Tina Maze v Mariboru že osvojila mali kristalni globus
v velelslalomu
>/20
V Romjanu delili nasvete staršem pred vpisom v vrtec in šolo
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 27. JANUARJA 2013
št. 22 (20.650) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Gremo naprej, težavam navkljub!
Dušan Udovič
Samo še nekaj dni je časa za obnovitev naročnine na Primorski dnevnik. V tem smislu se v zadnjih mesecih pogosto obračamo na javnost z oglasi, ki opisujejo našo vsekakor ugodno ponudbo. Upamo, da nismo preveč vsiljivi, pa vendar moramo bralcem in naročnikom pojasniti, da je naročnina na Primorski dnevnik najtrdnejša podlaga, na kateri slonimo in na kateri lahko gradimo prihodnost časopisa. Tako je v zgodovini dnevnika vedno bilo. Rodil se je, obstal in zmogel premostiti občasne težave prav zaradi svojih naročnikov.
Za nami je leto velikih problemov. V hudi finančni stiski se ni znašel le naš dnevnik, temveč se s problemi preživetja spopadajo številne slovenske organizacije. Ni sredine, ki je kriza in zastoji z javnim financiranjem ne bi spravili v težave. Tako je lansko leto tudi pri dnevniku minilo v znamenju velikih naporov, da se premosti krizni položaj. Potrebni so bili boleči ukrepi, ki so omejili naš potencial in zmogljivosti.
Zavedamo se, da bralcem v tem trenutku ne zmoremo nuditi takšnega časopisa, kakršnega potrebujejo in pričakujejo. A želimo hkrati povedati, da smo vsi, Zadruga, uprava in osebje vseh oddelkov dnevnika z veliko vnemo vpreženi v prizadevanja, da se zapreke premostijo. Tudi tekoče leto ne bo nič lažje od minulega, vendar trdno verjamemo v izboljšanje. V tem prepričanju nas krepijo številni ljudje, ki nas na Tržaškem in Goriškem vsak dan obiskujejo v uredništvu in obnavljajo ali na novo vpisujejo naročnino na Primorski dnevnik. Hvala vam, tu smo in želimo ostati predvsem zaradi vas, spoštovani bralci in naročniki.
trst - Danes ob 11. uri v Rižarni osrednja slovesnost
Ob dnevu spomina cvetje in pesem žrtvam holokavsta
TRST - Z baklami in cvetjem v rokah, s pesmijo v grlih in srcih: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in njegovi prijatelji so se tudi letos, na predvečer dneva spomina, poklonili vsem žrtvam nacističnih in fašističnih taborišč. Kljub ledenemu vetru in nizkim temperaturam, ki so zaznamovali zadnje dni, se je lepa skupina ljudi udeležila sprevoda, ki je krenil od stadiona Grezar do Rižarne. V sugestivnem mraku taboriščnega dvorišča je zbor zapel nekaj pesmi v spomin na žrtve nacifašističnega terorja, med njimi priljubljeno Auschwitz, ki poje o otrocih, ki so zgoreli v krematorijskih pečeh. Med ža-lostinko Žrtvam pa so ljudje položili cvetje na kraj, kjer je nekoč tudi v Rižarni stala peč.
Na 3. strani
trst - videm
V teku premiki tudi za volitve v deželni svet
TRST - Po spremembi deželnega statuta oziroma zmanjšanju števila deželnih svetnikov v skupščini dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga je pred kratkim v četrtem branju izglasovala poslanska zbornica, so se zdaj začele resne priprave na prihodnje deželne volitve. Večjih premikov zaenkrat še ni, saj bo potrebno počakati na izid volitev za obnovo poslanske zbornice in senata, toda volilna stroja v levi in desni sredini sta že pospešila.
Deželni predsednik Renzo Tondo se pripravlja na boj proti kandidatki Demokratske stranke Debori Serracchiani z »novim« političnim subjektom.
Na 16. strani
trst - Pomembna arheološka odkritja
Kako so Rimljani vdirali s Krasa v Istro
TRST - Raziskovalci so blizu	v nekaj mesecih so na Tržaškem od-
Peska odkrili najstarejšo rimsko	krili veliko najdišč - od prazgodovi-
utrdbo, kar jih poznajo. Ta tehnolo-	ne do rimskih časov. gija pa je za arheologe prava mana: Na 3. strani
COUNT® MATERASS
,C)fvVO'
Poštenost in transparentnost
PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop.	€ 598,00 - dvop.
Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CA0/ vzmeti € 476,00 - dvop. '10	€119,00-enop. € 238,00 - dvop.
Ležišče € 498,00 - enop. CftO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. ~JU 70	€ 249,00 - enop. € 498,00 - dvop.
Ležišče € 698,00 - enop. CflO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. /0	€ 349,00 - enop. € 698,00 - dvop.
Vzglavniki lateksa in €98,00 cAO/ memory foam preobleka proti pršicam /0	€ 49,00
5SZ -50%	€ 790,00
Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30	
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
>
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
SRBSKE SPEC1ALITETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040 - 229168
URNIK:
torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto.
gorica
Trgovski dom čaka na izbiro o novi vsebini
GORICA - Potem ko je iz prostorov Trgovskega doma v novembru končno zasijala luč, se je pred nekaj dnevi nanj ponovno vrnil napis »Trgovski dom«. Natanko tam, kjer se v notranjosti zaključujejo obnovitvena dela. Odločilno besedo o tem, kakšna bo vsebina prostorov, imata krovni organizaciji. Slovenska kulturno gospodarska zveza jo je že izrekla, Svet slovenskih organizacij je še ni. Čas pritiska: do predaje ključev utegne priti v tednu okrog 23. februarja, ob dvanajsti obletnici odobritve zaščitnega zakona.
Na 7. strani
Tržaški kandidati DR-Lista Ingroia
Na 2. strani
Goriški »dobrotniki«
■	■« «	v* v
skrbijo za divje prašiče
Na 7. strani
Pred sto leti se je rodil slikar Rudolf Saksida
Na 10. strani
Žaljivi napisi na zidu Kulturnega doma
Na 2. strani
Spomin na padle novinarje v Mostarju
Na 4. strani
f I K
SLOV
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIU
Ciklus seminarjev 2012-2013:
Slovenija: kaj se dogaja?
v četrtek, 31.1.2013
Opčine (Trst) dvorana ZKB
dr. Dimitrij Rupel
generalni konzul RS v Trstu
www.slovik.orginfo@slovik.org
2	Nedelja, 27. januarja 2013	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
volitve - Predstavili so se tržaški kandidati in kandidatke Državljanske revolucije-Lista Ingroia
»Lista Ingroia edina novost na teh volitvah«
Državljanska revolucija-Lista Ingroia je po mnenju ustanoviteljev te liste edina novost v volilni kampanji za obnovo italijanskega parlamenta. Nekateri kandidati poudarjajo, da je edina levičarska lista na političnem prizorišču, glavni poudarek pa je vsekakor na zaščiti šibkejših in revnejših ter na zakonitosti, sociali in zdravstvu.
To je izšlo s predstavitve tržaških kandidatov in kandidatk Državljanske revolucije za poslansko zbornico oziroma za senat, ki je bila včeraj dopoldne na pokrajinskem sedežu Stranke komunistične prenove. Predstavitve so se udeležili štirje kandidati, in sicer nosilec kandidatne liste za senat Marino Andolina in tretji na seznamu Paolo Bassi ter četrti na kandidatni listi za poslansko zbornico Boris Kobal in enajsta na tem seznamu Claudia Cernigoi. Deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov SIK Sto-jan Spetič, ki je povezoval srečanje z novinarji, je povedal, da sta se za odsotnost opravičila Rossano Bibalo (7. in zadnji na listi za senat) ter Julia Filingeri (6. na listi za poslansko zbornico). Na listah sta še dva kandidata, rojena v Trstu, se pravi Bruno Savino (4. na listi za senat) in Gabriella Zamperlo (13. in zadnja na listi za poslansko zbornico).
Edini slovenski kandidat je Kobal, ki nastopa kot neodvisen. Kobal je četrti na listi za nosilcem Antoniom In-groio, novinarjem Sandrom Ruotolom in univerzitetnim profesorjem Albertom Burgiom (iz vrst SKP). Ko bi si DR-Li-sta Ingroia izborila v deželi FJK en poslanski mandat, bi se mu Ingroia in Ruo-tolo gotovo odpovedala. Prvi kandidira v vseh deželah, drugi pa tudi v rojstni deželi Kampaniji, kjer bo gotovo izvoljen. V tem primeru bi mesto v parlamentu pripadalo Burgiu, ki kandidira le v FJK. Zato bi izvolitev Kobalu zagotovila le odločitev Burgia, da se odpove izvolitvi in torej poslanskemu mandatu. Kobal se tega nedvomno zaveda. Na naše vprašanje, kako gleda na morebitno izvolitev, je vsekakor odgovoril, da čuti vso odgovornost, ki jo bo v primeru izvolitve seveda prevzel nase.
Predstavitev kandidatov in kandidatk je uvedel pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle, ki je povedal, da se DR-Li-sta Ingroia zavzema za demokracijo, v kateri ne bodo več »vladale« banke, za pravice delavcev in za zakonitost. Kandidate je predstavil Spetič, ki pričakuje »tak volilni rezultat, ki nam bo omogočil izvolitev kakšnega parlamentarca«. Besedo so nato prevzeli kandidati. Andolina je povedal, da je treba zaščititi mlade pre-kerne novinarje, ki so izkoriščeni, nato se je osredotočil na zdravstvo in na pokojninski sistem, ki potrebujeta krepke popravke. Bassi je predstavil DR kot edino alternativno listo, ki lahko reši Italijo pred Montijem. Vsi kritizirajo premierja, je dejal, vendar naposled sledijo vsi njegovi t.i. agendi. Nasprotno, potrebno je spremeniti trend, ko Rim jemlje denar iz žepov revnejših, je menil Bassi. Claudia Cerni-goi je dejala, da je DR edina levičarska lista v Italiji. Kritizirala je tiste, ki govorijo o t.i. koristnih glasovih, in poudarila, da se pri DR zavzemajo za socialo. Ko-bal je nenazadnje napovedal boj za zaščito pravic slovenske narodne skupnosti, ki trpi zaradi Berlusconijevih zakonov in Montijevih restrikcij. Zaščitni zakon je treba izvajati, vsekakor pa ga je potrebno »spet prebrati, dopolniti in marsikaj zamenjati«, je dodal Kobal in poudaril, da je bilo zmanjšanje števila deželnih svetnikov v deželi FJK »eden najbolj sramotnih trenutkov Montijeve vlade, ker bo to prizadelo slovensko manjšino v FJK«. Najhuje je, da je ta zakon podprla tudi Bersanijeva Demokratska stranka, pa tudi »naša senatorka«, je še povedal Kobal.
A.G.
Predstavitev tržaških kandidatov Državljanske revolucije
kroma
31. januarja zapade rok za predložitev
V •	•	I
prošenj za prispevke
Služba za deželne rojake v tujini in manjšinjske jezike obvešča, da 31. januarja 2013 zapade rok za predložitev prošenj za prispevke iz Sklada za podporo dejavnosti ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine, v smislu 18. čl. DZ št. 26/2007.
Na deželnem spletišču (www.regione.fvg.it - »in eviden-za / v ospredju«) so na razpolago ustrezni obrazci za prošnje ter vse potrebne informacije.
V torek na Pončani dokumentarec o holokavstu Romov
Združenje Tina Modotti prireja v torek, 29. januarja ob 20.30 v prostorih ljudskega doma na Pončani (1. nadstropje) predvajanje dokumentarnega filma o holo-kavstu Romov, ki so ga posneli številni avtorji. Obiskovalci morajo biti opremljeni z izkaznico F.I.C.C. (Italijanske federacije filmskih krožkov), veljavno za leto 2013
odprtje sodnega leta - Včeraj na tržaškem prizivnem sodišču
Več postopkov, manj kaznivih dejanj
Porast kazenskih postopkov posledica pretiranega izpodbijanja sodb - V Gorici in Vidmu naraslo število umorov
V Furlaniji Julijski krajini so lani beležili preko osemodstotni upad kaznivih dejanj, istočasno pa je predvsem v Vidmu in Gorici naraslo število umorov, kar priča o naraščajočem nasilju. V deželi skoraj ni kaznivih dejanj z mafijskim predznakom, zato pa prevladujejo tista, ki so »tipična« za obmejna območja: preprodaja mamil (ta je v domeni predvsem tujcev), reciklaža, podpiranje ilegalne imigracije ...
S temi in drugimi podatki je na včerajšnjem odprtju sodnega leta postregel Angelo Curto, generalni tožilec tržaškega prizivnega sodišča in zlasti opozoril na »skrb vzbujajočo« porast kazenskih postopkov. Lani jih je bilo v Trstu kar 40% več kot v prejšnjem obdobju: porast je posledica pretiranega izpodbijanja sodb, za katero se prestopniki z večjo finančno zmogljivostjo vse pogosteje odločajo zato, da bi postopek zavlačevali v nedogled. V upanju, da bi medtem tudi zastaral ...
Sicer pa je daljše uvodno poročilo podal predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus. O njegovi analizi deželnega sodstva smo obširneje poročali že v včerajšnji izdaji: tako med kazenskimi kot med civilnimi procesi je bilo več zaključenih procesov kot v prejšnjem obdobju (+ 7 oz. + 14%), vsak je povprečno trajal 629 oziroma 751 dni, kar deželne sodnike postavlja med najbolj ažurne v Italiji. Vprašanje je, ali jim bo to uspelo tudi v prihodnje: Tram-pus je na primer obžaloval, da bo moralo videmsko sodišče, po ukinitvi sodišča v Tol-meču, po novem skrbeti za zelo obširno ozemlje. Predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi je v svojem posegu sarkastično pripomnil, da je Karnija izgubila sodišče, ker v Tolmeču ni dovolj mafije ...
Predstavnik tržaških odvetnikov je spomnil tudi na nevzdržno stanje v deželnih zaporih, v katerih je zaprtih preveč ljudi: tržaški bi jih lahko sprejel največ 192, a je v njem 238 zapornikov. Zelo kritičen je bil tudi do Montijeve vlade, ki je po njegovi oceni, pod krinko liberalizacije in »prijaznejših« tarif, ponižala in razvrednotila odvetniško delo. 36% odvetnikov je leta 2010 prijavilo pod 16.000 € letnih dohodkov: Benussi meni, da tarif ni bilo treba nižati, predvsem pa, da je v Italiji preveč odvetnikov, zato bi morala vlada raje omejiti dostop do tega poklica.
Odprtja sodnega leta so se udeležili tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, deželnega združenja sodnikov (Anm) in nekateri tožilci iz sosednjih dežel. (pd)
Predsednik prizivnega sodišča Trampus je prebral zelo obširno poročilo o položaju deželnega sodstva
kroma
kulturni dom - Skrajneži spet na delu, kakor oktobra 2010
Nesramna napisa proti Borisu Pahorju in dnevu spomina
Na pročelju Kulturnega doma v Trstu se je že drugič v nekaj več kot dveh letih pojavil žaljiv napis na račun pisatelja Borisa Pahorja. Tudi tokrat so neznani nestrpneži s črnim sprejem napisali protislovno in skrajno neokusno žaljivko »Pahor Kapo«, kakor že 28. oktobra 2010 ob 88-letnici pohoda na Rim (sliko hranimo v uredništvu, tedaj so vključili tudi pisateljevo lastno ime). Storilci so z drugim napisom obrazložili, čemu so nesramno akcijo izvedli prav ta konec tedna (ponoči seveda): »pozabljivci« se ob dnevu spomina nočejo spomniti žrtev nacizma in fašizma.
Včeraj zjutraj je napisa in keltska križa opazila in-špicientka Slovenskega stalnega gledališča Sonja Kerstein, ki je takoj poklicala karabinjerje. Po besedah predsednice SSG Maje Lapornik so predstavniki sil javnega reda po ogledu pomazanega pročelja v Ul. Petronio naročili takojšnje čiščenje - Kulturni dom je bil kmalu spet čist. Preiskavo je uvedel policijski oddelek Digos, katerega vodja Luca Carocci je včeraj povedal, da preiskovalci v teh primerih najprej preverijo, ali so v bližnji okolici nadzorne videokamere, ki bi lahko posnele kaj zanimivega. Tam jih pa menda ni veliko.
Očitno je uspešni tržaški pisatelj desničarskim skrajnežem še vedno trn v peti. Širši italijanski javnosti je namreč opisal njej manj poznane plati zgodovine in trpljenje slovenskih ljudi, kar je za nekatere (upajmo vse manj številne) nesprejemljivo. (af)
/
TRST
Nedelja, 27. januarja 2013
3
27. januar - Dan spomina na holokavst in vse deportirance
Z baklami v rokah, s pesmijo v grlih in srcih
Včeraj baklada in koncert TPPZ - Danes osrednja slovesnost v Rižarni
Z baklami in cvetjem v rokah, s pesmijo v grlih in srcih: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in njegovi prijatelji so se tudi letos, na predvečer dneva spomina, poklonili vsem žrtvam nacističnih in fašističnih taborišč. Kljub ledenemu vetru in nizkim temperaturam, ki so zaznamovali zadnje dni, se je lepa skupina ljudi udeležila sprevoda, ki je krenil od stadiona Grezar do Rižarne. V sugestivnem mraku taboriščnega dvorišča je zbor zapel nekaj pesmi v spomin na žrtve nacifašističnega terorja, med njimi priljubljeno Auschwitz, ki poje o otrocih, ki so zgoreli v krematorijskih pečeh. Med ža-lostinko Žrtvam pa so ljudje položili cvetje na kraj, kjer je nekoč tudi v Rižarni stala peč. Zbor je nato krenil v Milje, saj je imel v Verdijevem gledališču celovečeren koncert.
Danes, ko se svet spominja osvoboditve taborišča Auschwitz (vojaki rdeče armade so vanj vkorakali 27. januarja 1945), bo ob 11. uri v Rižarni osrednja spominska slovesnost v priredbi občinske uprave. Župan Roberto Cosolini se bo že ob 9.30 udeležil tihega sprevoda, ki bo iz koronejskih zaporov krenil do železniške postaje: to pot so morali prehoditi tudi številni tržaški Judje, Italijani, Hrvati in Slovenci, ki so jih nacistične oblasti deporti-rale v nemška taborišča. Ob 10. uri bodo na postaji položili venec pod tablo, ki spominja na odhod številnih vlakov smrti.
Zgodovinarka Metka Gombač med odprtjem zgoniške razstave, spodaj utrinka s sinočnje baklade TPPZ
Ob 15. uri bodo v avditoriju muzeja Revoltella predvajali film Belzec, ki ga je režiser Guillaume Moscovitz posvetil pokolu poljskih Judov. Ob 17.30 bo na sporedu konferenca o preganjanju homoseksualcev, uro kasneje bo tržaška judovska skupnost predstavila nekatera osebna pričevanja na holokavst. Ob 20.30 pa je predvideno branje odlomkov iz knjige Fanie Fe-nelon, deportiranke, ki je v Auschwitzu igrala v ženskem orkestru.
Niz občinskih dogodkov ob dnevu spomina se bo v sredo zaključil z odprtjem pomembne razstave, ki sta jo uredila Franco Cecotti in Dunja Nanut. Razstava obravnava proces, ki je potekal v Trstu leta 1976 in je na zatožno klop postavil krvnike tržaške Rižarne. Na ogled bodo fotografije nekdanjega fotoreporterja Primorskega dnevnika Maria Magajne, prikazano pa bo tudi delo novinarja Albina Bubniča, neutrudnega raziskovalca grozot tega taborišča.
Tudi zasedanje tržaškega pokrajinskega sveta bo v ponedeljek (16.30) delno posvečeno dnevu spomina. Svetniki bodo v italijanščini in slovenščini prebrali nekatere pesmi in pričevanja na to temo, dijakinja lice-ja Dante pa bo spregovorila o nedavnem obisku poljskih taborišč.
V torek bosta na sporedu še dva filma na to temo. V Ljudskem domu na Pončani bodo ob 20.30 zavrteli film o »porajmosu« - holokavstu Romov. V centru Multicultura
(Ul. Valdirivo 30) pa bosta ob isti uri na sporedu dva dokumentarca: FKL, ki ga je Marco Coslovich posvetil nekaterim deporti-rankam iz naše dežele, ter Triangoli viola o preganjanju Jehovih prič.
Dneva spomina so se že v petk spomnili tudi na zgoniškem županstvu, kjer so odprli razstavo Ko je umrl moj oče. Potujoča razstava, o kateri smo že večkrat obširno poročali, ponuja risbe in pričevanja iz italijanskih fašističnih taborišč.
arheologija - Nad Krasu odkrili utrdbo iz 2. stoletja pred našim štetjem, ko so Rimljani osvajali Istro
Legionarji na Mali Gročanici
Pri štirih stopinjah pod ničlo z burjo si lahko človek živo predstavlja, kako so se na Krasu pred skoraj 2200 leti tresli od mraza rimski legionarji. Na Mali Gročanici (griču, ki se nad Jezerom dviga477 metrov nad morjem) starorimskega tabora ni opaziti. Bujno rastlinje in zemlja, ki sta predvsem posledica pogozdovanja iz 19. stoletja, sta varovala skrivnost vse do leta 2013. Niti vajeno oko arheologa tega ni dognalo, dokler mu ni priskočila na pomoč najnovejša tehnologija. Zdaj pa vemo, da na Mali Gročanici nimamo ostankov revnega gradišča iz bronaste dobe, temveč pravokotne utrdbe, dolge kakor Veliki trg v Trstu in še enkrat širše, ki je bila za več tisoč rimskih vojakov odskočna deska med osvajanjem Istre. To je celo najstarejši rimski tabor (castrum), kar jih arheologi poznajo.
Na ogledu smo z mladim tržaškim arheologom Federicom Bernardinijem iz multidisciplinarnega laboratorija centra za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP), ki ga vodi Claudio Tuniz. Spoznali smo ga pred meseci, ko je v zobu, shranjenem v tržaškem naravoslovnem muzeju, odkril najstarejšo zobno zalivko na svetu. Članek o rimski utrdbi je skupaj z Alessandrom Sgambatijem objavil v znanstveni reviji Journal of Archaeological Science.
Rimski zgodovinar Tit Livij v svojem delu Ab Urbe Condita opisuje tudi istrsko vojno (178-177 pr. n. št.), v okviru katere naj bi nastala kraška utrdba. Rimljani so leta 181 pr. n. št. ustanovili Oglej in povečali napetost pri tukajšnjih ljudstvih, ki so se (upravičeno) počutila ogrožena. V deželi, ki je bila vselej stičišče narodov, so živeli Histri in Veneti, zaznavna pa je bila tudi keltska prisotnost. Leta 178 so se Rimljani odločili napasti Istro. Tit Livij pripoveduje, da so čete krenile iz Ogleja v dveh skupinah - pe-
hota je prekoračila Timavo, bojne ladje pa so se ustavile v prvem istrskem pristanišču. Zgodovinarji se strinjajo, da je bilo to v Miljskem zalivu - med Glinščico in Ospom. Vojaki so se po izkrcanju utaborili približno sedem kilometrov daleč. »Arheolog Carlo Marchesetti je pred sto leti sprva domneval, da je bil tabor v okolici Milj, potem pa ga je iskal nekje pri Katinari. Sam ni vedel, da je utrdbo že obiskal,« pravi Bernardini.
Istrsko vojno zaznamuje zanimiva anekdota. Histri so baje izkoristili ugodne vremenske razmere - meglico, ki je zmedla rimske straže - in vdrli v tabor ter ga osvojili. Novica je odmevala v Rimu, kjer so po neuspehu začeli spet novačiti vojake. Tukajšnje čete pa so kmalu spet osvojile Malo Gročanico, tokrat po nespretnosti Hi-strov. Le-ti naj bi se po zmagi namreč predali veseljačenju, hrani in pijači. »Kaže, da so s pijačo pretiravali, Rimljani pa so jih premagali. Kralj Histrov se je rešil, ko so ga njegovi med bitko posedli na konja in je odja-hal. Naslednje leto, ko je rimska vojska obkolila Nezakcij pri Pulju, pa je kralj naredil samomor, da ga ne bi ugrabili,« pripoveduje tržaški arheolog, ki je Tita Livija gotovo vzljubil.
Ko so Rimljani iskali primeren kraj za tabor, so se verjetno izbrali enega redkih nenaseljenih vrhov, saj so bili drugi že zasedeni z gradišči: Veliko Gradišče, Vrh Griže, Socerb, Dolga Krona. Ker so Rimljani po vojni ostali v teh krajih (in okrog leta 50 pred n. št. ustanovili mesto Tergeste), je možno, da so utrdbo na Mali Gročanici uporabljali še naprej.
Carlo Marchesetti je leta 1903 v svojo knjigo o gradiščih vnesel kratko opombo o domnevnem gradišču iz bronaste dobe na Mali Gročanici. Borovci so bili takrat že vsajeni in zato ni
Levo digitalni model terena in utrdbe, ki so ga s tehnologijo LiDAR izdelali na podlagi helikopterskih posnetkov; desno arheolog Federico Bernardini na Mali Gročanici, kjer opazimo danes samo rahle nagibe na robovih obzidja; spodaj pogled z griča proti Miljskemu zalivu, kjer naj bi se rimski vojaki izkrcali
kroma
mogel razločiti prave oblike zgradbe. Ni opazil, da so zidovi povsem ravni, obe zgradbi na nagnjenem terenu pa pravokotni. Ko bi to videl, bi nedvomno sklepal, da gre za delo natančnih rimskih načrtovalcev.
Danes imajo arheologi na razpolago lasersko napravo LiDAR (Light detection nad ranging). Naprava, montirana na helikopterju, med poletom najprej izračuna pozicijo zrakoplova. Z oddajanjem laserskih impulzov, ki se odbijajo od tal ter ovir (dreves, hiš), sestavi skupek točk z natančnimi koordinatami. »Z laserjem virtualno odstranimo vso vegetacijo in sestavimo zemljevid z izredno visoko resolucijo.« Raziskava je bi-
la skoraj brez stroškov, saj sta Bernardini in Sgambati (z Inšpektorata za gozdove v Trstu in Gorici) obdelala že obstoječe podatke. Le-te je s sistemom Li-DAR zbralo zasebno podjetje po naročilu civilne zaščite, in sicer v okviru dejavnosti za zaščito okolja. Raziskovalca sta bila ob pogledu na obdelane podatke osupla. Pred njima sta bila ogromna pravokotnika, ki nista mogla biti nič drugega, kot rimski vojaški tabor.
Potreben pa je bil še končni dokaz, ki bi domnevo potrdil: arheološka najdba.
Marchesetti je trdil, da je arheologov najboljši prijatelj krt, ki s kopanjem prinaša marsikaj na površje. Tedaj pa še ni bilo veliko divjih prašičev. Ščetinar je namreč med ritjem izkopal tudi kos amfore, ki ga je našel Bernardini. Dva zgornja roba amfore so v centru za teoretsko fiziko s tomografskim pregledom datirali v konec 2. stoletja pr. n. št.: castrum je torej starejši.
Zunanje pravokotno obzidje gleda na jug, notranje pa ni vzporedno. Bernardini sumi, da je novejše. Raziskovanje pa se bo nadaljevalo: v zemlji so bržkone zakopane kamnite zgradbe, ki jih bo treba lokalizirati, nakar bodo lahko stekla izkopavanja. Če bodo sredstva, se bodo arheologi še zabavali.
Podobne castrume so Rimljani gradili v Galiji in drugih provincah, vendar pozneje. Doslej je bil najstarejši tabor v nemškem Hermeskellu (iz časov galskih vojn, torej več kot sto let pozneje), ki so ga odkrili lani. Presenečenja pa se morda še niso končala, saj prinaša nova tehnologija LiDAR odkritja, za katera bi s tradicionalnimi tehnikami potrebovali desetletja. »V dveh mesecih smo odkrili deset novih predrim-skih gradišč, okoli Repniča, Volnika in drugod.« Tržaška ekipa namerava sodelovati tudi z Inštitutom za arheologijo v Ljubljani, katerega predstojnica je izvedenka za rimsko arheologijo Jana Horvat.
Aljoša Fonda
4
Nedelja, 27. januarja 2013
TRST
/
nabrežina - Veliko zanimanje domačinov in pozitivno soočenje med Občino ter jusom
Načrt za preureditev placa se lahko še nekoliko spremeni
Na težko pričakovanem srečanju v polni dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini je bila v središču pozornosti predvsem preureditev vaškega trga oziroma placa, na katerem naj bi bil v prihodnje po načrtih devinsko-nabrežinske uprave prostor samo za pešce.
Predsednik nabrežinskega jusa Walter Pertot je uvodoma omenil nekatere probleme, ki so se pojavili v odnosih med na-brežinskim jusom in občinsko upravo, izrazil pa je prepričanje, da to niso nepremostljive, pač pa za »fiziološke« težave na začetku neke skupne poti. Z njim je soglašal podžupan Massimo Veronese. Poudaril je, da se je mešana komisija doslej sestala le enkrat, na dnevnem redu prihodnjih sej pa je že več predlogov v zvezi s konkretnimi ukrepi. Nato je podžupan predstavil upravni postopek prenove nabrežinskega placa - glavne predmet srečanja, saj številni domačini načrtu nasprotujejo.
Walter Pertot je naštel vrsto pripomb na predhodni načrt, pomisleke in ugovore so jusarji zbrali med svojimi člani, trgovci in ostalimi vaščani. Vroče teme so prometna ureditev trga in okolice (zlasti stare vasi), dokaj drago tlakovanje v kamnu, ureditev parkirišč v bližini ter preselitev spomenika padlim.
Na ugovore sta odgovarjala odbornik za javna dela Andrej Cunja in arhitekt Danilo Antoni, ki je s Petrom Sternijem so-načrtovalec preureditve. Dejala sta, da je načrt v tej fazi šele predhoden, zato so določene spremembe še možne. Pri tem sta omenila možnost drugačnega tlakovanja, opustitve vodometa (predviden je nad vodnjakom pred knjižnico), spremembo finančne konstrukcije projekta in drugo. Sedanja faza načrtovanja se nanaša na arhi-
Srečanje je privabilo veliko domačinov, saj je tema
nabrežinskega trga zelo aktualna in občutena
kroma
tektonsko ureditev placa, zato bo o prometu podrobneje govor kdaj drugič, predlagana ureditev trga pa je dovolj fleksibilna, da dopušča postopno zaporo prometa oziroma prosto vožnjo in parkiranje po trgu, dokler se ne uredijo nova parkirišča v neposredni bližini. Na tem delata tako Občina kot jus, cilj je čimprej urediti parkirišči na območju bivšega župnišča in nekdanjega javnega kopališča.
Premestitev spomenika padlim za nekaj metrov v smeri proti banki in njegov morebitni zasuk za 90 stopinj sta tehnično enostavna in razmeroma poceni ukrepa, po mnenju Cunje in Antonija pa sta tudi nujna, če se želimo izogniti razvrednotenju spomenika v novem kontekstu prenovlje-
nega placa. Končna odločitev mora sloneti na dosežku čimboljšega rezultata bodisi za trg kot za spomenik in o tem je treba trezno razmisliti ter opustiti predsodke, čes da »je vedno bilo tako in tako mora nujno ostati«. Občina bo občanom čim prej dala na razpolago grafični prikaz tega dela trga, da si bo lahko vsakdo predstavljal, kaj pomeni prestaviti spomenik. Debata o tem se bo nadaljevala na prihodnjih srečanjih.
Ureditev stare vasi s sredstvi, ki so na razpolago za prenovo placa, ni mogoča. Denarja je premalo, Občina pa bo na tem nadaljevala z delom in iskala dodatna sredstva pri Deželi ter drugih javnih ustanovah.
V razpravi so sodelovali številni posamezniki, med njimi tudi nekdanji župan
Bojan Brezigar, odvetnik Jože Škerk iz Trnovce ter tržaški občinski svetnik in predsednik kontovelskega jusa Stefano Ukmar, ki je govoril o splošnih težavah srenj in jusov na Tržaškem.
Za srečanje, ki je trajalo dobre tri ure, je bil po ocenah organizatorjev značilen konstruktivni duh, večjih polemik baje ni bilo, ugovori in odgovori pa so bili v glavnem argumentirani. Večer je pripomogel k skupni obdelavi zapletene teme preureditve trga in izkazalo se je, da Občina in jus v bistvu zasledujeta iste cilje, pri marsičem pa so njuna stališča enaka. Ustanovi sta se obvezali, da bosta nadaljevali s skupno obravnavo ureditve nabrežinskega placa, seveda v skladu s potrebami občanov.
obsodba
Pedofil v zapor
Policisti mobilnega oddelka so v petek zvečer odvedli v zapor 45-letne-ga Tržačana z začetnicama D. R., ki je bil zaradi večkratnih spolnih odnosov z mladoletnico pravnomočno obsojen na osem let zaporne kazni. Obsojeni je med letoma 2000 in 2005 večkrat spolno zlorabil hčerko svoje partnerke in sostanovalke. Zanj je bilo ljubezensko razmerje z odraslo žensko v bistvu pretveza, da je prišel v stik z njeno hčerko. Pri pedofilih so podobne strategije pogoste in težko opazne, saj dalj časa delajo na tem, da se odrasli osebi prikupijo, njihov cilj pa je v resnici lažji dostop do otroka. D. R., ki je bil takrat star od 32 do 37 let, je imel z deklico spolne odnose, ko je bila njena mati v službi. Kvestura ni izdala obsojenčeve istovetnosti, da bi zaščitila njegovo žrtev.
Nevarno kurjenje
Gasilci, služba 118 in policisti so se včeraj okrog 11.30 odpravili na Ro-colsko cesto, saj sta se stanovalca pri hišni številki 119 zastrupila z ogljikovim monoksidom. Po ocenah gasilcev naj bi do uhajanja plina prišlo zaradi slabega delovanja kurilne naprave. Moža in ženo so z rešilcem prepeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer so ju zadržali na opazovanju. Njuno zdravstveno stanje je pod nadzorom.
Razpečevalec heroina
43-letni italijanski državljan C. D. je v petek popoldne končal za zapahi, potem ko so mu policisti v Tržaški ulici v Miljah zaplenili sedem odmerkov heroina in dva bankovca po 50 evrov. Domnevajo, da je to zaslužek razpe-čevalca, saj stane odmerek v povprečju ravni 50 evrov. Moški je bil v preteklosti že obsojen zaradi razpečevanja.
danes po slovenski tv rai
Nova oddaja Klepelutke za najmlajše gledalce
Nocoj čaka najmlajše gledalce Slovenskih Programov Rai veliko presenečenje: nova polurna televizijska oddaja z risankami in terenskimi prispevki, ki jih bodo povezovale razigrane Kle-pelutke. Druščina klepetavih papirnatih bitij z mavričnega travnika v Papirku Papirku bo otroke pozabavala z dogodivščino o »snežni svatbi«, v kateri bomo spoznali nevsakdanjo zgodbo o zaljubljenem paru snežakov. V družbi zajčka Zeljka, sladkosnede Mile, mačje pevke Brkice, malega Ptika in iskrivega petelinčka Ki-rikiha, bosta odslej tudi poštari-ca Teja in nagajivi krokodilček Krok. Klepelutke so zaživele v interpretaciji Nikle Panizon, Gregorja Geča, Romea Grebenška, Vesne Maher in Maje Aduše Vidmar, vlogo pripovedovalca pa je prevzel Jan Leopoli. V uredništvu Žive Pahor, je zamisel in scenarij podpisala Deva Pincin, lutke in sceno pa je izdelala Magda Mar-tinci. Terenski prispevek o pastirskih hišicah na Krasu je pripravila Živa Pahor, v sodelovanju s petošolci COŠ Pinko Tomažič iz Trebč. Prva polurna otroška oddaja iz niza Klepelutke 2013 z naslovom »Zima zima bela« bo na sporedu danes zvečer ob 20. uri, s ponovitvijo v četrtek ob isti uri.
Dokumentarni film Onstran žice
Danes,v nedeljo, 27. januarja bo Slovenska televizija RAI, v okviru oddaj čezmejne tv Lynx, ob 20.50 predvajala dokumentarni film "Onstran žice". Datum je
nadvse primeren, da se tudi na ekranih obeleži Dan spomina.
Kaj pomenijo otroku zapor, nesvobodno življenje, žeja, lakota ? Kaj mu pomeni biti prisoten pri usmrtitvi ali nasilni smrti stotin oseb, med katerimi so tudi starši ali bližnji sorodniki? 70 let je minilo od odprtja taborišča v Gonarsu, ki je bilo namenjeno slovenskim in hrvaškim civilistom. Dokumentarec pripoveduje še nepoznane zgodbe skupine preživelih otrok in nas spremlja na neverjetno spominsko potovanje: takratni otroci bodo pripovedovali o prepogosto pozabljeni tragediji, ki se je odvijala znotraj žic taborišča, le lučaj stran od furlanskega mesteca Gonars.
Dokumentarec "Onstran žice" je prvi poskus čezmejne ko-produkcije v prostoru Alpe Jadran; poskus oglašanja različnih glasov in poskus ohranjanja spe-cifik subjektov različnih narodnosti, ki jih je združila ista žalostna usoda.
Avtor dokumentarca je Do-rino Minigutti, producirali so ga Immaginaria, Zavod Kinoatelje in Focus-Media s Hrvaške. K produkciji so prispevali Avdiovizual-ni sklad Dežele FJK, Deželni Sedež RAI, slovensko Ministrstvo za kulturo, Avdiovizualni sklad R.Hrvaške in mesta Rijeka, Kastav in Gonars. Dokumentarec bo v ponovitvi na sporedu v četrtek, 31. januarja, vedno ob 20.50.
prej do novice
www.primorski.eu1
spomin - Jutri bo minilo 19 let od tragičnega dogodka v Mostarju
Ko je tisti petek v predsobi Gregorčičeve dvorane zazvonil telefon ...
Saša Ota
Mostar 1994-2013
Saša, Sandro, Alessandro Ota. Gregorčičeva dvorana na Frančiško-vi ulici, petek, 28. januarja 1994, okrog 19. ure. V baru v predsobi Gregorčičeve dvorane smo člani foto-krožka Trst 80, ki smo nekaj let kasneje, ko so se nam pridružili tudi snemalci, preimenovali v FOTOVIDEO TRST 80. Običajna tedenska srečanja so potekala ob 20. uri, Saša se jih je redno udeleževal, ko je bil v Trstu; tisti petek dogovorjeno, da se dobimo ob 18.30.
Brni telefon, dvignem slušalko, ve vem zakaj, nekaj mi je »smrdelo«, na drugi strani glas v stisnjenem grlu ... Danes ne znam več povedati, če v slovenščini ali italijanščini, morda v tržaškem narečju: trenutek grobe tišine, v Mostarju se je nekaj zgodilo. Takoj sem povezal dogodek s Sašo, Marcom, Dariom . ne vem zakaj, a v trenutku sem vse tri videl. na tleh.
Veliko je spominov na te tri fante. Čokolada, tobak, denar, ki so ga nosili s sabo v Bosno: skrb, kaj bo, a istočasno tudi »gremo posnet«. Sedaj pokojni Fulvio Molinari je dejal »no li vedo tranquili come le altre volte« - ekipa Rai ni bila sproščena, umirjena kot običajno.
Saša mi je pokazal čokolade, ovitke tobaka, po 20 škatlic cigaret,
Marco Lucchetta
vsako potovanje ista zaloga. Prijazen Marco »te servi una bateria, ma solo per ti« še sedaj po devetnajstih letih, mi zveni v ušesih - rabiš eno baterijo, ampak samo zate! A ni bila samo baterija, na pasu iz trdega usnja so bile pritrjene tudi podolgovate škatlice, v katerih so skrivali denar »upam, da se bomo vrnili vsaj z eno tretjino vsote«. Enak pas je imel tudi Saša. Bolj redkobeseden, a tudi prijazen Dario, ki mi je dejal, upam, da bom spet videl Prosek »e le mie mule«. Ne bodi tako črnogled, sem mu odgovoril. Vedno imam pred očmi to »ricasto« punčko, ki je bila kot prilepljena na očetovo krsto ...in je vsako toliko planila v neutolažljiv jok.
Drug spomin. Saša in Milan -dve leti star sinček - na rdečem ve-spinu: iz Zabrežca v mesto, po breških vaseh, po krasu in pogostoma na Ko-lonkovec. Saša, se ti ne zdi nevarno, da se zvrneta, »f'nt« ima dve leti, mu pravim. Grem zelo počasi, uživam, ker on uživa, mi odvrne.
V nekdanji Jugoslaviji so se televizijske ekipe naslanjale na domače vodiče. Iz Saševih pripovedi se spominjam mlajše ženske Vesne, mirne narave, ni spraševala. A tudi moškega, morda Šime; večkrat so se lepo razumeli, prijateljsko, napolnili kolute z besedo in sliko, se rokovali in se
Dario D'Angelo
vrnili v Trst, zadovoljni. Saša mi pripoveduje: »Zadnjič sva čepela pod zidkom, na paštnih, kot bi bili pod Kontovelom. Kar na mrzlo me moški vpraša: gazda Saša, pita te mali Bosanec, mali Hrvat in mali musliman, ti imaš samo mali košček kruha, komu ga daš? Kakšno sekundo sem po-molčal, nato potegnil ven Milanovo sliko in mu jo pokazal .«
In sedaj smo tukaj. Večkrat je fo-tokrožek prirejal foto natečaje in prišla je zamisel, da bi poskusili tudi z video natečajem. Poimenovali smo ga po Saši Ota in Miranu Hrovatinu, ki je nekaj mesecev kasneje umrl v Mo-gadišu. Zadeva ni bila tako enostavna in tudi precej tvegana. Ampak, malo sem malo tja, se je začelo. Prvi pravilnik - vabilo sem izročil v tiskarni leta 2001 in to delal do leta 2005, ko je prijel za »vajeti« Marko Civardi. Ni bilo enostavno, a je šlo. Nešteto ljudi nam je pomagalo, da samo lahko uspeli. Zato z veliko začetnico Hvala vsem: dr. Collini, prof. Borruso, dr. Tuta, dr. Nataša Sosič, Damjana Ota, družine Ota, Hrovatin, Janko Hrova-tin, člani fotokrožka in cela »zaja« prijaznih sodelavcev. Lepo je bilo, ker sta nagrade in pokale dobitnikom podeljevala mala sinčka dveh nedolžnih žrtev - Milan Ota in Ian Hrovatin.
Duilio Vecchiet
/
TRST
Nedelja, 27. januarja 2013
5
AD FORMANDUM - Predvpisi v teku
Dan odprtih vrat na gostinski šoli
Ko bom velik, bom...? To je vprašanje, ki si ga postavljajo tretješolci nižjih srednjih šol, ki bodo konec letošnjega leta opravili malo maturo. Do konca februarja bomo morali namreč odločiti, katero višjo šolo obiskovati v nadaljevanju šolske kariere.
»Obiskali so nas mladi nižješolci, ki se odločajo za nadaljno šolanje, na našem sedežu na Fernetičih in na šoli v ul. Ginnastica: predstavili smo jim program poklicnega usposabljanja Gostinski delavec - kuhar ali natakar, jim obrazložili, kako poteka šolanje pri nas, katere so dejavnosti, ki jih prirejamo, poleg študija« je povedala Martina Canziani, ki skrbi za programe temeljnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja na Ad formandumu.
»Šolanje na poklicnih zavodih je v času krize, ki nas pesti v tem obdobju, solidna alternativa, saj mlade, ki se odločijo za izobraževanje v poklicu, temeljito pripravi na vstop v svet dela. Med drugim je v sistemu višješolskega izobraževanja zavod Ad formandum edini, ki ponuja šolanje na gostinskem področju tudi v slovenskem jeziku«.
