Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.=, polletno Din 16.=, četrtletno Din 9.=, inozemstvo Din 64.— Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.=, pol strani Din 1000.^ četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.=, '/« strani Din 125.=!, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20« —----- t
Spričo oitfinshih volitev.
Andrej Einspieler, slavno-znani voditelj in buditelj koroških Slovencev, je spisal pred 68 leti »Politični katekizem za Slovence«. Namen te knjižice in njenega pisatelja je bil: vzdramiti Slovence iz političnega spanja, dati jim pouk v političnih vprašanjih ter pobudo za politično udejstvovanje. Ker poučna in bodrilna veljava tega katekizma kljub spemenjenim prilikam ni po-vse prenehala, hočemo iz njega v naslednjem nekaj navesti iz poglavja »Občine«.
Katera opravila so občini naložena?
»Politični katekizem« — navajamo iz izdaje leta 1890 — odgovarja: »Občinska opravila so: 1. lastna, 2. izročena. Lastna opravila so tista, ki se dotikajo le občine in katera opravljati je sama opravičena in zmožna. Tu sem spada: a) gospodarstvo z občinskim premoženjem; b) skrb za varnost ljudi in imetja; c) skrb za pota in mostove; d) skrb za snago; e) za zdravje in za take naprave, ki bolezni zabranjujejo; f) za lepo in pošteno obnašanje prebivalcev; g) za varnost pred ognjem; h) da se nove stavbe ali zidanja izvrše po postavi; i) skrb za dobrodelne naprave, za uboge in sirote; k) za šole; 1) pomirjevanje ljudi v manjših pravdah; m) posredovanje pri prostovoljnih dražbah. Izročena opravila so tista, katera občinam nakladajo državne oblastnije. Ta opravila so za občine hudo breme.«
Katere občine so boljše, male ali
<	velike?
»Ko bi se občinam odvzela izročena opravila, pri katerih imajo toliko pisa-rij, da pomagajo državnim oblastnijam, bi bile na vsak način boljše male občine. Male občine obsegajo manj sveta
in dajejo manj opravka. Če je župan le količkaj prebrisan in priden, lahko opravlja vse sam in mu ni treba tajnika ali pisarja. S tem se zmanjšajo občinski stroški precej in vsled tega občinske doklade. Veliko pa je tudi to vredno, da je na tak način župan sam svoj gospodar, ne pa, kakor se pogosto godi, pokorni sluga občinskega tajnika. Ljudje imajo župana blizu in jim ni treba delati dolgih potov. Posebno dobro je pa še to, da se z malimi občinami širi politična omika. Več ko je občin, več je tudi županov in svetovalcev, ki so prisiljeni, postave prebirati in se učiti, da morejo občine postavno prav voditi.«
Kako velike naj bodo občine?
»Tako velike, kakor fare. Vsaka fara naj bo tudi občina. Zdaj se delajo (skladajo) občine iz raznih katastralnih občin, za katere pa ljudstvo niti ne ve. Risbe in mape zemljemercev, to ni, kar veže ljudi kakšne soseske, ampak druge reči jih vežejo v eno celoto; to so šola, cerkev, bolnišnica, siromašnica, katere stvari so navadno blizu farne cerkve. V cerkev po nedeljah hodijo vsi; kaj je bolj naravno, kakor da se tudi občinski odbor zbere po božji službi, in zato ni treba posebnega pota v kako drugo vas. Zdaj pa, če je fara na več občin raztrgana, mora župnik dopisovati raznim županom in ti zopet raznim župnikom. Kar spada pod en zvon, naj spada tudi pod eno občino!«
Ali so občinske volitve imenitne?
»Seveda so! Občine imajo vendar marsikatere pravice in oblasti, o katerih je boljše, da so v naših rokah, kakor v rokah nasprotnikov. Če so pravi možje na čelu, bodo tako gospodarili,
da ne bo prevelikih stroškov, in občin"-« ska doklada potem ne bo velika. Skn vencem in kmetom neprijazni odbori niki pa lahko mnogo skazijo, zavirajo slovenske pravice in nakladajo obča-« nora huda bremena.« Kakšne može kaže voliti za odbornike?
»Pri tem ne glejte toliko na bogastvo in učenost, kakor na poštenje in razumnost. Prav je, če človek kaj zna, tak bo tem lažje takšno službo opravljal. Kdor pa se je veliko učil in zraven še kaj pod palcem ima, se le prerad z gospodo pajdaši, na kmetske reve in težave pa pozabi. Kdor pa cerkev in svojo materino besedo ne mara, tega ne volite, če bi imel 9 gradov! Volite resne in značajne može, ne pa vetrnjakov in priliznjencev, ki se obračajo po vsakem vetru in le na to gledajo, kako bi se temu ali onemu mogotcu prikupili. Pa tudi takih ne volite, ki slabo gospodarijo, kajti kdor z lastnim dobro gospodariti ne zna, tudi z občinskim blagom ne bo znal.«
Dobro pomni!
Besede »Političnega katekizma za Slovence«, spisane leta 1865, veljajo tudi v letu 1933. Ni se jih treba, kakor besede verskega katekizma, učiti do-slovno na pamet, dobro in potrebno pa je, če se 15. oktobra po njih ravnamo. Na vprašanje, ali so občinske volitve imenitne, odgovarja katekizem: »Seveda so!« Občinske volitve 15. oktobra so radi razmer, v katerih se vršijo, ne samo »seveda« imenitne, marveč izredno imenitne. Kmetsko in delavsko ljudstvo, zavedaj se tega v polni meri! Če se boš tega zavedalo, boš tudi storilo svojo dolžnost. Ne veruj obljubam,
Po
vesti ravnaj, tako boš najboljše obranilo svoje pravice in zavarovalo svoje koristi!
