih pridno zasleduje. Ivanci. Le malokedaj pride kak glas od nas med svet. Sicer pa ni skoro nikoli nič novega, saj živimo mirno in tiho življenje. Tako so nas pa sedaj obiskali neznani uzmoviči in se lotili šole. Vlomili so skozi okno v učilnico in odnesli eno brisačo, ker drugega niso našli. Ker je pa bil tu plen premajhen, so odnesli posestniku g. Klaru osem kokoši. — Naši gasilci so se raz-živeli. Vršijo se predavanja za polaganje izpitov za podčastnike. Prijavilo se je 10 članov. Odkrita beseda. »Novinec kaj rade zagovarjajo svoj interes v Slovenski krajini in ne baš prijazno gledajo na razširjenje »Slovenskega gospodarja« pri nas. Ni nam za nobeno polemiko, mislimo pa, da takšno pisanje ni dobri stvari v prid. »Slovenski gospodar« molči in bo molčal. Ni nam do prerekanja, nam je za složno delo za prosveto ljudstva in za socijalno in krščansko obnovo. ¥ roidobla Sel. Tako naglo kakor francoska ladja »Normandie« še nobena ladja ni priplula iz Evrope v Ameriko, Francosko časopisje je ob tej priliki navajalo naslednje zgodovinske podatke: Jadrnice. Jadrnice so 1. 1819 potrebovale 35 dni, da so preplule Atlantski ocean od Evrope do Amerike. Ker pa v nasprotni smeri pihajo na Atlantskem oceanu ugodnejši vetrovi, so jadrnice iz Amerike v.Evropo potrebovale le 25 dni.. Parniki. Prvi parnik, ki je preplul Atlantski ocean med Evropo in Ameriko, je bil »Sa-vannah«, ki je potreboval 26 dni iz Evrope v Ameriko. Toda že leta 1838 je parnik potreboval za to vožnjo le 15 dni. L. 1863 je neka angleška ladja priplula iz Evrope v Ameriko že v 8 dneh in 4 urah. To pa je 1. 1907 za polovico prekosila sloveča angleška ladja »Mauretania«, ki je privozila iz Evrope v Ameriko v 4 dneh 15 urah in 44 minutah. Ta ladja je za svojo hitrost dobila takozvani »modri trak«, katerega je imela celih 22 let. Šele 1. 1929 jo je za nekaj časa prekosila nemška ladja »Bremen«, katero pa je leta 1933 prekosil italijanski parnik »Rex«. Ta je prevozil Atlantski ocean med Evropo in Ameriko v 4 dneh 13 urah in 58 minutah. Pa je tudi italijanska ladja stopila v ozadje, ker jo je prekosila najhitrejša ladja sveta, francoska »Normandie«. S porastom hitrosti je naraščala tudi velikost ladij. Kakor pa je naraščala hitrost ladij, ki so vozile po morju, tako je naraščala tudi njihova velikost. Prvi parnik »Savannah« je obsegal le 350 ton, angleška ladja »Great Western«, ki si jo je 1. 1858 vzel za vzorec v svojih romanih sloveči Jules Verne, je obsegala že 23.800 ton. Poznejša najhitrejša ladja »Mauretanija« pa je imela že 31.000 ton. Največja ladja pred svetovno vojsko je bil nemški parnik »Vaterland« s 56.000 tonami. Tega so po vojski morali Nemci odstopiti Ameriki ter se je pod amer. zastavo imenoval »Leviathan«. Dosedanja največja francoska ladja, ki je vozila v Ameriko, »Ile de France«, je obsegala 43.000 ton, največja angleška ladja »Queen Marie«, katero so Angleži lanske leto spustili v morje, pa obsega 73.000 ton. »Normandie« torej r.i le najurnejša, ampak tudi največja ladi sveta, saj obsega 79.000 ton. Ali se splača gradnja velikih ladij? Čim hitrejša je kaka ladja in čim večja je, tem dražja je tudi njena zgradba. Zato se strokovnjaki opravičeno povprašujejo, ali se sploh splača graditi take ladje. Angleška statistika dokazuje, da je na >\besinski cesar naj bi odstopil. Italijani poročajo, da abesinski dvorski krogi izvajajo hud pritisk na neguša, da se odieče prestolu v korist prestolonaslednika, ki je pripravljen takoj skleniti mir z Italijani in se staviti tudi pod italijanski Protektorat. Neguš pa o tem noče ničesar slišati ir. pripravlja nov odpor proti Italijanom. Zaradi tega bo še enkrat izdal proglas na vse Abesin-ce, ki ljubijo svobodo, da stopijo v obrambo Abe-sinije ter ustavijo italijansko armado. Bržkone bodo Italijani ■<• svojem nadaljnjem napredovanju naleteli na nov >'dpor abeslnskih čet, ki pa bržkone ne bo tako močan, da bi mogel u-staviti zmagoslavni po- Blazinka pa ostane tukaj! Osumljena je goljufije in jo moram zapreti.« Blazinka je tako pobesnela, da je bilo še sodnika groza. Močno je pozvonil, da sta prišla soanijska služabnika in sta žensko s silo odgnala. Drugi so naglo odšli. Zunaj so obstopili Tevža in ga prijazno nagovarjali. Tevž pa se jih je hitro rešil, stisnil je zobe in izginil po stranski ulici. Iznenada je začul za seboj pihanje in prskanje, ko da se podi kak vol za njim. »Krištof nebeški! Tevžej! He!« je rohnel krojač. »Kaj me ne čuješ? Počakaj! Nekaj ti moram povedati.« Ker je bilo Tevžu zaradi ljudi sitno, je obstal. Krojač ga je kar za roko ujel, spravil v bližnjo gostilno, posadil v posebno sobo, da sta bila sama, in naročil jesti in piti. »Tevž! Tevž! Bog te živi!« mu je natakal, »najprej pij, potem te bom kozjih molitvic učil! .. . Zakaj mi nisi ničesar povedal? Vsa reč bi bila ostala lepo med nama in nihče bi ne bil ničesar vedel. Lepo bi se bila zmenila. Blazinko pa bi bil že jaz zarotil.« »Oče so hoteli, naj se ne izve,« je dejal mladi mož; »sram jih je bilo — najbolj pred vami.« ■O ti slepota ti! Saj sva si bila kakor brata in brata si ničesar ne zamerita. Toliko pri pameti pa sem že jaz tudi, da vem, kaj se človeku vse lahko pripeti. Ženske so ti od peklenščka, ti pravim; že mogočnejše in svetejše možake so speljale po ledu, na primer Davida pa Absalona, ali kako je že tistemu očaku bilo ime. — Škoda za lepo reč, za Dvornikovo, da je prišlo v tuje roke. Pa zdaj je, kar je! Zdaj je tebi treba pomagati!« »Mene kar pustite! Se bom že preril.« »Da, da, preril bi se že, če z drugim ne, pa pojdeš igle od hiše do hiše prodajat. — Krištof, na kmetijo moraš spet!« »Le kako, to bi rad vedel.« »Z denarjem seveda. S čim pa?! Denarja pa imamo. Jaz vem ne, kam s tolikim denarjem.« »Kar imejte ga ali pa svojim kaj kupite! Meni ga ni treba.«: »Na kaj se boš potem ženil?« »Ženil? Na ženitev ne mislim več. Svoj živ dan se ne bom oženil.« »Tako, tako! Torej boš pustil Zvonikovo na cedilu, ali pa te je ona odslovila? Čudno bi ne bilo.« »Med nama je vsega konec — za zmeraj.« »Babababa! Meni jo tudi že večkrat ušla nit iz igle. Jo treba pač zopet vdeti! Potrpi! Ali naj ti pomagam pri vdevanju? Na? r-den se na to spozna.« »Da mi ne storite nič takega! To vam prepovem. Pre-po-vem! Nove sramote si ne bom iskal.; imam stare dovolj, če vam pravim, da nočem o tem ničesar več čuti!