Prehrana doma in po svetu POTROSNJA GLAVNIH ZlVII. Tabela kaie potrošnjo glavnih Uvll v primerjavi > letom 1949. Is nje vidimo, da Je bila v letn 1854 potroSnja iita, maščob. rtadkorja in zelenjave na pre-Mvalca veija, kakor v letn 1939. Potrošnja mesa, mleka, sadja In Jajc pa je bila t povojnem ob-Aobju manjša kakor v letn 1939. T» Je glavna gprememba ˇ ¦trukturt prehrane ˇ primerjavi • predvojno. Ce gledamo gibanje potrošnje M-vil v povojnem obdobju lc le-«s v leto, tedij vidimo, da kljob ¦estabilnl proizvodnji, ni bilo veijita sprememb v prebranl prebivalstva. Raillke v potroJ-»II treh najosnovnejših proizv*. *ov. žita, «ladkor)a In mašfob. ¦• majhne kljub velikema ¦manjšanju proizvodnje » suS-¦ifa lefih. f« pa cato, ker sra« ¦ nvozom aadomeSčall prl-»anjkljaje. kl so nastalf taradi ¦nSe, tako da je todl v sušnih letiJi ostala potroSnJa skoraj na fetem nivoju. V potrošnji tnesa ¦1 bilo večjih sprememb od leta tM8 de danes. Prl drugih iivillb Imamo naj-ve*ja nihanja v potrošnji krom- pirja, fižola in zelenjavc, ki so se li leta v leto manjšala aU vefala, kakršen je bll pa6 pri-delek. Isto velja tadi za sadje. Lahko rečemo, da potrošnja sadja in zelenjave še vedno nl zadostna glede na velike mož-nosti ta proizvodnjo. V ndnjih letih obJutimo težnjo upadanja potrošnje mleka In jajo (potroš-nja teb. profzvodov občutno za-ostaja *a predvojno). Treba je poudaritl, da so T povojnem obdobjo potrebe p» iivilih stalno rastle, deloma za-radl splošnega prlrastka prebl-valstva, deloma pa tndl zaradl jpremembe njegove strukture (porast Indnstrijskega preblval-stva) Zato je prehrana v pogo-Jih raostajanja kmetijske pro-Izvodnje in nekaj gušnlh let ob snbvenciranjo een kruha in tnasti ostala ie vedno enostran-ska Vendar pa lahko reiem«, da je pri nas prehrana, kar ti-ie količine kalorij, zadostna. To pa slcer ne velja za njeno strnkturo, glede na majhno po-trošnjo nekaterih kvalitetnejših pridelkov, kar vidimo U nasled-njega sestavka. KALORIČNA VREDNOST PREHRANE V letu 1954 Je pri nas znaSala prehrana okrog 2.708 do Z.800 kalorij na dan na preblvalca. Ta nlvo prehrane po količinl t giavnera zadostuje tn ne taosta-fe dosti nitl za bolj razvitiml ¦ahodniroi državamt, kjer »e kalorična vreednost prehrane flblje od približuo 2400 do •M0 katorij. (Glej sliko.) Po ¦voji sestavi (strnkluri) pa pre-hrana prl nas še vedno ni do-fcra, Razlog zato Je predvsem ˇ prevelikJ potrošnji žita in ne-¦adostnl potroinjl prolzvodoT Mralskega Izvora. Jngoslavlja spada med dria-V, td potrošijo največ iita T Bvropl, medtem ko po potroSn)! ¦eu, mleka in jaje precej za-•¦taja la bolj razvitiml evrop-rtcimi državamL T primerjavi i temi državaml je pri nas nizka tadl potrošnja sladkorja, tele-¦Jave in sadja, čeprav je po T*jnl obCutno porastla. Vei ka-kor dve tretjinl kalorij daje pri nas žito, medtem ko odpada na