Spremenjena Doilfussova vlada. (Od leve na desno): avstrijski kancelar Dollfuss; podkancelar major Fey. Iz vladei
sta izstopila: podkancelar Winkler ter vojni minister Vaugoin.
FolPIPi		iMFIlIL
KATOLIŠKE	M.	
Sv. Oče o inseratih. Koncem septembra se je vršil v Rimu mednarodni kongres za časniško oglašanje (inseriranje). Udeleženci tega zborovanja so bili od papeža sprejeti v posebni avdienci. V nagovoru je papež Pij XI.poudarli velik pomen časnikov in tudi inseriranja v časnikih. Ta predmet mu ni neznan, saj je o tej zadevi svoj čas objavil cele razprave. Z velikim zanimanjem je tudi prečital poročilo, ki ga je kongres izdal. Obžaluje pa, da se ni, kar se tiče inseriranja, naglasilo nekaj, kar je važno, in to je obramba morale, nravnosti, poštenosti. Vprav to pa je, tako je izjavil Sv. Oče, bistvena stvar ter bi se hiorala posebej preučiti. Znano je namreč, da goivvi JJudje. ki pa najbrž niso v vrstah te resnobne organizacije, izrabljajo inserate za svojo obžalovanja vredno propagando. To je tisto inseriranje, ki je proti morali, proti poštenosti. V dvojnem oziru se morala (nravst-venost) žali: ali je predmet, ki se priporoča, nemoralen, ali pa je način, kako se priporoča in ponuja, proti krščan ski poštenosti. Naj bi časniki vedno imeli pred očmi opomin Danteja in Manzonija: nikdar ne zapisati besede, ki bi hvalila greh in hudobijo ter žalila krepost. Ta opomin naj velja tudi za oglašanje v časnikih. Besede Sv. Očeta so pomembne ne samo za časnike ter časnikarje, marveč tudi za čitatelje čas Tiikov in objavljevalce inseratov. Kakor ne smejo časnikarji zapisati besede in objaviti inserata, ki hvali greh in hudobijo ter žali krepost, tako tudi bralci ne smejo citati nekrščanskih časnikov ter v njih inserirati. Čitajte samo dobre krščanske liste ter samo v njih inseri-rajte!
Čenstohovska Marija in Sveti Oče.
Čenstohova je najslavnejša božjepotna cerkev na Poljskem. Sezidana je na Jasni gori. Poleg nje stoji samostan Pav-lincev, ki je bil zgrajen leta 1328 ter bil urejen do leta 1813 kot utrdba v obrambi zoper sovražnike. V cerkvi je na glavnem oltarju sloveča podoba Marijina, črno pobarvana (»Črna Madona«). Vsako leto priroma v Čenstohovo iz vseh krajev Poljske več stotisočev romarjev. Med te romarje je tudi spadal sfe-danji papež Pij XI., ki je bil po končani svetovni vojni papeški nuncij na Poljskem. Papežu se je Marija Čenstohovska tako omilila in priljubila, da je dal na svojem letnem stanovališču v Albanskih gorah, v gradu Castel Gandol-fu, zgraditi kapelo čudodelne Matere božje Čenstohovske, pokroviteljice Poljske. Notranjost kapele bo poslikal poljski slikar-umetnik profesor Rosen. Zlasti tri slike so v načrtu: »Čudež Matere božje Čenstohovske«, »Obramba pavlinskega samostana zoper Tatare« in »Čudež ob Visli«. Poslednja slika predstavlja zmago Poljakov nad boljše-Viško armado, ki se je zgodila na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta 1920, nepričakovano ob Visli ter jo Poljaki splošno smatrajo, da je bila ču-'dež božje previdnosti, ki je hotela Ev-
ropo rešiti boljševizma in komunizma«.
S pokopališčem se ni šalitL Večkrat se dogaja, da delajo ljudje, ko jim je vino stopilo v glavo ter jih ojunačilo, tudi s pokopališčem neumestno šalo. Mnogoteri je takšno šalo drago plačal z življenjem ali vsaj z zdravjem. Takšna neumestna šala se je tudi izvršila v Bački in sicer v Petrovem selu. Kmet Miklas je z nekaj sosedi pil v gostilni. Ko so ga že precejšnje število litrov pospravili pod streho, je nekdo iz družbe stavil ta predlog: »Pojdimo na pokopališče, da vidimo, kaj mrtvi delajo.« Predlog je bil z glasnim odobravanjem sprejet. »Mi se hudiča ne bojimo, kaj bi se mrtvih bali«: tako so izjavili vin-, sko razgreti junaki. Ko se je bližala polnoč, so trije junaki se napotili proti pokopališču. Čim bolj so se mu bližali, tem bolj je plahnelo njihovo junaštvo. Da bi bili hrabrejši, so se prijeli za roke. Ko je ura v bližnjem cerkvenem stolpu udarila dvanajst, je Miklas stopil pred neki grob, ter zaklical: »Pozdravljeni mrliči! Kaj delate?« Naenkrat se oglasi neki votel glas, ki je donel, kakor da bi prihajal iz groba: »Eden kadi, drugi sedi, tretji spi.« Ko so slišali te besede, so jo 3 junaki ubrali iz pokopališča, kolikor so jih nesle noge. Padali so preko grobov, zadevali z glavami in drugimi udi v križe in kamne ter dobili težke rane. Voditelj nočne ekspedicije na pokopališče kmet Miklas je dobil tako nevarne poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer imajo malo upanja, da bi okreval. Kdo pa je bil tisti glas iz groba? To je bil neki kmet, ki je v gostilni slišal pogovor onih treh junakov ter je neopa-ženo prej odšel na pokopališče, da bi jih postrašil. Ta dogodek je nov opomin: S pokopališčem se ni šaliti.
