Leto '11. Maribor, petek 26. marca 1920. St., 69. Političen list. & mm ^t/Jržuvrza ficej&fra A'njiz7zicci zr jLj'zzč£ja7ri ‘ Naročnina znaša: Z dostavlianjem na dom ali po pošti K 6 50 mesečno. četrtletno K 19"50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava-., Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva Št. 276, uprave št. 24. Jadransko vprašani® zopet v ospredju Boljševiška ofenziva proti Poljski. — Položaj v Nemčiji. Beograjska kriza. „Idealisti“. Zgodit se je te dni pri naši slovenski politični upravi slučaj, ki v jasni luči osvetljuje sedanjo klerikalno strahovlado in ki ne dopušča, da bi se ga zamolčalo. Nikdar nismo bili prijatelji gnusnih o-sebnih napadov, katere so že pred meseci pričeli uprizarjati mariborski »Stražarji«, ki so pri tem početju kar na slepo in očitno lažnjivo obrekovali napredne osebnosti, saj vemo, da se taki napadi konečno maščujejo ravno na obrekovalcih, odnosno na stranki, kateri pripadaio ti obrekovalci in tega se bodemo tudi v bodoče držali. Slučaj pa, katerega moramo danes izročiti javnosti, je le navidezno oseben in tako velepomemben za spoznavanje klerikalhega vladanja in nje^a posledic, da bo tudi slepim odprl oči in brezdvomno tudi pri prevdarnih naših neso-mišljenikih izzval največje ogorčenje in obsodbo sedanjih vladnih korifej. Dne 17. februarja 1920 se je dogodilo da je vladni koncipiat Alojzij Kochler, poznan obiskovalcem Narodnega doma v Mariboru za časa vojne kot nadut in nevaren avstrijski oficir, brat znanega duhovnika Kochlerja, ki je svoj čas ovadil župnika Vrhovnika, sesta- vil skupno s provizoričnim uradnikom mestnega knjigovodstva v Mariboru, Sedevčičem, v svojem stanovanju peklensko ovadbo proti svojemu šefu, tedanjemu vladnemu komisarju. V ovadbi je na infamen način sumničil vladnega komisarja in druge uradnike nepoštenega ravnanja pri mestnem papirnatem drobižu. To ovadbo, ki je bila sestavljena, da bi v slučaju resnice imela kot posledico aretacijo vladnega komisarja, sta poštenjaka potem poslala finančni oblasti. Dasi je že materijelna stran ovadbe kazala v zvezi z značajem vladnega komisarja in v zvezi z nemogočnostjo izvršitve osebnega okoriščenja, da je izvor le gola maščevalnost in bedastoča, je morala vendar finančna u-prava izvršiti najstrožjo in natančno uradno preiskavo. Namen ovadbe, ki ni šel za tem, da morda odkrije kako birokratično formelno hibo, seveda ni bil dosežen, pač pa se bodeta morala oba poštenjaka, ki sta stremilaj Iz mariborskih arhivov- Zapisek o hudi kazni, ki je zadela Jurja Vatnpaharja, oderuha in ceno-gonca v Mariboru, v letu gospodovem '1650. skupno z enim sva rilom in opominom na vse, ki enake stvari počenjajo. To je bilo v drugem letu one strašne vojne> ki je divjala trideset let po naših deželah in jo zato črno vojno imenujejo, kajti nji so sledile tudi razne bolezni, uboštvo in siromaštvo, takp da ni bilo hiše, ki bi od te nesreče ne bilk prizadeta, ker je vojna uničila mnogo mest in vasi, in so vojaki zažigali domove mirnih prebivalcev in ni nihče več mogel mirno delati na svojem polju. Vsled tega je nastalo splošno pomanjkanje, ker tudi vozovi niso vozili po cestah in tuje blago ni prihajalo v deželo, kajti iz po-beglih vojakov so se ustvarjale roparske tolpe, da ni bil varen popotnik na cesti. Zategadelj so cene pridelkom zelo narastle, ker so kmetje 1® redko prihajali V mesto in so za svojer stvari zahtevali obleko in obutev, ki je meščani sami niso imeli. Takrat se je naselil v mestu Mariboru ob Dravi trgovec Jurij Vampahar (alias Weinbacher), ki je prišel od drugod in je izrabljal bedo in nesrečo domačega prebivalstva je zato delal odgovornega, seveda ne sebe temveč svojega šefa. Sedevčič pa je bil užaljen, ker ga vladni komisar radi prekratke službene dobe proti določbam službene pragmatike ni smel imenovati definitivnim uradnikom, kakor je to ta možak zahteval. Mimogrede omenjamo, da je bil Kochler do nekako srede februarja še hud liberalec, ko pa je čul o spremembi vlade, je postal navdušen klerikalec iri je bil v kritičnem .