« Kdorkoli si, dobra krščanska duša, kupi sam ali naroči knjižico M©i tovariš == Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake. Cena z ludečo obrezo 16 Din, z zlato 18 Din, po pošti 1 Din več. To knjižico podari kar bližnjemu fantu, ki gre k vojakom, če je še nima, ter mu reci: »Brate! Dobrega tovariša ti dam na pot! Zastonj, nič ne stane! Hvala! Le pridno beri, beri iz te knjižiicel Pa ubogaj, ubogaj tega svojega zvestega tovariša v tujini, da te pridnega in poštenega, kakor si bil do zdaj, zopet domu pripelja!« Bog daj! Za skupna in obilna naročila se toplo priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. najhitrejši nemški ladji »Bremen« v zadnjem letu bilo zasedenih le 40 odstotkov prostorov. Na angleški »Mauretaniji« pa je bilo zasedenih celo le 20 odstotkov prostorov. Statistika namreč ugotavlja, da se celotni promet čez Atlantski ocean venomer krči. Najvišji je bil 1. 1930, ko se je čez Atlantski ocean vozilo 1 milijon popotnikov. To je bila najvišja številka po svetovni vojski. Toda že leta 1933 je bilo samo še 467.000, 1. 1934 pa 459.000 popotnikov. Zavarovalni riziko »Normandie«, ki je veljala 750,000.000 frankov, je po večini prevzela francoska vlada. Zavarovalnice so prevzele le kakih 123 milijonov frankov zavarovane vsote. Iz tega se vidi, da take orjaške ladje pomenijo velike denarne žrtve, ki se bodo težko kdaj splačale. Pač pa se Francija danes lahko postavlja, da ima največjo in najhitrejšo ladjo sveta. Iz teh številk pa se vidi, kako smo v teku 100 let napredovali. Od 26 dni na 4 dni! Od 350 ton na 79.000 ton. imištveni: ZA, VESTI Sv. Ana v Slov. goricah. Naša župnija se pripravlja, da z združenimi močmi v nedeljo dne 26. aprila vprizori veliko skrivnost Gospodovega trpljenja in smrti, že daljšo dobo se pripravljajo naši vrli fantje in dekleta, da bo vprizo-ritev Meškovega »Pasijona« čim lepša in do-vršenejša. Pričetek pasijonske predstave bo v nedeljo dne 26. aprila, ob treh popoldne, v Društvenem domu. Sv. Vid pri Ptuju. Naša šolska mladina nam je na velikonočno nedeljo po večernicah ponovila materinski dan. Naši najmlajši so pokazali, kakšno ljubezen goji pridno otrokovo srce proti svoji materi. Novakov Stanko in Penova Kristika sta nam bila vzor čiste in lepe materinske ljubezni. Pa tudi drugi niso zaostali s svojo ljubeznijo do zlatih mamic. Prosvetno društvo pa nam je predstavilo lepo velikonočno sliko »Vstajenje našega Zveličarja«. Kličemo: še večkrat kaj tako lepega! Sv. Marko pri Ptuju. Na tiho in cvetno nedeljo ter na veliki petek so naši igralci, kot že iani, prikazovali v Slomšekovi dvorani Gregori-nov »Ob času obiskanja«. Da to delo ni zgolj igra, ampak lep pripomoček, da si moremo bolje predstaviti življenje in smrt našega Gospoda, so izpričali udeleženci sami, ki so vedno napolnili dvorano, čeprav so prisostvovali že večkrat. Lep utis so povečale še nove svetopisemske obleke in dovršena scenerija. Tudi izbira oseb za posamezne vloge je bila nad vse posrečena. Nimamo namena tu koga hvaliti, priznati samo* moramo, da je naš oder s svojimi s to in drugimi štirimi prireditvami, ki smo jih letos doživeli, dokazal brez dvoma svojo veliko delavnost in zavidanja vredne zmožnosti. Križevci pri Ljutomeru. Na velikonočni pondeljek nas je naše »Bralno društvo« presenetilo s prelepo igro iz svetovne vojne »živ pokopan«. Igralci, stari kakor mladi, so se vsi zelo potrudili in nam podali svoje najboljše, kar so mogli. SLOMŠEKOVE ŠMARNICE. V letošnjem maju bomo častili maj-niško kraljico s čitanjem Slomšeko-vih šmarnic. V teh šmarnicah nam daje Slomšek smernice in opisuje cilj našega življenja. Šmarnice niso le za cerkveno berilo, pa« pa so pripra .ne tudi za vsako domačo majniško pobožnost, kakor tudi za vsako drugo priliko in vsak čas. Cena broširani knjigi je Din 18.— in vezani knjigi pa Din 28.—. Naroča se pri: Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta povsem uspela igra pomeni za nas Križev-čane nov vesel dogodek, za naše igralce in »Bralno društvo« pa nov mejnik in poti dela na prosvetnem polju. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa (Pasijon) ponovi Prosveta v Veržeju za praznik sv. Janeza Boska v Marijaniščni dvorani. Radi velikega navala pri dosedanjih predstavah je moralo vedno ljudi še pred predstavo oditi. Zato bosta še dve predvajanji in sicer v soboto 25. aprila ob 7.30 zvečer in naslednji dan v nedeljo 26. t. m. ob pol štirih popoldne. Vstopnina po navadi. Bolje je, da si že vnaprej zagotovite vstopnice. Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo dne 26. t. m. se na splošno željo ponovi spevoigra »Darinka« z vsemi točkami in istim sporedom kot pretečeno nedeljo. Podčetrtek. Zelo so nas presenetili 13. aprila, to je na velikonočni pondeljek, člani Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva s svojo igro »Pri kapelici«. Izvedli so jo tako dobro, da so bili gledalci ganjeni do solz, mestoma pa jih je zajel smeh, da je malokdaj tako mogoče. PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica, užita redno 3—i žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ-JOSEFOVO vodo! Ogl. reg. S. br. 33.474/33 »Ali je to sramota, če dobiš najpridnejše in najlepše dekle v vsej fari?« »Marta je ponosna; takega, kakor sem jaz, ne bo več marala ... Od nikogar me ne bi zadelo tako kakor od nje, če bi mi kdaj očitala očetov greh. Mnogo da na čast; pa tudi jaz držim na svojo.« »Menda te je malo prijela, kaj? — Tega p: ;akemu poštenemu dekletu ne moreš zameriti, če se je jezila nad teboj. Kriv si ti. Zauaj nisi kar k meni prišel in mi nisi lepo povedal? To si vendar moral uvideti, da se sam ne boš mogel izkobacati.« »Nesreča me je preganjala — ko bi te ne bilo, bi se bil.« »Rad bi vedel, kako.« »Dokler so bili še oče živi, me ni skrbelo. Mislil sem, da si bom mogel najeti denar in vam tako povrniti škodo. Ko pa sem pozneje poprašal pri raznih posojilnicah, sem spoznal, da ne gre. Pa tudi, ko bi bil dobil tolikšno posojilo, ne bi bil . zmogel obresti. Zato sem sklenil: prodati in čimprej priti zopet na svoje. Ko sem videl, kake profite de-a F;ršler, sem se lotil lesa. Ko bi se ne bilo vse zoper mene zaklelo, v enem letu bi bil na dobrem. Koval sem lepe načrte in človek bi bil dejal, da se morajo izpolniti. Pač me je bolelo, ko so me ljudje s tako mržnjo zasledovali; rekel pa sem si: Ne meni se za jezike, glej nase! če se mi posreči, se mi bodo hudobni jeziki še sladkali. Tedaj mi je Suhi graben prekrižal vse račune.« »O ti prevzetni revček ti!« je vzdihnil krojač in po obrazu so mu zacurljale solze; »če je človek mlad, pač v oblake zida — in ko se mu na enih podre, zida na druge, naprej in naprej, do nebeških vrat... Čudno se mi le zdi, da si tako dolgo pre-ašal tiste večne očitke, da si skopuh in stiskač. Ali Marti nikoli nisi črhnil kaj o vsem?