Slovenski škofje o knjižici »Bodi apostol!« Kakor so listi že poročali, je škofijski odbor KA v Mariboru izdal knjižico »Bodi apostol!«, spisal tajnik KA Franc Kolenc. Knjižica je namenjena vsem, ki želijo notranje verske pre-roditve in imajo veselje do apostolskega dela v smislu katoliške akcije. O knjižici je dobil pisec od naših slovenskih škofov lepo priznanje. Nadškof dr. A. B. mu je pisal: »Želim obilnega uspeha Vašemu delu za KA. Knjižica je pisana logično, živahno, poljudno.« Mariborski knezoškof dr. Tomažič je dejal: »Čestitam Vam! Knjižica je lepa in bom skrbel, da jo bo škofijski Oglasnik toplo priporočil.« Ljubljanski škof dr. Rožman je pisal: »Za doposlano knjižico: »Bodi apostol!« se Vam toplo zahvaljujem. Naš škofijski list jo bo rad priporočil. Želim, da bi praktična navodila Vaše knjižice
vzbudila med našim vernim ljudstvom mnogo navdušenih apostolov!« Knjižico toplo priporočamo. Stane samo 5 Din, vezana 10 Din. Na-'
' i roča se pri tajništvu KA v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Dobi pa se tudi v Cirilovih knjii garnah v Mariboru in v Jugoslovanski knji> garni v Ljubljani.
Nameščenci in naineščenke! Za 10 zastopniških mest v Delavski zbornici, ki pripadejo nameščencem in nameščenkam, so postavile kandidate 4 nameščenske strokovne organizacije. Tri izmed njih so že doslej zastopale nameščence v. Delavski zbornici. Naše strokovno »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« pa letos prvič stopi na plan, vas vabi y svoj krog in vaa
VolHve v DeSavsfro zHor-nico.
v'. ■■*>
Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je naročil predsedniku glavnega volil-' nega odbora za volitve v Delavsko zbornico x Ljubljani, da se prvotno razpisane volitve 7¿ in 8. oktobra preložijo na 21. in 22. oktobra/'
Seznam obratnih volišč mariborskega okro-V žja: Doktor in drug, tekstilna tovarna, Mari-:' bor; tovarna za dušik, Ruše; Derwuschek Fr.,: opekarna, Košaki pri Mariboru; Sladkogorska tovarna lepenke, Sladkagora; tekstilna tovar-¡ na Hutter in drug, Maribor; tekstilna tovarna Braun-Ehrlich, Maribor; »Petovija«, tovarna' čevljev, Breg pri Ptuju; »Kovina«, I. jugoslov«' metalska industrija, Tezno pri Mariboru; Ze-. lenka in Comp., mehanična tkalnica, Mari-, bor; Thoma Karol, tvornica svilenih izdelkov, Maribor; Našička tovarna tanina, Dol. Lendava; Jeklarna Jurija Thurnskega, Guštajn-Ra^ vne; Zdravilišče Rogaška Slatina; Zjedinjene tvornice stekla Rogaška Slatina in Sv. Križ; svinčeni rudnik Mežica; Rudnik Leše, Lese p. Prevalje. V vseh tukaj navedenih obratih se vršijo volitve v obratu dne 21. oktobra. Na' vseh drugih voliščih so volitve dne 22. oktobra t. 1.
Opozarjamo vse one volilce, katerih obrati so oddaljeni več kot 5 km, da zahtevajo glasovnice pri glavnem volilnem odboru v Ljub'-., ljani, ne pa pri krajevnih volilnih odborih', kakor je to bilo prvotno razglašeno, Torej vsi oni, katerih volišča so bila določena, da volijo na glavni volilni odbor, kakor tudi oni, katerih obrat je oddaljen več kot 5 km, morajo zahtevati svoje glasovnice pri glavnem volilnem odboru v Ljubljani in to najkasneje do 14. oktobra. Opozarjamo vas tudi, da morata glasovnice, zalepke, pravočasno odposlati ta-, ko, da bodo dospele na glavni volilni odbor, najkasneje do 21. oktobra.
Ostala navodila bomo pravočasno poslali vsem našim zaupnikom krajevnih volilnih odborov JSZ. Ako vam kakšna stvar ni jasna, obrnite se na okrožni volilni odbor JSZ za volitve v Delavsko zbornico, Sodna ulica 9 III, Maribor.
Povsod pa naj velja glas: hela ostane cela!
Za okrožni volilni odbor JSZ: Kores Martin, predsednik. Rozman Peter, tajnik.
E.'JJSJSSjEEaa
poživlja za volitve dne 22. oktobra, da se za-, upate njegovemu programu!
Slovesno je bila pokopana zadnjo nedeljo
dne 1. oktobra v Ptuju mati g. profesorja Kolariča. Cerkvene obrede je opravil ob ve-i liki udeležbi prebivalstva g. prošt dr. Ivan Žagar.
Prva pomoč poplavljencem po okrajih. Iz državnih in banovinskih sredstev je bila za prvo silo nakazana poplavljencem po okrajih naslednja pomoč v gotovini: Brežice 25.000 Din, Celje 35.000 Din, Kamnik 20.000 Din, Kočevje 130.000 Din, Konjice 5000 Din, Krško 20.000 Din, Laško 10.000 Din, Ljub-
ljana okolica 30.000 Din, Novo Mesto 20.000 Din, Logatec 10.000 Din. Nadalje mestu Ljubljani 10.000 Din in mestu Celju 25.000 Din. Ra^en tega jo g. ban odredil po okraj em načelstvu v Kočevju dobavo živil za prebivalce v Strugah. Sklenjeno je bilo, da se zgradijo takoj barake za' vse po povodnji prizadete, katerih stanovanja v doglednem času ne bodo uporabna.