Prejšnji konec tedna so gostinsko šolo Ad formanduma obiskali mladi, ki se zanimajo za šolanje na na poklicnem zavodu. V petek so se v gostinskem centru na Fernetičih mladi, bodoči dijaki, preizkusili tudi v pripravi in peki palačink, medtem ko so si v soboto ogledali šolske prostore v ul. Ginnastica.
»Predvpisovanja na naš program še ni urejeno za »on-line« postopek, zato je potrebno predvpisno polo izpolniti v pisni obliki - po starem sistemu«, pravi Martina Canziani, ki zainteresirane dijake vabi na ogled spletne strani www.adforman-dum.org ali profila na socialnem omrežju facebook za podrobnejše informacije o programu Gostinski delavec.
Društvo slovenskih izobražencev, založba Mladika in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabijo jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
na predstavite v pesniške zbirke
Davida Bandlja ODHOD
Avtoija in zbirko bo predstavila
prof. Vilma Purič. Pesmi k zbirke bodo podali dijaki
DIZ Jožefa Štefana. Za glasbeni utrinek bo poskrbel pianist Rok Dolenc iz Glasbene matice.
Začetek ob 20.30
Včeraj danes
cPocjteßno podjelje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
vabi na projekcijo diapozitivov
POTOVANJE PO SVETI DEŽELI
0 lepotah krajev in doživetjih na škofijskem romanju bo govorila gospa Ida Klarič. Sodeluje flavtistka Sara Bembi
Danes ob 16.30
v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29)
[I] Lekarne
Danes, NEDELJA, 27. januarja 2013
JANEZ
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 7.12
Jutri, PONEDELJEK, 28. januarja 2013
PETER
VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,7 stopinje C, zračni tlak 1008,6 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 27/105 km na uro vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C.
OKLICI: Milos Vovanovic in Violeta Rakic, Gianluca Spolverini in Tetyana Pavuchenko, Paolo Visintin in Michela Cinello, Stefano Grauner in Martina Rota, Giuliano Nicolini in Susanna Larconelli, Stefano Bi-garan in Cristina Africh, Luigi Mer-cadante in Tatiana Dutto, Alessan-dro Valentinuzzi in Michela Rossi, Antonio Dente in Alenka Gojca, Carmine Perruolo in Marcella Uricchio, Marco Rocchetti in Paola Dimario, Pietro Liguori in Erika Rutter, Lorenzo Coronica in Jessica Granziera, Giuseppe Gargiulo in Laura Tecchiati.
Nedelja, 27. januarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Alpi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan
-	040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304.
Od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 2. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 - 040 390898.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
IZLET V ROMUNIJO: Župnija Repen-tabor sporoča, da zaradi objektivnih dogodkov se izlet prenese v mesec maj. Naknadno bomo sporočili datume.
SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. februarja in v soboto, 9. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave: tel. št. 0038631372632 - Metka.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča da bo informativni sestanek za vpis na osnovno šolo COŠ Mara Sam-sa - Ivan Trinko - Zamejski pri Dom-ju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00, za vpis v otroški vrtec Mavrica v Miljah pa v torek, 29. januarja, ob 16.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah, kot sledi: na OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Ca-ravaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. Milčinskega na Ka-tinari (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE, sporoča koledar informativnih srečanj: vrtec Kralj - Trebče 28. januarja, ob 10.00; vrtec Fakin - Col 28. januarja, ob 16.00; O.Š. Trubar - Bazovica 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Tomažič - Treb-če 28. januarja, ob 15.00; O.Š. Sirk -Križ 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Gradnik - Col 29. januarja, ob 15.00; vrtec Štoka - Prosek 30. januarja, ob 16.00.
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekal dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni!
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it).
13 Prireditve
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi danes, 27. januarja, ob 16.30 v Marijin dom v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) na projekcijo diapozitivov »Potovanje po Sveti deželi«. O lepotah krajev in doživetjih na škofijskem romanju bo govorila gospa Ida Klarič. Sodeluje flavtistka Sara Bembi.
L'ARMONIA V SODELOVANJU Z ZADRUGO KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL predstavlja danes, 27. januarja, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku, komedijo v tržaškem narečju »Pacchi dAmerica, virgola...«. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja danes, 27. januarja, ob 17.30 »Praznik Slovenske Kulture«. Slavnostni govornik Dr. Devan Jagodic. Sodelujejo: domači mešani pevski zbor, dekliška vokalna skupina s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in reci-tatorji. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM Danes, 27. januarja, ob 18. uri: Openska glasbena srečanja - koncert kitarista Marka Ferija. Vabljeni!
UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo obvešča, da bo v sklopu božičnih in novoletnih pobud danes, 27. januarja, ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren, koncert orkestra »Trie-ste Early Jazz Orchestra - Tejo«. Koncert bi se moral vršiti že 9. decembra, a je zaradi slabega vremena odpadel.
V SPOMIN NA UBALDA VRABCA -ZCPZ - Trst in župnija Rodik vabita k obletni maši za skladatelja Ubalda Vrabca danes, 27. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. Sledila bo komemoracija na pokopališču.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi danes, 27. januarja, ob 10.30 na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192).
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 30. januarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Marta Ivašič in Štefan Čok bosta predstavila knjigo »Novice z miljskega konca«.
VLJUDNO VABLJENI NA OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA o slovenski naravni znamenitosti, Cerkni-
škem jezeru. Film z naslovom »Presi-hajoče jezero - Zadnji čoln« bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v sredo, 30. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Arma-nija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do vključno 2. februarja. Toplo vabljeni. PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slovenski program bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, PO Ilirska Bistrica in GD Prosek.
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi, ob prazniku slovenske kulture, na ogled veseloigre J. Štoke Moč uniforme v izvedbi Kulturnega društva Jurij, Mozirje. Predstava bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
^^ Zapustil nas je naš dragi
Lodovico Carli
Žalostno vest sporočajo
žena Alberta, sin Elio, sestra Anica z možem Silvanom, svakinja Silva
in nečaki Renato, Aldo, Nadia, Bruno, Erika in Marko z družinami
Pokojnik bo ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga v četrtek, 31. januarja, od 12.00 do 13.30. Ob 14. uri bo sledil pogrebni obred v trebenski cerkvi in pokop.
Trebče, Sesljan, 27. januarja 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
+
Zapustila nas je naša draga
Maria Laghi vd. Stefani
(Meri)
Žalostno vest sporočata
sin Gianni in sestra Vanda z družinama
Pokojnica bo ležala v ponedeljek, 28. januarja, od 9.00 do 11.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Pogreb z žaro bo v petek, 8. februarja, ob 13. uri na pokopališču v Nabrežini.
Sv. Križ, Nabrežina, 27. januarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
Ob izgubi drage Meri izrekamo svojcem iskreno sožalje
Marino, Marta in Norma z družino
Ob boleči izgubi Laghi Marije - Meri izreka sinu Gianniju, članu nadzornega odbora, in družini, sestri Vandi in vsem ostalim sorodnikom iskreno sožalje
JUS NABREŽINA
Ob izgubi drage Meri sočustvujejo z Giannijem, Romano in družino
sodelavci iz Sesljana
ZAHVALA
Ivanka Svetina vd. Hervat
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Evgen in Marica z družinama
Boršt, Nabrežina, 27. januarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
28.1.1994 MOSTAR
28.1.2013 TRST
Angeli živijo, nas spremljajo, varujejo... Dragi
Saša
Ob devetnajsti obletnici tvojega odhoda se te z isto ljubeznijo spominjamo
vsi tvoji
Sv. maša v tvoj spomin bo jutri v bor-štanski cerkvi ob 18. uri.
Zabrežec, 27. januarja 2013
25.1.2003
25.1.2013
Tončka Guštin vd. Komar
Vedno v naših srcih.
Mili z družino
Fernetiči, 27. januarja 2013
28.1.2012
28.1.2013
v
Laura Zerjal por. Kofol
Vedno v naših srcih.
Tvoji najdražji Pogrebno podjetje Alabarda
27.1.2012
27.1.2013
Patrizia Tercic
Z neizmerno ljubeznijo in bolečino se te spominja
tvoja družina
Nabrežina, 27. januarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
Nedelja, 27. januarja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
□ Čestitke
Sreča in zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba. Vse najboljše draga KARIN za tvoj 18. rojstni dan ti želimo mama, tata, Alen, no-ni in nonota.
Mala Leja z ostalimi doma, vošči mamici DAŠI, ker danes rojstni dan ima. 30 poljubčkov in vsega, kar si sama želi, predvsem mirnih noči!
Iz srca
se zahvaljujem vsem,
ki ste glasovali zame in mi čestitali ob prejetju zlatega jabolka!
PIA CAH
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«.
ARISTON - 16.00, 18.45, 21.00 »Quartet«.
CINECITY - 18.15 »Cloud Atlas«; 11.00, 13.15, 16.35 »Asterix e Obelix al ser-vizio di Sua maesta«; 15.40, 21.50 »La migliore offerta«; 13.00, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Ghost movie«; 11.00, 12.50, 14.45 »Frankenweenie«; 11.10, 15.10, 18.20, 21.30 »Django Unchained«; 11.10, 15.30, 18.35, 20.50, 21.40 »Lincoln«; 10.45, 13.30, 16.15, 19.00, 21.45 »Flight«; 15.30, 17.45, 18.50, 20.00, 22.10 »Pazze di me«; 11.05, 14.50 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 11.00, 13.15 »Ralph spaccatutto«.
FELLINI - 16.30 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 18.10, 21.00 »Cloud Atlas«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.45, 21.15 »In darkness«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »00:30 - Tajna operacija«; 12.10, 15.10, 17.40, 20.20 »Ana Karenina«; 13.40, 16.05, 18.25, 20.50 »Brez nadzora staršev«; 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 12.00, 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Film 43«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 11.50, 13.00, 13.50 »Samova pustolovščina 2 3D«; 12.40, 15.40, 18.00, 20.20 »Sedem psihopatov in shih tzu«; 18.50 »Teksaški pokol z motor-ko 3D«; 20.50 »Zadnja bitka«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Pazze di me«; Dvorana 2: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Flight«; 18.15 »Vita di Pi 3D«; 20.30 »Django Unchained«; Dvorana 3: 15.15, 16.45 »Frankenweenie«; 15.20, 20.15 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 17.30, 18.50, 22.20 »Ghost movie«.
cmedia
Oglaševalska agencija Tmedia
Trst - Ulica Montecchi 6 Gorica - Ulica Malta 6
Nov urnik sprejemanja oglasov proti plačilu:
okvirjeni oglasi za društva (odponedeljka do petka), osmrtnice, zahvale, obletnice, sožalja, čestitke v okvirčku, poslovni mali oglasi
Ponedeljek - petek 10.00- 15.00
Sprejemamo
-	v uradih v Trstu in Gorici.
-	po telefonu na 800.912.775,
-	poe-mailuna primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
Sobota 10.00-13.00
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.912.775,
-	poe-mailuna primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
Od 1. februarja stopijo v veljavo nove cene za okvirjene oglase za društva.
SUPER - 16.00, 20.00 »Quello che so sull'amore«; 17.45, 21.45 »The Master«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 21.00 »Lincoln«; Dvorana 2: 15.20 »Le avventure di Fiocco di Ne-ve«; 17.10, 19.40, 22.10 »Flight«; Dvorana 3: 15.00, 18.00, 21.30 »Django Unchained«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Pazze di me«; Dvorana 5: 18.20 »La migliore offerta«; 15.00, 16.40, 20.40 »Ghost movie«.
□ Obvestila
NABREŽINCI, pozor! Delovna skupina vaških nabrežinskih društev zbira slike, razglednice in dokumente, vezane na civilno in vojaško prebivalstvo oz. na dogajanja v Nabrežini 1914-18, z namenom objave publikacije. Imetniki naj se obrnejo na Zulejko Pasku-lin na tel. 328-6238108.
POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 340-9682129 (Tjaša).
BOSNA - danes, 27. januarja, ob 17. uri vabljeni udeleženci nepozabnega izleta lanskega leta, v Dolino - dvorana SKD V. Vodnik. Med številnimi udeleženci bodo predstavniki ANPI-VZPI - ZB za vrednote NOB iz območja Sežane in priljubljeni »general Gorjanc«. Poleg domače udarne besede, bo naš kratek film, nešteto spominskih slik in tovariška družabnost. Pričakujemo vas.
KOLEDARJI AŠD VESNA 2013 so na razpolago v pub-u Benningan's pri Fa-biotu, v baru pri Bojani in v kiosku na športnem igrišču v Križu.
PUSTNI SWAP PARTY pri SKD Igo Gruden za izmenjavo pustnih in drugih oblek bo danes, 27. januarja, od 17. do 20. ure. Info v FB skupini Swap party in na tel. 040-291477 ali 3485756778.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, vabijo v ponedeljek, 28. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod«. Avtorja in zbirko bo predstavila prof. Vilma Purič. Pesmi iz zbirke bodo podali dijaki DIZ Jožefa Stefa-na. Za glasbeni utrinek bo poskrbel pianist Rok Dolenc iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici. Začetek ob 20.30.
SOCIALNA SLUŽBA občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« V ponedeljek, 28. januarja, v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 od 17.00 do 19.00 ure, bo potekalo srečanje na temo »Spomin in mnemotehnika« s psihologinjo dr. Marzia Bagolin. Toplo vabljeni. Za informacije 040-368302 ali 3277698531.
CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. januarja, ob 20.45 namesto pevske vaje seja odbora v sedežu na Padričah.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se bo v torek, 29. januarja, začel tečaj slovenščine za začetnike. Število mest je omejeno! Info in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, 345-773356 (ponedeljek in četrtek 9.00 - 13.00, sreda 12.30 - 15.00).
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je sklican Deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
ŠKD ŠKAMPERLE (Stadion 1. maj) vabi na predstavitev Qigong-a (čikung-a) za začetnike. Vadba poteka po programu Chinese Heatlh Qigong Association. Prvo srečanje v sredo 30. januarja, ob 16.30 do 17.30 in od 18.00 do 19.00. Zaželjena predhodna prijava. Info: Vesna Klemše: 348-8607684 ali vesna.k@libero.it
ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na brezplačno predavanje psiholo-
SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6,
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete
prireja
PRAZNIK ^SLOVENSKE KULTURE^
Danes - v nedeljo, 27. januarja ob 17.30
Slavnostni govornik Dr. Devan Jagodic.
Sodelujejo: domači mešani pevski zbor, dekliška vokalna skupina s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in recitatorji.
Vljudno vabljeni!
SKD TABOR
OPENSKA GLASBENA SREČANJA - SEZONA 2012/13 DANES, 27. januarja, ob 18.00 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah
KITARIST MARKO FERI
sezona 2012/2013
z Občino Irnt in gledališčem La Contrada v okviru festivala za otroke in starše miniT
ginje Bersende v zvezi z najstništvom in problematiki najstnikov. Predavanje bo potekalo v sredo, 30. januarja. Za dodatne informacije in vpis (obvezen, glede na to, da je število mest omejeno): 320-7431637, bersen-dai@gmail.com	ali
www.psicologo.trieste.it/sl
ŠUM razpisuje natečaj z naslovom »S kulturo v srcu«. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Montecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 0405666360, ts@adformandum.org.
SPDT obvešča, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije v petek, 1. februarja, od 19.00 do 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1. Ostale datume bomo javili naknadno.
FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 3294128363.
JUS PROSEK vabi na sečnjo in čiščenje jusarskih površin v soboto, 2. februarja. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri spomeniku na Proseški postaji. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni z lastnim orodjem. V primeru slabega vremena akcija odpade.
V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite!
ŠOLA OBREZOVANJA na Ad for-mandumu v Trstu: 12-urni tečaj obrezovanja z izvedenko Natašo Riggi. Datumi: 2., 3., 8. in 9. februarja. Informacije glede plačila in prijave: Ad for-mandum, ul. Ginnastica 72 (tel. 040566360, ts@adformandum.org).
AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na in-fo@mladina.it ali na tel. št.: 3922303152 ali 347-0473606.
SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. februarja ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah.
GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj joge Goran Koren vabita na doživljanje gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 5. februarja, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani, v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Bo-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE _
Oton Župančič CICIBAN
v nedeljo, 27. januarja, ob 17.00
Bugy Gentile
GLEDALIŠČE IZ KOVČKA
v sredo, 30. januarja, ob 17.00
v Mali dvorani SSG VSTOP PROSTI
www.teaterssg.com
SLOV I
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI
k m
ljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za leža-nje. Za informacije in prijave yoga.koren@gmail.com oz. +38641 649004.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30.
FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Op-činah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni!
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30.
TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940.
FOTOVI DEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj Ota Hrovatin, ki bo 22. marca. Dela morate oddati do 16. februarja v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. 3294128363.
SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00.
H Mali oglasi
38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
40-LETNIK z večletnimi izkušnjami v zidarstvu iščem katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 347-9637896.
DAJEM V NAJEM zavarovan parkirni prostor, opremljen z avtomatskim vhodom, v Ul. Pellegrini (Rocol). Tel. 349-4769480.
FIAT BRAVO letnik 1997, 1600 cc, 142.000 prevoženih km prodam. Cena 250,00 evrov. Tel. št.: 040-229121.
PO ZNIŽANI CENI prodajamo 190 kv.m veliko staro hišo z vrtom, 2.500 kv.m, v Trebčah. Tel. št.: 340-5706725.
PRODAM staro hišico v okolici Dom-ja potrebno popravil ter železne cevi (6 m dolge, 6 cm premera) uporabne pri gradnji ograje. Tel. št.: 040-280910.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spal-
Umberto Galimberti
Krščanstvo religija praznega neba
6.2.2013, ob 18.00
Kulturni dom, Trst Ul. Petronio 4
V italijanščini s simultanim prevodom v slovenščino.
Informacije in predprodaja vstopnic (6€/ 3€): tel +39 040 362542 / 800214302
ni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM subwoofer helix, 25cm, 200w in zvočnik ground zero, 400w za avto v dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 348-2693442.
PSIČKE PASME SETTER podarimo ali prodamo. Zainteresirani naj si jih pridejo ogledat. Tel. št.: 040-229224.
V NAJEM DAJEM zagrajen vinograd v dolini reke Osp. Tel. 040-231578.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614.
S Poslovni oglasi
PRODAJAMO KOMBI FIAT DOBLO' 1.3, leto 2008, prevoženih 70.000km, za 4.000,00 evrov.
Tel. 3356047631
US Osmice
IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 53. Tel. št. 040-229586.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570.
Loterija 26. januarja 2013
Bari	B2	BB	46	40	8
Cagliari	46	1B	B8	4B	14
Firence	62	44	BB	58	89
Genova	B	21	12	B4	44
Milan	B2	87	17	25	21
Neapelj	46	47	5	B5	88
Palermo	68	4B	B9	1B	5
Rim	40	89	50	52	82
Turin	B7	67	B4	71	48
Benetke	64	7B	B2	77	24
Nazionale	27	54	28	B0	75
Super Enalotto Št. 12
10 12 27 39 78	84 jolly71
Nagradni sklad	2.395.616,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40,039,980.04 €
1 dobitnik s 5+1 točkami	479.123,39 €
12 dobitnikov s 5 točkami	29.945,22 €
1.269 dobitnikov s 4 točkami	284,34 €
48.818 dobitnikov s 3 točkami	14,75 €
Superstar	B5
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
5 dobitnikov s 4 točkami	28.434,00 €
210 dobitnikov s 3 točkami	1.475,00 €
3.172 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
19.816 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
41.787 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - O vsebini odločata krovni organizaciji, SSO se še ni izjasnil
Na Korzo se je vrnil napis Trgovski dom
Potem ko je iz prostorov Trgovskega doma v novembru končno zasijala luč, se je pred nekaj dnevi nanj ponovno vrnil napis »Trgovski dom«, sicer ne na pročelni stolp, kjer je že bil nekoč, temveč z mastnimi črkami na eno izmed pritličnih izložb. Natanko tam, kjer se v notranjosti zaključujejo obnovitvena dela in kjer bodo prostori dobili novo vsebino, prilagojeni črki zaščitnega zakona. Odločilno besedo o tem, kakšna bo nova vsebina, imata krovni organizaciji. Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) jo je že izrekla, Svet slovenskih organizacij (SSO) je še ni. Čas pritiska: po predvidevanjih Livia Semoliča, koordinatorja komisije, ki je zadnje leto spremljala potek obnove in razpravljala o vsebini, utegne priti do predaje ključev v tednu okrog 23. februarja, ob dvanajsti obletnici odobritve zaščitnega zakona 38/2001 in ob sedmi obletnici prenosa Trgovskega doma z države na deželo.
Semolič, tokrat gre zares?
Tako je. Kdor se zazre v okna na Kor-zu Verdi, bo videl skoraj dokončane prostore, na enem izmed velikih oken pa še napis »Trgovski dom«, kar pritrjuje zagotovilom deželnih funkcionarjev, da nam bodo ključi izročeni v teku nekaj tednov. Ni pa še tehnološke opreme, ki je vezana na dokončno namembnost prostorov. Ravno ta ostaja neznanka. Šestčlanska komisija, ki so jo imenovali deželna predsednika SKGZ in SSO ter Narodna in študijska knjižnica, se je v decembru sestala s predstavniki krovnih organizacij in knjižnice ravno zato, da bi dokončno razčistili pojme okrog tega bistvenega vprašanja. Na podlagi zaključkov seje sta predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, prejela uradno prošnjo, da v pisni obliki sporočita, če bosta zagotovila finančna sredstva za delovanje in vzdrževanje obnovljenih prostorov. Pavšič je že decembra posredoval pritrdilen odgovor. Prepričani smo, da bomo v najkrajšem času prejeli tudi odgovor predsednika Štoke, ki nam bo omogočil, da se dokončno izrečemo o tem, če zmoremo neposredno upravljati prostore.
V primeru pozitivnega odgovora kateri bo prvi korak?
Komisija bo pripravila razpis za izbiro kulturnega menedžerja, ki naj bi postal akter in duša oživljenih prostorov. V njih bomo uredili kulturno-informativno središče s predstavitvijo ne le manjšinskih dejavnosti, a celotnega goriškega prostora in širše -skratka, kraj dogajanja v duhu sožitja in zaščitnega zakona.
Računate samo na manjšinski denar?
Začetna sredstva so potrebna za zagon dejavnosti. Računamo na to, da bo postal ta prostor zanimiv za vse, tudi zaradi sre-
diščne lokacije, in da se bodo našli finančni viri tudi izven manjšinskih okvirov.
Katera je B varianta, če bo odgovor negativen?
Konkretna alternativa je prenos prostorov v uporabo Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS, op.p.). V decembru je direktor EZTS Marjan Pintar naslovil na našo komisijo uradno pismo, v katerem sprašuje o možnosti za priselitev EZTS v Trgovski dom, kar je predvideno po statutu združenja. Če se bo manjšina odpovedala neposrednemu razpolaganju s prostori, je to najboljša alternativa.
Kam pa bo šel EZTS, če bo obnovljeno pritličje za manjšino?
V tem primeru se bo EZTS lahko vselil v sosednje vogalne prostore, ki jih je zasedala ambulanta. Glede tega sem uradno prosil generalnega direktorja deželnega od-borništva za finance in premoženje, naj stopi v stik z odgovornim za deželni urad uprave državne posesti Robertom Fusarijem, ki mi je zagotovil, da je že pripravljena pogodba, na podlagi katere bodo prostori nekdanje ambulante predani deželi, ta pa jih bo prenesla na NŠK. Pintarju bom odgovoril, ko nam bo jasno, katere prostore naj ponudimo EZTS. To pa nam bo jasno, ko bomo prejeli odgovor predsednika SSO.
Začelo se je pred desetimi leti ...
S problematiko Trgovskega doma sva se s senatorjem Milošem Budinom začela spopadati pred natanko desetimi leti. Tedanja direktorica goriških uradov finančnega ministrstva Celestina Pozar nama je takrat dejala, da se bodo prostori izpraznili v doglednem času. Začel pa se je običajni ping-ping med krajevnimi uradi ministrstev in Rimom, ki nam ni dovolil, da bi prišli zadevi do dna kljub jasnim obvezam iz
Livio Semolič v obnovljenih prostorih (zgoraj) in napis na izložbi (desno). »Odprtje teh prostorov -tako Semolič -bo lepa priložnost za slovensko manjšino, da k sodelovanju pritegne vse sredine in posameznike, ki so vezani na lik Maksa Fabianija in ki lahko dajo dogodku širši odmev, kot ga sama manjšina zmore.«
foto pdk
zaščitnega zakona. Bili smo tudi priča izigravanju, ko so v pritličju odprli ambulanto. Zato da se je zadeva obrnila v pravo smer, je bilo potrebnega veliko dela, potrpežljivosti in končnega soglasja vseh institucionalnih sogovornikov, od dežele do uprave državne posesti in goriškega pre-fekta. Nazadnje, z vztrajnim vsakdanjim de-
lom in tudi z javnimi nastopi vseh manjšinskih dejavnikov, smo poleg pridobitve prostorov dosegli pri deželi tudi njihovo obnovo. Velika škoda bi bila, če bi jih sedaj ne znali primerno izkoristiti in če manjšina ne bi enakega zanosa vložila tudi v vračanje Narodnega doma v Trstu. Trgovski dom naj bo za vse nas spodbuda! (ide)
Nedelja, 27. januarja 2013	VREME, ZANIMIVOSTI
APrimorski
~	dnevnik
Goriški radič in gostilne
Goriški roži se piše svetlejša prihodnost po zaslugi namakalnega sistema, ki ga načrtujejo v severnem delu mesta, in tudi goriških gostincev, med katerimi so Slovenci v večini, ki razmišljajo o trajnejšem skupnem nastopanju oz. prirejanju ga-stronomsko-kulturnih pobud. Prva bo stekla že v prihodnjih dneh, ko bo, podobno kot sicer v minulih letih, osem goriških gostinskih obratov ponudilo poseben večer z menijem, osredotočenim na goriškem radiču. Ob hodih bo tudi branje odlomkov goriških zanimivosti iz knjig novinarja Roberta Covaza. Spodbudna novost letošnjih srečanj je v tem, da jih prirejajo gostinci sami v sodelovanju s proizvajalci radiča: tako bo vsak obrat vezan na enega proizvajalca. Začelo se bo v četrtek, 31. januarja, v Rosenba-ru, kjer bodo hodi vezani na radič Fran-cesca Brumata, večer kasneje bo pri Tur-riju kraljeval radič Carla Brumata, v soboto, 2. februarja, bo na vrsti »duet« Co-stanze Hvalic in restavracije Pri Majdi, v nedeljo, 3. februarja, bo pri Mirkotu v Grojni ponovno Carlo Brumat. Od četrtka, 7. februarja, dalje bodo na vrsti pari Gostilna Sabotino in posestvo Pietro Sossol, gostilna Primožič in Carlo Bru-mat, restavracija I Sapori del'Impero in Pietro Sossol ter gostilna pri Luni in Carlo Brumat. Večeri se bodo začenjali ob 20. uri, nedeljska kosila pa ob 13. uri. (aw)
Kako zaščititi domove
Občina Sovodnje prireja v sodelovanju s pokrajinskim poveljstvom karabi-njerjev informativno srečanje na temo varnosti pred tatovi in goljufi v sredo, 30. januarja, ob 19.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah. Predaval bo ka-petan Lorenzo Pella, poveljnik goriškega pokrajinskega poveljstva kara-binjerjev. Izbira Gabrij za predavanje ni naključna; v začetku leta so tatovi obiskali nekaj hiš ravno v Gabrjah, kar je domačine zelo prizadelo.
Na univerzi mladi o mladih
Študentje diplomatskih ved prirejajo jutri ob 11. uri na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici srečanje, na katerem bodo spregovorili o mladih in njihovem vključevanju v kulturne ustanove, društva in združenja prostovoljnega dela.
Delna zapora cestišča
V	Ulici San Francesco v Tržiču se bodo jutri začela obnovitven dela na vodovodnem omrežju, zaradi katerih bo stopila v veljavo delna zapora cestišča. Promet bo potekal izmenično enosmerno. Dela naj bi se zaključila pred koncem marca.
Hasur v Kulturnem domu
V	okviru pobud od dnevu spomina na holokavst bo v četrtek, 31. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici nastopil madžarski violinist judovskih korenin Jan Hasur; predstavil se bo s spletom poezij in violine z naslovom »Spomin v glasbi«.
PEVMA - Divjim prašičem neodgovorno prinaša hrano vse več ljudi
»Paneton« jim ne tekne
»Dobrotniki«izzivajo usodo, ko se s svetilkami v rokah približajo živalim, ki se mastijo s ponujeno hrano
Ostanki kruha in druge hrane v pevmskem parku
Mrak se niti ne dobro spusti na zemljo, ko parkirišče v pevmskem parku naenkrat zaživi. Pojavijo se trije-štirje avtomobili, kmalu zatem pa se iz gozda prikaže trop divjih prašičev. Prikličejo jih luči, še bolj pa loputanje z vrati, ki ga ščetinarji razumejo kot povabilo na večerjo. Odpiranje in zapiranje vrat ter še zlasti prtljažnika pomeni, da so »prijazni« ljudje pripeljali večjo količino hrane, v glavnem starega kruha in drugih ostankov iz pi-cerije ali restavracije. Zadnje čase je na parkirišču opaziti tudi krompir in »panetone«, ki so ostali od božičnih praznikov. Dnevni sprehajalci v pevm-skem parku pa vedo povedati, da divji prašiči »pa-netona« ne marajo. Morda je tudi njim prišlo na uho, da najbrž povzroča povišanje holesterola ...
Ta obred se vsak večer med 18. in 24. uro po-
navlja vsaj štirikrat ali petkrat. Še ne dolgo od tega so se s tem »poslom« ukvarjale le nekatere starejše meščanke, ki so jim zaradi tega početja sile javnega reda že nekajkrat naložile denarno kazen. Sedaj pa se z »rednim«, pravzaprav že vsakodnevnim prehranjevanjem divjih prašičev ukvarja velika skupina ljudi, kar bi lahko ocenili kot nekakšno večerno razvedrilo z ogledom velikega tropa gozdnih živali od blizu. Mnogi očividci, v glavnem stanovalci hiš v Ulici Forte del bosco, z osuplostjo povedo, da se zadnje čase dogajajo čudne stvari. Iskalci nočnega razvedrila neredko stopijo iz zavetja svojih avtomobilov in se s svetilkami v rokah približajo živalim, ki se mastijo s ponujeno hrano. Dogaja se tudi, da »junaško« dejanje spremljevalec v avtomobilu posname z videoka-
mero. Neodgovorni dobrotniki merjascev pri tem izzivajo usodo, saj gre za živali z ostrimi in nevarnimi čekani. Utegne se zgoditi, da bo pretirana pozornost divjega prašiča vznemirila in bo kakega izzivalca napadel. Takrat pa bo nastal velik halo.
Po mnenju domačinov bi morale pristojne oblasti konkretneje in učinkoviteje ukrepati za znižanje prekomernega števila merjascev na samem robu mesta, pa tudi neodgovornemu prinašanju hrane bi morale posvetiti več pozornosti. Občasni obhodi divjih prašičev so na ta način postali stalni. Vse to se dogaja v bližini številnih hiš, tako se se stanovalci zvečer ne upajo več na plano. Gre za vprašanje, ki smo ga že neštetokrat izpostavili, spremenilo pa se ni nič. Kvečjemu so se stvari poslabšale! (vip)
8
Nedelja, 27. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
romjan - Nasveti za družine pred vpisom v slovenske vrtce in šole
Kako so spisane naloge, naj preverjajo učiteljice
Združenje romjanskih staršev je v petek priredilo srečanje o slovenskem šolstvu z namenom, da priskoči družinam na pomoč v času vpisovanja otrok v vrtce in šole. Zbrane starše je nagovorila psihologinja in psihoterapevtka Suzi Pertot, izvedenka za večjezičnost in avtorica številnih publikacij, pomenljivo pa je bilo zanje zlasti pričevanje dijakinje znanstvenega liceja Buonarroti iz Tržiča, ki je pred leti obiskovala slovenski vrtec in osnovno šolo v Romja-nu. »Zame je bilo obiskovanje slovenske osnovne šole v Romjanu izredno lepa izkušnja. Slovenščina me je od vedno privlači-
Predavateljica Suzana Pertot (zgoraj), pozorni starši v romjanski šoli (levo)
bonaventura
la, saj gre za zelo lep jezik. Če se naučiš še enega jezika poleg italijanščine, te bo to izredno obogatilo in ti bo v pomoč pri spoznavanju in razumevanju drugih kultur. Če tvoji možgani so navajeni razmišljanja v več jezikih, pa ne boš imel nikakršnih težav pri usvajanju drugih jezikovnih kod,« je povedala nekdanja učenka romjanske osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in pojasnila, da so bili v Romjanu v razredu le v desetih, da so bile učiteljice vedno dobro pripravljene in da ni imela nikakršnih težav pri prehodu na višjo srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom.
Srečanje s Pertotovo so priredili, da bi razčistili najbolj pogoste dvome, ki jih imajo starši pri vpisu otrok v slovensko osnovno šolo in ki so v večini primerov vezani na pisanje domačih nalog. »Zaupati morate učiteljem, saj ni mogoče vsega nadzorovati. Danes starši zelo pozorno sledijo svojim otrokom in njihovemu pisanju domačih nalog; nekoč ni bilo nikakor tako, vseeno pa smo šolanje opravili brez večjih težav. Starši se morajo vprašati, katera mora biti njihova vloga pri šolanju otrok; nedvomno je pomembno, da preverijo, ali so otroci spisali naloge, potem pa morajo učiteljice preveriti, kako so jih dejansko spisali,« je povedala Pertotova in opozorila starše, da morajo biti v izbiro šole s slovenskim učnim jezikom res prepričani, saj je od njihove motivacije v veliki meri odvisen tudi šolski uspeh njihovih otrok. Per-totova je spregovorila tudi o usvajanju dveh jezikov in razlikah med otroki, ki so dvojezični od rojstva, in tistih, ki se drugega jezika začenjajo učiti v vrtcu. V tem primeru je po besedah Pertotove usvajanje daljše, traja kakih dvanajst let, pri čemer je otrokom v pomoč, da imajo tudi izven šolskega okolja čim več stikov z drugim jezikom. Pertotova je tudi opozorila, da morajo otroci drugi jezik uporabljati tudi med doraš-čanjem, saj bodo drugače nanj pozabili, zato pa je pomembno, da je šolska pot v slovenskem učnem jeziku čim daljša. Med razpravo so spregovorili tudi starši otrok, ki ravnokar obiskujejo slovensko šolo ali vrtec; pojasnili so, da so šolski programi enaki in da prehod na šole z italijanskim učnim jezikom ne povzroča težav. Poudarili so tudi, da je učenje slovenščine pomagalo njihovim otrokom pri razumevanju jezikovnih dinamik italijanščine.
gorica - Občinski svetniki v slovenskem vrtcu
Beležijo si potrebe
Ob zaključku obiskov bodo spisek izročili funkcionarki - Pozimi topel čaj za otroke
Zabeležili so si, kar ne gre in je potrebno popravil, prisluhnili težavam in zagotovili, da se bodo po obisku vseh vrtcev sestali s pristojno občinsko funkcionarko. Občinski svetniki Marilka Koršič, Walter Bandelj, David Peterin in Božidar Tabaj so v četrtek obiskali vrtec Ringa raja v Ulici Bro-lo v Gorici, prihodnji teden pa se bodo odpravili še v ostale slovenske vrtce v goriški občini, nakar bodo po svojih močeh in pristojnostih skušali ukrepati, da bodo opozorila šolnikov upoštevana. Sprejela jih je učiteljica Mila Bratina. Ker je bil v četrtek v vrtcu dan odprtih vrat, je svetnike zanimalo, kako potekajo vpisi. Bratinova je pojasnila, da so doslej z vpisi zadovoljni, gostje pa so tudi sami opazili, da si je vrtec prišlo ogledat veliko staršev in otrok.
Posledice finančne krize ali izgovori na njen račun so opazni tudi v vrtcu. Nujne stroške, ki so povezani s higieno, morajo kriti s prispevki dvajsetih evrov, ki jih starši »prostovoljno« dajo na začetku šolskega le-
ta. Od tega, kar ostane, črpajo sredstva za nakup papirja za risanje, barvic in podobnih potrebščin. Svetniki so se pozanimali, kako je s hrano, ki jo že nekaj let pripravljajo v občinski kuhinji, delijo pa jo po vrtcih preko zadruge, ki ima v vsakem vrtcu svojo raz-deljevalko - kuharico. V vrtcu so s hrano precej zadovoljni, slabša se sicer proti koncu šolskega leta, nekaj pa bi lahko izboljšali. V zimskem času bi lahko nudili otrokom topel čaj in ne samo mrzle pijače - vode. To so svet-
niki že zahtevali, ko je bilo v občinskem svetu govora o ukinitvi kuhinj v posameznih vrtcih. Bratinova je povedala, da so v Ron-kah, kjer je službovala v prejšnjih letih, ponudili otrokom tudi topel čaj, zato ne vidi razloga, zakaj bi ga ne tudi v Gorici. Svetniki so si ogledali tudi umivalnike in stranišča, ki kažejo na razne okvare in so potrebni popravil ali zamenjave. Na to bodo ob zaključku niza obiskov opozorili pristojno občinsko funkcionarko.
GORICA
Ko bom velik, bom kuhar ali natakar
»Ko bom velik, bom...?« To je vprašanje, ki si ga postavljajo učenci zadnjih razredov nižjih srednjih šol, ki bodo do konca februarja vložili prošnjo za predvpis v eno izmed višjih srednjih ali poklicnih šol. »Prejšnji četrtek so nas obiskali nižješolci, ki se ravnokar odločajo za nadaljno šolanje: predstavili smo jim program poklicnega usposabljanja za gostinskega delavca - kuharja ali natakarja in jim obrazložili, kako poteka šolanje pri nas,« pojasnjuje Majda Klanjšček, koordinatorka goriškega sedeža Ad formanduma. »V Gorici je naš zavod edini, ki izvaja programe temeljnega poklicnega izobraževanja za mlade na gostinskem področju. Šolanje v poklicu, v tem primeru za kuharja ali natakarja, omogoča pridobitev praktičnega znanja, ki je za vstop v svet dela izrednega pomena, še zlasti pri iskanju prve zaposlitve,« nadaljuje IKanjščkova, ki opozarja, da so predvpisovanja na program še vedno po starem sistemu, se pravi v pisni obliki. Predvpisne pole so na razpolago tudi na goriškem sedežu Ad Formanduma v KB centru, več informacij o gostinski šoli pa je na voljo na spletni strani www.adformandum.org ali na socialnem omrežju Facebook.
V gostinski šoli Ad Formanduma
gorica - Jutri v Dijaškem domu
Slovenska šola: premišljena izbira