« »Marti? Vsakemu bi bil laže kakor tej. — Ta bi me bila pogledala, ko bi ji bil razkril vso sramoto in vso revščino svojo. Marta je ponosna!« »Ali je ponosna ali ne, tega ne vem. Vem pa, da ima dobro srce, in stavim glavo, da se bo razjokala, ko ji boš vse povedal.« »Haha, Marta se ne joče nikoli. Saj ji pa tudi ničesar ne bom pravil. Ničesar več.« Krojač je nevoljne zmajal z glavo in je pomolčal. Potem je vprašal: »Kaj imaš zdaj v mislih?« »Nobenih velikih načrtov! Skromno, pridno bom delal.« »Torej nočeš, da bi ti pomagali?« »Ne. Meni ni pomoči... Hočem reči: toliko si sam morem pomagati, da se pošteno preživim.« »Ali se boš lotil zopet trgovine z lesom?« (Dalje sledi.) hod Italijanov proti abe-sinski prestolici. Italijani so zavzeli na severu mesto Desije, >j sr je bivalo do pred kratkem abesin. vrhovno poveljstvo pod vodstvom abesinskega cesarja. Desije je važno abesinsko vojaško oporišče, obenem pa tudi trgovinsko, karavansko in politično središče izrednega pomena. Mesto Desie je zvezano z Adis Abebo z dobro cesto, p imerno za tovorne avtomobile. Pokrajina šoa je sedaj Italijanom odprta. Kdor oglašuje, ta napreduje! r Odprta noč in dan so groba vrata. Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 9. t. m. smo pokopali po štirimesečnem mučnem trpljenju, prevideno s sv. zakramenti, v 63. letu starosti, Pavlino Fuks, roj. Planer, posestnico v Sp. Ga-steraju, hčerko bivšega zdravnika. Rajna je bila dobra žena in skrbna gospodinja svojemu možu. Četudi je bil veliki četrtek, jo je spremljalo na njeni zadnji poti mnogo znancev ter prijateljev. Osamelemu in žalujočemu možu, sestri in bratu ter drugim sorodnikom naše iskreno sožalje! Sv. Jakob v Slov. goricah. Po kratki bolezni nam je preminil kljub zdravniški pomoči naš ljubi oče Rudolf Vnuk, star komaj 42 let. Zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Bil je blaga duša. Vsakomur je rad pomagal. Bil je tudi zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Z Bogom Rudolf, na svidenje v nebesih, vsem domačim in znancem naše iskreno sožalje. Sv. Anton v Slov. goricah. Na veliko soboto nas je zapustil skrben gospodar, rokodelec, član jZadruge kovačev«, zvest tovariš, vzgleden zakonski mož, član Apostolstva mož V naši fari Jost Alojzij iz Smolincev. še par minut pred smrtjo mu je podelil poslednji blagoslov naš g. župnik, ki ga je tudi pred pokopom orisal kot moža poštenjaka in vzglednega kristjana. Streli velikonočnih topičev so odmevali, ko se je njegova blaga duša poslavljala od nas, ravno tako so se slišali streli od vseh strani, ko co ga pri cerkvi dvignili njegovi stanovski tovariši krepki kovači antonovski in ob mnogoštevilni udeležbi sofaranov ponesli na zadnje počivališče. — V najboljših letih, star 47 let, po težki potrpežljivo prenašani bolezni si nas zapustil dragi Alojzij. Spomin na tebe ostane med nami! Naj ti bo žemljica lahka, duša pa naj uživa mir božji. Blagopokojni je bil 30 let zvest naročnik »Slov. ' Gospodarja«. Sv. Trojica v Slov. goricah, Osek. Kar naenkrat se raznese žalostna novica, da je umrl Konrad Kukovec v 34. letu svoje starosti. Bil je mirnega značaja, delavec, da mu ni bilo pa- ■■■■■■■■■■■■■■Ks ra, poštenjak skoz in skoz, spoštovan daleč na okrog, kar je pokazal veličasten pogreb. Naj Bog tolaži žalujočo žerj in sorodnike! Dragi prijatelj, ne bomo Te pozabili tako kmalu, ker si nam nenadomestljiv, pa tolaži naa, ker vera nas uči, da se snidemo nad zvezdami! Počivaj v miru! Sv. Vid pri Ptuju. Zatisnil je za večno svoje trudne oči daleč okoli dobro poznani Lesjakov oče. Rajni je bil dober krščanski mož in vzgled-ni družinski oče. Zato mu tudi »Slov. Gospodar« postavlja dostojen spomenik. S svojo skrbnostjo in marljivostjo si je postavil trden dom, a za svoje lepo krščansko življenje pa lep spomenik, kateri bo pričal še poznim rodovom na njegova življenjska leta. Dal je na svojem posestvu pozidati lepo cerkvico in jo izročiti v varstvo Kraljice sv. rožnega venca. Dragi Janez, bodi Ti žemljica lahka, Kraljica sv. rožnega venca naj Ti splete krono za Tvoje lepo krščansko življenje! Velika Nedelja. V teku enega meseca smo izročili materi zemlji na tukajšnjem pokopališču tri vrla može iz Mihovcev in sicer: večjega po sestnika in bivšega večletnega župana Jakoba Meška, starega 64 let, brata pokojnega miklav škega župnika, ki je umrl okoli 1. 1918. — Dne 4. aprila pa g. sreskega načelnika Matija Kan-drič, ki je umrl v Celju v bolnici, star 47 let. Pokojni je bil brat večjega posestnika in tudi večletnega župana Jurija Kandrič. — 13. aprila Jurija Hebar, večjega posestnika in večletnega župana v mlajših letih, v starosti 80 let. Njegov brat je bil župnik na Polskavi pri Pragerskem. Naj v miru počivajo v domači grudi in sv. Mi-haei naj jih popelje v nebeške dvore! Sv. Jernej pri Ločah. Na Selah je 2. t. m. umrl 22 letni posest, sin Hajdnik Alojz. Vzela ga je pljučnica, katere kal je dobil v Stanovskih jamah, odkoder je večkrat prišel ves premočen in premražen. Na Belo nedeljo bi moral iti k vojakom, pa je šel v večnost. Na zadnji poti so ga spremljali rudarji z zastavo. N. v m. p. — čni stanovski organizaciji mogoče doseči za-željene in upravičene uspehe. Zato vsi na občni zber! Vsak kmetovalec mora biti član krajevne kmečke zveze! št. Jurij ob ščavnici. Tukaj je v nedeljo dne 26. aprila po rani službi božji v Pergerjevi dvorani shod JRZ. Govorijo naši prijatelji iz Maribora. Podčetrtek. Dne 15. aprila so odhajali vojaški novinci iz naše občine k vojakom. Nekaj teh novincev je prišlo v družbi tovarišev, ki so jih spremljali, v Golobinjak. že v prejšnjih časih so se vojaški novinci radi napili, ko so odhajali. Te grde navade tudi ti fantje niso opustili. Več ali manj razgreti od pijače so v Golobinjaku navalili na Kolarjevo hišo in preklinjajoč izzvali pretep. Tam so jih odpravili, da so odšli naprej na vlak. Enega spremljevalca je zadela huda nesreča. Fantje spremljevalci k vojakom odhajajočih novincev so se vračali od vlaka, do katerega so jih spremili, že proti Podčetrtku in so skupaj se držeč korakali juraško po cesti, tako da so jo zapirali. Pripeljal je za njimi tovorni avto, dajal znamenje, naj se umaknejo, da bo pot prosta, in zavozil med nje, ker je vozač gotovo mislil, da bodo v zadnjem trenutku odskočili ter pustili avto naprej. Dva sta res pravočasno odakočila, tretjega, iz Imenske gor-ce v župniji Olimje, je avto podrl in povozil tako, da mu je obleko strgal in ga nevarno poškodoval v drobovju. Nezavestnega so pripeljali v Imeno, od tam so ga poslali v bolnišnico v Celje. DOPISI Št. Peter pri Mariboru. Družine