V mariborsko bogosloje Je letos vstopilo 21 novincev v prvi letnik. Na novo so prišli 3 bogoslovci v tretji letnik in 1 v četrtega. Vseh bogoslovcev je 87 in od teh je še 15 pri vojakih.
Napad. V Ciglancih je bil v noči napaden od neznancev in hudo poškodovan na glavi posestnik Franc Mlakar, katerega so spravili v mariborsko bolnico.
Smrt vzorne slovenske matere. V
Ptuju je umrla v visoki starosti 86 let gospa Marija Kolarič, mati g. Antona Kolariča, vpokojenega profesorja za ve-ronauk na ptujski gimnaziji. Blagopo-kojna je bila vzor prave slovenske matere. Rajni svetila večna luč, g. profesorju naše sožalje!
S koli do nezavesti. Med Polenci in Polenšakom pri Ptuju je bil pred dnevi v noči napaden od neznancev 261etni dninar Jožel Majcen iz Gradišča. Napadalci so ga obdelali smrtno nevarno s koli in izginili v noč.
Obsodba radi uboja prevživkarja. — Zadnjega septembra je obravnavalo mariborsko sodišče uboj 721etnega pre-vžitkarja Josipa Petka iz Drstelje pri Ptuju. Letos dne 22. maja sta se spo-rekla mlada Haričeva gospodarja s sta rim prevžitkarjem. Haričeva sta se obvezala, da bosta dajala Petku prehrano do smrti in mu izplačala znesek 10 tisoč Din. Ker nista držala obveznosti, je došlo do sporov in do usodnega prepira omenjenega dne, ko je udarila Ha ričeva starčka z železnim drogom po glavi in ga ubila. Obtožena je bila obsojena na štiriletno ječo.
Nesreča avtobusa. Huda nesreča se je pripetila avtobusu, ki vozi iz Gušta-nja do Slovenjgradca s podaljškom pro ge do Šoštanja. Zadel je med Mislinjem ter Sp. Doličem z vso silo v zadnji del voza. Voz se je stri, avtobus je pognalo s ceste in sta ga zadržali dve drevesi, da se ni prekucnil navzdol po bregu. Vseh pet potnikov je ranjenih- težje pa g. Krivograd iz Guštanja. Voznik jekre nil v zadnjem trenutku na drugo stran .ceste in moralo priti do nesreče.
Utonila na potu v cerkev. V Galiciji pri Celju je močno narasel potok ob priliki zadnje povodnje. 401etna zaseb-nica Frančiška Parežnik se je na dan najhujšega razliva vod podala zjutraj k sv. maši. Pri mostu posestnice Potočnik so jo zagrabili valovi, iz katerih se ni mogla vec rešiti. Našli so jo mrtvo med grmičevjem.
Otrok utonil v bajerju. Dne 29. sept. so se igrali v Trbovljah otroci ob bajerju, ki je poln vode in na dnu blata. V bajer je zašel Oletni Ivanček Šorli in utonil.
Zagonetna smrt. Iz narasle Bistrice pri Pilštajnu so potegnili 801etnega Martina Kolarja, posestnika na Dren-skem rebru. Na povratku iz Kozjega je padel v vodo. Na vratu utopljenca so
našli sledove davljenja in radi tega se bavi z zagonetno smrtjo orožništvo. Vlak je smrtno povozil pri Hrastniku
421etnega Ivana Koritnika, ki je bil zaposlen v lirastniški steklarni.
Dva peklenska stroja. Dne 29. sept. je našel železniški čuvaj pri obhodu proge dve pločevinasti škatlji, postav-
za v žep vsakemu gospodarju
smo za leto 1934 s koledarjem že od 1. X. 1933 pripravili žepni koledar »Slov. gospodarja«. Koledar je vezan v celo platno in ga tako vsakdo brez skrbi nosi vse leto v žepu. Letošnja izdaja ima sledečo zanimivo vsebino:
Koledar, kjer je ob enem zapisnik za
vsakdanje"hotice. Vremenski ključ in navodilo za določitev vremena Cirilica in latinica, kakor se tiska in piše
Jugoslavija in njen popis
Poštne pristojbine
Kraljeva banska uprava
Proračun kmetijskega oddelka banske
uprave O zemljiški knjigi Čebelnjak
ljeni na prod pod železniškimi tračnicami blizu postaje Rajhenburg na progi Brežice—Zagreb. Škatlji sta bili v velikosti 30 X 15 cm in sta tehtali po 1 kg. Na njima je bila rdeča etiketa z mrtvaško glavo in napisom: 1 kg 1228. Škatlji so takoj odstranili s proge. Komisija, ki je takoj odšla tja, je ugotovi-
O sortiranju in vkladanju sadja Precejanje in čiščenje vina Napake in bolezni vina Goveji hlev
Skrb za plemensko živino Škodljivost plemenjenja v sorodstvu
pri svinjah Kako ee pozna starost govedi Kmetski posevki v Sloveniji Naši travniki in živinoreja Kako se mešajo umetna gnojila Lovski zakon Prva pomoč v nesreči Amortizacija dolgov Sejmi
Kmetijsko knjigovodstvo in tabele Poleg teh člankov ima koledar še sledeče tabele: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolžinskega in sredinskega premera Tabela kubičnih metrov dreves Tabela za preračunanje oralov, v
hektarje itd. Koledar brejosti domačih živali Koliko časa traja pojatev Teža žive in zaklane živine Izdatki in prejemki za vsak mesec posebej
Zapisnik^delavcev in njih plače Zapisnik plače v blagu in delu Zapisnik živalskega prirastka Kako snažimo madeže Praznega papirja 64 strani Na robu centimeterska mera in svinčnik.