času v neprestani zvezi z urednikom »Straže« kaplanom Golečem. Trezen človek bi sodil, da bi vsaka politična stranka ponudbo takih značajev zavrnila in jih s studom odpodila. Kaj še! Zopetni poverjenik dr. Vrstovšek je spoznal v Kochlerju naenkrat »idealista« in je pri predsedniku deželne vlade s pristransko informacijo dosegel, da je bila Kochlerjeva namestitev v Ptuj preklicana in je sedaj ta »idealist* zopet pri mariborskem magistratu Sedevčič pa je dobil ostanek judeževih gro- za uspehom, ki naj bi uničil ovadenca, po'šev s tem, da je bil na predlog sedanjega zaključku vseh formelnosti preiskave zago- vladnega komisarja pri sosvetovi seji imeno-varjati še pred sodiščem. van proti določbam službene pragmatike V boljše razumevanje 5e omenimo vzroke definitivnim magistratnim uradnikom ' za ovadbo: Kochler je bil hud na vladnega Vemo, da se je gospodom sosvetovalnem komisarja, ker je bil po odredbi vlade pre- zamolčala Sedevčičeva ovadba in pokazala stavljen iz več ko tehtnih vzrokov v Ptuj in bo pač bližnja prihodnjost, kdo da je uvedel s tem, da je kupoval živež in obleko in jih je prodajal za visoke cene, ki do takrat še nikoli niso bile v navadi. S tem je njegovo premoženje hitro narastlo in si je kupil hišo naglavnem trgu, kjer si je uredil svojo trgovino. Računal pa je za en nemški krajcar dva groša dobička j in je prodajal vse samo na rajniše, tako da je bil v celem mestu največji oderuh, kar v j fem mestu tudi cenogonec imenujejo. S tem je dal slab zgled tudi drugim trgovcem, ki so trpeli vsled slabega dovoza in so za njim tudi drugi svoje cene povišali. Zato se je zglasila pred mestnim sodnikom Urša Pod-rekarica, stanujoča ob Dravi št. 3. in se je pritožila nad oderuhom in cenogoncem Jurijem Vampaharjem, kar je dal mestni sodnik po svojem pisarju takoj v protokol zapisati. Izkazalo se je, da je prodal Jurij Vampahar Urši Podrekarici blago za trikrat višjo ceno, nego jo je sam plačal, to pa je bilo po trgovskem Statutu prep.ovedano in mestni sodnik je moral določiti kazen, ki je bila od starih časov v tem mestu določena za oderuhe. Ko je Jurij Vampahar zvedel, da mu preti nevarnost, je poslal takoj svojega za~ govornika k mestnemu sodniku in je obljubil plačati v mestno ubožno kaso sto raj-nišev, ako se je s čim pregrešil proti mest- nim pravicam. Rekel je tudi, da je blago težko dobiti, da ima mnogo skrbi in dela in da se je cena pomotoma tako visoko zaračunala, kar je vzel mestni sodnik na znanje in je za tokrat sprejel ponujeno svoto za mestno ubožno kaso. Toda kmalu na to je prišla na mestni magistrat Jera Ribič, po domače Ribariča, in je tožila Jurija Vampa-harja, da prodaja moko na skrivnem in da tega daru božjega, ki raste za nas vse, ni mogoče dobiti drugače kakor »pod roko« za visoke cene. Mestni sodnik je torej poslal biriče k Juriju Vampaharju, da so preiskali njegove zaloge, toda našli niso’ nič sumljivega in Jurij Vampahar je dolžil Jero Ribič p. d. Ribarico, da ga je po krivici zatožila, ker je on sam hotel loviti ribe y Dravi in jih prodajati prebivalstvu po nižjih cenah, nego jih prodaja Areh Ribič, mož