Voglar, Ve-ber, Brlič in Maček so kot spomin na sv. birmo zbrale na predlog botra Maček Antona za Dij. kuhinjo v Mariboru 70 Din. Sv. Martin pri Vurbergu. Prostovoljna gasilska četa Sv. Martin pri Vurbergu bo priredila dne 28. junija t. 1. največjo tombolo v Slovenskih goricah. Med dobitki je tudi 10 koles. To-variške čete, zlasti one v področju bivše mariborske oblasti, prosimo, da na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. Sv. Jernej pri LočaJi. Imeli smo gostijo, na katero je kljub postnemu času prišlo 14 godcev. Pa če tudi jih je toliko bilo, se niso pregrešili zoper cerkveno zapoved, ki v tem času prepoveduje svatbe z godci. Bili so namreč vsi brez inštrumentov, ženil se je pa posestnik-vdovec Franc Godec z Amalijo Hribernik, ki jo je dobi! od soseda, ženin, pa njegovi otroci iz prvega zakona, in še par sorodnikov je dalo skupaj 14 Godec-ov. — V torek 14. t. m. ob 4. uri zjutraj Je pogorel iz neznanega vzroka kozolec poln krme, last Antona .Tevšenak. — Za cestarja na cesii Loče-Ličnica je bil imenovan miadi Fras Alojzij, rodom iz sv. Urbana pri Ptuju. — Kmalu pa boste najbrž nekaj več slišali o naših solnih vrelcih, katerih vodo pošljemo ta teden v Ljubljano na preiskavo. Hlev mora biti prost kuge! Pri okuženem oteletenju in nalezljivim nožnim katarjem uporabite preprečevalno od živinozdravnikov priporočen ».bissulin«. Dobi se samo na odredbo ži-vinozdravnika. Drži trajno, brez duha, nerazdraž-lji\fc Najmanjši tovarniški zavitek 25 obvezil. Iz-delovatelj: H. Trommsdorf Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jur-jevska ulica 8. Ljutomer. Prihodnjo nedeljo dne 26. aprila se vrši takoj po rani sv. maši v Okrajni posojilnici v Ljutomeru ustanovni občni zbor društva Krajevna Kmečka zveza za ljutomersko župnijo. Kmetovalci ljutomerske župnije se k temu občnemu zboru uljudno vabijo, da si iz svoje srede izvolijo delavoljen in zmožen odbor, kateri se bo z vnemo lotil dela za izboljšanje kmečkih razmer in močno kmetijsko stanovsko organizacijo. V današnjih razmerah je le v mo- Peter Heielar rešefari. Ti s tigri bori se in ne z mušicami! To pesem je zapel »Kmetski list« svojemu Janezu Puclju. Prihodnjič bo prinesel za slovo še pesem, kako so zadnjo muho klali v Velikih Laščah. Za naprej pa samo o tigrih. Pa menda gospod Janez ne pojdejo v Abesinijo? Tri Mačkova glasila v Sloveniji. Ubogi Maček ne ve, katera je prava mačka za njegovo politiko v Sloveniji. Kar trije listi se mu ponujajo. Zato je odločil: Samo tisti, ki so bili tudi pred 5. majem lanskega leta, ko so bile volitve, z njim, samo tisti bo tudi v bodoče. Zdaj se je pa oglasil Janez Pucelj, kajti on je bil pred 5. majem z njim. sicer že nekaj let preje, toda tega pa Maček ni rekel, koliko let preje. In tako smo zaradi Mačkove izjave dobili sedaj že četrto skupino v Sloveniji. Maček je pa te dni začel te raztresene ude zbirati in je dognal, da vse skupaj ni za eno dobro rešeto! JNSarji se ne morejo poboljšati! V nekaterih krajih so JNSarji začeli prestopati v JRZ. Kjer "¡o jih sprejeli, so imeli z njimi veliko smolo. Se je to opazilo v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem Ri bolje. Zadnji pokolj so povzročili JNSa-ski mladiči, ki so si samo zaradi tega, da bi prišli hitreje do siužb, oskrbeli legitimacije JRZ. že vidim, da bom moral rešeto posoditi za vse organizacije, da se očistijo JNSarskih bacilov, če 10 se kje urinili. Kri za kri! še mene je grozno pretreslo, kar se je na Hrvaškem zgodilo. Da je pa tudi slovenske orjunaške potomce, se mi pa čudno zdi! Ali so ti ljudje čisto pozabili na strele in smrtne slučaje, ki so bili vsa zadnja leta od njihove roke? Ali so mislili, da je stari pregovor: »Kri za kri« prišel iz veljave? Ne verujem, da bi sedaj pametni postali! Teror je rodil teror! Jaz bi jim vsaj sedaj svetoval, naj raje sprejmejo mojo politiko mirnega rešetanja, ker sicer bom tudi jaz moral rešeto odložiti! Samo na veliki petek meso! V Ljubljani imajo neko delavsko K Jiinjo, kjer delavci vse leto niso dobili mesa za >:o3ilo, samo na veliki petek pa 30 ga dobili. Cital sem, da so se temu uprli, Kdo je odgovoren za to kuhinjo? Samo taki, ki se imenujejo prijatelji delavstva, ki pa mu privoščijo samo enkrat na leto meso, pa še tedaj, lcadar vedo, da ga ne bo jedel. Soeijalisti pa res znajo! Samo delavci le znajo, ko se pustijo tako norca briti iz sebe! Abesinski neguš bo vkorakal v Rim. Italijani napovedujejo, da bo Mussolinl kmalu vkorakal v Addis Abebo. Abesinski poročevalci pa pravijo, da bo Neguš vkorakal v Rim. Jaz pa pravim, kakor stvari kažejo, se bo oboje zgodilo! Če ne zlepa pa zgrda. S kom smo mi zvezani? Ves svet je povezan med seboj s samimi pogodbami. V tej valiki štreni se je pa sedaj nekaj zmešalo in tako tudi jaz danes res ne vem, s kom smo mi kaj zvezani. Kako sc zavaralemo pri it Nič lažjega ko to, ker »Karitas« ne 3tavlja nobenih težkih pogojev. Prva zahteva je, da si star že 7 let, nisi pa še vstopil v 80. leto. Druga zahteva je, da si zdrav. »Karitas« zavaruje samo zdrave osebe. Pri bolehavih osebah se zahteva krajši ali daljši čakalni rok. Zavaruješ se tako, da stopiš k zastopniku »Karitas« (zastopnike imamo že skoraj v vsaki župniji), ali se obrneš na vodstvo »Karitaa« v Mariboru (Orožnova ulica 8). Tam dobiš »Ponudbo«, ki jo izpolniš in podpišeš. Na podlagi te ponudbe te »Karitas« sprejme med svoje zavarovanje. Pri vstopu (ko oddaš podpisano ponudbo) plačaš samo 10 Din. Glede zavarovanja samega sledeče: 1. Zavarovanje postane polnomočno takoj po vplačilu prve mesečne premije, če bi torej zavarovanec umrl takoj po vplačilu prve mesečne premije, bi se za njim izplačala njegovim svojcem vsa zavarovana vsota. V slučaju, da bi umrl vsled smrtne nezgode, bi se izplačala celo dvojna zavarovana vsota. Le v izjemnih slučajih veljajo posebne določbe, ki' jih vodstvo »Karitas« predpiše z vednostjo zavarovanca. 