Imena, ziiamnja in lastnosti kemiških pervin. Odlomek gosp. Pe ternel- ovega spisa v letniku ljubljanske leonice. (Koneo.) Vse druge trupla pa, ki niso pervine, so so.stavljene iz dveh , treh , štirih ali k večenm iz šestih pervin. Perviac pa razpadajo zavoljo svoje različaosti v dve versti, in pervine ene verste so pervinam druge tako rekoč naravnost nasprotnih lastaost. Pervine ene verste imajo posebai samo njini Iastni lesk in Iastne barve; po njih sc gorkota in elektrika aaglo razširja; oae se dajo pod kladvom vleči, to je kovali, toraj jili imenujemo koviae, ^Jetafte. Perviae druge verste. pa ainiajo tih lastaost, ali saj ne v taki meri ko perve , imenujemo jih toraj nekovine, IDietaHoibe. Meja med kovinami in nekovinami, kakor sploh v aatvorskih rečeh, nikjer ni tesao določena, torajštejejo nekteri kemikarji 15 nekovin in 46 kovin, drugi pa le 13 nekovin in 48 kovi'n, kar pa vendar med njimi nobenega razpertja ne dela. — K velikenau pridu te vedaosti so se pa kemikarji vseh jezikov med saboj porazumeli, pisati imena pervia okrajšano , in sicer s pervo čerko latinskega ali gerškega imena, in ako se več pervinskih imen z ravao tisto čerko prične, privzainejo še eno drugo razločivno čerko k pervi. To zelo prikrajša pisanje kemiških zvez ia njih pregled neizrekljivo polajša. Daljej so oai tudi našli po aebrojaili truda polnih poskušnjali, da se perviae med saboj vežejo le v acpremenljivih , gotovo določenih tehtaih razmerah, in da eaa drugo namestujejo, kolikorkrat se to godi', vselej v ravno tisti tehtai razmeri. To za kemiško prejiskovaaje tako važao natvorao postavo imenujemo: postava namestovavnih razmer — ba6 ©efeij bcr 9tequi»alentenx>evf)d(tniffe. Da bomo pa ložej aiogli razunieti, kaj so pervine ali eaojae trupla, in kaj so kemiško sostavljeac trupla, nam je še treba , tiste ae le samo od zunaj pazljivo pregledovati, teaiuč tudi dobro prevdariti ia poskušati, kako so velike trupla iz majhaili truplic zgromadene. Skušaja uči', da se vsako truplo, bodi si še tako terdo ali vlačno, zamore s primeraimi pripomočki v zmiraj manjše ia maajše truplica in na zadaje v aar drobneji prah raztreti. Ta prah obstoji iz tako majhnih zeraic, da tudi nar boljše oko ne more več enega od drugega razločiti, ia enega samega zase tudi ne viditi. Da so pa to vendar še kosčiki, enaki truplu, od kterega so , nam pokažc to, ker njih več skupaj se še vidili zamorejo , ia ker imajo še vsc lastnosti poprejšnjega velikega trupla. Take po zuaanji sili razni.šenc nevidljivo inajhne kosčike trupelske, ki so v svojem bistvu ravno to, kar so pred kakor velike trupla bili, imeaujemo drobce, SRokfiille. Postavim, ako kredo šc tako drobao stolče.š in zmelješ, bo ostala bela ia vse svoje lastaije obderžala, samo da je zdaj le prali, kar je bilo pred gruča; ziato tolci, vleci ali drobi ga, kolikor le zamoreš, bo veadar le obderžalo vse svoje lastaosti. Ako pa kredo v ogaju razbeliš, bo sicer bela ostala, pa skoraj pol svoje teže bo zgubila, ia ako, potcm, ko se ohladi, vode nanjo vlijc.