Koledar pošiljamo samo na predplačilo in sicer lahko pošljete 10 Din za koledar in 1 Din za poštnino, skupno torej 11 Din v znamkah, ali pa pišite po položnico. V nekaterih krajih bodo pobrali naši prijatelji skupno naročilo. Pripominjamo, da je naklada zaradi razmer mala in da letos ne bo na noben način ponatisa. Naročila sprejema:
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Podpisani naročam koledar »Slovenskega gospodarja« in prosim, da mi dopošljete položnico, da vam denar dopošljem (ali: in prilagam temu pismu znamke za 11 Din), to je 10 Din za koledar in 1 Din za poštnino, ter prosim, da mi koledar takoj dopošljete.
Moj natančen naslov je:
Ime in priimek:
Kraj:.............
Pošta: ..........
[a, da sta bila to peklenska stroja tujega izvora, ki se vnameta z udarcem na kapico.
Puška mu razmesarila roko. 261etni Čevljarski pomočnik Franc Valenci v Velenju je zapazil iz svojega stanovanja, da ¡krade nekdo na vrtu breskve. Vzel je staro puško, ki se baše spredaj in oddal v noč strašilni strel. Naboj je raznesel stari kres, ki je Valenciju raz-mesaril roko in ga poškodoval hudo po obrazu.
Smrtno se je zastrupil v Ljubljani z
lizolom 341etni brezposelni mizarski pomočnik Anton Peterlin.
Dva vlomilca pod ključem. Kamniška orožniška patrulja je v noči od četrtka na petek (od 28. na 29. sept.) zasačila v Godiču pri Kamniku dva nevarna svedrovca, ki sta se baš pripravljala, da bi vlomila v neko hišo. Ko so ¡u prijeli, so šele v veliko zadovoljstvo ugotovili, da so dobili v roke prebrisana vlomilca, ki sta že dolgo časa strašila v vaseh okrog Stranj in ki imata na vesti celo vrsto vlomov, ki segajo že leto dni nazaj. Eden je domačin, drugi pa je iz Ljubljane. Oba aretirana sta priznala pri zaslišanju očitana jim dejanja.
Železniška nesreča zahtevala smrtno žrtev. 22Jetna služkinja Pepca Jordan, ki je služila pri trgovcu in peku Jezer-šeku na Zaloški cesti v Mostah pri Ljubljani, je nesla dne 26. septembra ob 6. uri zjutraj v bližnjo krčmo kruh in šla obenem po mleko. Ker so bile železniške zapornice že spuščene, je zlezla pod njimi, a vsled goste megle ni videla dolenjskega vlaka, ki je zagrabil deklino in jo grdo razmesaril. Kolesa so ji odtrgala obe nogi in jej zmečkala glavo. Smrtna žrtev mladostne neprevidnosti je bila doma v Radni, občina Bučka pri Krškem.
Roparski napad. Zadnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne je bila napadena neka gospa v Ljubljani na povratku od sv. maše skozi tivolski gozd v Rožno dolino. Neznanec ji je iztrgal ročno tor-bivo, v kateri je bilo 10 do 15 Din drobiža.
Dva utonila. V Blokah na Dolenjskem Bta vzela dva šolarja: Lavrič Anton in Verica Vintar nekak splav iz dveh le-
Naročilnica.
Tiskarna
Iz angleških manevrov: hiter pohod s strojnico.
stev ter par desek in pričela z vožnjo po vodi, ki je ostala od povodnji med Metljami in Topolom. Voda je dosegla po mestih globočino 2—5 m. Zakaj in kako se je zgodilo, ne zna nikdo, a Tonček je menda iz strahu pred preveč globokim skočil v vodo in hotel preplavati do brega. Seveda je otrok utonil in Verica je pričela vpiti na pomoč. Na vpitje
sv. Cirila
MariDor
Koroška cesta S
je pritekel od kleščenja vej Anton Si-raj, po domače Jurjev. Podal se je razgret v mrzlo vodo in utonil. Kako se je dekletce rešilo s pomočjo lestve, je naravnost čudežno. Utopljenega reševalca so našli po treh urah, šolarja Tončeka pa prvi dan ne.
Šolar utonil. Ljudskošolar Vincek Kermavner, sin posestnika na Lazih pri Rakeku, se je hotel dne 26. septembra sam v čolnu popeljati v šolo, ¡ker je še tamkaj bila voda razlita vsled povod nji in vodnih mas, ki so cele dneve bruhale iz Postonjske jame. Malo pred šolo se je dečku zlomilo veslo, omahnil je v vodo ter utonil.
Puška se mu je sprožila. Na Gorjancih krog Novega mesta se je po povodnji zbrala lovska družba in med lovci je bil tudi trgovec ter posestnik iz Št. Jerneja Maks Vale. Po prihodu na Cer-kov log so lovci odpočivali. Vale je odložil suknjič poleg puške na bližnji grmič. Ko so lovci odrinili, je segel tudi Vale po suknjič, a se je pri tem sprožila puška in strel je zadel trgovca v hrbet. Težko ranjenega so odpeljali v, bolnico usmiljenih bratov v Iiandijo» kjer je umrl.