2. Višina zavarovane vsote se ravna po starosti, v kateri se kdo zavaruje in po višini mesečne premije. N. pr. če si star 20 lat, ko se zavaruješ, je zavarovana vsota pri isti mesečni premiji mnogo višja, kakor če si star ob času zavarovanja 30 ali 40 itd. let. Naj pokaže zgled: če si star 20 let, ko se zavaruješ in plačuješ mesečno 50 Din, znaša zavarovana vsota 2250 dinarjev, če si star 30 let in plačuješ mesečno 5 Din znaša zavarovana vsota 1750 Din. Če pa si star 40 let, ko se zavaruješ in plačuješ 5 Din, znaša zavarovana vsota samo 1260 Din. Kaj sledi iz tega? Da ne odlašaš, marveč se čim prej zavaruješ, škoda je vsakega leta, vsakega dneva, ker ne veš, kdaj se bo treba od sveta ločiti. Kdor se želi še natančneje poučiti o zavarovanju Karitas, naj vpraša zastopnika, ali pa se obrne na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova ulica 8). Tam c.obi vsa potrebna pojasnila in navodila. Poslednje vesti. Novice iz drugih držav. Društvo narodov in usoda Abesinije. Dne 20. aprila se je vršilo v ženevi izredno zasedanje sveta Zveze narodov. Ob tej priliki je zastopnik Italije zvalil vso krivdo spora med Italijo ter Abesinijo na Abesince. Angleški zunanji minister Eden je naglašal zaupanje, katerega morajo velesile utrditi med seboj, in zastopnik Francije je izrekel Italijanom zahvalo, ker so doslej postopali nepristransko. Italijani so v Abesiniji zasedli na jugu že to-likrat od njih bombardirano mesto Harar in s severa so prodrle njihove čete že pred abesin-sko prestoiico Addis Abebo, katera je že izpraznjena. Nemški vojni minister postal feldmaršal. Državni kancler je kot vrhovni poveljnik vojske imenoval vojnega ministra in glavnega poveljnika armade generala von Blomberg za feld-maršala. Domače novice. Za upravitelja ba no vinskega posestva v Sve-čini ob severni meji je imenovan g. inžener Pavel Ferlic, bivši okrajni kmetijski referent v Mariboru. žalosten konec popiyanja. V nedeljo dne 19. aprila je popivala skupina fantov iz Vurberga v vinotoču posestnika Kržarja v Krčevini pri Vurbergu. Preobilna pijača je povzročila prepir, iz tega se je izciifiil pretep, ki je zahteval pet ranjenih in med temi sta bila Franc in Ja-nez Krepek iz Krčevine pri Vurbergu težko ranjena. Otrok padel v vodo In utonil. Dne 20. aprila se je igrala pri Bistri pod jezom v Kamniku 4 in polletna Marijana, hčerka kovaškega moj stra Zoreta iz Kamnika. Dekletce se je gugalo na deski,- ki je položena preko struge, ki je narasla vsled deževja. Otroku je na deski spodrsnilo, padel je v vodo in utonil. Nasilen požigaiec na delu po okolici Ptuja Spredaj poročamo o požaru gospodarskih župnijskih poslopij v št. Vidu pri Ptuju, kjer so precenili škodo na 120.000 Din. Tukaj gre za požig. Ista zloba je bila na delu v noči na 16. t. m., ko je začelo goreti poslopje posestnika Ivana Tušeka na Pobrežju pri Ptuju. Požigaiec je oblil hišna vrata z bencinom in jih je za-žgal. K sreči se je pojavil hišni gospodar, na katerega je oddal hudobnež 4 strele in pobegnil. Kmalu za tem je prišlo do izbruha ognja v župnijskih poslopjih. Koj po požigu v št. Vidu je isti neznanec napadel posestnika Konrada Korošca, ter ga pretepel in je nanj streljal. Isti neznanec je najbrž onečastil kapelico in kip Matere božje ob banovinski cesti, kakor poročamo spredaj med novicami. Opeklinam je podlegel v ptujski bolnici 50-letni hlapec Ivan Bračič iz Ložine pri Ptuju, ki je po nesreči padel v kup dračja, katerega je pri čiščenju zažgal na travniku svojega gospodarja. Prireditve. Dvojen praznik: sv. Janeza Boska in M. B. Dobrega sveta, hišne patrone, obhaja z vso slovesnostjo salezijansko Marijanišče v Veržeju v nedeljo 26. aprila. Spored kot druga leta. V soboto popoldan spovedovanje, zvečer ob pol 7. uri govor in pete litanije z blagoslovom. Nato ob pol osmih predvajanje novega Fr. X. Meš-kovega »Pasijona« (trpljenje n. G. J. Kr.) v zavodovi dvorani. V nedeljo: ob petih prva sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim z govorom; slede druge sv. maše do osmih. Ob pol desetih govor in slovesna sv. maša na prostem. Popoldan ob dveh govor in pete litanije M. B. z blagoslovom. Precej nato (ob pol štirih) predvajanje »Pasijona« v dvorani. Sv. Jurij ob Ščavnici. Prostovoljna gasilska četa Slaptinci priredi na Jurjevo nedeljo dne 26. aprila, popoldan ob 4. uri, v prostorih g. Perger veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Romanje v Slovenjgradec. V nedeljo dne 10. maja priredi celjska tretjeredna skupina romanje v . Slovenjgradec, kjer je prekrasna cerkev sv. Elizabete. Hoče pri Mariboru. Ker j'h mnogo želi še enkrat videti igro »Graničarji«, jo bomo v nedeljo dne 26. t. m. ponovili in sicer samo pol 8. uri zvečer v Slomšekovem domu. Sv. Križ pri Rogaški Slatini, še vedno govorijo ljudje s pohvalo in navdušenjem o Pasijo-nu, ki ga je vprizorilo Slomšekovo prosvetno društvo dvakrat, na cvetno nedeljo popoldne in tretjič na veliki četrtek zvečer v zdraviliški ki-no-dvorani v Rogaški Slatini. Ker je bila vpri-zoritev res krasna, da jo bodo pomnili obiskovalci še leta, je dobro, da jo omeni tudi »Slov. gospodar«. Kakor v procesijah so prihajali k predstavam poleg domačinov tudi sosedni žup-Ijani, zlasti še Kostrivničani. Pasijon je bil najlepša priprava župljanov na velikonočne praznike. Bizeijsko. Bizeljčani smo se belo nedeljo na slovesen način oddolžili spominu svetniškega škofa Slomšeka, ki je začel svoje dušnopastir-sko delo med slovenskim ljudstvom s kaplano-vanjem na Bizeljskem. V to svrho je prišel k nam g. dr. Josip H o h n j e c, predsednik Prosvetne zveze, ki je imel predpoldne pridigo za mladino. Na popoldanski prireditvi v gasilskem domu je dr. Hohnjec poljudno in nazorno razčlenil činitelje, ki so izoblikovali Slomšekov značaj do svetniške višine, in kako se je veliki Slomšek trudil prenoviti zlasti po mladini slovensko ljudstvo ter izoblikovati njegov značaj kot katoliški slovenski narod. Poleg pevskih točk je bila na vsporedu ponovitev »Slehernika«. Prav ljubek in mičen je bil prizor, ki so ga proizvedli dečki in deklice, ki so nastopili v pristni bizeljski obliki z barivci, motikami in cekri ter so zapeli Slomšekovi »Preljubo veselje« in »En hribček bom kupil«. Prireditev, ki se je vršila do3tojno svojemu visokemu smotru, je bila prav dobro obiskana. Prišli so tudi v lepem številu sosedni šentpetrani ter s tem dokazali svoje krščansko — prosvetno tovarištvo. Dopisi. Sv. Anton na Pokorju. Tretjo povelikonočno nedeljo, 3. maja, bo pri nas dvojno cerkveno opravilo: ob šestih in ob desetih. Slovesno bomo blagoslovili krasno podobo sv. Terezije od Det. Jezusa. Isto nedeljo je sklep našega gospodinjskega tečaja. Sv. Peter pod Sv. gorami. Preteklo sredo jo bil dan veselja za naš kraj. Obiskal nas jc namreč na svojem službenem potovanju naš g. ban. št. Peter, ki se je za to priliko odel z zelenjem in zastavami, je z veseljem in navdušenjem sprejel visokega gosta. Do konca bizelj-ske župnije sta se peljala g. banu naproti ban-ski svetnik g. Zorenč in g. župnik Rančigaj. Sprejem v št. Petru je bil nadvse prisrčen. Ob zvokih godbe, pokanju topičev in prisrčnih pozdravih je g. ban, obsut s cvetjem, pristal okoli 6. ure popoldne pod slavolokom, v krogu mlajev, kjer ga je pričakala velika množica ljudi, na čelu predstavniki krajevnih oblasti, uradov in društev, in šolska deca. Po izvršenih pozdravih si je g. ban ogledal št. Peter, obiskal rojstno hišo g. dr. Hohnjeca, si ogledal Katoliški prosvetni dom in bil gost banskega svetnika g. Lojzeta Zorenč. Pevski odsek Katoliškega prosvetnega društva je g. banu priredil ljubko pod-oknico. G. ban, ki je v srcih šentpetranov zapustil prijeten utis, je proti večeru odpotoval na Bizeijsko. Lep dan je bil to in ne bo nikoli pozabljen. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukaj je po kratki in mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo Neža Horvat, p. d. Pevčova Neža, žena veleposestnika v Cvetkovcih. Bila je blaga žena in dobra krščanska mati. Siromaki, ki so imeli pri njej zavetje, jo bodo težko pogrešali. Prav posebno pa brezposelni in berači, ki so si neštetokrat pri njej napolnili prazne želodce. Kako je bila rajna priljubljena pri ljudeh, je pričal njen pogreb, katerega je vodil domači g. župnik Rehar ob asistenci gg. dr. Hanželiča, profesorja iz Celja, in Janeza Gašpariča, stoln. kap. iz Maribora. Naj ji sveti večna luč! I1ALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din !.—, (Preklici, Po-ilano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek sc zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še^ Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer ae ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Iščejo se trije stalni vozniki za vožnje premoga. Dnevni zaslužek cirka 120 Din. Rudnik Globoko pri Brežicah. 546 Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Vide, No-vavas, Maribor. 543 Išče se starejši viničar z malo družino za takoj. Ponudbe pod »Vinograd« na upr. lista. 423 Sprejmem vajenko takoj, ki že zna nekaj šivati. Farazin Lojzka, šivilja, Sv. Marjeta ob Pesnici. 527 Organist, Sv. Peter, p. Podplat, proda harmonij 221, okav. Cena 1200 Din. 528 Velika zavarovalna družba išče agilne zastopnike za sodne okraje Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, št. Lenart, Slovenjgradec in Konjice. Pismene ponudbe se pošiljajo na: »Zavarovalnica«, Maribor, poštni predal štev. 86. 524 Kovaškega pomočnika in vajenca sprejmem. Ivan Werk, postaja Mestinje, Potplat. 539 Sprejme se pridna in poštena učenka ali učenec v trgovino z mešanim blagom. Franc Drofe-nik, trgovina, Poljčane. 541 POSESTVA: Za prodati: V Šmarju pri Jelšah, blizu postaje, 5 oralov njiv, travnik, sadonosnik, takoj ugodno na prodaj. Vprašati v Mariboru, Erjavčeva ulica 8, Puh. 531 Na prodaj je okoli 25 ha gozdov, Sesterže v Majšpergu. Naslov pove uprava lista. 522 Prodam posestvo pri Rimskih Toplicah z novim gospodarskim poslopjem in novo eno-nadstropno hišo. Obstoječe približno z 6 oralov njiv in sadonosnikov. Za ceno 70.000 Din. Natančne poizvedbe pri Videčniku, Rečica-Laško. 540 Posestvo l'A orala, zidana stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, elektrika, voda v kuhinji, v trgu Muta, industrijski kraj, prodam. Cena 48.000 Din gotovine. Ignac Jevše-nak, krojač, Spodnji trg Muat 86. 556 Dražba. Dne 8. maja 1936 se vrši ob pol 9. uri predpoldan pri sreskem sodišču v Mariboru, soba štev. 20, dražba nepremičnin vi. št. 96 kat. obč. Prepole, obstoječe iz stavbene pare. št. 27 z zidano stanovanjsko hišo št. 15, z gospodarskim poslopjem, skednjem in kolar-nlco, studencem in koruznjakom, približno 20 oralov zemljišč in to njive, travniki in gozd. Cenilna vrednost nepremičnin znaša D 189.767.50, najmanjši ponudek D 126.511.75, vadij D 18.976.75 v gotovini. Natančnejše informacije dobijo interesentje v pisarni dr. Blanke & dr. Brandstâtter, Maribor, Aleksandrova cesta, 550 LOKALI IN STANOVANJA: Starejša upokojenka brez otrok dobi brezplačno stanovanje in druge ugodnosti. Naslov: Ponikva, Tremi. 532 RAZNO: Birmanska darila: ure, zlatnino, srebrnino, si oglejte, predno nakupite, veliko i/' ro pri urarju J. Mulavecu, Maribor, Kralja Petra trg, most, Magdalena. 438 Cepljene trte modra frankinja in portugizec na rip. portalis in korenjake riparija ima še za oddati Mihael Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru. 538 Prodam železno blagajno, težko 500 kg, in vinsko pumpo. Cenj. ponudbe na upr. lista. 549 Šivalno stroje za šivilje, krojače in čevljarje, kakor tudi kolesa, nova in rabljena, vernik-lana in verkromana, od 550 Din naprej z garancijo proda mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Zahtevajte prospekte. 555 9-50 SVILA 56 — ŠEVIJOT 94 — KAMGARN Vzamem na prvovrstno dosmrtno oskrbo osebe, ki mi prepustijo po svoji smrti kakršnokoli premoženje. Naslov v upravi lista. 551 živinorejci! Naročite in čitajte izredno zanimivo ilustrirano 4. številko »Kmetovalca« od 15. aprila t. 1., ki obsega 32 strani in je v glavnem posvečena živinoreji. Posamezna številka stane 2 Din, letna naročnina 25 Din. — Uredništvo »Kmetovalca« v Ljubljani, Novi trg 3. 553 »Pri starinarju« na Glavnem trgu št. 18 in na Koroški cesti štev. 3 dobite veliko ostankov volne meter od 10 Din, svila od 6 Din, belo, rujavo in plavo platno, žepne robce, cajg, tiskovino, blago za moške in ženske obleke, brisače, hlače, srajce, predpasnike, oblekce, izbira močnega blaga za moške srajce, šivalni stroj. 552 Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kanc-Wolfram, Maribor, Gosposka 33. 525 Par sto korenjakov Gôthe še lahko oddam. Do-linšek, Kamnica pri aMriboru. 534 Dva lepa mrjasca, 6 mesecev stara, proda za pleme Tvvickeljevo posestvo, Krčevina pri Mariboru. 526 Vinske trte, korenjake, še zaloga, trtnica Gra-bar, Juršinci pri Ptuju. 537 Kalano, žagano in okroglo kolje za vinograd in sadna drevesa prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. 520 Kolesarske potrebščine in vse kaj rabite, kupujte vedno v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. 000 Pohištvo, moške in ženske obleke, hlače, srajce, nogavice in drugo se najceneje kupi v Starinarni Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova cesta 6. 519 Modra galica. Vinogradnike obveščamo, da se prijaviti za modro galico pri Kmetijski družbi, Meljska cesta 12, telefon 2083. 506 Dobre birmanske ure kupite najcenejc pri Grajskem urarju Ignacu Jan v Mariboru. 466 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264 Kolesa in dele kakor tudi gumo kupite najceneje pri Jugu d. z o. z. Maribor, nasproti Narodnemu domu. 410 Zidake, strešnike dobavi najceneje opekarna Ormož. 512 PeroiKtspora ne bo škodovala Vašemu vinogradu, ako škropite z znano 99—100% modro galico iZ01>ir * ' Petančič Davorin: 13 Svete gore. Povest. Da. Da vzameš zlato «lonštranco in kelih z dragoceni kameni, da boš dobil denarja, da ga pomoliš pred Miho, da vzameš Lenčko, da boš srečen...