š, se bo razgrela, razdrobila in nazadaje v vodi razspustila, ker je v ogaju živo apao postala. Ako pa svinca v železni ponvi raztepiš in tako hudo grejes, da se belo žariti začae, se ti bo spremeail v rudečkasto rumenožlindro, ki pa več vaga, kakor je pred svinec tehtal. Ako pa zlata raztopiš, in ga še tako hudo ia dolgo greješ , se ne bo nič spremeailo, ne ložej ne težej postalo. Kreda je gotovo nekajsvoje tvoriae zgubila; svinec pa je nasprot moral neko ptujo tvorino v se dobiti; le samo zlato ni aič zgubilo, pa tudi nič dobilo. — Iz teh ia drugih eaacih poskušeaj moramo sklepati, da obstojijo nektere trupla le iz ene same tvorine, da so toraj enojne, druge pa obstojijo iz več tvorin, in da je toraj v vsakem tudi nar manjšem drobcu sostavljeaih trupel več tvaria skupaj zediajeaih. Truplica tih. tvarin pa morajo gotovo maajše biti, kakor drobec, v kterem so zedinjene. Tih nerazdeljivo majlinili truplic pa ne zamoremo ločiti enega od drugega z aobeao zuaaajo silo, teinuč le aeka nevidljiva in zuaaj aeobčutljiva aotranja moč jih zamore eao od drugega ločiti ali pa zopet zediaovati, in to moč imenujemo kemiško sorodnost ali kemiško žlahtaaje, cfcemifd^e SBerrcanbtftfjaff. Xar manjše in tudi po tej keiniški moči dalej nerazdeljive truplica imenujeuio trohice ali atome (po gerškem a ae in temno razdenem). Misliti si nioramo toraj vse trupla iz drobcov, drobce pa iz trohic sostavljene , — trohice ali atome pa popolnoma neraztvorljive. Ako pa samo na zunanje zgromadenje (Sl^gregajionSjuftanb) trupel gledamo, vidimo nied njiini Irojo različnost, namreč nektere so toge ali kerpke feft, druge so kapljivo tekoč e, tropfbarfiiipig, tretje so pa razpealjivo tekoče, a\\§-betjnfamfliipig. a) Toge trupla imeaujemo tiste, ki imajo Iastno, stalno omejeno podobo , ki pri miru ostanejo, ako jih na ravno plan položiš, in je toraj potreba veče ali maajše zunanje moči',ako jih hočeuio razrušiti ali premakniti. Take trupla so les, kamnje in enake, pa tudi prah ia druge enako drobne reei se štejejo med toge trupla. b) Kapljivo tekoče so pa tiste, kterih drobci se pa že sami ob sebi prepaliujejo brez vidljivega včina kake zunanje moči; one toraj tudi aa popolaoma ravai plaai ne obstojijo pri miru, ako niso tudi ob straneh ograjene, in nimajo lastne zunanje oblike, aiupak vselej le obliko posode, v kteri se ravno znajdejo. Ako padajo po aialeoi navdol, uarejajo kaplje, toraj jih imenujemo kapljive tekočaosti, tekoeine ali kapljivosti. One se ne dajo nič stisaiti ali potlačiti. Take trupla so: voda, vino, živo srebro i. t. d. c) Razpealjivo (ekoče trupla so lake, klerih drobci eden drugega vedao na vse straai paliajo ia odrivajo, si neprenehoma prizadevajo, se po prostoru na vse straai razširili, ia se dajo hraniti le v posodali, ki so na vseli slraneh iu loraj ludi od zgoraj zaperte. Dajo se pa v zapertih posodah s pritiskanjem zlo pollaciti ia vgaati v celo majliea prostor. Take trupla so: navadni zrak, kislec, vodaa sopara ia veliko drugih. Xektere iz aied njih se dajo v kapljivosti spremeniti že pri sredajem ohlajenju in pritiskaaju ; take iniemijenio sopare ali hlape, poslaviin: vodna sopara. Xektere tih Irupel se pa ne dajo aikakor, ali saj le po silneia ohlajeaju ia priliskanju, v kapljivosti spremeaiti, in (e inieaujeiiio gaze ali pline, postavim: zrak, kislec, vodenec in veliko drugih. Ker so pa kemiške pervine tudi trupla, so toraj tudi one ravao tako iz trohic ia drobcov zgromadeae, kakor vse trupla, ia imajo tudi njim podobao zuaanjo obliko. Koviae so vse toge ali terde trupla; Ie samo živo srebro je kapljivo. Med aekoviaauii jih je 9 togih; te so: ogljec, žveplo, selea, telur, fosfor, arzeaik, jod, bor in kremeaec; kapljiv je samo brom; gazov je pa 5: kislec, vodeaec, trohnelec, klor ia fluor. Poraniti pa je, da tudi toge ali terde trupla dosti huda gorkota zamorc raztopiti ia celo v sopare razpuhtiti.