»Slovenska šola: premišljena izbira« je naslov srečanja, ki bo jutri ob 17.30 v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici. Namenjeno je staršem, predvsem tistim, ki nameravajo vpisati svoje otroke v slovenske jasli, vrtec in šolo. Spregovorili bosta Suzana Pertot, strokovnjakinja na področju večjezičnosti in avtorica priročnika »Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo«, in Matejka Grgič, strokovnjakinja za slovenski jezik, znanstvena direktorica Slovika.
Pertotova in Grgičeva bosta po-
jasnili, kako otroci usvajajo jezike, kaj zanje pomeni učenje dveh jezikov in kako postanejo dvojezični govorci. Posebna pozornost bo namenjena značilnostim slovenskih šol, ki jih v zadnjih letih obiskujejo tudi otroci iz mešanih in italijanskih zakonov. Pojasnjeno bo, da je za slovenske šole poleg učenja jezika kot takega izredno pomembno tudi prenašanje na otroke slovenske kulture in identitete. Med srečanjem bo zagotovljeno varstvo otrok, za informacije je na razpolago telefonska številka 0481-533495.
V pozidanem delu Livade je občinska uprava poskrbela za istoimensko ulico (zgoraj); tako je izgledala Livada še do začetka prejšnjega stoletja, pred gradnjo naselja zadruge Svoj dom (spodaj).
Na Livadi / Na njivah
Obojno imenovanje se nanaša na veliko površino, ki seže od vijugave Or-zonijeve ulice do Soče in Solkanskega polja. Obstajal je poskus, da se obrazloži ime tega območja z italijansko besedo »levada«, ker naj bi pač bilo dvignjeno (le-vato) nad soško strugo, česar pa ne najdemo nikjer drugod ob soškem koritu. Vzhi-čen poskus pač, značilen za miselnost, ki je razlagala izvor poimenovanja Gori-zia iz imena (neke) svetnice Santa Gorizia oziroma iz latinske besede »gora« (rečno korito, tolmun), ne pa iz analogije Venezia-Gorizia po množičnem priseljevanju obrtnikov in trgovcev iz Veneta v stoletjih po začetku Novega veka, ko so Gorico zvočno prilagodili svoji fonetiki.
Kaj je (bilo) značilno slovenskega v tistem mestnem rajonu? Predvsem prebivalci, ki so obdelovali polja, ledinska imena ob soškem bregu, organiziranost ljudi v času protifašističnega upora - Livada je sodila v (najmočnejši) Severni kvart v okviru porazdelitve mesta, ki jo je strukturirala OF, še pred prvo svetovno vojno pa je tam nastalo prvo naselje - na pobudo zadruge Svoj dom - z mestnimi značilnostmi. Zgradilo ga je isto Mozetičevo gradbeno podjetje, ki nosi zasluge, da je Trgovski dom zrasel v za tedanje čase rekordnem času. Na Livadi sta sedaj mestna slovenska osnovna šola Otona Župančiča in otroški vrtec. Uršulinski samostan teži v zavesti prebivalcev sicer proti Svetogorski ulici, leži pa nedvoumno na Livadi. Na prehodu v Solkansko polje je do leta 2007 več ali manj sameval mejni prehod III. kategorije za dvolastnike; ob njem je bila železobetonska struktura iz časa Zavezniške vojaške uprave, sedaj preurejena v stanovanjsko hišico.
Aldo Rupel
/
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 31. januarja 2013	9
JAMLJE - Smrt Edvarda Pahorja
S kora ne bo več slišati njegovega glasu
S kora jameljske cerkve ne bo več odmeval glas Edvarda Pahorja, pevca vaškega cerkvenega zbora, ki je s svojim petjem spremljal nedeljske maše in praznične obrede. Jameljci in številni prebivalci sosednjih vasi so se od Pahorja poslovili v petek; njegovi ljubezni do petja so se pred cerkvijo in na pokopališču poklonili Fantje izpod Grmade, s katerimi je pel več let, v cerkvi pa so se ga s petjem spomnili pevci in pevke jameljskega cerkvenega zbora, ki mu je bil zvest že od mladih let.
Edvard Pahor - v Jamljah je bil poznan tudi z domačim imenom Edo Mo-tanov - se je rodil 13. oktobra 1934 očetu Antonu in materi Zori Radetič, ki je bila doma iz Medje vasi. Edvard je imel tri sestre, ravno z najmlajšo izmed njih je med drugo svetovno vojno peljal na pašo krave, ko je med bombardiranjem padla granata v njuno bližino. Sestra jo je k sreči odnesla brez poškodb, Edvardu pa je eksplozija poškodovala gleženj. Zanj se je nato začelo dolgo obdobje zdravljenja in obiskovanja bolnišnic. Zdravil se je tudi v Benetkah in Bologni, toda v takratnih časih mu spodnjega dela noge niso uspeli rešiti. Po vojni se je v Devinu izučil za krojača; nekaj časa je delal na železnici in šival tapiserijo po vlakih, nato se je zaposlil v tržiški ladjedelnici. Tu je opravljal odgovorno delo, bil je žerjavist in s svojim visokim žerjavom premikal velike železne plošče. Leta 1965 se je poročil z Vero Ter-
Edvard Pahor
čon iz Slivnega in si z njo uredil dom v Jam-ljah. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčeri Marta in Magdalena ter sin David. Edvard Pahor je pel tako v vaškem cerkvenem zboru kot v moškem pevskem zboru Fantje izpod Grmade; glasba in petje sta mu bila všeč, tako da je rad zahajal na koncerte in kulturne prireditve. Njegov konjiček je dolga leta bila ovčereja. Imel jih je manjšo čredo ovc, ko njihova reja na Krasu ni bila ravno razširjena. Zaradi tega mu je takrat naš časopis posvetil članek in fotografijo.
Edvard Pahor je bil do zadnjega zdrav in aktiven. Ravno na zadnji dan lanskega leta ga je na dvorišču pred hišo zadela možganska kap, zdravniki pa mu zatem niso mogli pomagati. Umrl je prejšnji torek v tržiški bolnišnici. Kdor ga je poznal in v jameljski cerkvi kdajkoli prisluhnil njegovemu značilnemu glasu, ga bo hranil v lepem spominu. (dr)
GORIŠKA BRDA - Brunu Podveršiču v slovo
Bil je starosta oljkarjev
Prvi partizanski učitelj v Števerjanu - Po njegovem prizadevanju so Brici dobili oljarno
V briški vasi Gradno so v sredo pokopali Bruna Podveršiča, rojaka iz Števerjana. Bil je starosta briških olj-karjev, v partizanskih letih učitelj, po vojni pa vseskozi aktiven v briškem družbeno-političnem življenju.
Rojen je bil v Števerjanu 4. februarja 1926; njegova mama je bila Helena Rožič, oče Hermenegild pa je bil več let župan števerjanske občine. Bruno je obiskal osnovno šolo v Šte-verjanu in v spodnjem Cerovem, klasično gimnazijo in licej pa med leti 1936 in 1944 v semenišču v Gorici in Vidmu. Vojna mu je preprečila, da bi nadaljeval študij, tako se je spomladi leta 1944 udeležil tečaja za učitelje v Višnjeviku v Brdih in postal prvi partizanski učitelj v Števerjanu, kjer je po nalogu ljudske oblasti odprl slovensko šolo. Leta 1947 se je preselil v Goriška Brda in tam poučeval v Višnje-viku in Golem Brdu. Od leta 1955 do 1969 je služboval na občini Brda. V tem času je tudi diplomiral na višji upravni šoli v Ljubljani. Od leta 1969 do leta 1978 je vodil stanovanjsko podjetje v Novi Gorici. Leta 1990 je bil izvoljen v Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Nova Gorica in Zbor občin skupščine Republike Slovenije ter za delegata Republike Slovenije v Zbor narodov in narodnosti zvezne skupščine v Beogradu.
BRUNO
Podveršič
foto k.m.
Leta 1995 je bil izvoljen za svetnika v novoustanovljeni občini Brda, kjer je ostal do leta 2006. Opravljal je funkcijo podžupana in vodje komisije za čezmejno sodelovanje. Bil je pobudnik postavitve spomenika pesniku Alojzu Gradniku ter obnovitve domačije Gradnika in Zorzuta. Vseskozi je bil aktiven tudi v domačem kraju, v vaški skupnosti Višnjevik, kot eden od ustanoviteljev in aktivnejših članov pa tudi v društvu ljubiteljev rebule in oljčnega olja.
Bruno Podveršič je bil velik ljubitelj kmečkega dela in domače briške zemlje, tako da je leta 1978 zasadil prvi oljčni nasad na svoji domačiji in se poglobil v skrivnosti oljkar-stva, tudi s povezovanjem z oljkar-skimi središči v Italiji, kjer je črpal znanje in izkušnje. V naslednjih letih je odločilno pripomogel k ponovnem
razcvetu oljkarstva v Brdih, saj je spodbujal tudi druge kmete k oživljanju oljčnih nasadov, ki so jih zapustili po veliki pozebi leta 1929. Bil je pobudnik za ustanovitev oljkar-skega društva Brda, ki danes šteje veliko število članov, tudi iz zamejstva. Od ustanovitve društva leta 1998 do leta 2006 je bil njegov predsednik, kasneje pa je predsedoval še Zvezi olj-karskih društev Slovenije. Zavzemal se je za pestrost briške kulturne krajine in opozarjal na slabosti, ki jih prinaša usmerjenost v eno kmetijsko panogo. Vseskozi si je prizadeval za krepitev čezmejnih stikov, njegova daljnovidnost je bila poplačana tudi z uspešnim kandidiranjem na razpisu za koriščenje sredstev iz evropskega sklada Interreg, iz katerega so dobili denar za odprtje prve oljarne v Brdih.
Bruno Podveršič je pogosto obiskoval Števerjan, tukajšnje sorodnike in prijatelje. V rojstno vas je prihajal nasmejan in dobre volje. Števerjanci, ki so z njim obiskovali šolo v času vojne in po njej, ga bodo ohranili v lepem spominu kot dobrega učitelja in poštenega očeta. Ob odprtem grobu in pred veliko množico ljudi se je prejšnjo sredo v imenu občine Brda od zaslužnega rojaka poslovil podžupan Damjan Birtič.
Saverij Rožič
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREZU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: »Štiri letni časi« (Vinko Moderndorfer) danes, 27. januarja, ob 17. uri abonmajska predstava, nastopa PD Štandrež-dramski odsek, režija Jože Hrovat; informacije po tel. 0481-20678. DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na premiero nove produkcije »Umor v vili Roung« v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu. Ponovitev bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri; več na www.sedej.org.
cmedia
Oglaševalska agencija Tmedia
Gorica - Ulica Malta 6 Trst - Ulica Montecchi 6
Nov urnik sprejemanja oglasov proti plačilu:
okvirjeni oglasi za društva (odponedeljka do petka), osmrtnice, zahvale, obletnice, sožalja, čestitke v okvirčku, poslovni mali oglasi
Ponedeljek - petek 10.00- 15.00
Sprejemamo
-	v uradih v Trstu in Gorici.
-	po telefonu na 800.912.775,
-	poe-mailuna primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
Sobota 10.00-13.00
Sprejemamo
-	po telefonu na 800.912.775,
-	poe-mailuna primorski@tmedia.it,
-	po faksu na 0481-32844
Od 1. februarja stopijo v veljavo nove cene za okvirjene oglase za društva.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 - 21.00 »Lincoln«.
Dvorana 2: 16.00 »Frankenweenie«; 17.40 - 20.40 »Django Unchained«. Dvorana 3: 15.20 - 19.50 - 22.00 »Quar-tet«;17.10 »La miglior offerta«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 - 21.00 »Lincoln«.
Dvorana 2: 15.20 »Le avventure di Fiocco di neve«; 17.10 - 19.40 - 22.10 »Flight«.
Dvorana 3: 15.00 - 18.00 - 21.30 »Djan-go Unchained«.
Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Pazze di me«.
Dvorana 5: 15.00 - 16.40 - 20.40 »Ghost Movie«; 18.20 »La miglior offerta«. DANES V KRMINU
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00
»Ralph spaccatutto«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Django Unc-hained«.
Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Quar-tet«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«.
Dvorana 2: 17.10 - 19.40 - 22.10 »Flight«. Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »Django Unc-hained«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Paz-ze di me«.
Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Ghost Mo-vie«; 19.50 »La miglior offerta«. JUTRI V KRMINU
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Love is all you need«.
H Šolske vesti
OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30. OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v vrtcu Čriček v Doberdobu v sredo, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v sredo, 30. januarja, od 10.00 do 11.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 29. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Zorzut v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 30. januarja, 11.00-12.30; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 28. januarja, 8.30-10.00 in v osnovni šoli Zorzut v Bra-čanu v torek, 29. januarja, 10.30-12.00. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek v sredo, 30. januarja, ob 18.00 v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi v ponedeljek, 11., torek, 12., in sredo, 13. februarja, za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter osnovnošolske učence varstvo od 7.45 do 16. ure ter bogat program dejavnosti: domače naloge in učenje, ustvarjalne delavnice, pustno rajanje ter vodene igre. Prijave in informacije v Dijaškem domu, Ul. Montesanto, 84 ali po tel. 0481-533495 vsak delavnik do srede, 6. februarja v popoldanskih urah.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT vabi na velikonočno potovanje v Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za izlet na sneg v Forni di Sopra v nedeljo, 3. februarja; prijave po tel. 347-4661946.
H Čestitke
Zajček dolgouhček je okrog skakljal in EVELIN iskal, da bi ji za četrti rojstni dan torto dal, ji mnogo sreče v življenju zaželel in ji povedal, da ra-
di jo imajo vsi njeni: mama, tata, sestrica Enya, noni, nonota, strici, tete, se-strična Nastasja ter bratranec Alex, ki ji pošiljajo koš pobljubčkov.
Draga Paola in Giorgio: ŠZ Soča Vama iskreno čestita ob rojstvu hčerke GIULIE, kateri želimo veliko zdravja... in seveda, da bi v športu dosegla to, kar je uspelo mami Paoli.
Dragi ženi, mami in noni MARIJI iz Jamelj voščimo za njen rojstni dan še veliko zdravja in srečnih dni med nami. Vsi, ki jo imamo radi.
□ Obvestila
AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktori-ca Greta Lefons. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo od februarja dalje tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657, info-vikara@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana). SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v torek, 29. januarja, v komorni dvorani centra Bratuž ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu.
H Prireditve
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR
prireja v gostilni Al romano nasproti županstva v Moraru v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 drugo srečanje z opero: Claudio Dornik bo predstavil Bize-tovo opero »Carmen«. ZADRUGA ROGOS vabi v rezervat ob otoku Cona pri izlivu Soče v nedeljo, 27. januarja, in 17. februarja na »Gosji dan«: ob 14.30 voden ogled in opazovanje divjih gosi, med 10. in 16. uro sprehod s konji Camargue; prijava na tel. 0481784111, 333-4056800.
5i Poslovni oglasi
PRIZNANO PODJETJE v prehrambenem sektorju z okolice Gorice zaposli uradnika/-co v komerciali in knjigovodstvu za nedoločen čas.
CV pošljite na naslov: osebje@gmail.com
ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN v sodelovanju z ZSKD prireja v sredo, 30. januarja, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Ul. Capitello v Romjanu predavanje na temo EFT - tehnike doseganja čustvene svobode. Predavala bo Barbara Zetko.
VZPI-ANPI GORICA IN AVL GORICA prirejata ob dnevu spomina v dvorani Europa višje srednje šole ISIS Galilei v Ul. Puccini 22 v Gorici v ponedeljek, 28. januarja, med 10. in 12. uro predavanje Ferruccia Tassina z naslovom »La memoria dimenticata. I lager italiani sotto il fascismo. Il caso Visco«; srečanje je odprto javnosti.
Prispevki
V	spomin na mamo Bazilko Soban darujejo Vilko, Loredana in Robert 100 evrov za vokalno skupino Sraka.
V	spomin na Claudia Terpina darujejo letniki 1956 180 evrov za športno društvo Sovodnje.
V	spomin na ljubljenega sina Dimitrija darujeta Vida in Bernard 50 evrov za KD Sovodnje in 50 evrov za KD Skala Gabrje.
Pogrebi
JUTRI V RONKAH: 12.30, Guerrina Battistin vd. Dececco (s pokopališča v Turjaku) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Armando Al-tobelli iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče.
JUTRI V KRMINU: 14.00, Ferrina Nicolausig vd. Guerra iz hiše žalosti v Ul. Michelangelo, 7/1 v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališče.
Svoji sodelavki Magdaleni Pahor
in vsem njenim najbližjim izreka iskreno sožalje ob izgubi OČETA
Slovenska prosveta
10
Nedelja, 27. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
sovodnje - Priprave na pustovanje in sprevod
Karnivaline vadijo plese pustarji gradijo vozove, Karnival odšteva dneve
Gradnja sovodenjskega pustnega voza
bumbaca
Karnivaline pridno vadijo nore pustne plese, pustarji gradijo vozove, prireditelji odštevajo dneve in se veselijo številnih vpisov. Doslej je svojo udeležbo na 16. Sovodenjskem pustu v priredbi društva Karnival napovedalo že deset vozov in deset skupin, za veselo vzdušje pa bosta skrbeli še dve godbi na pihala. »V zadnjih dneh so se na povorko vpisali še kurenti ter skupini iz Škofje loke in Gorici; poleg godbe Viktor Parma iz Trebč bodo po osrednji sovodenjski ulici korakali še škofjeloški godbeniki in godbe-nice,« pojasnjuje Karnivalov predsednik Luka Pisk. Poleg omenjenih se bodo med skupinami sprevoda udeležili društvo Briški grič iz Števerjana, Združenje staršev iz Romjana, klub Osmica pri mačku, pustna klapa Olga, Združenje staršev šole Šček iz Nabrežine, pustna klapa z Opatjega sela in skupina Prosek-Konto-vel. Z vozovi bodo pustni sprevod poživili društvo Sovodnje, društvo Oton Župančič iz Štandreža, društvo Skala iz Gabrij, društvo Sabotin iz Štmavra, pu-
Sovodenjske Karnivaline
stna klapa iz Praprota ter, prvič, pustarji iz Šempolaja in Cerovelj.
Pustna povorka, ob zaključku katere bo ples s skupino Happy day, bo v nedeljo, 10. februarja; sovodenjski pust se bo sicer začel že v petek, 8. februarja, ob 21.30. Glasbo bo vrtel DJ Best Company, okrog 23. ure pa bodo na oder prvič stopile Karnivaline, ki bodo - sodeč po prvih fotografijah - nedvomno požele velik uspeh. Karnivaline bodo zaplesale tudi v soboto, 9. februarja, ko bo nastopila tudi plesna skupina Take Dance, nato pa bo za glasbo v živo poskrbljeno s skupino Studio 80. Pisk poleg organizacije celotne prireditve sodeluje tudi pri gradnji sovodenjskega
pustnega voza, ki tudi letos poteka v hali na Peči. Sovodenjci se bodo odpravili tudi na pustno povorko v Gorico, ki bo že v nedeljo, 3. februarja, nato jih čakajo Kraški pust, sovodenjska povorka, ponedeljkov obhod vasi in nazadnje še torkov pustni sprevod v Tržiču. »Če nam bo uspelo, se bomo julija odpravili tudi na pustovanje v Gradež,« napoveduje Pisk, ki ugotavlja, da se je letos število pusarjev ob so-vodenjskem vozu nekoliko znižalo. Lani jih je bilo osemdeset, letos jih bo približno petdeset, kar je vsekakor precej. Sovo-denjski pustarji se bodo na svojem vozu spraševali, »kdo so hijene?«. Na odgovor je treba počakati samo še dva tedna ... (dr)
gorica - Pred sto leti se je rodil slikar Rudolf Saksida
Zamišljeni pravljičar
Pred sto leti, 28. januarja 1913, se je na Kornu v Gorici, v hiši nasproti palače Attems, rodil Rudolf Saksida, slikar. Izhajal je iz trgovske družine, zato se je na prigovarjanje domačih usmeril v študij ekonomije, a je ob tem kot samouk vztrajno gojil svoje likovne talente do te mere, da se je leta 1938 zaposlil pri turističnem uradu kot projektant reklam in plakater. Drugo svetovno vojno je Saksida preživel med Albanijo, Verono, kjer je med bombnim napadom izgubil skoraj vsa svoja dela, in Caserto. Ob kapitulaciji Italije se je vrnil na dom in se priključil narodno osvobodilnemu boju. Po vojni je na slovenskih šolah poučeval risanje, do leta 1947 v Gorici, nato v Kopru, od leta 1955 v Trstu. Ob upokojitvi leta 1981 se je vrnil v Gorico, kjer je tri leta kasneje tudi umrl.
Slikarstva se je Saksida izučil pri Tulliu Craliju, nestorju goriških aerofu-turistov, ki ga je kasneje priznaval za svojega edinega učitelja. Leta 1938 je prvič razstavljal, štiri leta kasneje celo sodeloval na »Paviljonu italijanskega futuriz-ma« na Beneškem »vojnem bienalu«, a si o stvaritvah tega prvega obdobja težko sestavimo popolno sliko, saj je večina del izgubljenih. Tudi zaradi tega si je njegova »Letalska vizija« iz leta 1940 prislužila mesto v stalni zbirki goriških Pokrajinskih muzejev in naslovno platnico kataloga slikarske zbirke.
Če je futurizem - zlasti njegovi vi-zionarski vzgibi - predstavljal pravo valil-
nico za goriškega slikarja, je na njegovo povojno ustvarjanje trajno vplival Lojze Spacal, predvsem s tistimi deli, ki se navezujejo na magični realizem in na De Chiricovo metafiziko. Tu se nam ponuja ključ za razumevanje Saksidovega postopnega prehajanja iz tridimenzionalnega, stvarnega prostora, v dvodimen-
Rudolf Saksida, tretji z leve, pred očetovo trgovino na Kornu sredi 30. let; »Letalska vizija iz leta 1940
zionalno, izvenprostorsko in izvenčaso-vno območje sveta, ki ga kritiki složno označujejo za pravljičnega. V vsem tem času se je Saksida posvečal tudi ilustraciji - predvsem mladinske literature -, grafičnemu oblikovanju, filmskemu ustvarjanju, njegov je prvi slovenski fotoroman. Preizkusil se je tudi kot pisatelj. O vital-
nosti Saksidovega ustvarjalnega navdiha priča ne nazadnje tudi dejstvo, da je na začetku osemdesetih let minulega stoletja s polimateričnimi slikami prestopil prag abstraktnega slikarstva.
Kot je opozoril prof. Milko Rener, si je Saksida »s svojo bogato domišljijo ter s smiselnim in doslednim delom izoblikoval čisto svojo govorico, v kateri ne najdeš nič manierističnega in konvencional-nega. Kot zamišljen in otožen pravljičar nam s človeško toplino pripoveduje pravljico, ki naj bi bila čtivo za današnje dni, a se bo brala tudi v bodoče«.
Saša Quinzi
gorica - V četrtek
Centru Bratuž izročajo nagrado Dušana Černeta
V četrtek, 31. januarja, bo posebni odbor, ki jo podeljuje, izročil 24. Nagrado Dušana Černeta Kulturnemu centru Lojze Bratuž ob 50-letnici plodnega in požrtvovalnega dela na kulturnem, vzgojnem, verskem, družbenem, športnem in družabnem področju. Slovesnost bo v komorni dvorani samega centra ob 20. uri.
Nagrado je v letih 1976-2000 podeljeval Sklad Dušana Černeta v spomin na časnikarja, kulturnega in političnega delavca Dušana Černeta (191675), ki je deloval prej na Goriškem, potem pa na Tržaškem. Pred časom je skrb zanjo prevzela Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta. Gre za nagrado z bogato tradicijo, ki se podeljuje slovenski organizaciji oziroma ustanovi ali Slovencu oziroma Slovenki kot priznanje za prizadevanje za vrednote, za katere si je prizadeval Dušan Černe: slovenstvo, krščanstvo, demokracija.
Na četrtkovem večeru bo nastopil pianist Alexander Gadjiev, krstno pa bodo tudi predstavili novo knjigo iz zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, ki nosi naslov »Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud«. Knjiga več avtorjev, ki jo je uredil Ivo Jevnikar, med drugim podrobno predstavlja sklad in Knjižnico Dušana Černeta ter opisuje vseh 23 nagrajevanj pred sedanjo oživitvijo nagrade. Kulturni center Lojze Bra-tuž bo deveti nagrajenec z Goriškega.
Ml II .'..' [ n > h
KRAS
2D14+r
Ulhl7U\H "rL
Odborništvo za enake možnosti Pokrajine Gorica razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in s Fundacijo Goriške hranilnice
LITERARNI NATEČAJ
GLAS ŽENSKE
za leto 2012/2013 na temo
»če se spremenim jaz, se spremeniš tudi ti« do 6. februarja 2013
TEMA NATEČAJA
»če se spremenim jaz, se spremeniš tudi ti«
Pravijo, da en sam zamah s krili danes v New Yorku lahko povzroči neurje v Pekingu čez en mesec. Ta pojav imenujemo »metulji učinek«, medtem ko pri fiziki
v okviru teorije kaosa govorimo o »občutljivosti na začetne pogoje«, kar pomeni, da lahko vsaka najmanjša razlika v začetnih pogojih dolgoročno pomembno spremeni delovanje sistema. Poenostavljeno: obstajajo nevidne vezi, ki povezujejo vse pojave in vse ljudi. Torej, če se jaz spremenim, se spremenijo tudi drugi, tisti, ki so mi blizu, in tudi tisti, ki so od mene zelo oddaljeni, ne da bi se jaz tega zavedal/a ali ne da bi v to verjel/a.
Posledica vsega tega pa je, da lahko vsakdo vpliva na svoje okolje v veliko večji meri, kot bi si sam mislil ali predstavljal. In da nihče ni nemočen pred dogodki, od najmanjših do največjih, nad katerimi navidezno nima nadzora.
Razpis je objavljen na spletnih straneh
www.provincia.gorizia.it www.nova-gorica.si
Na natečaju lahko sodelujejo dijakinje višjih srednjih šol goriške pokrajine In srednjih šol Severne Primorske (sekcija A) ter ženske, starejše od 30 let (sekcija B).
Sekcija A: prva nagrada 500 evrov Sekcija B: prva nagrada 400 evrov in še veliko dodatnih nagrad
POKRAJINA GORICA Služba za enake možnosti Korzo Italija 55 - 34170 GORICA tel./faks 0039 0481 385300 pariopportunita@provincia.gorizia.it
/
TEDENSKI POUDAREK
Nedelja, 27. januarja 2013 1 1
PARLAMENTARNE VOLITVE MED STARIM IN NOVIM
Vse poti vodijo v Rim (?)
Do parlamentarnih volitev manjka manj kot mesec dni, kampanja pa je že takoj na začetku dobila izredno zaostrene tone. To za Italijo sicer ni nič novega ali nenavadnega, a tokrat je naglica, s katero so bile po Montijevem odstopu razpisane volitve, prispevala svoje. Skoraj ne mine dan, da ne bi kakšna afera dodatno razgrela ozračja. Tako so zadevo Mon-tepaschi vsi zagrabili kot kost. Najbolj se je usulo po Demokratski stranki, čeprav bi bili lahko glede packanja politike z bankami in različnimi posli kar tiho vsi po spisku, brez izjeme. Lahko pričakujemo, da bo v tem mesecu komu padel še kakšen okostnjak iz omare, kajti take zgodbe so v volilni kampanji kot naročene. Pa ne zato, da bi se resnici prišlo do dna, glavni in edini cilj je udrihanje po nasprotniku.
V tem skokovitem padanju ravni politične razprave in konfrontacije pravzaprav še najbolj preseneča Mario Monti. Njegov anglosaški »aplomb« je le še medel spomin in prav nenavadno ga je videti uporabljati vsa najbolj trivialna sredstva volilne kampanje: žargon, kot da gre za prepir med branjevkami, lahkomiselne obljube in frontalni napadi zlasti na Demokratsko stranko, Vendolovo SEL, sindikat CGIL, ki je označen kot trdnjava konservativizma in cokla gospodarskega razvoja.
Sicer je Montija mogoče razumeti, če je njegov cilj izpodjedati načeto Ber-lusconijevo populistično desnico, loviti njene glasove in krepiti od Vatikana blagoslovljeni projekt oživljanja nekakšnega »centra«, ki naj bi v resnici bil »normalna« in moderna evropska desna sredina. Kakorkoli že, dejstvo je, da mu vloga političnega gladiatorja v tem italijanskem cirkusu ne pristaja. Verjetno bi bil bolj koristen državi, če bi počakal na drugo priložnost, ostal izven volilnega meteža in bi ohranil imidž »tehnika«, ob vsej relativnosti tega pojma. Toda evropske finančne in politične elite so očitno močno pritisnile nanj, v strahu da se Italija še bolj ne pogrezne kot sicer, kar bi po njihovi oceni ogrožalo tudi stabilnost Evrope.
Kaže, da sicer mirnemu in dobrodušnemu voditelju leve sredine Pier-
luigiju Bersaniju napadi navsezadnje koristijo, ker ga prebujajo iz dokajšnje medijske otopelosti, v katero je po podvigu primarnih volitev zašla Demokratska stranka. Morda pa bi voditelju koristilo tudi nekaj več previdnosti pri trditvah, da bo Demokratska stranka, oziroma leva sredina, ki jo sestavljata tudi Vendolova SEL in levičarsko navdahnjena sredina Bruna Tabaccija, absolutni in nesporni zmagovalec parlamentarnih volitev. Takšna kategorična zatrjevanja ne zvenijo najbolj simpatično, lahko pri ljudeh delujejo nekoliko oholo in, nazadnje, saj vemo tisto o prodajanju medveda, ki je še v brlogu. Res pa je, da je v Bersanijevih nastopih še največ vsebinskih in programskih argumentov, kar bi moralo pravzaprav biti v ospredju vsakih volitev, če bi stvari bile v tej državi normalne, pa niso.
Bolj vžigata demagogija in nasto-paštvo, kar še najbolje ve Silvio Berlusconi, veliki mojster preživetja in vstajanja iz pepela, ki ima očitno še vedno dovolj privržencev, energije in denarja, da lahko na teh volitvah vsakomur zmeša štrene. Krizni trenutek je zanj kot nalašč, kot naročen za vpitje proti davkom, ki jih je z restriktivno politiko uvajal Monti; proti Merklovi, ki s strategijo trmastega varčevanja drži v šahu vso Evropo; proti levici in »komunistom«, ki hočejo izkoristiti stisko ljudi za pohod na oblast, zadušiti liberalizem in svobodno gospodarsko iniciativo. Kljub temu, da so mu mnogi neprevidno že brali »de profundis«, ima Berlusconi v šar-žerjih še veliko nabojev.
S svojim populizmom se Berlusconi učinkovito kosa s tistim, ki je veliko točk prinesel Beppeju Grillu. Ni slučaj, da je Vitez, kot je pronicnilo iz kroga njegovih ožjih sodelavcev, več mesecev preučeval nastope genovskega komika. Najbrž je med obema glavna razlika v tem, da je Grillo programsko neučinkovit in neprepričljiv, čeprav zna priklicati emotivna odobravanja množic ti-sočev. On je katalizator protesta in nezadovoljstva. Razlika je tudi v dejstvu, da je Berlusconijev aparat sestavljen iz do-
bro plačanih in tudi sicer zainteresiranih različnih poklicnih profilov, okrog Grilla pa se zbira veliko zlasti mlajših ljudi, ki si v diskreditirani politiki v dobri veri iskreno želijo sprememb.
Nekoč je katalizator protestov znala biti Severna liga, ki pa je zaradi znanih dogodkov v zadnjem letu malone strmoglavila tako kar zadeva konsenz kot tudi volilno strategijo. Ni ji preostalo drugega kot zavezništvo z Berlusconijem, poroka iz čistega interesa, da se ohranijo njene postojanke na italijanskem severu, zlasti Lombardija, ki so jo škandali, podobno kot Lacij, postavili na prepih.
Potem je tu še Državljanska revolucija bivšega palermskega sodnika Antonia Ingroie. Le do neke mere je mogoče sprejeti trditev, da je to edina prava novost teh volitev. Novost je morda sam Ingroia skupaj s številnimi predstavniki civilne družbe, sicer pa najdemo v tej družbi same stare znance ita-lianske politične scene. Od nedavne afere z upravljanjem strankinega denarja zdelanega voditelja Italije vrednot Antonia Di Pietra, voditelja komunistične prenove Paola Ferrera, voditelja Italijanskih komunistov Oliviera Diliberta in predstavnike zelenih. Dokaj heterogena formacija ima svojo utemeljitev in logiko v tem, da preko nje iščejo ponovno pot v parlament radikalne sile antago-nistične levice, ki na prejšnjih volitvah zaradi nemogočega volilnega zakona in lastne razdrobljenosti niso prestopile praga izvolitve. Kolikšna bo volilna in potem politična konsistenca tega subjekta, bodo pokazale te volitve, na katerih naj bi se, vsak po sedanjih sondažah sodeč, Ingroieva Državljanska revolucija uveljavila dovolj za vstop v perlament.
Monti, Bersani, Berlusconi, Grillo, Ingroia. Če na volitve poenostavljeno gledamo skozi navedene liderje, se bo po predvidevanjih vse odigralo v tekmi med temi petimi političnimi bloki. Šesti bi lahko bil tako imenovana stranka abstinentov, tistih, ki se volitev ne bodo udeležili in jih utegne biti kar nekaj. Vse drugo so bolj ali manj nerelevantne po-
drobnosti, odstotek tu, trije odstotki tam. Tudi tokrat vidimo, da italijanska politična panorama ostaja razpršena, morda še bolj kot kdaj prej. Toliko opevani bi-polarizem se v bistvu ni zakoreninil, po logiki bipolarnosti pa je zasnovan sleparski volilni zakon, tako imenovani »porcellum«, ki ga je desnica s Caldero-lijem nalašč odobrila ob izteku mandata leta 2006, ko je že vedela, da bo volitve izgubila in je hotela Prodiju podtakniti gnilo jajce. Zaradi tega se zna zgoditi, da v senatu tudi tokrat ne bo solidne večine. Spet se lahko znajdemo v položaju, ko bodo večine odvisne od pičlega števila parlamentarcev, morda celo enega ali dveh, državo pa bo brez solidne večine težko upravljati.
V naši deželi imamo pred seboj kar nekaj volilnih mesecev, tja do pomaldi, ko bodo poleg sedanjih parlamentarnih tudi volitve v deželni svet. Deželne volitve zaenkrat še pustimo ob strani, saj bo za njihovo spremljanje dovolj časa. Pred nami pa so volitve v parlament, ki nas neposredno zadevajo, kot državljane in pripadnike manjšinske skupnosti hkrati.
Najprej gre razbliniti morebitne dvome o tem, ali je slovenski predstavnik v parlamentu sploh bistven in potreben. Naj povem strnejno in iz neposredne izkušnje: nihče v Rimu ne more nadomestiti človeka, ki je zrasel in dozorel v javnem življenju naših krajev, v italijanskem in slovenskem okolju, ki obvlada manjšinsko in širšo problematiko in uživa ugled v manjšini in izven nje. Imeti človeka v Rimu pomeni imeti konkretno možnost reševanja bistvenih problemov, sodelovanja pri ustvarjanju zakonov in sprejemanju ukrepov, brez katerih naša skupnost danes še zdaleč ne bi bila, to kar je. Predstavnik na tej ravni je za nas nenadomestljiv.
Dejstvo je, da smo imeli kot Slovenci v Italiji tja od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje vedno svojega predstavnika v eni od obeh vej parlamenta. To so bili po vrsti Marina Bernetič, Albin Škerk, Jelka Gerbec, Stojan Spetič, Darko Bratina, Dimitrij Volčič, Miloš Budin in Tamara Blažina. Njihovo kandi-
daturo in izvolitev je vedno omogočila levica, prej Komunistična partija Italije, potem Demokratična stranka levice, nato Levi demokrati in nazadnje Demokratska stranka.
Okrog slovenskega kandidata za parlament se je s političnimi dogovori skoraj vedno ustvarila čim širša konvergenca med političnimi silami, ki vključujejo Slovence, kar je bilo za izvolitev slovenskega kandidata velikega, če že ne odločilnega pomena.
Vemo, da že nekaj časa to ni več tako avtomatično, kot je včasih bilo. Levica se je medtem pregrupirala, razdelila in preimenovala, a vendar je vse do zadnjega prevladala usmeritev, da je slovenskemu kandidatu oziroma kandidatki odprta pat v parlament. Nazadnje je to Tamari Blažina omogočila Demokratska stranka. Vendar že nekaj časa s slovensko kandidaturo ne gre vse gladko. Komplikacije so bile že z Budinom, ko za mnoge v stranki ni bilo več samoumevno, da se v znak pozornosti do Slovencev (pa tudi zaradi konkretnih volilnih interesov-beri glasov) kandidira pripadnik manjšine. Tokrat je bilo tudi zaradi omejevalnih možnosti volilnega zakona treba kar nekaj truda in zlasti pogajanj, ki jih je pri vrhovih stranke opravila njena deželna sekretarka Debora Ser-racchiani, da je je bila senatorki Tamari Blažina zagotovljena možnost kandidature za poslansko zbornico na ugodnem petem mestu seznama kandidatov. Časi so se spremenili. Iz navedenega bi morali končno potegniti nauk in kot skupnost že takoj po volitvah začeti z dogovarjanjem, če hočemo še kdaj imeti predstavnika v parlamentu. Dosedanji model se je najbrž dokončno izčrpal
Na teh volitvah kandidira na različnih listah pet slovenskih predstavnikov. Gre za ugledne in spoštovanja vredne osebnosti. Vendar se je treba zavedati, da so njihove kandidature zgolj simbolične in ima samo dosedanja senatorka Tamara Blažina konkretno možnost izvolitve v poslansko zbornico na listi Demokratske stranke. Obenem je treba vedeti, da njena izvolitev ni vnaprej zagotovljena, temveč potrebuje množično podporo slovenskih (in Italijanskih) volivcev. Pred nami je velika odgovornost, da tudi tokrat dosežemo cilj, ki smo ga že zmogli v preteklosti.
12
Nedelja, 27. januarja 2013
OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO
MBER PA JE BIL PRAV POSEBEN MESEC IN
Pa poglejmo, kaj se je dogajalo v posameznem vrtcu.
-—\
Otroški vrtec Mavrica izBračana
je pripravil staršem v petek, 14. decembra popoldne prav prijetno presenečenje. Najprej so bili le gledalci, potem pa so prevzeli aktivno vlogo v božični delavnici. Njihovi otroci so si sprva nadeli krone na glave in uprizorili obisk svetih treh kraljev. Razni Gašperji, Mihi in Boltežarji so se ustavili pred božično jelko in jaslicami, zapeli nekaj pesmic ter se izkazali s kratko recitacijo. Za tem so se vsi skupaj premaknili v učilnico, kjer je vsak starš s svojim otrokom izdelal božični izdelek: hišico z lesenimi
ščipalkami, ki je imela v svoji notranjosti
Jezuščka iz plastelina na školjki, kije predstavljala zibelko. Na sprednji del strehe pa so zalepili še zvezdo repatico iz rumene lepenke in vsi so bili nadvse zadovoljni nad končnim izdelkom. Zakaj sta se vzgojiteljice opredelile za tovrstni način božičnice? Želeli sta poudariti pravi pomen božiča, kije predvsem praznik družine, lepih odnosov in pravih družinskih vrednot.
BOŽIČNE DELAVr
Vsako leto vzgojiteljice organizirajo i v kateri se starši skupaj s svojimi otrc preselijo v svet ustvarjalnosti, kjer s 5 močmi pripravljajo božične izdelke, se srečali kar trikrat. S seboj so prine božične okrasne trakove in ostanke blaga ter z njimi oblepili žogice iz pa so potem krasile božična drevesa. O1 te delavnice vedno popestrili z božič petjem, saj so se za to priložnost nai tri nove pesmice: Pridi, pridi sv. Miki;
Otroški vrtec Pika
Nogavička izStandreža
je tudi letos sodeloval na tradicionalnem prazniku Miru in
prijateljstva v organizaciji
društva Skulptura s krajšim recitiranim voščilom in petjem v obeh jezikih.
V sodelovanju z italijanskim oddelkom je izdeloval izvirne jaslice iz raznovrstnih naravnih materialov kot so rožiči, orehi, suho sadje.... Otroci so pod mentorstvom vzgojiteljic izdelovali ročne božične izdelke za božično tržnico, ki je bila pred cerkvijo.
Seveda ni božiča brez božičnice. Tako so v sodelovanju z italijansko sekcijo interno priredili krajšo božičnico,
skupaj nekaj zapeli in si iskreno voščili.
■1 1 — ■ ■ 1 1
Otroški vrtec Sonček iz ulice Max Fabiani
Božičnica je v tem vrtcu iz varnostnih razlogov potekala v dveh dneh. V četrtek, 20. decembra so povabili mednje starše velikih in srednjh otrok, v petek 21. decembra pa starše malčkov. S plesom so staršem podarili trenutek veselja in otroške razigranosti. S pesmicami in recitacijo pa so jim otroci želeli	__________---—
-■i
v
ČEZMEJNO SODELOVANJE
Z vrtcem Kurirček iz Nove Gorice je v vzpostavil stike tik pred padcem me oblikah ohranili do danes in tako je i decembra, potekalo že 10. tradicion prednovoletno srečanje zotr
sporočiti, da
jih imajo radi, da imajo radi prijatelje, tudi če so ti drugačni od njih in da bodo bolj pridni in ubogljivi. Vsak otrok je domov odnesel tudi svoje ročno delo, ki je simbolično izražal željo po miru, strpnosti in veselju med njimi in v lastnih "hiškah".
Pridne
in marljive vzgojiteljice pa so staršem pripravile še dodatno presenečenje, saj so utrinke in utrip« doživetij zbrale in nastal je CD s slika obliki videa. Naslov Cd-ja pa je sevec VESELI DECEMBER.
11..................1 1 ■ 11 1
OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO
Nedelja, 27. januarja 2013
13
f SE JE POVSOD TKALA ČAROBNOST BOŽIČNEGA PRAZNIKA
f*