Vsled strahu pred vlomilcem jo je za' dela kap. 541etna Marija Humer iz Jesenic se je tako prestrašila vlomilca, da
Francija je dobila nove poštne znamke. Na levi vidimo bivšega in umorjenega predsednika Doumerja, na desni znamenitega zunanjega ministra Erianda.
jo je zadela kap, 'kateri je podlegla po preteku dveh dni.
Rop s piškavim izidom. V bližini vasi Prvenci pri Ptuju sta skočila iz grma pred posestnico Lizo Golob iz Moškanjc dva tuja moška z zahtevo: Denar al življenje! Preplašena sirota je izročila tolovajema 20 Din ter par podplatov. Po opravljenem poslu sta izginila roparja v bližnjem gozdu.
Dvakratni vlom — a neznaten plen. V noči je bilo vlomljeno v Dolnji Lendavi v pisarno odvetnika dr. Pikuša in
v	pisarno Družbe trgovcev. Vlomilci niso bili kos železnim blagajnam in so se morali zadovoljiti le s 300 Din.
Orožniki iz Kranja so prijeli vlomilsko družbo, ki je ogrožala z drznimi vlomi dalje časa Gorenjsko in Ljubljano z okolico.
Obesil se je dne 30. septembra v Kranju brezposelni šofer Anton Frelih, doma iz Idrije.
Sredi povodnji še požar. Kakor smo že poročali, je zadnja pOvodenj hudo zadela Ribniško dolino na Kranjskem. ;V Otavicah je segala voda do oken in je začela udirati pri Arkotu, po domače Dolinarju, v kaščo, kjer je bilo shranjeno živo apno. Vsled užiga apna je izbruhnil že na noč požar, ki je uničil omenjenemu posestniku, kar ni bilo bilo pod vodo.
Jezuitska ce_kev v Beogradu. Jezu-itje so kupili v Beogradu v Poincareje-
vi	ulici prostor, na katerem je prejšnji lastnik zgradil dokaj prostorno dvorano. To dvorar:^ so jezuiti uporabljali kot provizorično cerkev. Ker je dvorana bila premajhna, da bi mogla sprejemati vse obiskovalce božje službe, so jezuiti sklenili, da tamkaj sezidajo pravo cerkev. Beogradska občina pa jim je to prepovedala tor navedla kot razlog, češ, da cerkev ne spada v središče mesta med same trgovske hiše. \
Doslej najvišji polet v aeroplami je dosegel dne 28. septembra francoski le-
Lepše kakor najboljša perica
Novi Zeppelin.
Veliki uspehi zračne ladje »Grof Zeppelan« (L Z 126) so dali Zep-pelinovim delavnicam v Friedrichshafenu ob Dodenskem jezeru pobudo, da so začele graditi kljub težkočam današnjih časov novega zračnega velikana, ki bo predan prometu začetkom prihodnjega leta in bode vzdrževal zračni promet med Evropo ter Južno Ameriko. Imenoval se bo: L Z 129, bo to 129. zračna ladja, ki je bila zgrajena od prvega Zeppe-lina naprej. Na najnovejšem Zeppelinu bsdo uporabljene vse izkušnje, katere je nabralo podjetje od leta 1900 do danes. Po vsebini bo novi Zeppelin največja
Pavel Keller:
Prej ste krtačili, drgnili in mencali ure in ure, zdaj Vam opravi vse lo Schichfov Radion med kuhanjem čisto sam,v 15 minutah: bleščeče belo4 oprano perilo. Na milijone kisn kovih mehurčkov, ki se jih razvije v raztopini Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino in najgostejša vlakna, ki jih celo najnatančnejša perica z mencanjem if» krtačo komaj doseže. Uporabljajte redno Schichfov Radio n, pa Vam bo perilo skozi ¡n skozi zares prizanesljivo .oprano,
talec Lemoine. Dosegel je 13.800 m. Po lastni izpovedi je dosegel prvih 8000 m v 30 minutah. Od 8000 do 13.000 m je rabil eno uro in je vladal v tej višini mraz 60 stopinj pod ničlo. Dihalna naprava je delovala brezhibno in edina
nadloga je bil mraz. Letalec bi se bft! lahko povspel še višje, a se je vrnil ia omenjene višine, ker je itak potolkel dosedanji rekord.	*
Potres je obiskal dne 26. septembra italijansko pogorje južnih Abrucev, ka-
9. nadaljevanje.
i Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
To je bila gostilna pri »Grozdu«, ki je gorela! Tim je pridirjal za menoj, tudi Padovka in žali-bog tudi oba psa, ki sta brezumno lajala. Zastonj sem poskušal, da bi ju zapodil nazaj domov. Padovka, ki sem ji velel, naj ujame pasji mrcini in ju spravi domov, je segla po dakelnu, pri tem pa se spoteknila nad pudelnom ter se vrešče zako-talila po poledenelem bregu navzdol. Tim se je smejal na vse grlo; meni pa ni bilo pri srcu, da bi se smejal.
Med tem je odbilo v zvoniku plat zvona, strahotno je zatrobil gasilski rog, tu in tam nam je veter vrgel nasproti nekaj razburjenih človeških krikov.	i ' ' .
»Grozd«! Ne, saj ni gorelo pri »Grozdu«! Goreti je moralo više gori na severnem pobočju.
Žaga!
Prestrašil sem se. Kdo je zažgai? Strela? — Ali — ali pa —?
Prišla mi je v misel koča na barju.
»Žagarja naj vzame hudič!« je bila rekla skrivnostna starka. In Grčar je bil pijan.
»Hitreje, Tim, hitreje!«
Spodaj v zametu je ležala Padovka, tulila, da si je polomila noge, nato pa je dirjala za nama.
Na cesti v vasi so se spešili ljudje s škafi vode. Vsi so bili zelo razburjeni.