imenovane Ribariče. Tako se Juriju Vampaharju tudi sedaj ni moglo dokazati krivično dejanje in morebiti bi bil nemoteno opravljal svoje sramotno delo naprej, da ni prišla na dan svetega Pankracija cela vrsta žensk pred mestnega sodnika in so tam javno zahtevale kazen nad Jurijem Vampaharjem zaradi ode-ruštva in goljufije. Prinesle so s seboj razne stvari, ki so jih bile nakupile pri Juriju Vampaharju in so dokazale, da je Jurij Vam- v našo upravo metodo, da je uradniku treba menjati svoje politično prepričanje, to podkrepiti z lažnjivo, zlobno, proii svojemu lastnemu šefu naperjeno ovadbo, da se potem ovaditelja proti pragmatičnim pravilom nagradi z dobro službo! Mislimo, da je ta forma nezaslišane korupcije popolnoma nova in da pripadajo avlorske pravice za to azi-jatsko metodo le sedanjim mogotcem v Sloveniji! Navedeni slučaj najbrže ni še zadnji-Novi vladarji Slovenije, katerim so posledice take uprave deveta briga, bodo proizvajali še hujše persekucije, odnosno protekcije pri političnih uradn:kih. Eno pa je gotovo: posledica bo odpad posameznih moralnih pro-palic, dočim bo ogromna večina naše uradniške inteligence kratko dobo šikan mirno pretrpela in v odločnosti ohranila svoj čisti značaj. Z odpadom strahopetnih slabičev bodete »krepili« vašo stranko, kmalu pa se bodete kesali takih pridobitev. Poštena javnost, brez razlike strank, bo pa vrgla razne Vrstovšeke, kakor je onemogočila njih mojstra Šušteršiča! Namen tega odkritja ni, da bi branili čast in poštenje bivšega vladnega komisarja, saj to bo storil kakor doslej sam. Za nesramne napade v »Straži« je že dobil najboljše zadoščenje s tem, da je zamogel magistrat v redu oddati, kar je moral v sosvetni seji novi vladni komisar sam kon-statirati ter s tem postaviti na la> »Stražarje«, ki so polnili svoje predale s sumničenji o nerednostih, zatožni klopi itd. Namen naš je ta, da javnosti pokažemo na kakšen način si pridobiva SLS novih pristašev pri inteligenci, in da te njim dobrodošle odpadnike pribijemo na sramotni oder v razliko z ogromno večino ostalega značajnega slovenskega uradništva, ki je in bo ostalo pri naprednih strankah, ne da bi pri tem pozabilo etičnih načel, brez katerih ne more država obstojati. In k tem načelom šteje slovensko napredno uredništvo tudi dostojnost! Pogled v bodočnost Vsi oni, ki so se borili v svetovni vojni za naše osvobojenje, se niso borili zase, — saj jih je mnogo ostalo v ječah, na vislicah pahar oderuh in cenogonec, ki preti uničiti pošteno trgovino in spraviti uboge meščane na beraško palico. Zato je mestni sodnik po stajrem zakonu poklical Jurija Vampaharja na javno sodbo, ki se je vršila tretji dan po svetem Pankraciju, patronu in zaščitniku revežev in ubožcev, (bodi mu zato večna čast in slava.) Jurij Vampahar pa je čutil, da mu preti nevarnost, zato je poslal svojega zastopnika k mestnemu sodniku in mu je ponujal tisoč rajnišev za mestno ubožno kaso in za deset svetih maš pri oltarju svetega Jurija v mestni cerkvi. Toda mestni sodnik v svoji pravičnosti ni mogel popustiti in tako je stal Jurij Vampahar pred javno sodbo in tam se je izkazalo vse za resnično, kar so bile pri-pripovedovale ženske in ie bilo tako tudi zapisano v sodnem protokolu. Mestni sodnik je torej razglasil sodbo, ki je odločena za oderuhe, da bo Jurij Vampahar na žrdi potopljen na dravskem mostu v Dravo, da se bo potopljenje ponovilo tolikokrat, dokler ne bo ljudstvo prosilo za milost, da se mu pri-prizanese življenje in dokler ne bo Jurij Vampahar sam v strahu pred smrtjo obljubil, da odneha od svojega sramotnega