Otroški vrtec Ringaraja iz ulice Brolo
Drobni utrinki in utripi treh doživetij iz veselega meseca decembra
MIKLAVŽEVANJE
Vse otroke je razveselil prihod sv. Miklavža. Belobradi mož je v sodelovanju z Združenjem staršev podaril malčkom cel kup igrač. Tako otroci kot vzgojiteljice se vsem lepo zahvaljujejo.

M



%


i
sllCE
delavnico, )ki
skupnimi Letos so sli
tankega pirja.Te troci so :nim jčili kar
wž, Poj z menoj, Želimo vam srečen treh jezikih slov., ital. in angl.
rv
f
I J v
135 d
vil J
Otroški vrtec Pikapolonica izPevme
V tem vrtcu pa so se odvijale božične priprave nekoliko drugače. Otroci so se spremenili v pridne peke, stopili do prijazne sosede,

gospe Gabrile Vidmar, ki jim je dala na razpolago svojo kuhinjo. Tu so mesili, gnetili, izoblikovali testo, tako da so nastali slastni piškoti in drugi božični izdelki, ki so bili
razstavljeni na tržnici pred
f li
ml I
h
M.
«î A * \
T
âj
župnijsko cerkvijo v Pevmi 21. decembra, ko je potekalo že tradicionalno Srečanje ob božični pesmi otroških, moških, ženskih in mešanih zborov.
s
-n '.v i