meso, Jajca in inlefco komaj 13 •dstotkov, na maščobe 8%, na sladkor 3%, itd. (Glej cliko.) V bolj raivitih evropskih drža-vah pa daje iito komaj okrog eno tretjino do ene polovice ka-lorij. Posledica take struktare prehrane ie pomanjkanje belja-kovia živalskega izvora, kar vt-dlmo iz naslednje tabcle: Dnevna knllčina beljakorln na posamezneea prebivalca (v gramih) | UI J5 V > o gi OL a > JngoslaFija 0- 1953) 84 17 2« Danska 91 50 55 Avstrija 82 40 50 Italija 81 22 27 Franciia 97 45 46 Holandija 79 4« 51 Grfija 79 20 25 CENI 1000 RALOBIJ PRI i'0SLMEZHIH PR0I2V0DIH (V DINflRJIH) IC5 1A,2O 100,0 PSENICNl KKUH GOVEJE MESO II SLADKOR SVINJSKA MAST RIZ nzco. VSJSKO CRNI STOLPCI PBBDSTAVUAJO INDBlra, RACUNAJOC DA JE PSBOTCNl KRUH — 1M% Vzrok «a tako neugodno strnkturo prehrane je predvsem T zaostalosti kraetijske proiz-vodnje, ki ne daje dovolj kvali-tetnih proizvodov, ki bi nado- mestili krnh. Zato bo izboljša-nje kvalitet prehrane in zmanj-šanje potrošnje kruha odvisno y prvi vrsti od povečanja pro-izvodnje drugih proizvodov, zla-sti mesa, mleka, sladkorja, ze-lenjave In sadja. Razen tega pa je neugodna stcnktura prehrano t dobrem deln pogojena tudi s dosedanjim nerealnim odnosom med cenaml posameznih prolz-vodov. Zaradi nizkih cen kruha In drngih žiinih izdelkov so se namrcč potro.šniki, zlasti tisti z majbnimi dohodkl, orientirall na večjo potrošnjo teh proizvo-dov. Za(o bo na izboljšanje ¦trnktnre prchrane vpllvalo tn-dl vsklajevanje een žita ¦ ce-nami drugih kmetijskih pridel-kov. Razume se, d» Je tzboljSanj« tn sprememba strukture pre-hrane odvisna od nlvoja stan-darda življenja v našl državl Postopno izboljšanje življenj-¦kega standarda, ki z njim ra-iuna naša nova ekonomska po-litika, bo ugodno vplivalo tako na splošnl nlvo prehrane kakor tndi na spremembo njene struk-tare z večjo potrošnjo kvalitet-nej5ih proizvodov. KAK0 VPUVAJO CENE NA POTROŠNJO Kakor odnos med cenami po-gameznih kmetijsklh pridelkoT negatlvno vpliva na strukturo prehrane, nam kaže naslednja slika. Iz nje vidimo, da je vsa-kih tiso5 kalorij, ki jlh dobimo iz pšeničncga kruha, okrog 7 krat cenejSi kakor, reclmo, 1000 kalorlj iz govejcga mesa, (Ln okrog 5 krat cenejši kakor isto toliko kalorij ix svinjskega me-sa). Kalorije ii pšenične moko io tudi za vei kakor 4 krat ce-nejše kakor kalorije iz mleka in riža, za 2,5 krat cenejše kakor kaiorije tz sladfcorja, okrog 2 krat cenejše kot kalorije Iz ma~ sti In olja itd. Tak odnos cen vzpodbuja potrošnike k večjl in iezmerni potrošnji krtiba in krušnih izdelkov, na Skodo drn-gih kvalitetnejših proizvodov, T prvi vrstl proizvodov živalske- DELE2 POSSMEZNIH ARTKLOV V KflLORIČNOSTI PREHRANE JUGOSUV.VIJA ZAHODNA NEMCIJA FRANCIJA ITALIJA f^<^j ZTTARICB fTIII) MASOOB« a MESO, JAJCA Hf MLEKO SLADKOH ga porckla. Raznme se, da bi vzdrževanje takega odnosa cen imelo