»Kje gori?« /
»Na žagi!«
Torej le res!
Kmalu smo bili pri pogorišču. Velika hiša je stala tam še nepoškodovana, toda gorela je žaga in prostorna kolnica z zalogo lesa. Ogenj je kar, žrl suhe deske, hlode in treske in je v kratkem času in hitro opravil. K sreči je gnal južni veter žerjavico na zasneženo severno pobočje in dež je pokril hišo s svojimi curki. Zvežena brizgalnica, ki je bila malo večja kot igrača, bi ne bila nič opravila. Vendar pa je delala, in vaščani so stali v dolgi verigi do vaškega ribnika, kjer so bili pre«
kih 150 km od Rima. V mestecu Lama dei Peligni se je porušilo celo majhno predmestje. Ubitih je šest oseb, 39 ranjenih. Precej ubitih ter ranjenih je tudi po vaseh na deželi. V mestu Sul-mana je porušil potres pročelje cerkve sv. Nikolaja in palačo Corvi. Ranjenih je 15 oseb. V mestecu Sale je porušenih 100 hiš.
Strašna posledica ciklona (viharja) v Mehiki. Mesto Tampiko v severni Mehiki šteje 80.000 prebivalcev in je na glasu radi trgovine in petrolejskih vrel cev. Od tega mesta je uničil ciklon, ki je divjal zadnje dni z brzino 180 do 200 km na uro, tri četrtine. Mrtvih in ranjenih je več tisoč. Angleške, ameriške, nemške in mehikanske parnike, ki so bili zasidrani v pristanišču, je vihar odtrgal in ogromni valovi so jih pognali ven na odprto morje, kjer se jih je več potopilo. Okoli Tampika samega pa so se odprle v zemlji ogromne globeli, v katere so se pogreznile tračnice in so štirje vlaki, dva potniška in dva tovorna, izginili v zemlji. Železniške proge so na več krajih popolnoma izdrte in porušene. Ciklonu so se pridružile tudi ogromne poplave ter sta izstopili reki Tamesi in Pamiko. Vse ozemlje okoli mesta Ciutad Vittoria je prizadeto od poplave. Med besnenjem voda je rjul ciklon, ki je bil širok nad 250 km. Tampiko nudi strahoten prizor. Vse ceste predstavljajo ruševine kamna, lesa, opeke, dreves, stekla, železa in brzojavnih drogov. Promet je popolnoma nemogoč. Vsa poslopja, ki &o še ostala, to je nekaj šol, cerkev in javnih palač, &o polna ranjenih.
Kolera — posledica strahovite poplave v Indiji. Strahovita poplava je obiskala vzhodne dele Indije in predvsem okraja Kutak in Bihar. Blizu 2000 glav goveje živine je utonilo in nad 9000 ljudi je pomrlo na koleri, katero raznaša-jo podgane, ki se rešujejo iz vode. Popolnoma porušenih je 7000 hiš, močno poškodovanih 20.000. Škoda na poljih se pa sploh ne da preceniti.
Rusi dosegli 19 km višine. Dne 30.
septembra ob 8.41 zjutraj se je začel v Moskvi dvigati ruski balon v stratosfero. Ob 12.50 je dosegel balon 19.000 m višine in se je začel spuščati nazaj na zemljo. Pri dviganju je dosegel balon 67 stopinj pod ničlo. Tri Rusi, ki so bili v gondoli, so z balonom srečno pristali na dan poleta ob 17. uri popoldne v Kolomni v Rusiji.
Na Mariborski cesti št. 7 v Celju je okusno renoviral svojo hišo g. Ivan Martinčič, druž. tiskarne v Celju. Istočasno si je v hiši ustanovil trgovino z mešanim blagom. Novo trgovo-vino je dobro založil s svežim blagom in kakor je z letakov razvidno, je tudi sedanjim časom primerno usmeril nizke cene blagu. Zato trgovino dobro priporočamo.	1021
Koče, štrange, slamnjače kupujem stalno pri Anton Šinkovec, Čelje, Dečkov trg.	1006
Občinski zakon mora ??akda poznati, kdor hoče voditi kako skupino pri občinskih V0Ü1>¡ vah. Zato si ga pravočasno naročite, stane: broširan 8 Din, vezan 15 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Skrivnostni studenec. Spisal Pavel Keller, poslovenil dr. Ivan Dornik. 70. zvezek Cirilo-ve knjižnice. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena: broširano Din 16.—, vezano Din 26.—,
N0¥0 Snl€BB|S(fO ¥ illSlfi.
Boljševiki ne verujejo v Boga, njegovo ime ne sme biti zapisano v njihovih šolskih knjigah. Ker v Boga ne verujejo, zato tudi človeka ne smatrajo za podobo božjo, marveč za sredstvo, ki jim dela in dobiček prinaša. Zato tudi nečloveško izrabljajo ljudi, razdružujejo družine, ženo od moža, otroke od staršev ter jih gonijo sem in tja kot živino. Tudi prodajajo že ljudi kot ob časih pred Kristusom. Pod zaščito slaboglas-ne Čeke (GPU) upeljavajo pravo suženjstvo. List »Naše Vremja« in ruski listi prinašajo iz Moskve ta-le dopis, katerega tu delno priobčujemo:
Neko obrtno podjetje, seveda vladno, ker v Rusiji ni drugačnih, je prejelo iz Moskve ukaz, da trikratno poveča svoje izdelke. Voditelji podjetja so tuhtali in sklepali, kako bi bilo mogoče izpoli niti ta ukaz. Glavna ovira je bila v tem, da ni bilo na razpolago, špecijalistov,' kateri bi naj zavzeli vodilna mesta. Napisali so prošnjo v Moskvo, a od tam ni bilo nobenega odgovora. Zato je šel eden od ravnateljev v Moskvo, da bi poizvedel, kako in kaj. Tam so rekli, da špecijalistov ne dajo, ker jih nimajo. Delajte, kakor hočete, a pomnite!!