■
, J >
'rtec Ringaraja e. Te so v raznih etos, 18. alno
oki in osebjem rtca Kurirček na trgu Evrope. Skupaj so preživeli prijetne trenutke, stkali nova prijateljstva, si voščili in izmenjali majhna
simbolična darila.
Tudi mali Pikapolončki so pogumno nastopili pred množičnimi gledalci in zapeli nekaj pesmi. S pridobljenimi prostovoljnimi prispevki, za katere se toplo zahvaljujejo, pa so si nakupili nekaj igral in tako prižgali iskrice v otroških očeh.
'(■lt:


'a


Otroški vrtec Kekec izšteverjana
r>h;
a;
! l$ŠL

. .
lV
m'


.v.
î treh imi v Ja
Tudi v vrtcu Kekec je bil mesec december praznično obarvan. Zimske radosti in prihajajoči prazniki so predramili v vseh \ veselje, pričakovanje in željo po ustvarjanju. Vzgojiteljice so povabile v svojo sredo starše na božično delavnico. Odrasli so se prešerno odzvali vabilu, se posedeli okoli mizic in pridno ustvarjali s svojimi najmlajšimi v prijetnem, sproščenem, prazničnem vzdušju pozitivnega sodelovanja. Tako starši kor otroci so oblikovali iz DAS mase raznovrstne okraske za smrečico in svečnike za na mizo ter ob delu prijetno pokramljali z nasmehom na obrazu. Tako starši kot otroci so bili navdušeni nad nekoliko drugače preživetim dnevom. Zadnji dan pred počitnicami pa so se otroci zbrali pred lepo okrašeno smrečico ter svoje starše osrečili s krajšo božično recitacijo in petjem božično-novoletnih pesmi.
(SG)
14
Nedelja, 27. januarja 2013
KMETIJSTVO
VSE BOLJ AKTUALNA TEMA
Ostanimo zvesti domači hrani
Vsi še pomnimo, kako se je pridevnik domač pogosto uporabljal v zvezi s hrano. Tudi naši italijanski sodržavljani, ki slovenščine niso poznali, so radi uporabljali ta pridevnik, pa čeprav v zgrešeni obliki, saj je za njih bilo vse »domačo«.
Danes je uporaba tega pridevnika vse redkejša. Povpraševanje po domači hrani upada, vse več je nakupovanja v veleblagovnicah, vse pogosteje segamo po tujih pridelkih in izdelkih. Vse manj se upošteva včasih zelo cenjeno pravilo: jej domače, jej naše, pa čeprav boš za to naštel nekaj več denarja. Kje so razlogi, da se oddaljujemo od domačega. Teh je več. Navedli bomo le dva, ki sta po našem mnenju pomembnejša in sta sad opazovanja razmerja med ponudbo in povpraševanjem.
Prvi razlog je v pomanjkanju ozaveščenosti javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter o preskromnem zanimanju javnosti za dejavnosti na kmetijskem področju. Le redki potrošniki se zavedajo kako pozitivno vpliva na zdravje uživanje hrane iz bližine. Poleg tega pa ima podpora lokalnim, domačim pridelovalcem še druge, sicer negospodarske, a nič manj pomembne,
učinke. Lokalni kmetje s svojo dejavnostjo skrbijo za ohranjanje čistega in zdravega okolja in varstvo podeželja ter krajine.
Izkušnje nam potrjujejo, da je povpraševanje po domači hrani močno vezano na ozaveščenost potrošnikov. Temu je zato potrebno namenjati čim več pozornosti. Pri tem lahko odigrajo izredno učinkovito vlogo šole, v katerih bi lahko uvajali naravoslovne ure na temo kmetijstva in varstva okolja, predvsem seveda lokalnega. Približali bi mlajši rod naravi in primarnemu sektorju. Na ta način bi otroci vedeli, da hrana ne zraste na trgovskih policah, temveč da je sad truda ljudi, ki jih družba ne zna vedno primerno ovrednotiti za njihovo požrtvovalnost in predanost zahtevnemu poklicu. Obenem bi otroci spoznavali pridelke, ki sestavljajo domače tradicionalne jedi. Tako bi mlajši rodovi ostali zvesti bogati in pestri kulinarični tradiciji, ki vse bolj tone v pozabo.
V stikih s krajevnimi prebivalci, predvsem italijanskimi, opažamo, da le maloštevilni poznajo naše izredno pre-hransko bogastvo, kot so na primer oljčno olje ZOP, vina s kontroliranim po-
reklom DOC, siri, med in vsa ostala pre-hranska ponudba lokalnih kmetij. Res je sicer, da se hvalevredno v ta namen trudijo, poleg pridelovalcev, vse številnejši gostinci s svojo ponudbo domačih in tradicionalnih jedi, toda odmevnost bi bila večja, če bi se našli načini za čim širše vključevanje potrošnikov v pobude za promocijo domačega.
Morda bi veljalo razmisliti o dnevu ali dnevih lokalnih jedi po vzoru Slovenije, ki je na republiški ravni razglasila dan slovenske hrane. Pri nas bi v krajevnem obsegu take pobude sprožile uprave, Pokrajina ali Občine.
Ne moremo seveda mimo drugega razloga za preskromno povpraševanje po domači hrani, ki se prideluje v zahtevnih in omejenih danostih. To seveda vpliva na stroške, ki so višji kot na območjih z boljšimi pridelovalnimi razmerami, kar neizogibno vpliva na cene. Če potrošnik kupuje zgolj po logiki cenejšega, se bo opredelil za nedomače pridelke in izdelke. Če pa je osveščen o izrednih organo-leptičnih lastnostih domačih pridelkov in izdelkov jih bo izbral, pa čeprav ve, da bo moral seči malo globlje v žep.
Svetovalna služba Kmečke zveze
SPODBUDNO ZA NAŠE ZDRAVJE
Ostankov fitofarmacevtskih sredstev na zelenjavi in sadju je vse manj
Naravovarstveno združenje Legambiente je na osnovi podatkov Deželnih agencij za varstvo okolja (ARPA), lokalnih zdravstvenih podjetij (ASL) ter drugih za to pristojnih uradov pripravilo izčrpno poročilo o ostankih fitofarma-cevtskih sredstev na sadju in zelenjavi.
Rezultati, ki jih v nadaljevanju povzemamo, potrjujejo že nekajletni trend izboljševanja stanja pre-hranske varnosti italijanskih kmetijskih pridelkov. Iz podatkov analiz kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se nanašajo na leto 2011, izhaja, da je število primerkov, ki so presegali po zakonu določeno mejo ostankov fitofarmacevtskih pripravkov, ostalo na ravni 0,6% iz prejšnjih let, medtem ko se je odstotek primerkov brez ostankov dvignil od 62% na 64%. Primerkov, ki so vsebovali ostanke enega sredstva v meji dovojenega je bilo 18,3%, tistih, kjer je bila prisotnost več vrst ostankov, pa čeprav v meji dovoljenega, je bilo 17,1%. Le-teh je bilo leto prej (2010) 18,5%.
Zanimivi so tudi podatki o vrsti pregledanih primerkov. Na prvem mestu najdemo vzorce zelenjave (3.071), na drugem mestu je sadje (2.992), na tretjem izdelki iz sadja in zelenave (1.721), na četrtem pa so razni neuvrščeni primerki (264).
Primerjava s tovrstnimi podatki v Italiji iz leta 1993 prepričljivo potrjuje, da se je raven prehranske varnosti zelenjave in sadja ter izdelkov iz teh hranil v zadnjih dveh desetletjih močno dvignila. V omenjenem letu je 5,6% pregledanih primerkov presegalo varnostno mejo, v letu 2011 pa, kot smo že poudarili, le 0,6%. Ta odstotek je v evropskem povprečju veliko višji, saj dosega 3,5%, kar zgovorno priča o relativno visoki varnostni stopnji italijanskih živil.
Sama Legambiente priznava, čeprav malo zadržano, da se je v zadnjih letih uporaba kemičnih pripravkov za varstvo rastlin zmanjšala in s tem dvignila kakovost pridelkov in izdelkov italijanskega primarnega sektorja. Vendar, kot trdi Legambiente, ni vse zlato, kar se sveti. Naravovarstveno združenje namreč opozarja na dejstvo, da je na relativno visokem številu primerkov (17,1%) prisotnih več kemijskih sestavin, ki sicer posamezno ne presegajo dovoljene meje, a je vprašljivo, če ni zdravju škodljiv njihov seštevek. V ta namen omenja Legambiente primer namiznega grozdja, na katerem je analiza na treh vzorcih pokazala prisotnost devetih različnih ostankov, ki so pa bili posamezno vsi izpod po zakonu določene stopnje. Gre za problem, o katerem se bo morala znanost izreči, sicer bo ostala s tem v zvezi zaskrbljujoča negotovost.
Zelo optimistično pa je omenjene podatke sprejelo Državno združenje proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev (Agrofarma), ki med drugim ugotavlja, da se je uporaba sredstev za varstvo rastlin v letu 2010 znižala za 2,4%, kar gre v nezanemarljivi meri pripisati dosežkom znanstvenih raziskav, tako kot tudi vedno pogostejšemu uvajanju usmerjenega varstva rastlin, ki omogoča zmanjšanje števila varstvenih posegov proti boleznim in škodljivcem, s tem pa obenem zmanjšanja ostankov.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
STROKOVNI NASVETI
Sobni fikusi
Danes bomo opisali okrasne rastline, ki pripadajo rodu Fikus. Slednji je sestavljen iz približno 800 različnih vrst, ki spadajo v družino Moraceae. Med njimi je tudi navadna figa (Ficus carica), ki jo pogosto gojimo tudi pri nas. Rod Fikus obsega tudi veliko okrasnih vrst. V njihovem naravnem okolju so v glavnem ficus rastline velikih in včasih zelo velikih razsežnosti. Značilnost vseh rastlin družine Moraceae je prisotnost mlečka, ki lahko draži kožo. Včasih so te rastline ovijalke in se ovi-jejo okrog drugih rastlin. Ko rastejo, začnejo stiskati rastlino, dokler je popolnoma ne »zadušijo«.
Sobne rastline rodu Fikus imajo navadno rade nevtralna ali rahlo kisla in rodovitna tla. Izredne važnosti je tudi, da je zemlja dobro propustna, saj so rastline občutljive na zastajanje vode. Temperatura v stanovanju ne sme biti previsoka.
Med najpomembnejšimi vrstami, ki jih gojimo kot sobne okrasne rastline, so FICUS ELASTICA in FICUS BENJAMINA. Kot okrasne rastline, ki jih na veliko gojijo v parkih, naj omenimo še FICUS LIRATA, FICUS DIVERSI-FOLIA, FICUS MICROCARPA, in FICUS PUMILA.
FICUS ELASTICA je med sobnimi rastlinami zelo razširjena in priljubljena. Njena prvotna domovina so vlažni tropski gozdovi Indije. V izvornem okolju rastlina preseže 30 metrov višine, iz mlečka pa včasih pridobivajo kavčuk za izdelovanje gume. V naših krajih Ficus elastica zraste le do 2,5 metra višine. Ficus elastica ima velike, mesnate in temnozelene liste. Mladi listi poženejo iz značilnega rdečega ovoja, ki nato odpade. Rastlina je sestavljena iz enega samega stebla ali več. Če odre-žemo zgornji konec rastline ali veje, dobimo stranske veje.
Fikus razmnožujemo s potaknjenci. Najlepši so tisti, ki jih odreže-mo iz zgornjega dela in imajo 3-4 liste. Pustimo jih par dni, da se posušijo, nato jih vsadimo v male vaze, v zemljo, ki vsebuje veliko peska. Tako pripravljene položimo v dovolj svetel prostor, kjer je temperatura okrog 23 do 25 stopinj Celzija. Po 3-4 tednih potaknjenci poženejo prve korenine. Takrat jih presadimo v nekoliko večje vaze. Novim rastlinam postavimo oporo. Potaknjence lahko
postavimo tudi neposredno v vodo. Ko poženejo korenine, jih presadimo.
Pri gojenju moramo upoštevati nekatera pomembna navodila. Idealna temperatura gojenja je 18°C. Rastline moramo gojiti na svetlem kraju, vendar ne pod direktnim soncem. Rastlina ne sme biti na prepihu, niti ne v bližini grelcev ali peči. Redno moramo zalivati, a ne preveč, ker obilica vode povzroča porumenelost in pozneje odpadanje spodnjih listov. Poleti zalivamo 2 krat na dan, pozimi pa vsakih 10-15 dni. Občasno poškropimo celo rastlino s pršil-nikom. Od aprila do septembra moramo vsake 3-4 tedne pognojiti s kakim dobrim tekočim gnojilom. V oktobru pognojimo s kakim organskim gnojilom, kar zadošča za vso zimo. Liste moramo občasno očistiti prahu in kontroliramo, da se ne bi pojavili kaparji. Slednji se najpogosteje pojavijo na spodnji strani listov in vzdolž stebla. V tem primeru najprej očistimo rastlino z vodo in milom, če pa to ni dovolj učinkovito, poškropimo z belim mineralnim oljem. Če listi odpadajo, je rastlina v premrzlem in presuhem prostoru ali jo preveč zalivamo. Če pa se na listih pojavijo madeži, pomeni, da je rastlina pod direktnim soncem.
V stanovanju lahko gojimo tudi FICUS BENJAMINA. Slednja izvira iz tropskih krajev Azije in ima veliko manjših listov, ki so gladki in se končajo s konico. V naravnem okolju zraste precej metrov visoko. V stanovanju pa doseže 1,5 do 2 metra. Ficus benjamina je ovijalka.
Tudi to vrsto razmnožujemo s potaknjenci. Rastlino gojimo v dovolj svetlem prostoru, a ne pod direktnimi sončnimi žarki. V primeru, da je svetlobe premalo, rastlina lahko izgubi liste. Poleti
jo lahko postavimo na odprto, vendar v senco.
Rastline ne smemo preveč zalivati, posebno pozimi. V primeru čezmernega zalivanja listi postanejo rumeni in začnejo odpadati. Voda za zalivanje naj ima sobno temperaturo, občasno pa rastlino orosimo. Od marca naprej nekoliko več zalivamo, vendar moramo vedno počakati, da se zemlja v vazi posuši. Temperatura, kjer gojimo rastlino, naj nikoli ne pade pod 10 stopinj Celzija. Rastlino večkrat napade kapar, proti kateremu ukrepamo podobno, kot pri Ficus elastica.
FICUS LYRATA je tudi sobna zimzelena rastlina, ki v svojem naravnem okolju doseže velikost drevesa neurejene krošnje. Izvira iz tropskih predelov Afrike. Gojena v vazi pa ne zraste več kot 2 metra višine. Temnozele-ni listi so veliki in usnjeni, spominjajo na liro, starogrški glasbeni inštrument. Ob bazi so listi ožji, na končni strani so pa bolj široki. Odtod tudi znanstveno ime. Listi so lahko veliko večji od listov ficus elastica in dosežejo do 60 cm dolžine. Robovi so valoviti. Ta vrsta zahteva za gojenje veliko vazo. Postavimo jo na svetel prostor, a ne pod sončne žarke. Zalivamo jo le, ko je zemlja že nekoliko suha. Spomladi ali poleti jo razmnožujemo s potaknjenci.
Magda Šturman
/
MANJŠINE
Nedelja, 27. januarja 2013 1 5
Večdesetletno krvavo žarišče napetosti na Bližnjem vzhodu
Umor treh kurdskih aktivistk v Parizu bo zaustavil pogajanja med Kurdi in Turčijo
mor treh kurdskih aktivistk v Parizu, prvi tovrstni zločin proti Kurdom na evropskih tleh, 10, januarja letos je močno pretresel evropsko javnost in ponovno izpostavil že desetletja nerešeno kurdsko vprašanje. Med žrtvami je tudi ena ustanoviteljic kurdske delavske stranke PKK in že desetletja pomembna osebnost kurdskih prizadevanj za narodnostne pravice in politično avtonomijo Sakine Can-zis, sicer tesna sodelavka voditelja stranke PKK Abdullaha Ocalana, ki je zaprt v Turčiji potem ko je bil obsojen na dosmrtno ječo. Policija je dve osebi aretirala, šlo naj bi za dva turška državljana, podrobnosti o preiskavi pa niso znane. To je prvič, da je bil v Evropi ubit visok predstavnik kar kurdske organizacije, kar je očiten znak, da se tokrat napetost iz Turčije prenaša na višjo raven ion sega v osrčje Evrope. To je tudi konec nenapisanega dogovora, da teroristična dejavnost ne bo prizadela najvišjih predstavnikov kurdskega gibanja in najvišjih turških političnih predstavnikov.
Dogodek je znan: tri kurdske aktivistke so bile s strelom v glavo ubite na sedežu kurdskega informacijskega centra v Parizu. Med njimi je bila tudi Sakine Cansiz. Preiskava je pokazala, da so ženske same odprle vrata kurdskega centra in dopustila
morilcu ali morilcem vstop, iz česar sklepajo, da so obiskovalca poznale. Veliko pričevanj pa o term ni: prejšnjega popoldneva je bilo v centru še nekaj aktivistov in v večernih urah so vse tri ženske so ostale same v poslopju. Ni znano, kaj se je dogajalo od takrat pa do jutra, ko so našli trupla.
Obstajajo seveda številne domneve. Tako turški dopisnik britanske televizijske mreže BBC James Reynolds meni, da so Kurdi prepričani, da je namen tega zločina prekinitev pogajanju med Turki in Kurdi, ki potekajo na politično ravni.
O dveh aretiranih niso francoske oblasti posredovale nobenih podatkov. Šlo naj bi za dva Turka, stara 30 in 38 let, povezana pa naj bi bila z umorjenimi. Eden naj bi bil celo šofer, ki je večkrat vozil ženske iz kurdskega informacijskega centra na razne dogodke v Parizu in okolici. Enega naj bi nekatere priče videle na predvečer dogodka v neposredni bližini centra. Freancoski predsednik Hollande je dogodek zelo odločno obsodil, notranji minister Manuel Valls pa je dejal, da je šlo zagotovo za usmrtitev in zagotovil, da bodo francoske oblasti storilo vse, »da pridejo do dna tem nedopustnim zločinom«.
Zločin je izzval vrsto reakcij, predvsem pa so Kurdi uprizorili množične proteste v Parizu, v Bruslju in v nekaterih drugih evropskih mestih. Do protestov z nemiri je prišlo tudi v Turčiji, predvsem na jugovz-
hodu države, kjer živi glavnina Kur-dov.
Sicer pa so dogodek obsodile tudi turške oblasti, ki so svojcem in vsej kurdski skupnosti izrekle obžalovanje in sožalje. Po drugi strani pa je predsednik turške vlade Erdogan ocenil, da je ta zločin posledica notranjih sporov v kurdski skupnosti. To je sklepal iz dejstva, da so ženske morilcu dovolile vstop, vrata pa so bila nato zaklenjena in odpreti jih je bilo mogoče samo s kodo. Po njegovi oceni turške aktivistke ne bi nikoli odprle vrat neznancem.
Odprte so torej vse možnosti, tudi domneva o notranjih obračunavanjih v kurdski skupnosti, čeprav je ta teza videti kot manj verjetna. V medijih se je pojavila tudi domneva, da bi bila za pokol odgovorna skupina, ki v stranki PKK nasprotuje pogajanjem med njenim zaprtim zgodovinskim voditeljem Ocalanom in turškimi oblastmi, ki med pogoji postavljajo tudi razorožitev kurdskih bojevnikov, temu pa v oboroženih krogih stranke PKK nasprotujejo. Šlo naj bi torej za svarilo Ocala-nu, kajti umorjena Sakine Canzis je bila ena najtesnejših Ocalanovih zaveznic.
Kakorkoli že, ta zločin bo zaustavil pogajanja med Kurdi in turškimi oblasti oziroma jih bo zagotovo najprej upočasnil. Potem bo treba počakati na nov krog v upanju, da se bodo medtem duhovi nekoliko umirili.
Kdo so bile kurdske aktivistke, žrtve atentata v Parizu?
Sakine Cansiz (na
sliki) je bila ena od ustanoviteljic Kurdske delavske stranke PKK in daleč najpomembnejša ženska v tej stranki. Dalj časa je preživela v zaporih v Turčiji, vendar je tudi iz zloglasnega zapora v Diyarbakirju vodila kurdska protestno gibanje. Leta 1980o, ko so jo izpustili iz zapora, je sodelovala s kurdskim zgodovinskim voditeljem Abdullahom Ocalanom; oba sta bila v tistem času v Siriji. Poveljevala je kurdskim ženskim gverilskim skupinam v Severnem Iraku, v zadnjih letih pa se je odločila za nekoliko mirnejšo funkcijo in je bila odgovorna za gibanje kurdske delavske stranke PKK v Evropi.
Fidan Dogan: je bila vodja pariškega urada Kurdskega nacio-nalnegta kongresa, organizacije s sedežem v Bruslju, ki je v imenu PKK
zadolžena za lobiranje pri predstavnikih Evropske unije in dv diplomatskih krogih v korist Kurdov.
Leyla SoyIemez: mladinska aktivistka, ki je bila zadolžena za odnose z diplomati in je zastopalam žensko organizacijom PKK.
Na veliko napetost kažejo tudi množične demonstracije: levo Kurdi v boju za svoje pravice, desno Turki proti priznavanju Kurdov
Kurdska stranka PKK že trn v peti turških oblasti
Kurdistanska delavska stranka je že desetletja trn v peti turških oblasti in Turčije nasploh. Stranka, ki temelji na marksistično-leninistični ideologiji, je bila ustanovljena v 70. letih prejšnjega stoletja in je že od vsega začetka sprožila oborožen boj proti Turčiji, ki ga je močno zaostrila po letu1984, ko mu je dodala zahtevo po samostojni kurdski državi.
Od tistega časa je izgubilo življenje več kot 40.000 ljudi. V oboroženem boju, ki je dosegel višek sredi zadnjega desetletja prejšnjega stoletja, je bilo uničenih več tisoč vasi na jugovzhodu Turčije, stotisoči Kurdov pa so se izselili na druga območja Turčije, veliko jih je šlo v tujino.
Kasneje, ob koncu stoletja, se je organizacija umaknila in zahtevo za neodvisnost spremenila v zahtevo po večji avtonomiji Kurdov v okviru Turčije. Najhujši udarec pa je prizadel kurdsko delavsko stranko leta 1999, ko so njenega voditelja Abdul-laha Ocalana aretirali in obsodili na
dosmrtno ječo. Kmalu zatem je stranka napovedala premirje in je sprejela nekaj ukrepov, da spremeni svoj videz v očeh turške in mednarodne javnosti; med drugim je kar nekajkrat spremenila ime, na koncu pa se je odločila, da si ponovno nadene staro ime PKK.
V	tem času je tudi še bolj omilila svoje zahteve in od Ankare zahtevala samo, naj to stranko vključi v politični proces, naj Kurdom, ki jih je v Turčiji približno 15 milijonov, prizna več kulturnih pravic in izpusti na svobodo zaprte voditelje stranke PKK.
V	javnost so v tistem času pro-