« »Ne, tega ne storim.« »Nočeš za svojo srečo? Ne upaš iz strahu?« Lovec je pustil Laha in se razburjal: »Ne, nočem ... to se pravi: ne morem ...« »Ker se bojiš?« Janez je bil ujet. Iz trme se je branil. Zakaj, pa ni vedel povedati. Lah je pel dalje. Saj je vedel vse, kar mu mora povedati, da bo padel. »Nihče ne bo vedel prijateljček. Meni se zaupaj! Junaka se pokaži! Kaj je junaštvo? Nekaj si upati storiti in izvršiti to tako, da nihče ne ve. Glavno pa je, da si upaš. In kaj si vse upajo ljudje za srečo? Hrti... Ubijajo celo, ubijajo, veš ...« Lah- je užgal svetilko, kakor da si hoče napaliti pipo. Pogledal je na skrivaj Janezu v obraz in lokavo se je po-smejal, pa še ponovil:. »Ubijajo za srečo ... ker vsak hoče srečen biti ...« Janeza je peklo v dno duše Lahovo ponavljanje in luč ga je bodla v oči. »Zakaj ponavljaš? Naprej pripoveduj!«. Lah je doznal upadlost v njegovem govoru in strah. »Kaj ti je to neprijetno ? Te morda na kaj spominja?« V Janeza je vrezalo kakor strela. Zavpil je z razdraženim glasom: »Kaj mi hočeš?« Lah je kihnil kakor za šalo in dejal v smehu: »Ti si že ubijal!« Njegov smeh je dajal besedi njegovi gotovost, kakor da bi vse vedel. Janez ni mogel misliti, da ga Lah samo skuša in se je izdai z vprašanjem: »Kdo ti je povedal. ..?« Hotel se je popraviti, pa je bilo že prepozno. Lah je pograbil besedo kakor zver svoj plen. »Kdo? Nihče! Iz obraza sem ti bral, da si ga, starega z Gor. In vem, da se mučiš. Pa čemu? Kaj je to kaj tako hudega? Saj si za srečo ubijal... In če te sreče potem nisi dosegel, kaj moreš ti zato? Tvoja krivda je radi tega Še manjša!« »Vse ve!« Ko se je osvobodil prvih vtisov udarca, mu je postajalo celo prijetno., da ima prijatelja. »Vedel je, pa me ni izdal!« se je zavedel. Zaupal mu je vse in se krčevito oprijel njegovih nasvetov nekaj iz vere v njegovo prijateljstvo, nekaj iz strahu, da bi ga izdal. Strahovi. Na Gorah se je razvijalo življenje, ko je Mara odšla in se je Mihova ženitev izjalovila, še bolj pusto in dolgočasno. Gostov skoro ni bilo nobenih. Le včasih je zablodil kakšen lovec iz graščine na Bizelj skem. Lojze je žvižgal in pletel košare in jerbase iz suhega vrbičja, ker za drugo delo ni bilo. Miha se je oziral po kmetijah in računal, kje bodo hčere dobile večji denar. Dolg ga je bolel kakor rana. Nagovarjali so mu zdaj eno, zdaj drugo, pa se za nobeno ni mogel odločiti, ker je sodil, da so vse prerevne. Lenčka se je kazala brezčutno, čeprav je v globinah duše vojskovala hude boje. Večeri so bili posebno prazni. Pepa je molila naprej dolge molitve tako, da se je Miha večkrat ne-voljno obregnil nad njo. Nekega večera, ko so bili v sredi molitve, je nenadoma potrkalo ha okno. Ura je bila sicer šele pet a vendar so se vsi začudili. Miha je šel odpret in vstopil je Janez. Miha ga ni 'bil vesel kaj posebno. Lovec je sedel v kot in si naročil vina, kakor da bi bil tujec. Videti je bil močno utrujen in upehan. »Kaj je novega na oni strani?« je vprašala Pepa in prisedla. Žal ji je bilo le za molitev, ki so jo prekinili, sicer pa je bila Janeza močno vesela. »Snežni plazovi se udirajo po gori. Skoraj ni varno okoli hoditi. Ste že slišali volkove?« Vsi so zazijali na široko. »Volkovi?« je prišla Lenčka do sape. »Teh je še treba!« se je razburil Miha in se približal. »Sava je zamrznila, pa so prišli od Kočevskega. Več jih je. Slišal sem jih že. Na Prsski so konja napadli še za dneva. Po noči se bližajo celo hišam.« »Jemnasta, Jezus, Marija!« je vila roke Marija. »Čim več bo snega in čim hujša bo zima, tem strašnejša bo ta nadloga. Zver je drzna in napade tudi človeka.« »Zdaj jih že več let ni bilo na to stran, ker so bile zime bolj mile.« Janez je postal naenkrat zanimiv in ga niso pustili. »Ko je tako dolgčas! Ostanite! Saj lahko tu spite. Pa tako ni varno ponoči hoditi čez goro.« Pepa se je odpravila zvonit. »Sama ne grem. Lojze, nocoj moraš iti z menoj, pa vzemi s seboj kako batino!« »Vas bom pa jaz spremil, ko imam puško.« »Pa pojdimo vsi trije.« Zunaj je naletaval sneg in zametaval razširjena pota. Ko so se dvignili na vrh do kapele sv. Jurija, ju je Janez opozoril. »Posiuhnimo v goro, če jih bomo slišali.« Nastavili so vsi trije ušesa vetru in molčali. »Slišite?« ju je Janez pozval. »Pod Špičkom se oglaša. Zver je menda gladna.« Pepa se. je oklenila Lojzeta in tarnala. Volk se je oglašal še in še. Vrvi so'bile premrzle in gladke. »Bom jaz z velikim,« se je ponudil Janez. »Lojze, ti pa malega primi!« V lini zgoraj nad vrati se je nekaj zganilo, za-vreščaio kakor sova in utihnilo. Pa se je oglasilo znova, ko sta onadva popustila vrvi. Pepa je treščila ob zid in jecnila, kakor da bi jo božje zadelo. Janez je bil v hipu pri njej. »Nič ni. Sova je zašla v lino, pa jo mrazi.« Skočil je na prizidek in segel z roko v lino. »Ne, da te ne fco!« je zaprosil Lojze. »Jo že imam!« je vzkliknil veselo Janez in vrgel mrtvo sovo na tla v zvonišču, »Kaj pa je to?« je vzkliknil naenkrat in ostal na prizidku. Težki koraki so bobneli po stropu in utihnili. Zažvižgalo je, potem pa ie bil molk kakor prej. Pepa je medlela in klicala Marijo. Tudi Lojzeta je napolnil strah, da ga je treslo. Še Janez se je čudil. "To je čudno. Prijel je Pepo čez križ in jo napol nesel pod breg, Lojze se je kar prevalil po snegu navzdol. »Straši!« je vpila Pepa. »Straši!« Lojze se je 3esedel za mizo ves prebledel. »Kaj vam je? Ali so vaš volkovi?« je zaskrbelo Lenčko. »Ne volkovi, nekaj drugega je. Kje je Miha?« »Pri hlevih zapira. Kaj je, za božjo voljo?« Miha je otresel sneg ob pragu s čevljev in godrnjal : »Kako ste pa nocoj zvonili? Se vidi, da ste bili trije, zvona sta p? samo dva.« »Hajdi, Miha, greva k cerkvi. Ni varno kar tako pustiti, da kdo monštrance ne odnese!« »Kaj?« je zakričal Miha in pograbil sekiro. Bežala sta na vso moč k cerkvi. »Kje je kdo?« se je hrustil Miha. »Odmah ga!