nega-tivne posledice ne samo na strukturo prehrane, to je na njeno spremembo, temreč tudi na samo proizvodnjo, ker bi de-stimuHralo proizvajalea za se-tev in gojitev nekaterib kul- tar, i» proizvodnjo itd. Zaradl tega so bill laal in letos po> pravljeni odnosl een, to Je po-vecane so bile cene iita in ma-sti. To bo vsekakor pozitivn* vplivalo tako na proizvodnjo kakor tadi na spretnerab« straktnre patrošnje v tem sml-ila, da bodo potrošniki bolj tro. šili proizvode živalskega por«-kla, zelenjavo, sadja in podob-no, manj pa kruha in Hvnlh izdelkov, katerih potrošaja j* bila iezmema. KAKŠNE MOŽNOSTI S0 ZA PREORIENTACIJO V PREHRANI Omeoill smo ie, da Je pri nas gtrukiura prehraoe neogodna in da b« treba T bodoSe gledati, da se zmanjSa potroSnja kruha in poveča potrošnja mesa, mle-ka fai zelenjave itd. KakSne moinostl so za to preorientaci-jo, vidimo is naslednjib podat-kov, kl po enl stranl kažejo, ¦ kateriml proizvodi bl labko na-doraestili potrošnjo kruha, po drugi gtranl pa, koliko sklador Proizvod Količina proizvoda, kl nadomcstoje 10 kilogramor krnha bt bll« treba zagotovIU T ta na-mcn. Ce bi se potrošnja kruha ¦manjšala za 10 kiloeramov na leto na prebivalea, bl to pome-nilo zmanjšanj« kalorlSne Tred-nosti prehrane za okrog 23.60i kalorij (na prebivalca). To sraanJSanje 10 kilosramov kra-ba bi lahko nadomestili a po-veianjeni potrošnje kateregako-U spodaj navedenih proisvodcm Potrebni novi skladi % od hraoe (zs 1 leto) proizvod-nje (t let« 1953) Kaziune se, da zmanjSanje po~ trošnje krnha ne bi mogli nado-roestiti same c enim od ome-njenih proizvodov (niti bi za to-liko tnogH povečati njihovo pro-izvodnjo), tcmveč bi to lahko dosegU »amo i povečano po-trošnjo večjcga Stevila artiklov. Ce postavimo, da 10 kg krnhs nadomestimo z raznovrstno hra-no, npoStevajot predvsem po-vcčanje potroSnje zelenjave. ladja in mleka, tedaj bl morali za zamenjavo 10 kg kruha prft-skrbeti: Potrebno poTečanJ« % ed ¦klada prehraae proizvod-sjc vl. 195S 125.000 ton 87.000 ton 87,090.000 lit 17.500 ton 17.500 ton 17.500 ton 9.00« toa I S s 170 12 5 * OSTAIjO Iz vsega tega vidimo, da takib skladov prehrane ne moremo cagotoviti v kratkem rokn. gprememba strukture prehrane b« odvisna v prvi vrstl od pro-iivodnje. Z večjo orientacijo na proizvodnjo sladkorne pese, olj-nih kultur, zelenjave in sadja bl lahks zagotovili hitrejSe po-večanje potrošnje teh proizvo-dov in HnanjSanje potrošnje H-ta. Z nadaljnjim pospeSevanjem Sivlnoreje bi razea tega « po- večano proizvodnjo mesa, mle-ka, jajc itd., lahko ie botj po-pravili razraerje med kalorija-mi rastlinskega in zivalskeg* porekla. No, treba je upoiteva-U, da je za obLutnejšo spre-membo strnktnre prehrane tre-ba storiti nkrep« za pospešiteT kmeti.iske proizvodnje In jo ta-ko usmeriti, da bo zagotovila racionaine strukturo prehran* rsefa preblvalstra.