drli tudi namigi o domnevnih razhajanjih in celo sporih v stranki.
Turčija, ki, tako kot številne zahodne države, obravnava stranko PKK kot teroristično organizacijo, pa ni bila pripravljena na nikakršna pogajanja in je ponudila samo omejeno amnestijo članom te stranke.
Leta 2004 je tako PKK obnovila ostro kampanjo, ki se je nadaljevala do leta 2009, ko so se začela tajna mirovna pogajanja in je PKK ponovno razglasila premirje. V istem letu je turško ustavno sodišče prepovedalo največjo kurdsko stranko, to je Stranko demokratične družbe, pod obtožbo, da je povezana s stranko PKK. Na stotine kurdskih aktivistov so obtožili na osnovi nove zakonodaje o boju proti terorizmu, in veliko so jih aretirali. Veliko aretiranih pripada kurdski krovni organizaciji KCK, ki joi sestavljajo tako politične stranke kot tudi oborožene skupine kurdskega gibanja, med drugim tudi PKK. Sedaj je v Turčiji v teku več kot 50 sodnih postopkov.
Svet Evrope je ostro kritiziral te kazenske postopke, kritizirale pa so jih tudi številne nevladne organizacije, med njimi Amnesty International. Opozarjajo namreč za zelo megleno definicijo terorizma, na osnovi katere se izvajajo aretacije, da dolgotrajni zapor pred sodno obravnavo, najmanj šest mesecev pa tudi do nekaj let, in na pomanjkanje verodostojnih dokazov, ki bi opravičevali aretacijo.
Med letoma 2009 in 2011 so v Oslu na Norveškem potekala tajna pogajanja med predstavniki turške vlade in kurdske delavske stranke PKK, vendar so se pogajanja prekinila junija 2011, ko je bilo v nekem spopadu ubitih 14 turških vojakov. Turčija je namreč prav stranko PKK okrivila za te smrti, medtem ko so v PKK trdili, da so se Kurdi samo branili pred turškim napadom. PKK pa pravi, da so bila pogajanja prekinjena zaradi operacij turške vojske proti Kurdom in zaradi sodnega preganja-
nja stotin kurdskih aktivistov vse od leta 2009.
Ker so bila pogajanja neuspešna, se je konflikt naglo stopnjeval s spopadi, ki so bili morda najostrejši v zadnjih treh desetletjih. PKK je sprožila vrsto napadov v mestih v jugovzhodni Turčiji, poleg tega pa je postavljala pa je tudi blokade na cestah.
V oktobru 2012 so številni kurdski politični zaporniki začeli gladovno stavko; med drugim so zahtevali boljše življenjske pogoje za svojega voditelja Ocalana ter pravico do rabe kurdskega jezika v izobraževanju in na sodiščih. Gladovna stavka je trajala 68 dni, prekinili pa so jo šele ko jih je Ocalan k temu pozval, s čimer je dokazal, da je še vedno najpomembnejši dejavnik kurdskega gibanja.
31. decembra 2012 pa je turški predsednik vlade Recep Tayyip Erdo-gan napovedal mirovna pogajanja z Ocalanom v zaporu, kjer je kurdski voditelj zaprt. Podrobnosti vsebine teh pogovorov pa še niso razkrili.
1 6 Nedelja, 27. januarja 2013	ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
trst - Med projektnimi partnerji Svet slovenskih organizacij
Projekt ENRI bo imel pomembne čezmejne učinke v skladu s trajnostnim razvojem
deželne volitve - Po zmanjšanju števila deželnih svetnikov, ki ga je sprejel parlament
Začele so se priprave
TRST - Po spremembi deželnega statuta oziroma zmanjšanju števila deželnih svetnikov v skupščini dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga je pred kratkim v četrtem branju izglasovala poslanska zbornica, so se zdaj začele resne priprave na prihodnje deželne volitve. Večjih premikov zaenkrat še ni, saj bo potrebno nedvomno počakati na izid volitev za obnovo poslanske zbornice in senata, toda volilna stroja v levi in desni sredini sta že malce pospešila.
Deželni predsednik Renzo Tondo se pripravlja na boj proti kandidatki Demokratske stranke Debori Serracchia-ni z novim političnim subjektom, ki naj bi ga sam ustanovil in s katerim naj bi se nekako »oddaljil« od Ljudstva svobode. Namen je bilo nedvomno izogniti se morebitnim polemikam glede dogajanja na državni ravni, obenem pa pokazati nekakšen nov način nastopanja na deželnem političnem prizorišču. Tondo se je uradno predstavil v javnosti na javnem srečanju v slogu ameriških »convention«, vendar novega imena gibanja-stranke ni razkril. Jasno je vsekakor, da bo na deželnih volitvah povezan z Ljudstvom svobode, ki ga skuša Silvio Berlusconi na vse načine spet spraviti na konkurenčno raven. Deželni predsednik, ki računa tudi na pomoč Severne lige, pričakuje sodelovanje z
Sedež deželnega sveta v Trstu
Ljudstvom svobode po modelu koalicij na Bavarskem. Na Tondovo listo se je že vpisal tudi bivši tržaški župan Roberto Dipiazza, stranka UDC pa se še ni izrekla.
Demokratska stranka pa je zakoličila kriterije za kandidate, ki se želijo predstaviti na prihodnjih deželnih volitvah. Po primarnih volitvah za sestavo seznamov s kandidati za volitve za obnovo parlamenta je namreč deželna skupščina DS določila kriterije za izvolitev v skupščino dežele FJK. Kot je
kroma
razložila deželna tajnica Serracchiani-jeva, je to za stranko DS dodaten pomemben korak naprej. Serracchianije-va si je vsekakor pridržala pravico, da izbere določeno število imen v vsaki pokrajini, in sicer 2 na Tržaškem, 1 na Goriškem, 5 na Videmskem in 3 na Por-denonskem. Osnova za izbiro kandidatov in kandidatk bo statut stranke DS, katere namen je spodbuditi izdelavo seznamov s kandidati tako moškega kot ženskega spola. Kandidirali bodo lahko vsi, ki so vpisani v stranko oz. vsi ob-
čani, ki bodo izjavili, da so podporniki DS. Vrata bodo zaprta za osebe, ki so bile že obsojene (tudi na prvostopenjskem procesu), so jih doleteli varnostni ukrepi ali jih čaka sodni pregon. Dalje ne bodo smeli kandidirati tisti, ki niso prispevali denarja za stranko ter člani nadzornih komisij. Kandidati bodo morali vsekakor zbrati določeno število podpisov v vsaj 3 krožkih v lastni pokrajini (potreben odstotek je različen v raznih krajih). Podpise bodo morali kandidati oddati najkasneje 2. februarja ob 20. uri. Deželna skupščina bo nato imenovala člane volilnega odbora. Ta bo zadolžen za izdelavo dokončnih seznamov kandidatov in kandidatk, ki jih bodo objavili marca.
Na obzorju se je medtem že nakazala možnost tretjega kandidata za mesto deželnega predsednika. Bivši načelnik svetniške skupine DS v deželnem svetu Gianfranco Moretton, ki je komaj prešel v Montijeve vrste je namreč včeraj napovedal ustanovitev novega političnega subjekta. V kratkem bo nastala koordinacija med stranko UDC, FLI in drugimi gibanji, ki bo priredila javno srečanje glede parlamentarnih volitev. Člani koordinacije se bodo ponovno sestali v kratkem, ko naj bi odločali o kandidatu za predsedniško mesto na prihodnjih deželnih volitvah.
A.G.
Projekt je predstavil projektni vodja Ivo Corva
Turni smučar umrl pod plazom
KRANJ - Pod Begunjščico je včeraj plaz zasul in pod seboj pokopal turnega smučarja, ki je na kraju umrl. Drugi smučar, s katerim sta se skupaj odpravila na turno smuko, se je uspel rešiti, so za STA potrdili na kranjski policijski upravi. Kot so pojasnili, je bil Operativno-komunika-cijski center o dogodku obveščen okrog 14.30, na pomoč pa so se takoj odpravili gorski reševalci iz Radovljice. Prav tako je bil na kraju zdravnik. Aktivnosti še potekajo, tako da več področnosti še ni znanih.
Preiskava o nesreči na kaninski žičnici
BOVEC - V ATC Kanin poteka preiskava o vzroku petkove nesreče na krožno kaninski žičnici, zato je priljubljeno visokogorsko smučišče zaprto. Po besedah direktorja ATC Kanin Aleša Uršiča bi bil za nesrečo lahko kriv tudi nenaden sunek vetra, zaradi katerega bi se snela nosilna vrv in ustavila obratovanje žičnice. Na Kaninu je včeraj tudi inšpektor žičniških naprav in smučišč Iztok Menart iz Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Vendar vzrok nesreče še nekaj dni ne bo znan, je za STA še povedal Uršič.
Zato bo nekaj dni kaninsko smučišče še zaprto, kar predstavlja nov udarec za ATC Kanin. Družba bi namreč potrebovala dobro smučarsko sezono, saj je precej zadolžena, zato tolikšen izpad dohodka ni spodbuden. Dnevno namreč zaradi zaprtega smučišča izgublja med 5000 in 10.000 evrov, odvisno od dneva v tednu.
Podobno nesrečo žičniških naprav na Kaninu so zabeležili leta 2004, leta 2009 pa je plaz poškodoval zgornji del kabinske žičnice. Krožna kabinska žičnica iz Bovca na smučišče Kanin je bila zgrajena leta 1973, v letih 1999 do 2001 pa je bila v celoti prenovljena. Na šest kilometrov dolgi žičnici vozi 155 kabin, vsaka od njih lahko sprejme štiri osebe. Nadzorne institucije opravljajo tudi tu redne preglede, zadnji je bil opravljen novembra in decembra lani, tehnični pregled žičniške naprave pa je bil opravljen pred izdajo obratovalnega dovoljenja, je pojasnil Uršič.
O nesreči poteka tudi policijska preiskava. Kot je za STA povedal predstavnik za odnose z javnostmi na PU Nova Gorica Dean Božnik, so policisti o nesreči obvestili tudi dežurnega preiskovalnega sodnika in državno tožilko ter republiškega inšpektorja za žičnice.
nova gorica - Primorska vstaja na mestnem trgu
»Nismo zombiji, smo državljani!«
Posnetek z včerajšnje demonstracije v Novi Gorici
km
TRST - V četrtek, 24. januarja, se je v mali dvorani Narodnega doma v Trstu odvijalo prvo srečanje partnerjev (kick-off meeting) projekta ENRI - Obnovljivi viri energije in energetsko varčevanje za tretji sektor. Projekt, ki je financiran na Programu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, spada v prvo prednostno nalogo, ki skrbi za okolje, transport in trajnostno teritorialno integracijo.
Projekt ENRI je namenjen v usmerjanje društev in ustanov ne-profitnega sektorja v smotrnejšo uporabo energije in v uvajanje obnovljivih energetskih virov. Problem je ekonomskega značaja, a postaja vse bolj tudi stvar etičnih izbir in odgovornosti do okolja, v katerem živimo in ki ga bomo pustili v dediščino našim potomcem. To velja tudi za ne-profitne subjekte, saj so večkrat lastniki ali uporabniki večjih nepremičnin, kjer se odvijajo društvene, športne in druge aktivnosti, te pa terjajo veliko energetsko porabo. Več je ovir, ki zavirajo izboljšanje energetske učinkovitosti: nepoznavanje zakonskih predpisov, neosveščenost uporabnikov, neobstoj ustreznih struktur, ki bi spodbujale razvoj obnovljivih virov in smotrnejšo uporabo energije.
Projekt želi zato analizirati in preveriti možnosti in stroške posegov za izboljšanje energetske učinkovitosti nepremičnin društev in neprofitnih ustanov. Izvedel bo analizo zakonskih predpisov in davčnih olajšav, ki so bistven pripomoček pri uveljavljanju teh infastrukturnih posegov. Pridobljene podatke bodo partnerji preučili z namenom, da pridobijo dejansko sliko stanja na tem področju in da izoblikujejo temeljit model, ki bo služil ne-profitnim organizacijam čezmejnega prostora pri uveljavljanju učinkovitejšega odnosa do energetskega varčevanja in uporabe obnovljivih energetskih virov v okviru njihovih institucionalnih dejavnosti.
Po uvodnem pozdravu dr. Draga Štoke, predsednika SSO, ki je vodilni partner projekta ENRI, je projektni vodja Ivo Corva predstavil glavne projektne smernice, posamezne delovne sklope, zaželjene projetkne cilje in pričakovane rezultate. Na srečanju je bil tudi umeščen vodilni or-
gan projekta (Steering committee), ki ga sestavljajo vsi projektni partnerji: Svet slovenskih organizacij, ARES -Deželna agencija za vzdržno gradbeništvo, GOLEA - Lokalna energetska agencija iz Nove Gorice, Športni in mladinski center iz Pirana, Središče Rotunda iz Kopra in Fogolar Furlan iz Tržiča.
Projekt bo imel pomembne učinke za celotno čezmejno okolje in to v skladu s trajnostnim razvojem, ki ga zasledujejo tako evropski kot tudi državni razvojni programi. Dodana vrednost projekta bo v aktiviranju si-nergij, ki se bodo z začetnega partnerstva razširile na širšo mrežo društev na omenjenem območju, kot v razvoju modela, ki bo uporaben tudi na drugih področjih.
»Naš namen je enak kot na vseh zborovanjih po Sloveniji: Vsem dosedanjim in sedanjim oblastnikom sporočamo, da jih imamo dovolj! Čas je, da zapustijo to oblast in da pred tem vrnejo še vse, kar so nakradli. Nato pa da začnemo spravljati to našo domovino ponovno skupaj, saj je ta hip v fazi razpadanja. Mi zahtevamo pravno in pravično državo,« je protestnik Vilko Brus včeraj jedrnato povzel skupno misel, ki je na novogoriški Bevkov trg pripeljala okrog 150 ljudi. Prve primorske vstaje se je vsekakor udeležilo manj protestnikov, kot je bilo po napovedih pričakovati, so pa ti prihajali iz večine primorskih krajev: iz Postojne, Tolmina, Kobarida, Ajdovščine, Krasa in seveda Nove Gorice.
Primorska vstaja se je začela tako, kot se za omenjeni del Slovenije spodobi: s petjem neuradne himne Primorcev »Vstala Primorska«. Ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku so kmalu pritegnili vsi prisotni, nato pa se je k besedi lahko prijavil vsakdo, ki je želel kaj sporočiti. »Če je zakonodaja taka, da ne more obračunati z nekom, ki je lopov, potem je zakonodaja namerno narejena tako,« je v svojem nagovoru poudaril aj-
dovski župan in dodal, da je potrebno takšno zakonodajo »suspendirati«.
Jasna sporočila za vlado in vse, ki krojijo slovensko politiko in gospodarstvo, pa so bila tudi na transparentih: »Ukradli so nam domovino! Spremenimo politični sistem!«, »Ivan Štuhec + RKC! Vrnite nam denar (800 mil.) in ne bomo imeli lačnih otrok!«, »Državni Siol v privat Janševih rokah,«, »Naša brca v rit vas bo pregnala s prestola!«, »Primorci imamo dovolj, bašta Janša!«. Nekateri pa so na transparentu nosili kar svoje povečane osebne izkaznice, ki so jih prilagodili trenutnim razmeram: namesto Republika Slovenija so zapisali Republika Bantu, namesto priimka vpisali »zombi«, izkaznica pa ima rok veljavnosti do odstopa vlade.
»Vsi skupaj se moramo boriti za pravično in pravno državo. Zato smo tudi tukaj. Če pogledate naše transparente, pomenijo ravno to: hočemo pravično in pravno državo brez klientelizma in korupcije,« je povedal protestnik iz Ajdovščine, ki dosedanje proteste ocenjuje kot učinkovite: »Vedno več nas je, vedno bolj se združujemo. Prepričan sem, da bo enkrat drugače!«
»Mladi, ki živijo danes, ne vedo, da lahko obstaja država, ki je do ljudi prijazna, da obstajajo države, ki ščitijo svoje ljudi in jih nimajo le za molzne stroje. Mi v tej državi nismo niti ljudje več. Po prvem protestu v državi smo izvedeli, da smo zombiji! Naj iz Nove Gorice sporočimo: mi nismo zombiji, mi smo
državljani Republike Slovenije!« je množico s pomočjo megafona nagovoril Brus.
Prva primorska vstaja je minila brez izgredov, drugi del je skoraj sočasno potekal na osrednjem trgu v Kopru, kjer je okrog trideset ljudi izrazilo podobne zahteve. (km)
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 27. januarja 2013 1 7
italija - Razgibano dogajanje na političnem prizorišču zaradi afere banke Mps
Bersani pokazal zobe, Vendola oster do Montija
RIM - Tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je včeraj pokazal zobe, lider Levice, ekologije in svobode SEL Nichi Vendola pa je ostro napadel Montija.
To je sinteza najvidnejšega včerajšnjega dogajanja na italijanskem političnem prizorišču, kjer je prišlo do hudega spopada med levo sredino in ministrskim predsednikom Mariom Montijem. Ta je medtem povedal, da ne bo prišlo do sodelovanja z Ljudstvom svobode, kot je trdil še včeraj, in da je vsekakor nasprotnik »Vendolove levice«.
Kamen spotike je bila afera glede banke Monte Paschi di Siena (Mps), ki je postala priložnost za napade na Demokratsko stranko, tako s strani desne sredine kot Montija. Ta je že v petek kritiziral Demokratsko stranko, na to pa je včeraj kot prvi odgovoril Vendola. »Monti se mora potolažiti, ker bo izgubil na volitvah in ne bo postal Ber-sanijeva negovalka,« je poudaril vodja Levice, ekologije in svobode in dodal, da je Monti pokazal svoj pravi obraz desničarskega človeka, kot je to dokazala tudi njegova nedavna pripravljenost na sodelovanje z Ljudstvom svobode.
Bersani je nastopil še ostrejše. Med volilnim shodom v genovskem mestu La Spezia je glede banke Mps poudaril, da »če namerava desna sredina napasti Demokratsko stranko glede banke Mps zaradi domnevnih odgovornosti, jo bomo raztrgali«. Ber-sani je dodal, da Demokratska stranka ne sprejema lekcij od nikogar in »še manj od ljudi, ki so imeli po rokah stvari, kot sta bili banki Euronord ali Credito cooperativo fiorentino«. Lider Demokratske stranke je še povedal, da je treba hudo udariti po tistih, ki ne razumejo, da ni mogoče trošiti tjavendan javnega denarja.
Banka Mps je skratka povzročila razkol med Montijem in levosredinsko koalicijo. Zgovorna je izjava Demokratske stranke: »Ravno župan Občine Siena, ki je odraz Demokratske stranke je bil tisti, ki si je najbolj prizadeval za zamenjavo vodstva banke Mps. Tisti, ki so nasprotovali zamenjavi, pa so zdaj kandidati za italijanski parlament na Montijevi listi«. Monti je na to odgovoril, da »smo volilni nasprotniki levice in še predvsem Vendolove levice« in dodal, da ga še najbolj skrbi močan vpliv, ki ga ima sindikat Cgil na Bersanijevo koalicijo.
caracas
Najmanj 50 mrtvih v uporu zapornikov
CARACAS - V nekem zaporu na severozahodu Venezuele je izbruhnil upor zapornikov, v nasilnih spopadih s pazniki pa je bilo ubitih najmanj 50 ljudi. Našteli so še najmanj 90 ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oblasti so smrtni davek upora že označile za alarmantnega. Vse žrtve so bile ustreljene, je povedal predstavnik lokalne bolnišnice, Ruy Medina. Zaenkrat pa številka žrtev temelji le na tistih, ki so jih pripeljali v bolnišnico, medtem ko bi v zaporu lahko še našli kakega mrtvega, je še povedal.
Kot je pojasnila za zapore pristojna ministrica Iris Varela, je upor v zaporu izbruhnil, ko so se v upravi odločili, da bodo izvedli temeljit pregled zapornikov, ali skrivajo kako orožje.
Zapori v Venezueli so sicer med najslabšimi v Latinskimi Ameriki, predvsem zaradi prena-polnjenosti.
Tajnik
Demokratske stranke
Pierluigi Bersani
kairo - Ob drugi obletnici vstaje proti Mubaraku
Izbruh nasilja v Egiptu dotlej terjal najmanj trideset življenj
Včeraj pa je bilo samo v mestu Port Said ubitih najmanj 30 ljudi
ansa
KAIRO - Egiptovski nacionalni obrambni svet, ki ga vodi predsednik Mohamed Mursi, je včeraj v luči nasilnih protestov v državi pozval k umiritvi razmer in k nacionalnemu dialogu »z vsemi neodvisnimi nacionalnimi akterji«, da bi pomirili politične razlike in se dogovorili o mehanizmu pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. Obrambni svet je tudi obsodil nasilje v državi, v katerem je v zadnjih dveh dneh umrlo skoraj 40 ljudi. Pozval je še vse politične sile v državi, »naj se držijo mirnega izražanja mnenj«.
V petek, na drugo obletnico vstaje proti nato odstavljenemu samodržcu Hos-niju Mubaraku, je bilo v nasilnih protestih proti islamistični vladi Mursija po vsej državi ubitih devet ljudi. Včeraj pa je bilo samo v mestu Port Said ubitih najmanj 30 ljudi, potem ko je sodišče izreklo smrtne kazni 21 nogometnim navijačem zaradi povzročitve smrti 74 navijačev na stadionu v tem mestu februarja lani.
Egiptovsko sodišče je včeraj na smrtno kazen obsodilo 21 nogometnih huliganov, ki so bili vpleteni v najhujšo tragedijo na stadionih v tej državi pred letom dni. Obtožnica je povzročitve smrti 74 navijačev na stadionu v Port Saidu bremenila 73 ljudi, sodišče bo o usodi preostalih 52 obtoženih odločilo 9. marca. Včerajšnja obsodba je prvi epilog dogajanja v Port Saidu februarja lani, ko so po tekmi med domačim Al Ma-srijem in kairskim klubom Al Ahli domači navijači vdrli na igrišče in tribune in začeli
praga
M. Zeman novi
V VI t
predsednik
Miloš Zeman
ansa
PRAGA - Miloš Zeman je že zmagovalec predsedniških volitev na Češkem, kažejo neuradni podatki, ki jih je sporočil statistični urad po preštetih glasovih iz več kot 97 odstotkov volilnih okrožij. Zeman je prejel 55,3 odstotka glasov volivcev. Sedanji zunanji minister Karel Schwarzenberg je na drugi strani prejel 44,6-odstotno podporo. Češka je doživela zasuk v levo, po volitvah ugotavlja nemška tiskovna agencija dpa. 68-letni Zeman, ekonomist po izobrazbi, je bil kot nekdanji vodja socialdemokratov (ČSSD) premier v letih 1998-2002, danes pa je častni predsednik Stranke državljanskih pravic, ki jo je ustanovil po izstopu iz ČSSD.
S svojimi izjavami je večkrat poskrbel za napetosti v odnosih s tujino. Leta 2002 se je umaknil iz visoke politike in zaživel kot upokojenec. V letih 1968-1970 je bil član komunistične partije, iz katere pa je bil izključen zaradi nasprotovanja posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem.
V	drugem krogu volitev je bila sicer udeležba 59,1-odstotna in s tem nekaj nižja kot v prvem krogu, ki je potekal pred dvema tednoma. Podatki razkrivajo še, da je na primer v Pragi zmagal Schwarzenberg, medtem ko so vse ostale regije glasovale za Zemana.
V	prvem krogu 11. in 12. januarja je Zeman prejel 24,22 odstotka glasov, Schwarzenberg pa 23,40 odstotka. Presenetljivo pa je izpadel eden od favoritov, nestrankarski nekdanji premier Jan Fischer, ki je na tretjem mestu prejel 16,35 odstotka glasov. Čehi so imeli sicer tokrat prvič v zgodovini možnost neposredno voliti predsednika države. (STA)
obračunavati z gostujočimi navijači, med katerimi je bilo tudi največ smrtnih žrtev. Med obtoženimi so tudi nekateri uradniki na stadionu in policisti, ki so dogajanje samo opazovali in niso pravočasno reagirali, vendar so včeraj kazni izrekli samo navijačem.
Medtem ko so v Kairu smrtne kazni za huligane pozdravili z odobravanjem, v Port Saidu menijo, da gre za političen in nepravičen proces. V tem mestu so tako že izbruhnili nemiri, v katerih je življenje izgubilo najmanj 30 ljudi, okoli 50 ljudi pa je bilo ranjenih.
Po objavi razsodbe, ki jo sicer mora potrditi še egiptovski veliki mufti, so namreč sorodniki obsojenih napadli zapor ter se spopadli z varnostnim osebjem. Nekateri so celo uporabili avtomatsko orožje, medtem ko je policija odgovorila s solzivcem. Nad protestnike so poslali tudi oklepna vozila, spopadi pa so se razširili na ulice okoli zapora.
Do novih izbruhov nasilja prihaja dan zatem, ko je ob drugi obletnici začetka množičnih protestov proti Mubaraku v več mestih prišlo do spopadov protestnikov s policijo. Po navedbah ministrstva za zdravstvo je bilo poškodovanih najmanj 456 ljudi, sedem pa je bilo ubitih. Skupno so nemiri izbruhnili v 12 egiptovskih pokrajinah. Še posebej vroče je bilo v Suezu, kjer je v petek zvečer posredovala tudi vojska in uporabila tudi oklepnike. Nasilje je izbruhnilo tudi v Kairu, kjer se je na znamenitem trgu Ta-hrir zbralo več tisoč ljudi. (STA)
berlin - Angela Merkel ob dnevu spomina
Nacistični zločini ne smejo v pozabo
BERLIN - Zločini iz obdobja nacizma ne smejo biti nikoli pozabljeni, je ob 80. obletnici vzpona Adolfa Hitlerja na oblast poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Nemčija ima po besedah kanclerke odgovornost preprečiti, da bi se takšno »temno poglavje« še kdaj ponovilo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po besedah kanclerke bo Nemčija posredovala tam, kjer se bodo dogajale krivice. Vsaka generacija se mora tudi zavedati svoje odgovornosti, je poudarila in dodala, da lahko prav vsak človek prispeva k izkoreninjenju rasizma in antisemitizma.
Predsednik Paul von Hindenburg je 30. januarja 1933 Hitlerja po zmagi na volitvah imenoval za nemškega kanclerja. Merklova je včeraj govorila tudi o »neuspehu demokratične ureditve«. Nemška kanclerka je izpostavila, da je bilo veliko »spodobnih ljudi«, ki kljub kampanji nasilja in zatiranja političnih nasprotnikov z režimom niso sodelovali. »A žal je bilo tudi zelo, zelo veliko takšnih, ki so si dovolili biti zaslepljeni,« je še poudarila. »Za-
Angela Merkel
ansa
to je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo tega temnega poglavja. Da se ga vedno spominjamo, da bi s tem postali imuni in da se ne bi moglo nikoli, nikoli več ponoviti,« je še dejala.
Svet bo sicer v nedeljo obeležil mednarodni dan spomina na žrtve holokav-sta. Ta se tokrat poklanja vsem, ki so tvegali svoja življenja in družine, da bi v času nacistične vladavine rešili Jude in druge pred skoraj gotovo smrtjo.
1 B
Nedelja, 27. januarja 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.25 Tv Kocka: Klepelutke - Zima zima bela
20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Onstran žice, sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'are-na 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Film: La vita e bella (dram., It., '97, r. in i. R. Benigni) 23.40 Dnevnik
V^ Rai Due
7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 1.00 Dnevnik
21.00 Nan.: NCIS21.50 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika
^ Rai Tre
7.20 Serija: La grande vallata
neta mare 13.45 15.25 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik 14.40 Donnavventura 15.35 Film: Mafalda di Savoia - Il coraggio di una principessa 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: Comandante Florent - Ritratto di un assassino (krim., Fr., '01) 21.30 Film: Destini incrociati (dram., ZDA, '99, i. H. Ford)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Film: Il mio primo bacio 11.55 Rubrika: Mela-verde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Nad.: Centovetrine
23.30 Film: The burning plain - Il confine della solitudine (dram., ZDA, '07)
O Italia 1
8.10 Risanke 10.45 Film: Sabrina nell'isola delle sirene 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Robin Hood - Il segreto della foresta di Sherwood 15.55 Film: George and the dragon 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.25 Nan.: Life Bites- Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte
19.45 Film: Lara Croft - Tomb Raider (akc., ZDA/Jap., '01, i. A. Jolie) 21.25
Le Iene Show
La 7
8.15 Film: Il Conte di Montecristo (pust., '74) 9.55 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 Tele-Camere 12.55 Odd.: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Mini Ritratti 15.05 Rubrika: Alle fal-de del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Presa diretta 23.30 Dnevnik in deželni dnevnik
u Rete 4
6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.50 Super Partes 9.05 Slow Tour - Italiani non per caso 9.45 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le sto-rie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Odd.: Ricette di famiglia 12.45 Rubrika: Pia-
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Ti ci porto io... 11.15 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.35 Nan.: Joséphine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Exodus 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Fuga da Sobibor 0.20 Omnibus not-te
^ Tele 4
6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta
(T Slovenija 1
7.00 Risanke 10.15 Nan.: Polna hiša živali 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Noč modrijanov 2012, 1. del 14.45 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca 15.25
Film: Srečno pot 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: De-kameron 17.50 Legende velikega in malega ekrana 18.25 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Stopimo skupaj za naše šolarje, prenos dobrodelne prireditve 21.55 Intervju 22.50 Dok. serija: Lovci teme 23.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.05 Nad.: Sinovi anarhije
(t Slovenija 2
6.50 Skozi čas 7.00 Globus 7.35 Kraji in običaji

8.05 Alpe-Donava-Jadran 8.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal za 49. zlato lisico: slalom (Ž), 1. in ob 11.55 2. vožnja, prenos 10.10 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (M), 1. in 2. vožnja ob 13.20, prenos 11.00 Poglej...va-se 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 17.10 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): finale, prenos 18.55 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: revija, posnetek 20.40 Žrebanje Lota 20.45 Žrebanje Super Lota 20.55 Nad.: Mali širni svet 21.50 Dok. feljton: Bukovniške točke 22.15 Dok. odd.: Pristanišče upanja 23.15 Kratki igr. film: Lojze se zbudi tako 23.45 Kratki igr. film: Boš pa mrzlo jedo
{T Slovenija 3
6.05 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.5014.50 Tedenski pregled 7.35 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 10.00 15.05 Na tretjem... 11.05 Utrip (pon.) 11.20 15.50 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 21.45 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna
Koper
12.00 Dnevni program 12.10 AS SP: slalom (ž) 14.20 Avtomobilizem 14.35 Čezmejna Tv 15.15 „Q" - Trendovska odd. 15.45 Tednik 16.00 Sredozemlje 16.30 Istrska potovanja 17.10 Dok: City folk 17.45 Kino premiere 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Rokomet: Finale 21.00 Dok. odd.: Berlino - La febbre per l'Africa 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.25 Glasb. odd.
Tv Primorka
16.0017.00 Tv prodajno okno 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 21.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Ona On 22.00 Glasbeni večer, Videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.30 Serija: Beverly Hills 90210 11.20 Serija: Na trdih tleh 12.15 Dok. serija: Skrivnostno življenje ameriške gospodinje 13.10 Dok. serija: Kuharski mojster 14.30 Film: Družina v divjini (pust., ZDA, '10) 16.15 Nan: Detektiv na Floridi 17.10 Film: Boj za priljubljenost (kom., ZDA, '09) 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Seks v mestu 2 (kom., ZDA, '10, i. S. J. Parker) 22.50 Film: Vse o Henryju (dram., ZDA, '91, i. H. Ford)
Kanal A
ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle športi 12.40 Tuning manija svetovni show 2010 13.15 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.50 Film: Vulkan 15.45 Film: Trojanska vojna 17.20 Dok. serija: Igrače Jamesa Maya 18.25 Nan.: Sanjska upokojitev 18.50 Pazi, kamera! 19.30 Ske-či: Norci na delu
20.00 Film: Siriana 22.10 Nad.: Montevideo, bog te je videl 23.10 Film: Priložnostna tarča
7.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.15 Film: Stepfordske ženske 9.55
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Nedeljsko popoldne; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste;17.35 Na koncertu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozele-ne melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);18.30 Pri-žgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Na-
poved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Zaradi nekoliko slabše fizične kondici-je ne načrtujte preveč napornega delovnega ritma. Bolj kot pretirana delovna vnema vam bo namreč koristila pokončna drža.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Zadnje čase ste zelo razigrani in dobro razpoloženi. Do drugih ljudi ste nekoliko zadržani, a kljub temu sproščeni. Znate poskrbeti za dobre odno-
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Dogovarjanje z nadrejenimi bo kmalu obrodilo prve sadove. Vaše ideje tokrat ne bodo spregledane, zato boste v svojem delu videli več smisla kakor doslej.
RAK 22.6.-22.7.: Včasih se
«« vam zdi, da imata s partnerjem tako različne poglede na življenje, da se z njim težko dogovarjate in sklepate kompromise. Umirite se in pomislite na trenutke sožitja.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Znašli ste se (^^r pred pomembno odločitvijo. Skrbi vas, da lahko z napačno potezo prizadenete ljudi, ki so vam blizu. Zberite pogum za iskren pogovor. Slediti morate svojim željam.
DEVICA 24.8.-22.9.: Radi ste v ^^ družbi ljudi. Ponosni ste nase, ker znate ohranjati diplomatske stike tudi s tistimi, ki so drugačnih nazorov kakor vi. Na delu vas čakajo spremembe in izzivi.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pre-^ ^ živeli boste prosti čas v družbi partnerja, saj vam bo sledil na vsakem koraku. Poskrbeli boste, da mu v vaši družbi ne bo nikoli dolgčas. Družila vaju bosta smeh in razigranost.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na
denarnem področju se vam odpirajo nove priložnosti za vlaganje in zaslužek. Z denarjem boste znali modro ravnati, tako, da se bo vaše materialno stanje vidno izboljševalo.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je prijeten teden. Uživali boste v drobnih družinskih radostih in se veselili vsakega dne posebej. Ker vam ne bo manjkalo samozavesti, boste gradili varne odnose.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase ste pogosto razdra-žljivi. Namesto da se jezite zaradi vsake malenkosti, raje poskušajte ugotoviti, od kod prihaja nemir. Le vi sami lahko poskrbite za vaše počutje.
VODNAR 21.1.-19.2.: Zelo učinkoviti boste. Občutek boste imeli, da lahko počnete več stvari hkrati. A občutek je lahko včasih tudi varljiv. Privoščite si kakšno brezskrbno urico samo zase.
RIBI 20.2.-20.3.: Okoliščine vas bodo prisilile, da se boste malce umirili in poglobili vase. Čeprav odgovori ne bodo prišli čez noč, ne boste mogli narediti novih korakov, dokler se ne boste dokopali do njih.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 27. januarja 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
20.30 Igra: Affari tuoi (v. Max Giu-sti)21.10 Nad.: La ragazza americana 23.40 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
V^ Rai Due
6.40 Risanke 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case
^ Rai Tre
14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan: My life - Segreti e passioni 16.50 Film: Agata Christie - 13 a tavola (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quinta Colonna 23.55 Terra!
Canale S
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio)
21.10 Show: Zelig Circus
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine
16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Glasb. odd.: Emozioni
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktula-no: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Vento di primavera (voj., '10) 23.10 Si-
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik
21.10 Nan.: The Transporter - The
Series 23.05 Film: True justice - Incrocio mortale (akc., ZDA/Kan., '11, i. S. Seagal)
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Squadra omicidi, sparate a vista! (krim.) 15.50 Nan.: Il plain sight 16.50 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte
^ Tele 4
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Torviscosa - Triestina 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
Slovenija 1 A Kanal A
7.00 Dobro jutro 10.20 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.25 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Opus: 200-letnica rojstva Richarda Wagnerja 23.35 Knjiga mene briga
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura (pon.) 11.25 Dobro jutro (pon.) 14.0519.00, 23.20 Točka 15.00 Med valovi 15.30 Intervju 16.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.35 Dok. film: Šoa. Teža molka 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope - Dostojevski 21.45 Nan.: Vares
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 15.00, 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport
19.30 Dok. odd.: Bologna 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 „Meridia-ni" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek
"i Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Aktualno 18.00 Brez panike 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo...
pop Pop TV
7.20 Risane serije 8.00 Nan.: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.55 Nad.: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: Detektiv na Floridi 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 14.55 Nad: Ko listje pada 15.50 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Teci, Lisko (kom.) 21.50 24 ur zvečer 22.20 Nan: Maščevanje 23.15 Nan.: Razočarane gospodinje
7.10 Risanke 8.0518.00, 19.45 Svet 8.35 Serija: Sanjska upokojitev 9.00 13.50 Nan.: Frasier 9.30 14.20 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.50 Film: Poročnik v težavah 16.35 Nan.: Šola za pare 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1118.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Podkupljeni policaj 21.55 Film: Operacija nevihta
23.35 Film: ^e Marine
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Robi Šabec: Rdeča pošast - 7.nad; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 16.00 Popoldne z vami; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po
Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Nedelja, 27. januarja 2013
APrimorski
r	dnevnik