dela. • (Dalje sledi). in na bojiščih — ampak borili so se za bodočnost. Tudi mi, ki smo prevzeli dedščino po vojni, smo čutili, da se ne moremo vsesti takoj k polni skledi, ampak da je prišel za osvobodilnim bojem čas dela, da sezidamo iz razvalin hišo bodočnosti. Kakor , so potrebovali naši bojevniki junaštva in idealizma, tako je nam potreba vstrajnosti in požrtoval-nosti. Ako pustimo, da pade ideal, za katerega so krvaveli najboljši sinovi jugoslov. naroda — potem nismo vredni, da smo njih nasledniki in bodočnost nam bo očitala, 'da smo lahkomiselno zapravili, kar je bilo v tako težkih bojih priborjeno. In vendar se zdi, da ideal države, edinstva, jugoslovenstva pada — in sicer ne pri narodu — ampak pri inteligenci. Na Hrvatskem so bile volitve. Njih uspehi so bili za marsikoga presenetljivi. V Osijeku je bilo izvoljenih 20 komunistov, v Zagrebu istotoliko v Karlovcu in Zemunu večina. In iz drugih mest se pričakujejo podobni rezultati. Kaj to pomeni? Ali se narodna inteligenca zaveda, da je to začetek propada. Mi smo si komaj postavili svojo državo, slavili smo komaj prvo obletnico, znotraj je še neurejeno, zunaj čakajo sovražniki na nas, mi pa gledamo molče, kako se razvija proii-državna agitacija, ki nam bo čez noč vzrastla preko glave. Na eni strani klerikalizem, separatizem, na drugi strani komunizem in židovski protinarodni nemški in madžarski elementi. Vse to raste in se združuje v boju proti temu, kar je jugoslovenski narod v takem trpljenju in krvi sežigal. Danes vsak zabavlja in se ogiblje javnega dela, ko pa bo prepozno, bo dolžil — stranko. Mlačnost in brezbrižnost inteligence se bo maščevala nad njo samo in nad narodom, ki bo šel za slepilnimi gesli in bo postal žrtev nepoštenih špekulantov, ki ne poznajo ne države, ne naroda, ne domovine. Hrvatske volitve so za to poučen zgled. Tudi pri nas pridejo volitve. Oni, ki jim je na tem, da rešimo državo bodočnosti in omogo .imo zdrav naraven razvoj vsem slojem, so poklicani na delo v imenu vseh onih,- ki so tr-' peli, delali in se borili za našo novo državo. Gre za obstoj Jugoslavije bolj kakor v letu 1918; kajti takrat je sovražnik propadal — danes vstaja — prej so nas uničevali drugi — danes se sami. Dnevne vesti. Klerikalci in koncentracijska vlada. Da sedanji „parlament" ni dplazmožen, to menda že tudi najbolj zakrknjeni klerikalci uvidevajo. Istotako jasno je celemu svetu, da iz te situacije ni drugega izhoda, kakor razpust parlamenta in razpis volitev. Seveda naj te volitve vodi nepristranska neutraloa vlada, sestavijena iz vseh večjih skupin. A ravno take koncentracijske viade, kjer bi razni temni elementi ne mogli v kalnem ribariti, se naši klerikalci strašno bojijo, zato je v njihovem imenu Protič odklonil neu-tralnega predsednika in ministra notranjih zadev. Ali se klerikalci sploh zavedajo, kaj ta odklonitev pomeni? To pomeni, da naj ostane na krmilu države stranka, ki je tekom zadnjih tednov povzročila državi nad miljardo škode s tem, da zahteva mesto našega denarja tujo valuto in pomaga s tem dvigati na neizmerno škodo naše valute kurz tujega denarja ; ki noče privoščiti slovenski industriji/ da bi sodelovala pri obnovi Srbije in zaslužila primeren del od srbske vojne odškodnine ; ki psuje našo stranko, češ, da je s povišanjem draginjskili doklad samo vzbudila apetit uradnikom; ki je zopet uvedela izvoznice na osebe ter ukradla državi na miljone ‘dobička in jih vrgla v žrelo verižnikom; ki se brati z veleizdajalskim Radičem in Frankovci; ki popušča napram Italiji v jadranskem vprašanju in odklanja Trurnbiča