« Tolkel je po hrastovem deblu, da je odmevalo daleč naokoli. Janez je svetil okoli cerkve, odprl cerkev in vse prc-gledal po kotih, ako se je tat kam skril. Konec iskanja je bil, da ni bilo nikogar. Janez je vzel mrtvo sovo, vstrelil v zrak in dejal: Tana jezero v italijanskih rokah. Veliko Tana jezero, la katerega prihaja Modri Nil, ki namaka angleški Sudan in Egipt, je padlo v italijanske roke. Angleški dopisni u-rad iz Londona poroča od 15. aprila, da so zasadili Italijani trobojni-co na najvišjem vrhu polotoka Gorgori na Tanskem jezeru, vrh sam pa krstili po Mus-soliniju. Razvitju zastave je prisostvoval glavni tajnik fašist, stranke Starace. Verjetno je, da gre za izrazito politično manifestacijo, s katero hočejo Italijani pokazati, da ne marajo več zapustiti obale Tanskega jezera. Abesinski cesar še je psigural za vsak slučaj. Iz Njujorka poročajo: Kakor je sedaj obče znano, se je abesinski neguš osigural za slučaj, da bi se moral odreči prestolu ali pa da bi umrl. Sklenil je visoka zavarovanja z a-merikanskimi zavarovalnicami. Za slučaj odpovedi preštola in smrti s', je izvolil povsem različne zavarovalnice. Družba, ki je zavarovala nesigurnost njegovega prestola, je zahtevala visoke premije, ne da bi bila stavila kake pogoje. Druga družba pa je dostavila pripombo, da bo izplačala zavarovalnino samo tedaj, čc !! umrl dobri neguš naravna smrti. V slučaju, da bi padel junaške smrti na bojišču in tudi " tem slučaju, če bi ga ubila letalska bomba v njegovi cesarski palači v Addis Abebi, zavarovanje ni veljavno. Telesni zdravnik abe-sinskega cesarja v Zagrebu. V Zagreb je dospel na predavanje telesni zdravnik abesinskega neguša dr. Jordan S i rokov, rodom Bolgar. Oglasi v ;,S!ov. gospodrrju" imajo najboljši uspeh! Ali trpite na tej bolezni Najboljša reklama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tiskovine, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvc-tiski, večbarvne razglednice in pri--loročilnice ki lih izvršufe Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpokana ali lu&kinasta z neugodno srbečico, ali pa ;e bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer. Če najdete le enega od teh znakov, okre-nite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik v znojnice in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Saltrat kopeli umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. «m—aaik _ Hranilnica in posojilnica v Gotovljafr, r. z. z n. z., vabi na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 28. aprila 1936, ob 15. uri v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1935. 3. Dopolnilna Molitev načelstva in dazorstva. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. — Načelstva_529 v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tiskarna sv. Cirila 5 Mariboru, Horošks c.5 Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Štefanu, ki se vrži dne 10. maja 1936, ob 15. uri v posojilnični sobi v Sv. Štefanu. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Računski zaključek za leto 1935. 3. Delna volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti in nasveti. _ Poravnava, sklenjena pred sreskim sodiščem v Slov. Bistrici dne 18. 3. 1936, v kazenski zadevi Kps 15 36: Soršak Franc, kovač na Sp. Poljskavi, preklicuje in obžaluje vse svoje žalitve Koban Franca, posestnika v Spod. Poljskavi, ter izjavlja, da so vse njegove žalitve neutemeljene in brez vsake podlage. Isto izjavi tudi šoba Jožef. Soršak Franc se zaveže plačati vse stroške predmetnega kazenskega postopanja, zlanti stroške obeh zastopnikov po sodni odmeri in sicer najpreje stroške dr. Schaubacha najkasneje tekom enega meseca po sprejemu sodnega sklepa, ter stroške dr. 2nideršiča po medsebojnem dogovoru. Nadalje privoli Soršak Franc, da se objavi ta poravnava na njegove stroške na običajen način pred cerkvijo na Spod. Poljskavi in potom in-serata v »Slovenskem gospodarju« v Mariboru ter se zaveže Kobanu Francu vse tozadevne stroške poravnati. Vse to pod izvršbo. Soršak Franc umakne tudi svojo zasebno tožbo. Istotako umakne Koban Franc svojo zasebno tožbo proti Soršak Francu in šoba Jožefu. S tem so vsi medsebojni spori poravnani. Koban Franc 1. r. Dr. Schaubach 1. r., Soršak Franc J. r. šoba Jožef 1. r. Dr. Znlder-s'č i. r. Dr. Tominšek 1. r. Karner 1. r. 533 pomlad! Osfain&cf mariborskih 'tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket 3e-rija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. „KOSMOS" razpošiljalniea ostankov MARIBOR, Dvofakova cesta 1. 1003 p RRÍ p* BRHWPP m ra ^ BJB MJ9JS _B_.HJS_gL H JU H B JB.H H CENIK IN VZORCI ZASTONJ Poročne prstane 14 kar. zlato komadi Din 70.— žepne ure Din 35.— Anlter ure 50.--, 90.-, 140.-, 160.— zapestne ure Din 95.— srebrne ure zlate ure budilke kuhinjske ure Din 133.— Diii 330.— Din 15.— Din 80.— M. ILGEMJEV SIN, URAR IN JUVEL^R MARIBOR. GOSPOSKA ULICA št. 15. 38 Olajšani plačilni pogoji. Cenik brezplačno. telefon 23 Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 51 Čitafie in širite Slov. gospodarja; Pozor: pevska društva, šole in cerkve! Harmonijo od 3000 Din, pianine od 9000 Din dobavlja Ivan Kacin, Domžale-Ijubljana. Sprejemajo se popravila in uglašenje cerkvenih orgel. Zaloga materijala. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte cenik! 542 Kupim 10 rabljenih A. ž. panjev. Naslov v upravi lista. 547 Mošt na esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna raz-pošiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11. 548 Vabilo k «4. rednemu občnemu zboru Okrajne posojilnice v Ljutomeru, ki se vrši v nedeljo dne 26. aprila t. 1. ob % 9. uri dop. v Okrajni posojilnici po dnevnem redu: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1935 in 4. Slučajnosti. — Načelstvo. Velika Ubira spomladanskega blaga došla v TRPINOV BAZAR MARIBOR, Vetrinjska 15 oglejte si pred nakupom OBLEKE „SOKO" priznano najboljše, najcenejše, za birmance in botre, v največji izbiri zaloga v Mariboru, Glavni trg 11, J. Karničnik. 508 B^T Inserlrajte! Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobo vičnik v Cellu nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športoblelce Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke znana tvrdka 640 Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15. katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost. Krapinshe toplice 479 Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte! OHras za rahve tapete, prte, tančice, galanterijo, pletenine, papir, božjepotne potrebščine, nudi najugodneje DRAGO ROSINA, MARIBOR Vetrinjska ulica 26. 504 Hranilnica Dravske c llaribor Centrala: Maribor Podružnica: Celje v lastni novi palači no oglu nasproti pošte, preg Južnošia- Gosposhe-Slovenske ulice. , gersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □ □ □ □ □ D □ □ C □ O C □ a □ D O a □ VSA K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR 25 AVAMIIJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L £ PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje In r»ajvarr»efe pri SpodnjeStalersKl liudskl posojilnici Oosposha ulita 23 | !*!(II*ii)0rU Ulica 10. ohloftra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.