CAROLINA KOSTNER UBRANILA NASLOV
ZAGREB - Italijanka Carolina Kostner je ubranila naslov evropske prvakinje v umetnostnem drsanju. Kostnerjeva, za katero je to že peti evropski naslov, je za vsega 0,72 točke ugnala Rusinjo Adelino Sotnikovo. Bron si je pridrsala še ena Rusinja - Elizaveta Tuktami-ševa (188,85). Med moškimi je zmagal Španec Javier Fernandez pred Francozom Amo-diom. Tretji je bil Čeh Brezina. Sedemkratni evropski prvak in olimpijski zmagovalec, Rus Jevgenij Plušenko, je po težavah s hrbtom tekmovanje končal po kratkem programu.
SLOVENIJA DVAKRAT ZLATA
LIBEREC - Na mladinskem nordijskem SP v češkem Liberecu so slovenski smučarski skakalci in skakalke po-metle s konkurenco in osvojile naslov svetovnih prvakinj. V moški konkurenci so pred Poljaki in Nemci zmagali Jaka Hvala, Anže Semenič, Ernest Pri-slič in Cene Prevc. Urša Bogataj, Ema Klinec, Špela Rogelj in Katja Požun pa so bile prve pred Francozinjami in Nemkami.
Primorec Jaka Hvala (na sliki) je v četrtek postal prvak tudi v posamični konkurenci.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
SCHLIERENZAUER KOT NYKANEN, KRANJEC TRETJI
VIKERSUND-Avstrijec Gregor Schlierenzauer se je v norveškem Vikersundu s svojo 46. zmago v svetovnem pokalu izenačil z legendarnim Fincem Matti-jem Nykanenom. Drugi je bil Švicar Simon Ammann tretje mesto pa je osvojil svetovni prvak v poletih, Robert Kranjec.Kranjčev uspeh je z novo uvrstitvijo v «top 10» dopolnil Jurij Tepeš (385,6 točke), ki je bil deveti. Danes bo na največji letalnici na svetu na sporedu še ena tekma svetovnega pokala v poletih; prva serija se bo začela ob 13.45.
ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze že najboljša veleslalomistka sezone, a brez zmage v Mariboru
Globus z lepotno napako
SMUK - Moški v Kitzbuhlu
Paris po petnajstih letih nasledil Ghedino
Dominik Paris je z zmago na Streifu prevzel vodstvo v skupnem seštevku smuka
ansa
KITZBUHEL - Prvič po petnajstih letih je smuk za svetovni pokal na znamenitem Streifu v Kitzbuhlu spet osvojil član italijanske reprezentance. Leta 1998 je to nazadnje uspelo Kristianu Ghedini, včeraj pa je nepričakovano zmagal komaj 23-letni Dominik Paris. Vse najboljše tekmece na svetu je ugnal v velikem slogu, odločilno prednost pa si je priboril z izjemno vožnjo na končni traverzi Huasbergkante, po kateri je v cilj pridrvel s hitrostjo 142 km na uro. Na tem odseku je vse možnosti za stopničke zmagovalnega odra zapravil Slovenec Andrej Šporn, ki je imel najboljši čas na večini vmesnih časov, nazadnje pa je pristal na nehvaležnem 4. mestu. Še večjo hladno prho je doživel po koncu tekme, ko so ga diskvalificirali. Šporn si je prislužil najbolj skrajen ukrep zaradi neustrezne opreme. Razlog za to je bila nepravilna razdalja med spodnjo površino smuči in podplatom smučarskega čevlja. »To smučko sem tokrat 'zažgal' za robnikom, kar pomeni da se je drsna obloga natrgala. Zato je verjetno prišlo do tega, da je smučka previsoka in to za štiri stotinke milimetra,« je bil razočaran Šport po tekmi.
Streif, na katerem je drugo mesto osvojil Kanadčan Erik Guay, tretji pa je bil Avstrijec Hannes Reichelt, je zahteval kar nekaj padcev, najbolj spekta-kularnega in tudi nevarnega je doživel »azzurro« Peter Fill, ki ga je zaneslo iz proge in dobesedno obrnilo (za nameče se je odpela le ena smučka), salto pa je preživel brez poškodb.
Danes bo v Kitzbuhlu slalom, ki bo z včerajšnjim smukom štel tudi za kombinacijo.
Izidi: 1. Paris (Ita) 1:57,56; 2. Guay (Kan) +0,13; 3. Reichelt (Avt) +0,36; 4. Poisson (Fra) +0,60; 5. Franz (Avt) +0,61; 6. Kroll (Avt) +0,73; 7. Jansrud (Nor) +0,89; 8. Streitberger (Avt) +1,01.
Skupno: 1. Hirscher (Avt) 935, 2. Svindal (Nor) 876, 3. Ligety (ZDA) 736, 4. Neureuther (Nem) 646, 5. Kostelic (Hrv) 485, 6. Molgg (Ita) 477. Smuk: 1. Paris (Ita) 317, 2. Svindal (Nor) 314, 3. Kroll (Avt) 261.
V Mariboru je bila boljša od Tine Maze Američanka Lindsey Vonn, Črnjanka pa si je z 2. mestom le zagotovila mali kristalni globus v veleslalomu. »Po vseh teh letih je bil že čas, da ga spravim v svojo vitrino,« je povedala Mazejeva
ansa
MARIBOR - Najboljša alpska smučarka sezone Tina Maze je na tekmi svetovnega pokala v Mariboru osvojila drugo mesto in si že zagotovila mali kristalni ve-leslalomski globus v tej zimi. Osvojila je šestnajste stopničke, od tega ima šest zmag, ter je prepričljivo vodilna tudi v skupnem seštevku; drugouvrščena Maria Hofl-Riesch zaostaja za 748 točk. Na veleslalomu za 49. Zlato lisico je Mazejeva po vodstvu na prvi progi in po napaki na drugi na koncu za pičlih osem stotink zaostala za Američanko Lindsey Vonn. Tretja je bila Avstrijka Anna Fenninger.
Številni gledalci (zbralo se jih je okrog 20.000), kulise so celo presegle zlata leta vražjih Slovenk izpred dobrega desetletja in pol, so pripravili izjemno, pravo nogometno vzdušje. Čeprav je Mazejeva med vi-hranjem trobojnic, oglušujočo spremljavo
trobelj in drugih podobnih instrumentov ter med prižganimi baklami ob drugi progi le za las zgrešila zmago, ki bi bila njena prva na domačih tleh po letu 2009, pa ni bilo čutiti velikega razočaranja, še najbolj je bila slabe volje sama Tina, a le za hip.
«V cilju še nisem vedela, da sem že zmagala v veleslalomskem seštevku pokala. To sem zvedela nekoliko pozneje in bila zelo vesela. Žal sem na vrhu finala napravila veliko napako, malo sem se uštela in zato nisem zmagala. Izjemen občutek pa je bil, ko sem prišla v cilj ob tako glasni podpori. Moj cilj je bil, da osvojim veleslalom-ski globus. Po vseh teh letih je bil že čas, da ga spravim v svojo vitrino. Zato sem zelo vesela in ponosna. Za veliki globus pa bo potrebno delati do marca. Kljub sezoni pre-sežnikov izzivov ne manjka, zavedati se je treba, da tekmujem v vseh disciplinah, zato je stalna prisotnost v svetovnem vrhu težka naloga,» je povedala Mazejeva.
Novogoričanka Ana Bucik, ki smo jo intervjuvali pred nastopom v Mariboru, se ni uvrstila v finale.
»Na Pohorju sem bila prvič pred tremi leti in odstopila že v zgornjem delu proge. Zato sem vesela, da sem tokrat prišla do cilja. V veleslalomu sicer nisem imela višjih pričakovanj, vendar sem nastopila solidno. Potrebujem pa še veliko treningov, da bi se lahko borila za finale.«
Danes bo v Mariboru še slalom. Ma-zejeva po začela s številko pet. Prva vožnja ob 9.15, druga ob 12.15
Izidi veleslaloma: 1. Vonn (ZDA) 2:22,20; 2. Maze (Slo) + 0,08; 3. Fenninger (Avt) + 0,57; 4. Hofl-Riesch (Nem) + 0,74; 5. Lindell-Vikarby (Šve) + 1,15; 6. Zettel (Avt) + 1,32; 10. Karbon (Ita) + 1,67; 22. Ana Drev (Slo). Veleslalom: 1. Maze (Slo) 620; 2. Zettel (Avt) 382; 3.Fenninger (Avt) 335; 4. Re-bensburg (Nem) 301; 5. Worley (Fra) 299. Skupno: 1. Maze (Slo) 1554; 2. Hofl-Riesch (Nem) 806; 3. Vonn (ZDA) 740; 4. Fenninger (Avt) 704; 5. Zettel (Avt) 637; 6. Rebensburg (Nem) 585.
NOGOMET
Le točka za Juventus, poraz Lazia
TURIN - Juventus je v vnaprej igrani tekmi A lige iztrgal proti Ge-noi le točko. Končni izid je bil 1:1, vse pa se je zgodilo v drugem polčasu, ko je Juventus najprej povedel s Quagliarello, vendar je nato Genoa v enem redkih svojih napadov (dejansko se je samo branil) izenačil z Boriellom. Reakcija domačih igralcev je bila odločna, številne priložnosti pa niso obrodile uspeha. Giovinco je po prostem strelu zadel vratnico.
Že v popoldanskih urah je v Rimu padel Lazio, eden od glavnih zasledovalcev Stare dame. Premagal ga je Chievo, edini zadetek na tekmi pa je dosegel Paloschi, zanj je bil to že sedmi gol. Lazio je bil neprepoznaven, igral je zmedeno in brez idej ter zaradi tega prekinil serijo 16 tekem brez poraza. Chievo pa je za Lazio prava nočna mora, saj ga je v zadnjih enajstih nastopih na Olimpicu premagal le enkrat.
Sinočnja izida: Lazio - Chievo 0:1 (0:1), strelec Paloschi v 61. min.; Juventus - Genoa 1:1 (0:0), strelec: Quagliarella v 54. in Biroel-lo v 68. min.
Vrstni red: Juventus 49, Na-poli in Lazio 43, Inter 39, Fiorenti-na 36, Milan 34, Roma 33, Catania 32, Parma 31, Udinese 30, Chievo 28, Torino 26, Atalanta 23, Bologna in Sampdoria 21, Cagliari in Pescara 20, Genoa 18, Palermo 16, Siena 14.
Danes: ob 12.30 Bologna -Roma, ob 15.00 Atalanta - Milan, Cagliari - Palermo, Catania - Fio-rentina, Parma - Napoli, Sampdo-ria - Pescara, Udinese - Siena, ob 20.45 Inter - Torino.
KOŠARKA - Ženska A2-liga: Margehra - Interclub Milje 59:65
TENIS - V finalu Australian open je Belorusinja premagala Kitajko Na Li
Azarenke ni zaustavil niti ognjemet ob prazniku
MELBOURNE - Belorusinja Viktorija Azarenka je zmagovalka prvega letošnjega turnirja za grand slam. V velikem finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu je prva nosilka premagala šestopo-stavljeno Kitajko Na Li s 4:6, 6:4, 6:3. Za Belorusinjo je to drugi zaporedni naslov na avstralskem turnirju. Na Li je med dvobojem dvakrat potrebovala zdravniško pomoč, na koncu pa ostala brez druge zmage na grand slamih, doslej je na največjih turnirjih slavila v Parizu 2011. Azarenka bo z zmago v Avstraliji ohranila status najboljše teniške igralke sveta.
Ženski finale je skupno trajal dve uri in 40 minut, a je imel tri prekinitve. Dve zaradi poškodbe kitajske igralke, ki si je po dobljenem prvem nizu v drugem pri zaostanku z 1:3 poškodovala gleženj, in je zdravniško pomoč potrebovala še enkrat v tretjem nizu, tretjič pa zaradi ognjemeta ob avstralskem državnem prazniku, kar je trajalo deset minut.
Končna zmaga je bila za Belorusinjo veliko olajšanje. Ne le, ker bo z njo ostala na prvem mestu lestvice WTA in ker je drugič v karieri osvojila enega od najprestižnejših turnirjev na svetu, temveč tudi zato, ker sta bila zadnja dva tedna zanjo precej stresna. Pritisk se je stopnjeval do zadnjega dne, včeraj pa je imela proti sebi še vse navijače. Avstralci ji, kot kaže, niso oprostili nepremišljene domnevne zlorabe zdravniškega odmora v polfinalu proti Američanki Sloane Stephens, tako da so se vsi postavili na stran Kitajke in glasno navijali ob vsaki uspešni potezi LI Na.
«Za menoj sta dva zares naporna tedna. Bilo je veliko čustev in presneto težko. Zato še bolj cenim to lovoriko,» je po zmagi dejala 23-letna igralka. Če bi zmagala Kitajka, bi pri 30 letih starosti postala najstarejša zmagovalka tega turnirja, nazadnje pa so jo pokopale tudi lastne slabosti, saj je med drugim dvoboj končala tudi s 57 neizsiljenimi napakami.
23-letna Victoria Azarenka
ansa
/
ŠPORT
Nedelja, 27. januarja 2013
21
OSKARJI 2012 - Pojutrišnjem razglasitev in nagrajevanje na Opčinah
Kdo so najboljši?
Slovesna podelitev ob 18.30 v dvorani ZKB - ZSŠDI bo podelil priznanja športnim delavcem
Kdo so bili najboljši zamejski nogometaši, košarkarji, odbojkarji in od-bojkarice v sončnem letu 2012, se pravi v ekipnih športih, ki so pri nas najbolj razširjeni? Odgovor na to vprašanje boste dobili pojutrišnjem, v torkovi Športni prilogi našega dnevnika. Oskarje, ki jih Primorski dnevnik podeljuje skupaj z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, so tudi letos, kot že v preteklih enajstih letih, s sistemom
individualnega glasovanja izbirale panožne komisije strokovnjakov. V poštev so prišli izključno zamejski športniki in športnice, ki so v minulem sončnem letu vsaj pol sezone igrali za enega od slovenskih društev v Italiji. Priznanje prejmejo po trije člani oz. članice in en mladinec oz. mladinka za vsako panogo. Za oskarje smo se pred dvanajstimi leti odločili, da bi ovrednotili tiste naše športnice in športnike, ki so
pri nas v svojih disciplinah med najbolj razpoznavnimi, čeprav ne igrajo v poklicnih ligah.
Tako kot lani, bomo športni uredniki Primorskega dnevnika in Združenje slovenskih športnih društev najboljše tudi nagradili na posebni slovesnosti, ki bo prav tako pojutrišnjem (torek, 29. januarja), in sicer v dvorani Zadružne kraške banke (in njenim pokroviteljstvom) na Opčinah, s pričetkom ob 18.30.
Ob tej priliki bo ZSŠDI podelilo tudi tri priznanja zaslužnim športnim delavcem in strokovnjakom. Tudi v tem primeru gre za priznanje z že zelo dolgo tradicijo, a je do leta 2010 podelitev potekala v okviru čezmejne prireditve Naš športnik.
Torkovo srečanje na Opčinah bo tudi priložnost za druženje med športniki, odborniki in ljubitelji različnih športnih panog.
ROKOMET - V tekmi za bron na SP v Španiji poraz proti Hrvaški
Preutrujena Slovenija
Slovenija - Hrvaška 26:31 (13:14)
Slovenija: Škof, Prošt, Dobelšek 3, Pu-celj 1, Kavtičnik 4, Bezjak, Dolenec 2 (1), Skube 3, Bundalo, M. Žvižej 3, L. Žvižej 3, Gaber 1, Zorman, Marguč 3, Mačkovšek 3, Gajič.
Hrvaška: Ivič, Alilovič, Marič 1, Duv-njak 8, Stepančič, Kopljar 4, Vori, Gojun, Horvat 1 (1), Šprem, Bičanič 4, Mandalinič, Čupič 8 (3), Musa, Ninčevič 5.
Sedemmetrovke: Slovenija 1 (1), Hrvaška 5 (4).Izključitve: Slovenija 6, Hrvaška 8 minut. Rdeč karton: Bezjak (41.).
BARCELONA - Slovenski rokometaši so v minulih dveh desetletjih odigrali že številne pomembne dvoboje s Hrvati, a včerajšnji za bronasto odličje na svetovnem prvenstvu v katalonski prestolnici je zasenčil vse dosedanje. Sosedski obračun močno utrujenih tekmecev, ki so le dan pred tem igrali zahteven polfinalni obračun s Španci oziroma Danci, se ni razpletla po željah slovenskih rokometašev, po enakovrednem prvem polčasu je njihova igra v drugi polovici tekme povsem razpadla, z njo pa so se tudi razblinile sanje o bronastem odličju.
Slovenski selektor Boris Denič je malce presenetil z uvodno napadalno postavo, vanjo je uvrstil kar dva novinca, Marka Bezjaka na mestu organizatorja igre in krožnega napadalca Uroša Bundala, svoje mesto v njej pa so dobili tudi krili Gašper Marguč in Luka Žvižej ter zunanja igralca Jure Dolenec in Borut Mačkovšek, slednjega je v obrambi menjal Peter Pucelj.
Slovenci so rokometno bitko za bron začeli v izjemnem tempu, na igrišču ni bilo videti, da je za njimi osem napornih dvo-
bojev, «dirkaškemu» začetku pa so pridružili tudi njihovi tekmeci s svojimi prvoka-tegorniki (Domagoj Duvnjak, Ivan Čupič, Igor Vori ...).
Hud ritem je prinesel tudi kakšno napako več, po slovenskem zaostanku dveh golov (4:6) pa je Denič zahteval minuto odmora in v igro poslal svojega najbolj izkušenega moža - Uroša Zormana. Prvi dirigent slovenske reprezentance je takoj povezal niti izbrane vrste, le dve minuti zatem sta Matej Gaber in Vid Kavtičnik tekmo postavila v začetno izhodišče (6:6).
Do konca polčasa se je odvijal ogorčen boj za vsak košček parketa, po številnih kadrovskih izmenjavah - v prvem polčasu na igrišče ni stopil le poškodovani Dragan Gajič, ta je zamenjal Nenada Bilbijo, ki si je na petkovem polfinalnem dvoboju poškodoval gleženj - so v 22. minuti znova zaostali z 8:10, a le tri minute zatem po golu Marguča povedli z 11:10.
A v dvorani Sant Jordi se je nadaljevala obojestranska igra, polna vzponov in padcev, slovenski rokometaši so ga znova doživeli v 27. minuti, ko so jim Hrvati - po dveh zaporednih golih Čupiča - znova ušli za dva gola (12:14), na polčasu pa zaostali 13:14.
Deničevi izbranci so porazno začeli drugo polovico polfinalne tekme, že v peti minuti nadaljevanja so si pridelali zaostanek treh golov (14:17).
Njihova igra v napadu je povsem razpadla, nastopil je kar enajstminutni strelski post, vse to pa so Hrvati s pridom izkoristili in iz hitrih nasprotnih napadih rešeta-li slovensko mrežo.
Slovenci so težko prišli do strela, velikokrat pa so bili neuspešni tudi iz ugodnih položajev
ansa
Slovenski rokometaši so si po njej že v 41. minuti pridelali zaostanek sedmih golov (14:21), po tem visokem primanjkljaju pa se enostavno niso več pobrali in turnir končali na končnem četrtem mestu, kar pa je njihov največji uspeh na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Na minulih petih svetovnih prvenstvih je v Nemčiji leta 2007 zasedla deseto mesto, na Portugalskem leta 2003 je bila 11., v Tuniziji leta 2005 12., v Franciji leta 2001 17., na Islandiji leta 1995 pa 18. mesto.
Danes ob 17.15 finale Španija -Danska
ITALIJANSKA ELITNA LIGA
Pressano premočen za Tržačane
Pressano - Pallamano TS 33:26 (16:12)
Pallamano TS: Zaro, Posto-gna, Oveglia 1, Radojkovič 1, Da-piran, Anici 3, Pernich 3, Carpa-nese 1, Sirotich 7, Nadoh 5, Vi-sintin 5, Leone.
V 3. povratnem krogu italijanske A-lige je bil rugo uvrščeni Pressano za Tržačane prehud zalogaj. Gostitleji so vodili od prve do zadnje minute. K izdatni zmagi je zelo pripomogel domači vratar, ki je imel veliko število obramb, Tržačani pa v obrambi niso bili dovolj čvrsti, v napadu pa so izgubili nekaj preveč žog. tako da je bil poraz neizbežen, kljub temu, da so se v drugem polčasu nekajkrat približali nasprotnikom na štiri gole zaostanka.
Ostali izidi: Estense - Em-meti Group 40:25, Rovereto -Mezzocorona 35:36, Bozen - Me-ran 34:21,, Cassano - Brixen 30:29 Vrstni red: Bozen35, Pres-sano 34, Pallamano TS in Estense 24, Brixen 20, Cassano Magna-go 14, Mezzocorona 11, Meran in Rovereto 7, Emmeti Group 3.
Prihodnji krog (9.2.): Pal-lamano TS - Estense (18.30)
BALINANJE - Dolada - Gaja 15:5.
Na Športelu jutri ob 18. uri o šahu
V jutrišnji oddaji Športela, ki se na Tv Koper-Capodistria začenja ob 18. uri, bo govor o šahu. Pri nas je zlasti razvit na šolah, iz katerih izhajajo mladi, ki so uspešni tudi na klubski ravni. Največ zaslug za to ima prof. Marko Oblak, ki bo v studiu skupaj s perspektivnimi šahisti Lejla Juretič, Enrico Genzo in ter Matej Gruden. Veliko pozornost bodo namenili tudi današnji ključni tekmi NK Kras v Repnu, sinočnjemu »play-off« dvoboju odbojkaric Zaleta in domačemu nastopu košarkarjev Kontovela.
NOGOMET - Državni mladinci
Domači šport Danes
Nedelja, 27. januarja 2013 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Sanvitese PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Trieste Calcio; 14.30 v Reani del Rojale: Reanese - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Muglia; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sistiana Duino Aurisina
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Piedimonte; 14.30 na Proseku: Primorje - Pro Staranzano; 14.30 v Vilešu: Villesse - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fiumicello; 14.30 v Nabrežini: Aurisina
-	Gaja KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Pordenonu:
Pordenone - Jadran Franco
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Foljanu: Fogliano
-	Breg
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 v Miljah, Pacco:
Venezia Giulia - Bor ZKB
ODBOJKA
ŽENSKA D-LIGA - 10.00 Govolley - Buja; 15.00 Zoppola - poraženec prve tekme; 18.30 Zoppola
-	zmagovalec prve tekme
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S.Andrea - Zalet Alta Informatica DEŽELNI MOŠKI POKAL
10.00 v Fiumicellu: Fincantieri - Val Soča Imsa; 10.00 v Villi Vicentini: Vivil - Olympia; 15.30 v Villi Vicentini za 3. mesto, sledi finale
UNDER 19 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor -Sam Leonardo; 16.30 Sloga Tabor - VB Gemona UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet oranžne - Olympia; 9.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB
-	Coselli ZKB
UNDER 16 ŽENSKE - 9.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Zalet Dvigala Barich; 16.30 v Trstu, 1.maj: Zalet Kinemax - Azzurra
UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Čedadu: Est Volley -
Olympia
TENIS
ZIMSKO PRVENSTVO - 10.00 v Vidmu: Citta' Udine - Gaja (moški); 15.00 v Porcii: TC Linus - Gaja (ženske)
Jutri
Ponedeljek, 28. januarja 2013 KOŠARKA
UNDER 19 ELITNI - 20.30 v Trstu, Morpurgo: Barcolana - Jadran ZKB
UNDER 19 DEŽELNI - 21.00 v Trstu, Istrska ulica 52: Salesiani Don Bosco - Dom
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.15 v Trstu, Stara istrska ulica: S. Andrea - Zalet Dvigala Barich
□ Obvestila
AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na info@mladina.it ali na tel. št.: 392-2303152 ali 3470473606.
SK DEVIN vabi svoje svoje člane, da se množično udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala. Tekma za Pokal Barich bo v nedeljo, 3. februarja na Zoncolanu. Prijave poslati do petka na info@skdevin.it ali na 335 8180449 (Erika) SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca 2013. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7. Vpisovanje in dodatne informacije lahko dobite na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni!
Slab nastop Krasa proti Sambonifacieseju
DRŽAVNI MLADINCI Sambonifaciese - Kras 3:0 (1:0)
Kras: DAgnolo, Krizman (Stefanovic), Miniussi, Simeoni, Cinque, Bianco, Petracci, S. Tari, Radosevic, M. Marocco (od 75. Laz-zazzara), Bovino.
»Odkar treniram mladince je bil to najslabši nastop,« je bil po gostovanju razočaran trener Davor Vitulič. Sambonifaciese sodi sicer med najboljše ekipe državnega prvenstva, vendar to ne opravičuje ne gladkega poraza ne slabe igre mladincev Krasa, ki so sicer nastopili v dokaj okrnjeni postavi zaradi poškodb in potreb članske ekipe, ki jo danes čaka v Rep-nu ključna tekma za obstanek v D-ligi.
V prvem polčasu so bili gostje brez idej in brez prave volje, gostitleji pa so izkorisitli edino priložnost, ki se jim je ponudila. Pokazali so malo, igralci Krasa pa še manj. V drugem polčasu je bila igra Krasa bolj odprta, vendar sploh ne bolj konkretna, poskus, da bi izenačili pa je v bistvu obrodil le dva gola Sambonifacieseja, prvega v nasprotnem napadu, drugega pa po lepo izvedenem prostem strelu. V zadnjih 15 minutah, ko je trener opravil edini menjavi, ki ju je imel na razpo-
lago, je Kras igral nekoliko bolj živahno in si priigral dve polpriložnosti, vendar je bilo tedaj že prepozno.
DEŽELNI MLADINCI
Traktor v vrata, tekme niso odigrali
Vesna - Pro Romans Medea neodigrana
Tekme v Križu včeraj niso odigrali. Zaradi burje? Ne, zaradi ukrivljenih vrat igrišča. Med izravnavanjem igralne površine nekaj ur pred tekmo je valjar, pritrjen na traktorju zadel okvir vrata nogometnega igrišča, sodnik pa je pred tekmo ugotovil, da ni pogojev za igranje tekme. Pri Vesni zdaj upajo na uvidevnost športnega sodnika, saj obstaja nevarnost, da tekmo izgubijo brez boja. Potrebno pa bo tudi nakupiti nova vrata, kar je še dodaten strošek za klub.
NARAŠČAJNIKI Sovodnje - Aris San Polo 1:2 (0:0)
Strelec: 1:0 Simon Čavdek (iz 11m)
Sovodnje: Medeot, Terpin, Passon, Persolja, Pavletič, Kosič (Trevisan), Bruz-zecchese, Leban, Čavdek, Lazareski, Peric (Pintar) Trener: Feri Simon
Zaostala tekma iz jesenskega dela sezone se je v Sovodnjah pričela z minuto molka v spomin na mnogo prezgodaj preminulega dolgoletnega odbornika domačega društva in spremljevalca številnih ekip Claudia Terpina. Domači fantje so s pravim pristopom v prvih 20-tih minutah narekovali ritem igre, starejša in predvsem fizično močnejša gostujoča ekipa pa je prevladala v drugem polčasu. Organizirana igra v fazi branjenja ter hiter prehod v napadalno polovico, je bi vsekakor zaščitni znak domače ekipe, ki je povedal po strelu Simona Čavdka z bele točke. Le pet minut za tem so po pravilno dosojeni 11-metrovki izenačili gostje In ko je že kazalo na neodločen rezultat, pa je sledil hladen »tuš« za domače igralce v sodnikovem podaljšku
PROMOCIJSKA LIGA - Capriacco -Tricesimo 0:0. 1. AL: Azzurra - Isontina 0:4, Mariano - Pro Gorizia 0:3. 2.AL: San Can-zian - Turriaco 1:2
22
Nedelja, 27. januarja 2013
ŠPORT
/
odbojka - Dodatna tekma za uvrstitev v skupino za napredovanje
Zalet C, kakšna škoda!
V nabito polni dvorani v Trstu so proti Libertasu v tie-breaku že vodile s 7:2, a žal izgubile - Zdaj v skupini za obstanek
Libertas - Zalet C 3:2 (25:23, 18:25, 25:13, 23:25, 15:11)
Zalet C: Babudri 19, Balzano 13, Crissani 5, Gri-delli 7, Spanio 7, Štoka16, Cvelbar (libero), Anja Grgič 0, Petra Grgič 0, Starec 0. Trener Edi Božič
Zaletu C v odločilni tekmi ni uspelo in naše igralke si bodo morale obstanek v najvišji deželni odbojkarski ligi priigrati v naslednjem delu prvenstva, ki se bo začelo prihodnjo soboto.
Tribune telovadnice Suvich so bile nabito polne navijačev obeh ekip, ki so lahko prisostvovali tekmi, polni preobratov, ki pa so se na koncu, žal, obrnili v korist Libertasa. Začelo se je v znamenju Zaleta C, ki je po sicer izenačeni igri prišel v končnici v vodstvo s 23:20. Domačinkam je uspelo izenačiti, nakar je sodnica naredila grobo napako in 24. točko dosodila Libertasu, nato pa ob (upravičenih) protestih dosodila trenerski klopi še rumeni karton in s tem zaključila set. Zaletovk tak razplet na srečo ni zmedel, v drugem nizu so odločno reagirale, takoj povedle in vodstvo brez težav obdržale do konca. Libertas v tem setu praktično ni mogel do živega našim igralkam, ki pa so nato odpovedale na vsej črti in v tretjem prikazale dokaj medlo predstavo in gladko izgubile. Libertas je vodil tudi v četrtem setu, Zalet je izenačil pri 16. točki, v končnici je Libertas vodil s 23:21, ko so naše igralke z odlično obrambno igro obrnile set
v svojo korist in izsilile igranje tie breaka. Peti set je bil na začetku povsem v rokah Zaleta, ki je povedel s 7:2, a se Libertas ni hotel vdati v poraz in je začel nižati razliko. Ob menjavi igrišča je bila prednost v korist Zaleta 8:6, vendar so našim igralkam začenjale zmanjkovati moči, kar se je poznalo predvsem v napadu, ki ni bil več tako prodoren in zato lažje ubranljiv.
V skupino, ki se bo borila za napredovanje, se je tako uvrstil Libertas, za katerega pa sinočnja tekma res ne more predstavljati uspeha: pri društvu so namreč pred prvenstvom očitno ciljali na napredovanje, v ekipo, v kateri so praktično samo igralke iz drugih pokrajin naše dežele, so vložili ogromno finančnih sredstev in so si prav gotovo pričakovali drugačen razplet.
Trener Zaleta C Edi Božič: »Seveda mi je žal, da smo odločilno tekmo izgubili po petih setih, poraza pa sploh ne gre jemati tragično. Igralkam res nimam kaj očitati, dobro so se borile in dale od sebe vse, kar so mogle in to ne samo v današnji tekmi ampak v zadnjih dveh mesecih, ko igrajo res dobro. Zdaj bomo trenirali na enak način kot doslej in bomo skušali čimprej doseči tiste točke, ki nam bodo zagotovile miren obstanek.«
In po tem, kar so nam Zaletovke v zadnjih tekmah prikazale, se jim za obstanek med tretjeligaši res ni treba bati! (INKA)
košarka - Jadranovec Borut Ban »odgovarja« poznavalcem
»Zdaj nam nič ne manjka«
V preteklih dneh smo za oceno o Jadranu Francu spraševali opazovalce. Našim sogovornikom odgovarja eden izmed nosilcev ekipe Borut Ban.
Vaš bivši trener Walter Vatovec je dejal, da ste boljši kot lani. Se strinjaš z njegovo oceno?
Se. To kaže že naš igralski kader. Okrepil nas je mladi in visoki De Petris, vrnil pa se je Spigaglia. Takega igralca kot je De Petris druge ekipe nimajo. Od Ma-lalana dalje pa smo vsi napredovali, Ber-netič in Matija Batich pa nam pomagata več kot lani.
Vatovec je omenil, da sta lanske vrzeli zapolnila De Petris in Matija Ba-ticha. Se strinjaš?
Največ je k temu pripomogel De Petris, ki je član standardne peterke in lahko brani zelo različne igralce, nato bi omenil Malalana, ki je dobil več odgovornosti tudi v napadu, ob Matiji Batichu pa bi dodal še Bernetiča. Ko ni bilo Marušiča in so si ostali visoki igralci nabrali večje število osebnih napak, je Bernetič vedno pokazal to, kar smo od njega pričakovali.
Kaže, da se je De Petris hitro vključil v ekipo.
Tako je. Osebno sem ga že prej dobro poznal, saj sva igrala v reprezentanci in tudi kot nasprotnika v mladinskih prvenstvih. Je prijazen fant, ki se je hitro vključil v našo družbo in igro. Lahko bi rekli, da je zelo uporabljiv: ne potrebuje veliko žog, da se vključi v igro, vsakič opravlja nezane-marljivo delo, ki ga statistike ne kažejo, vsem rad pomaga, je delaven, skače, ima prave fizične sposobnosti.
Kako bi pa ocenil povratek Spiga-
glie?
Potrebovali smo ga. Z De Petrisom se v vlogi štirice dopolnjujeta: gre za izkušenega igralca, ki je pomemben tudi zato, da daje De Petrisu marsikateri pomemben nasvet.
Nisi še omenil vaših starešin: Slavca in Franca ...
Onadva sta še vedno pomembna. Franco nam ogromno pomaga, Slavec pa zgledno deluje tudi kot kapetan, saj je vedno razpoložljiv in skrbi, da smo skupina tudi zunaj igrišča, na parketu pa ima seveda veliko izkušenj.
Franco je lani sicer napovedal konec kariere, letos pa je pomemben člen v ekipi.
Na koncu lanske sezone je bilo več mešanih občutkov, saj je ob Francu napovedal odhod tudi Spigaglia. K sreči smo Franca prepričali, da vztraja še naprej, in mislim, da je letos ena najlboljših sezon v njegovi karieri.
Z Danielom Batichem si deliš vlogo organizatorja in beka. Ali je med vama kaj konkurence?
Ni, poznava se od vedno. Lepo je, ker se izmenjujeva v vlogah. Včasih igra on v
Borut Ban je v prvem delu prvenstva dosegel v povprečju 18,5 točke na tekmo (skupno 260) n je v tej statistiki drugi
najuspešnejši igralec v ligi, na lestvici podaj pa je
tretji (2,86 na tekmo)
kroma
vlogi organizatorja igre, jaz pa sem bolj rea-lizator ali pa obratno. Odvisno je od tekme, obrambnih postavitev ... Prilagodljiva sva.
Zdaj se je v rotacijo vključuje še Matija Batich. Kaj se je bistveno spremenilo?
Za razliko od mene in Daniela, ki sva v svojih vlogah precej visoka, je on nižji, je pa on čisti play-maker. Zdaj že pridobiva ritem, dokazal je, da lahko igra v ligi. Mura mu zaupa. Pomaga nama predvsem v tem, da imava z Danielom nekaj minut oddiha. Lani se je včasih zgodilo, da zaradi preobremenjenosti v končnici nisva uspela trezno razmišljati.
Kako pa odgovarja Jadranov organizator igre televizijskemu komentatorju Sergiu Tavčarju, ki je dejal, da bi on izbral bolj enostavno igro.
Ne bi vedel, kaj je mislil...Čeprav Mura šele drugič v karieri vodi ekipo v državni ligi, je po mojem mnenju eden najbolj pripravljenih trenerjev. Poudaril bi, da vsekakor nismo vojaki: imamo veliko začetnih shem in različne različice, s katerimi lahko razigramo vse igralce, vsi se vključujejo v igro. To mi je všeč. Lani pa smo nasprotno bolj sloneli samo na mojih in Danielovih individualnih iniciativah, potem pa se je zgodilo, kar se pač je.
Vatovec je iz seznama morebitnih ekip, ki bi napredovale, izključil prvou-vrščeni Videm, Tavčar pa ga je navedel in dodal še Pordenone. Kako razmišljate igralci? Kdo se bo boril za napredovanje?
Mislim, da se bo za vrh borilo pet ekip. Videm, ki se je še dodatno okrepila z Ivanom Gattom, ki je še lani igral v lega-
due, izkušena Padova in Pordenone, ki ima kar 11 enakovrednih igralcev. K tem bi dodal še Montebelluno in Jadran.
Zdaj ste tretji: ste tako uvrstitev igralci pričakovali?
Jaz sem jo. Res je, da so se nekatere ekipe med poletjem okrepile z igralci iz višjih lig, vendar je naša ekipa ostala nespremenjena, pridružil pa sem je še De Petris. Zaskrbljen sem bil samo po porazu proti Coneglianu, nato pa smo se začeli ujemati, ekipa je dobila identiteto in je vse steklo. Mislim, da nam zdaj nič ne manjka.
Ali bi bili lahko še višje postavljeni?
Lahko.
Katera pa so pričakovanja za drugi del sezone?
Pokazali smo, kaj veljamo. Škoda le za poraza proti Coneglianu in Caorlah: takih spodrsljajev si ne smemo več privoščiti, če želimo konkurirati za najvišja mesta. Smo ekipa za vrh lestvice: tako moramo nadaljevati in rezultati bodo prav gotovo na naši strani. Zdi se mi tudi, da smo mi in Montebelluna doslej pokazali, da sva pravi ekipi. Ostali so bolj skupek kvalitetnih posameznikov.
Ali ste kljub uspešnosti z nogami še na tleh?
Zavedamo se, da smo ekipa za vrh lestvice, to je očitno tudi po porazih. Po porazu s Caorlami, na primer, smo neuspeh želeli čim prej pozabiti, bili smo motivirani, da gremo v naslednjo tekmo po zmago. Dokazali smo, da se lahko poberemo. Ekipa, ki nima te samozavesti, je manj prepričana, da lahko reagira. Rekel bi, da smo realisti: treniramo in skušali bomo končati prvenstvo na čim boljši način.
Kako pa ste sprejeli novega trenerja Muro?
Z njim imamo zelo lep odnos in mu zaupamo. Na začetku sem imel sicer občutek, da mu nekateri, zunanji, niso zaupali, kot ekipa pa smo ga že od lani dobro poznali in vedeli smo, da je odlično pripravljen. Popolnoma upravičeno so mu torej zaupali to mesto: je tudi dober motivator, rotacija je z njim večja, s tem da je vključil tudi igralce, ki jih drugi najbrž ne bi. Filozofija igre je torej pozitivna in mislim, da publika uživa v igri.
Veronika Sossa
košarka - C-liga
Dinamična igra in uspeh Brega v Dolini
Breg - Romans 91:78 (21:17, 42:41, 61:57)
Breg: Schillani 6 (-, 3:4, 0:2), M. Gri-maldi 4 (0:1, 2:6, 0:4), Ferfoglia 19 (5:5, 4:10, 2:7), Sternad 3 (-, -, 1:1), Semec 0, Gelle-ni 0 (-, 0:1, -), Cigliani 19 (4:4, 6:11, 1:1), Kos 8 (2:4, 3:8, 0:1), Gori 27 (-, 12:17, 1:4), A. Grimaldi 5 (1:3, 2:5, -).
Po zelo lepi in dinamični igri je Breg strl odpor zelo solidnih gostov, ki so popustili šele v zadnji četrtini. V Dolini so lahko gledalci uživali ob sproščeni toda učinkoviti igri obeh ekip. Romans je na začetku povedel za sedem točk, a ga je Breg hitro ujel, nato pa bil stalno v rahlem vodstvu. Od nasprotnikov se je odlepil šele v zadnji četrtini, v kateri je pokazal bolj trezno in umirjeno igro od Romansa. Igralec tekme je bil skoraj nepogrešljivi Gori, zelo dobro pa je igro moštva vodil Kristjan Ferfoglia.
D-LIGA
Kontovel - Santos 66:69 (17:11, 35:28, 48:41)
Kontovel: Paoletič 9 (1:2, 1:5, 2:4), Majovski 2 (-, 1:2, -), Daneu 1 (1:2, -, 0:1), Bufon 1 (1:4, 0:2, 0:1), Starc 17 (3:4, 4:6, 2:4), Šušteršič 19 (12:14, 2:6, 1:5), D. Zaccaria 6 (2:4, 2:4, -), Regent (-, 0:1, -), Hrovatin 9 (1:2, 4:7, -), Gregori 2 (-, 1:1, -), trener Ger-jevič. PON: Hrovatin (38), Šušteršič (39).
»Če bi igrali tri četrtine, bi gotovo imeli v tem prvenstvu najmanj deset zmag,« je po včerajšnjem porazu proti San-tosu dejal Kontovelov trener Mario Ger-jevič. In res: Kontovelci so tri četrtine igrali zelo dobro in tudi zasluženo vodili z 48:41. V tretji četrtini so vodili tudi za 13 točk. V zadnjem delu tekme pa so bili pomanjkljivi v obrambi, saj so gostje Konto-velce najprej dohiteli in prevzeli vodstvo tri minute pred koncem srečanja (61:60). V končnici so naši košarkarji izgubili preveč žog (skupno kar 26), gostje pa so bili prisebnejši in zmagali. (lako)
PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Libertas A 78:66 (21:15, 36:33, 59:53)
Sokol: Vitez 20, Umek 12, Doljak 8, Guštin 6, Križman 10, Hrovatin 11, Tomasini 5, Sossi 4, Piccini 2, Ušaj, Kojanec, Semolič, trener Lazarevski.
Tri točke: Vitez 4, Umek 2, Križman 1, Tomasini 1
Sokol je v petek v promocijski ligi doma po pričakovanju premagal Libertas A, ki je predzadnji na lestvici. Nabrežinsko moštvo, ki je sicer nastopilo skoraj brez prve peterke (odsotni so bili: Budin, Hme-ljak, Jevnikar, Štokielj in Visciano), pa se je moralo pošteno potruditi, da je strlo odpor trdoživih nasprotnikov, ki so bili v igri skoraj vso tekmo in so celo dobili drugo četrtino z 18:15. V drugem polčasu in predvsem v zadnji četrtini so bili v ključnih trenutkih odločnejši in zasluženo zmagali. Od posameznikov bi poleg Alexa Viteza, ki je bil z 20 točkami najboljši strelec ekipe, pohvalili tudi Jana Umka za njegovo delo v obrambi. Naj omenimo, da si je Guštin v 30. minuti poškodoval gleženj in ni več stopil na igrišče.
S to zmago je Sokol še nepremagan in trdno na prvem mestu lestvice. (lako)
Velika pestrost na tečajih SK Devin v Forni di Sopra
SK Devin je takoj po novoletnih praznikih priredil tradicionalne tečaje smučanja in deskanja na snegu v kraju Forni di Sopra. Tako ob sobotah kot ob nedeljah se v to zimsko gorsko središče odpeljejo z avtobusom in osebnimi avtomobili. Na progah Cimacuta ali pa na Varmostu jih pričakujejo društveni učitelji, ki jih skozi ves dan uvajajo v osvajanje smučarske tehnike na različnih stopnjah. Lepo število otrok je tudi v tečaju Snežinka, ki je namenjena najmlajšim začetnikom iz vrtca in le v jutranjih urah. Letos je tudi skupina odraslih, ki sledi bodisi poldnevnim kot celodnevnim tečajem. Ob nedeljah je tečaj za številne deskarje, v jutranjih urah so na vrsti začetniki, popoldne pa že bolj izkušeni borderji. Pri SK Devin so letos poskrbeli tudi za nove rdeče srajčke, ki delajo tečajniki na progah razpoznavne. Nakupili so jih s prispevkom ZSŠDI in trgovine Alternativa Sport. Devinovi tečaji se nadaljujejo še tri tedne do 16. oz.17.februarja (z izjemo pustnega obdobja), sklenili pa se bodo s tekmo »Kekec na smučeh«, ki je namenjena tudi tečajnikom drugih zamejskih društev. Na vrsti bo v nedeljo, 24. februarja na progi Cimacuta.
PRIREDITVE, KRIŽANKA	Nedelja, 27 . januarja 2013 2 3
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Danes, 27. januarja, ob 17.00 / Oton Župančič / Ciciban / režija Primož Bebler.
V	četrtek, 31. januarja, ob 20.30 / Vedra-na Rudan / Kurba / režija Marko Bulc.
V	soboto, 2. februarja, ob 19.00 / Georges Feydeau / Ne sprehajaj se no vendar čisto naga / režija Alen Jelen. Ponovitve: v nedeljo, 3. februarja, ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 23. januarja, ob 16.00 / Moliere / Šola za ženske / režija Marco Sciac-caluga.
Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada
Danes, 27. januarja, ob 16.30 / Shakespeare: »Re Lear« / režija Placido-Manet-ti, igra Michele Placido. Ponovitve: v ponedeljek, 28. januarja ob 20.30.
_SLOVENIJA_
ŠEMPAS
Kulturni dom
V	soboto, 2. februarja, ob 20. uri / Miro Gavran: komedija »Vse o ženskah«. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	torek, 26. februarja, ob 20.30 / Swan Lake on Ice / režija: Tony Mercer. Oder gledališča se bo spremenil v veliko drsališče, kjer bodo mednarodno priznani plesalci na drsalkah pričarali mojstrovino P. I. Tchaikovskega. Ponovitve: 27. in 28. februarja ob 20.30; 1. marca ob 17.00 in 21.00; 2. marca ob 16.00 in 20.30 ter 3. marca ob 11.00.
V	sredo, 13. februarja, ob 20.30 / Koreo-graf Moses Pendleton z baletno skupino bodo predstavili predstavo Moses »Alchemy«. Ponovitve: v četrtek, 14., v petek,
15. februarja, ob 20.30, v soboto, 16. februarja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 17. februarja, ob 16.00. OPČINE
Prosvetni dom
Danes, 27. januarja, ob 18.00 / Bo v sklopu Openskih glasbenih srečanj na sporedu koncert kitarista Marka Ferija.
GORICA
Kulturni dom Gorica
V	četrtek, 31. januarja, ob 18.00 / V okviru mednarodnega dneva spomina / Poseben večer s priznanim madžarskim glasbenikom Janosom Hasurjem, avtorja spleta poezije in violine »Spomin v glasbi«.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom - Gallusova dvorana
Jutri, 28. januarja ob 19.00 / Richard Wagner / Leteči Holandec - dirigent Aleksander Markovic, režija Matjaž Berger.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	tržaškem Skladišču idej - Il magazzi-no delle idee (Korzo Cavour): na ogled bo razstava »100 Gromovih umetnin«. Preko sto likovnih del Bogdana Groma, ki izpričujejo mojstrsko veščino v uporabi različnih likovnih sredstev, od klasične risbe, slike, grafike in kiparstva, vse do tapiserij in izvirnih izrezank, ter prodornost v razvijanju specifičnih vsebinskih iztočnic. Razstava bo odprta do 3. februarja 2013 s sledečim urnikom: torek in sreda od 10.00 do 13.00, četrtek od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, sobota in nedelja od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, zaprto ob ponedeljkih.
Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, foto-
grafska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Tržaška knjigarna - Galerija: V sklopu niza Na kavi s knjigo je letos prva razstava v Galeriji posvečena lesenim umetninam Franca Armanija. Ogled je možen do 31. januarja ob urnikih knjigarne.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
V	galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolminski punt 1713« ob 300-letnici velikega tolminskega kmečkega upora. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 11. februarja 2013.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
RAZDRTO
Društvo prijateljev Nanos organizira v prostorih bara Nanos fotografsko razstavo »Sozvočje Krasa in morja« Dušana Pavlica. Razstava bo odprta do 31. januarja 2013. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd-
be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fabianija.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med
8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si.
BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV

'I
V
sestavil lako
socialistična olimpiada v nekdanji sz
ponovno rojstvo, metem-psihoza
reka v evropskem delu rusije
dubrovni-ški pesnik (miho)
kemijski
znak za erbij
primorski dnevnik,
tvoj dnevnik
fotografski aparat
surovina za izdelavo barvil
it. zdravnik, ustanovitelj emergency» (gino)
obelisk je ... iz enega kosa kamna
slika pokrajine s siršim razgledom
naš nogometaš carli
grški pesnik in revolu cionar
gledališki oder
mesto v Španiji
eva sršen močan kratkotrajen dež
majhna klada za sekanje drv
sl. partizanski pesnik
kraj pri perugii, gualdo ...
kela na pol
alojz gradnik
manjša vojaška enota
ameriški igralec costner
nekd. itali janski vojak
hlod za predelavo na žagi
prigoda
kadmosova
hči in atamantova žena
albert einstein
vzdevek koš. kičanoviča
prvotna grška muza petja
italijanski ... devin
dino zoff
letališče v fjk
raj, paradiž
ital. pevec
rossi italijanska rtv
reka v nemčiji desni pritok reke lahn
am. igralec (brad)
plen pri jagi
beri primorski dnevnik
prosojna, rahla megla iz prahu
zrak (lat.)
mamilo, narkotik
otok v pre-spanskem jezeru
tur. vojak
zadnji dož beneške republike (lodovico)
rdeči križ telesna šibkost, slabotnost
predstojnica na visokih šolah
močvirnat
svet, porasel s travo
halogen plin z dušljivim vonjem (cl)
utrdba ali trdnjava
dolgorepa papiga z močnim kljunom
naprava za dvig materiala am. igralka
am. filmska
zvezda primorska jed
slovenski pesnik aškerc
nemški avtomobil orientalsko žganje
neznanec
kajnov brat in njegova žrtev
nem. tenisa-čica huber živalska ustnica
medenica, sklep noge s trupom
feničanska boginja ljubezni
čas med vojnama
rus. šahist (anatolij) predsednik šd kontovel
prebivalka apeninskega polotoka
natančen pismen izdelek
ljubljenec boginje eos
cestna serpentina, vijuga
romunski džip
nekdanji sekretar ozn (kofi)
naslov mongolskih vladarjev
elda nanut
manjši podaljšek zadnjega dela trupa
nekdanja jugoslovanska armada
iransko nomadsko pleme
dejanje; uradna listina
SLOVARČEK - AIL = otok v Prespanskem jezeru • ANAT = feničanska boginja ljubezni • INO = Kadmosova hči • MONALDI = dubrovniški pesnik • RIGAS = grški pesnik • SAL = levi pritok reke Don • UPTON = am. igralka (Kate)
GLASBA
Nedelja, 27. januarja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren üü dež
óvr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona

o
GRADEC
-7/1

CELOVEC O -7/2

TOLMEČ O
-11/1
VIDEM O
-6/6
O PORDENON
-5/5
TRBIŽ O
-12/0
O -10/0 KRANJSKA G.
O -11/0 S. GRADEC
o
TRŽIČ
-11/1 O kranj
LJUBLJANA
-8/1
POSTOJNA
O -12/2
KOČEVJE
REKA -7/6
CELJE -10/1 O
M. SOBOTA
O -13/1
MARIBOR
O-8/1
PTUJ
o ~

ZAGREB -13/-1 O
^NAPOVED ZA DANES
Povsod bo dopoldne jasno, čez dan pa rahlo oblačno, zvečer pa oblačno. Na obali bo pihal burin, ki bo čez dan oslabel.	Sprva bo precej jasno, zjasnilo se bo tudi na jugovzhodu. Proti poldnevu se bo od severozahoda začelo oblačiti. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -6, ob morju in na Goriškem do -3, najvišje dnevne pa od -2 do 2, na Primorskem do 7 stopinj C. J
	
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04
Dolžina dneva 9.32
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 7.12
BIOPROGNOZA
Splošna vremenska obremenitev bo nizka, okrepljeni pa bodo nekateri bolezenski znaki.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.25 najnižje -15 cm, ob 10.02 najvišje 44 cm, ob 16.45
najnižje -64 cm, ob 23.24 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.56 najnižje -15 cm, ob 10.25 najvišje 39 cm, ob 17.08 najnižje -60 cm, ob 23.50 najvišje 41 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh . . .200	Piancavallo..........120
Vogel.................135	Forni di Sopra........110
Kranjska Gora.........80	Zoncolan..............80
Krvavec..............100	Trbiž..................150
Cerkno................80	Osojščica..............90
Rogla.................100	Mokrine..............150
Mariborsko Pohorje . .65	Podklošter............70
Civetta...............180	Bad Kleinkirchheim . . 50
MARIBOR O-6/2
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-8/1
ZAGREB -7/4
(NAPOVED ZAJUTRI
^Povsod bo oblačno. Ponekod bo v gorah in dolinah rahlo	V noči na ponedeljek se bo povsod pooblačilo, čez dan snežilo. V nižinah in na Krasu je možno rahlo sneženje ali	bodo manjše padavine. Po nižinah bo deloma deževalo de-dež, na obali pa bo deževalo. V poznih popoldanskih urah	loma snežilo. Na začetku padavin bo ponekod možna pose bo vreme izboljšalo. Na obali bo pihala burja, ki pa bo	ledica. kmalu oslabela.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
LONDON - Kot piše Financial Times
Vrednost Twitterja 9 milijard dolarjev
LONDON - Načrtovana investicija v spletno družbeno omrežje Twitter vrednost podjetja ocenjuje na okoli devet milijard dolarjev (6,7 milijarde evrov), poroča britanski časnik Financial Times (FT). Od zadnje dokapi-talizacije leta 2011 se je s tem vrednost družbe povečala za več kot deset od-stotkov.Ameriški investicijski velikan Blackrock naj bi prek svojega sklada po navedbah virov, seznanjenih z dogajanjem, v petek podal 80 milijonov dolarjev vredno ponudbo za odkup lastniških deležev Twitterja od nekaterih zaposlenih. V obeh podjetjih so sicer glede morebitnega posla molčeči.
Vrednost Twitterja se zvišuje, medtem ko se številne zvezde iz Silicijeve doline nahajajo v težavah. Vrednost delnic tehnološkega velikana Apple močno drsi. V četrtek so se delnice Appla pocenile za 12 odstotkov ne glede na rekordni dobiček v minulem četrtletju. Vlagatelje je namreč razočarala napoved počasnejše rasti prodaje.
V petek so se Applove delnice pocenile še za 2,4 odstotka na 439,88 dolarja in so sedaj za 37 odstotkov pod rekordno ceno 702,10 dolarja, doseženo 19. septembra lani. Apple je tekom trgovalnega dne tudi izgubil naziv največjega podjetja po tržni kapitalizaciji, ki ga je znova osvojil Exxon Mobil.
Manj ugodno je tudi okolje za drugo priljubljeno družbeno spletno omrežje, Facebook. Njegove delnice so trgovalni teden zaključile pri vrednosti 31,54 dolarja, medtem ko so jih v prvi javni ponudbi delnic prodajali po 38 dolarjev. Sicer pa so se delnice Facebooka od prve javne ponudbe pocenile tudi za več kot 50 odstotkov.
Twitter naj bi se prav tako pripravljal na pohod na borzo. To naj bi se zgodilo še letos ali pa v začetku prihodnjega leta, še navaja FT. (STA)
Še niste naročeni? Pohitite, na voljo imate le še
5 dni1.
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga.
NAROČNIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
X-Primorski
r	dnevnik
dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji
ČRNA NA KOROŠKEM - Včeraj in danes
Snežni gradovi kralja Matjaža privabili tisoče obiskovalcev
ČRNA NA KOROŠKEM - Na ravnici Mitnek v Podpeci je včeraj potekal osrednji del letošnjih 21. gradov kralja Matjaža. Prijavljene ekipe so ob spremljajočem zabavnem programu snežne gradove gradile med 10. in 16. uro.
Organizatorji tudi danes v Podpeci pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Ekipe graditeljev, ki na Koroško prihajajo iz vse Slovenije, štejejo od pet do osem članov. Za gradnjo na prostoru, velikem 25 kvadratnih metrov, lahko uporabljajo le sneg, vodo, led in šibje, med gradnjo pa se ekipe tudi predstavijo na prireditvenem odru.
Ves dan so tako kot ponavadi nastajale prave grajske mojstrovine iz snega, izpod rok pridnih graditeljev pa so zrasle tudi bolj ali manj izvirne upodobitve različnih poznanih likov iz aktualnega zabavnega in političnega življenja. Ob koncu gradnje, ko je padel mrak, so organizatorji čarobno vzdušje pod Peco pričarali s prižiganjem sveč in bakel, obiskovalci pa so lahko oddali svoje glasove za gradove, ki so po njihovem izboru najlepši.
Danes organizatorja prireditve, to sta Občina Črna na Koroškem in okrepčevalnica Pri Matjažu, »v kraljestvo kralja Matjaža« vabita otroke. Pripravljajo ustvarjalne delavnice, razvedrilni program, animacije in iskanje skritega zaklada. Vnovič bo kraljestvo obiskal kralj Matjaž, najboljšim na literarnem in likovnem natečaju pa bodo podelili nagrade.
Snežne mojstrovine bodo nato na ravnici Mitnek na ogled, vse dokler bo to dopuščalo vreme.
Lani si je prireditev v obeh dneh ogledalo od 12.000 do 13.000 obiskovalcev. Ti se lahko do prizorišča pripeljejo z osebnimi avtomobili, organizatorji pa bolj priporočajo uporabo organiziranega prevoza s kombiji iz Črne do Mit-neka in nazaj.
Prireditev Gradovi kralja Matjaža, s katero so v Podpeci začeli pred natanko 20. leti, velja za največjo zimsko prireditev na Koroškem. Lani je v gradnji snežnih gradov sodelovala 101 ekipa, skupno pa je v dveh desetletji do danes na prireditvi gradove gradilo 1175 ekip, največ v letu 2006, in sicer 109.