kot šefa vlade, k je pravi Jugosloven in neizprosen nasprotnik Italijanov. Take vlade pa, ki nam je izpodkopala ves kredit v inozemstvu, ne moremo trpeti, tako vlado hočemo odstraniti ter pripraviti pot volitvam. , Grabje in metlo priporoča sedanja vlada. To bi ji mi priporočali v njenih lastnih zavodih. Sliši se, da vlada v mariborskem bogoslovju še popolnoma stari duh. Po hodnikih visijo še podobe z nemškimi napisi, predava se še deloma nemško in pri večerji se čitajo nemške knjige. To ni čuda, če se pomisli, da je ravnatelj zavoda še isti gospod, ki je bogoslovcem prepovedal podpisovati deklaracijo in jim je. izrecno naročil, da se za to gibanje sploh ne/Smejo zanimati. Ta gospod se še zdaj ni prepričal, da živimo v Jugoslaviji in v novih časih, zato so mu kaprice več kot prava vzgoia. Ker pride gospod malo med svet, bi bilo dobro, da vlada poskrbi za to, da izgine tak pruski sistem. Saj so naši bogoslovci namenjeni slovenskemu ljudstvu. Tako bi bilo priporočati, da naj vsak pometa pred lastnim pragom, in kar je še bolj važno, v svoji lastni hiši. Klerikalni gerent pri Sy. Kungoti je nagovoril rekrute-domačine na dan nabora ter jih kot »župan« opominjal, da naj bodo trezni in se dostojno obnašajo. Prihodnji dan je bil nabor in uspeh tega »županovega« nagovora je bil, da je njegov sin kot rekrut pobil v Mariboru par šip in preobračal v podivjanosti na Glavnem trgu prodajalne mize. Zdaj dela pokoro pri ričetu. Klerikalni uredniki priznavajo, ako so v rožicah, da ogabnih osebnih napadov na slovenske demokrate niso krivi oni, temveč pišejo vse to proti svoji volji na povelje mariborskega klerikalnega generala, sedanjega poverjenika za uk in bogočastje. Ta gospod je lahko ponosen na svoje duševno autorstvo. Uradniške doklade je demokratska .vlada koncem lanskega decembra zvišala. Kaj pravi sedanja vlada o tem ? V javni seji parlamenta je izjavil sedanji finančni minister, da je prejšnja vlada s tem povišanjem samo vzbujala uradništvu apetit. Ali to ni isto, kar je Šušteršič vedno trdil, da urad-ništvo samo žre! Klerikalna vlada noče vrniti onih 20%, ki jih je demokratska viada zadlržala in hotela v smislu svojega jasnega sklepa pri zamenjavi bankovcev vrniti v celoti. Sedanja vlada, pa je sklenila, da se dotične priznanice ne zamenjajo, temveč zadržijo kot prisilno posojilo po 1% obresti- Nas pa so poprej psovali, češ da smo oropali narod tega denarja. Kje je poštenost? Prepoved izvoza živil je največji klerikalni švindel. Po listih trobijo o tozadevni prepovedi, ako pa hočejo pristojni organi res kaj zanleniti, pa pride od »visoke« vlade poročilo, da tisti vagoni moke in dr. (v Mariboru jih je bilo pred 3 dnevi 76) ki jih pošilja Centralna uprava, in tisti, ki so naslovljeni na dunajski »Warenverkehrsbureau«, morajo naprej. Ali je to prepoved izvoza živil? Ali ni to samo škandalozen monopol gotovih ljudi v gotove svrhe? In s takimi lažmi hoče postati klerikalna vlada slavna! V propast. Razvoj današnjih razmer vodi v grozne temne čase, v najhujšo moralno in gmotno propast. / To ne samo pri nas, ampak po večini povsod, a pri nas vendarle mnogo bolj nego kje drugje. Z drugimi valutami pada tudi naša, a naša mnogo bolj nego druge. S tem pa raste draginja tako naglo in neverjetno, da se človeku kar lasje ježijo, ko vidi one velikanske številke po izložbenih oknih. Par čfevljev že 1000 K, obleke 3000—5000 K, klo-bluki 200—300 K itd. Istostako ogromne so c ne živil in drugih predmetov. Škatljica uži^alic stane 1 K, cigaretni papir 1 K—1 ‘50 K, cigareta 1 K—1 50 K, črna kava v kavarni 2 K. Draginja raste dan na dan, a tako rapidno kakor zadnje tedne, ni rastla še nikokoli. Temu nasproti pa so plače stalnih javnih in privatnih nameščencev tako nizke, da si pri vsem štedenju ne more kupiti niti ene obleke na leto. Poi sledica tega je, da se ljudstva polašča apatija do dela, ter da še posveča raznim obskurnim postranskim zaslužkom, veriženju itd. Pravo delo pa trpi, produkcija zastaja. Te razmere so najboljše vzgajališče verižnikov, tatov, roparjev in vseh mogočih izrodkov. Morala propada, celo človeštvo roma v strašen prepad. Kje je rešitev, kje izhod. Mislili smo, da bomo po vojni gradili novo ■ življenje, mesto gradbi pa se bližamo še hujšemu razdoru, sredi katerega dviga vedno mogočneje svojo glavo komunizem. Vedno globlje se odpira pred nami prepad. . . Darilo. Gospa Schvvarz je nabrala za sokolski zletni fond K 6020. Prisrčna hvala. Mariborski šport. Zgodnja in lepa po-miad je vzbudila tudi športno življenje. Včeraj smo imeli že prvo tekmo „Hertha" proti ,/Svobodi" (Celje), v nedeljo pa se nam obeta prvovrstna tekma „Rapid" : »Ilirija". »Ilirija" je znana kot najboljše moštvo v Sloveniji in je na tem, da si pridobi najboljše ime v Jugoslaviji. »Rapid" je pokazal lani svojo agilnost — zato nedeljska tekma ne bo brez zanimivosti. Igralo se bo na Teznu. Kakor se čtije, se bodo naše športne razmere kmalu izboljšale, ker je prišlo do sporazuma med Olepševalnim društvom in športnim klubom »Maribor", tako da dobi klub »Maribor" svoje športne prostore v Ljudskem vrtu. Ker je Tezno precej oddajjeno od mesta in se ne da dobro zagraditi, bo novi športni prostor velikega pomena za nadaljni razvoj slovenskega športa v Mariboru. Športni klub »Maribor" razpolaga z dobrimi mladimi silami in bo imel kmalu izbrano moštvo, ko bo na razpolago primeren športni prostor. Ljudski vrt je namenjen veselju in zabavi in športni prostori ga bodo lepo oživili. Ker se da prostor dobro ograditi, bodo tudi tekme v bodoče olajšane. Nas veseli, da se je vprašanje športnega prostora v Mariboru ugodno rešilo in je s tem dana podlaga za nadaljni razvoj marib. športa. Orkester »Glasbene Matice." V petek. 26. marca 1920 so vrši v pisarni ravnateljstva »Glasbene Matice". Gotzova hiša, III. nadstropje, 19 in pol ure (7%) občni zbor orkestralnega društva in orkestra in prosimo vse člane, da se zborovanja gotovo in točno vdeleže. Posebno dobrodošli pa so na zborovanju vsi oni, ki se zanimajo za glasbo in jim je predvsem razvoj Slovenske glasbe v Mariboru pri srcu. Vsem akademikom in akademičarkam! Vabimo Vas, da se zanesljivo polnoštevilno udeležite ustanovnega občnega zbora Ferijal-nega društva slov. akad. za mariborski okraj, ki se vrši v nedeljo 28. t. ra. ob 9. uri predpoldne v zadnji sobi promenadne kavarne, Tomšičev drevored. — Pripravljalni odbor. »Sokol" včtudencih priredi 17. aprila 1920 veliko telovadno akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Izvajale, se bodo razen drugih točk prvič tudi simbolične prosto vaje »Osvobojenje in ujedinjenje" s katerimi nastopi jugoslovenski sokol na vsesokolskem zletu v Pragi. Račje pri Mariboru. Pri nas imamo kovača z Imenom Kokot, ki računa za svoje delo po 200°/cr več kot drugi kovači v okolici, Pr* tem se sklicuje na nemške časopise iz Avstrije, češ da so tam take cene. Mi kmetje ^islimo, da nas ni treba slepiti s takimi stvarmi, če so mu nemške cene tako pri srcu, gre lahko v lačenbergersko deželo, kjer ?e po tistih cenah tudi je, saj itak redko slišimo od njega slovensko besedo, in v nemški Avstriji lahko računa kolikor hoče. oblap?v« *em oz'ru n‘*