Ravnatelj je kar vedel, kaj to pomeni. Če ne izpolnite ukaza, imate opraviti s Čeko. Položaj podjetja je bil obupen, ker brez špecijalistov se obrat ne more povečati, a špecijalistov ni. Začele so se seje, posvetovanja in dopisovanja z drugimi podjetji. Slučaj je pomagal.: Eden izmed članov podjetja je imel v Čeki prijatelja. Ta je spoznal zadrego podjetja in beseda je dala besedo. 1 Vi ste tbpdV ie rekel čekist prijatelju. Pojdi v koncentracijski t?bGiV in tam kupiš špecijalistov, kolikor hočeš. Ka-? ko to »kupiš«? Ne razumem. Ne klepetaj dalje, kar pojdi! Napravi zapisnik, koliko in kakšnih špecijalistov potrebujete. Pojdi naravnost k poveljniku tabora in govori ž njim!
Poveljnik tabora s prva ni razumel, zakaj gre. A kmalu se mu je razjasnilo ter je rekel: dobro! Imam prvovrstno blago. Izbira je velika. Nimam samo inženirjev, imam profesorje, imam ce-< lo dolgoletnega ravnatelja tovarne — dam ga vam za 700 rubljev na mesec, Če jih pa vzamete več, skupaj 16 oseb, jih vam dam po 600 rubljev na mesec.:
Ali bodo pa hoteli delati pri nas? —■ Hahaha, se je zasmejal poveljnik tabora. Če bodo hoteli delati? Vsi, katere vam bom dal, so obsojeni na deset let v našem taboru.
A kako bo s plačo? Komu bodemo plačevali, ali vam, ali njim?
Takoj se vidi, da prvikrat opravljate to delo, se je zasmejal poveljnik. Od mesečne plače boste plačevali 90% nam,
bili led. Skozi verigo človeških rok so šli polni in prazni škafi sem in tja. V tej verigi so stali Erika Grubelnik, nadučitelj in tudi Malčka od »Grozda«.
To dekle je stalo tam v dežju in viharju v sami domači obleki. Kakršni je priletela novica o nesreči na uho, taka je pianila kvišku in odhitela iz hiše.	1
»Ali ste vi, Malčka?«
»Da.«
»Gospodična Malčka, takoj mi pojdite domov. Prehladili se boste in zboleli!«
»Ne morem!«
»Naj stopim jaz na vaše mesto!«
»Pojdite rajši više gori k ribniku; tam jih manjka —«
»Topleje se morate obleči!«
Meni nič tebi nič sem jo potisnil iz vrste in »topil na njeno mesto. Tedaj mi je pošepetala na uho:
»Moj Bog, ljudje trdijo, da je storil to stari Grčar. In jaz sem mu dala žganja!«
»Tega nihče ne more trditi. Pojdite vendar domov in ležite v posteljo!«
»Ne morem!« Odhitela je od mene, gori proti ribniku.
Škafi so šli sem in tja. Ogenj je vzplamtel do vrha. Na daleč je razsvetlil noč, vrgel grozljivo luč na črne gozdove, ki so se zvijali v viharju, splašil hiše iz nočnega spanja, da se je zdelo, da gledajo sedaj vse hiše s svojimi belimi obrazi in z očmi, ki se iskre v grozi, da mora ena izmed njih umreti na grmadi.
Boltežar je kakor poveljnik hodil sem in tja in dajal deset koristnih in sto nekoristnih povelj.
Tedaj je vreščavo zavpil glas:
»Tonče! Tonče!«
Bil je stari Žagar, ki je klical. Klical je sina.
»Tonče! Tonče! Tonče!«
Sina pa ni bilo nikjer.
Nato je prišel nemir med ljudi.
»Grčarja prihajata!«
Res, bila sta Grčar in njegova žena. Žagar je planil proti njima.
»Kje je Tonče? Kje je moj fant?«
doslej zgrajena zračna ladja. V številkah bo zgledal novi Zeppelin,' takole (številke o okle-i paju se nanašajo na dosedanjega »Grofa' Zeppedina« L Z 126:1 dolžina 248 m (235), največji premer 41.20 m (30.52), najvišja vin šina 45.50 (33.78), vse-i bina plina 200.000 kub, m (105.000).
Nova ladja, koje ch grodje bo iz duralumi-nija in obod iz platnai ter bombaževine, bode lahko sprejela 50 pot-i nikov. K tem še pride! 8 ton prtljage in p»štey 2 toni pitne vode, 2 toni vode za uporabo, 8 ton vode za obtežo (balast), 60 ton olja za pogon, 8 Diesel motorjev. Kot plin bodo vzeli helij, led se ne vname za
SARGOV
a 10% njim. Ne pozabite, da jih rabite lahko 24 ur na dan in noč. Bodo pod nadzorstvom krajevne Čeke, od katere dobite obvestilo. Torej, tovariš, ali jih .vzamete?
Delegat podjetja je sprejel pogoje po-veljnikove in sestavila sta dogovor. — Podjetje je poslalo v tabor dogovorjen znesek in čez nekoliko dni je bilo poslano — blago — 16 špecijalist-ov. Do revolucije so bili vsi inženirji in eden je bil bivši profesor višjega tehniškega zavoda. Gospodje so bili večinoma poštami, telesno in moralno izmučeni. In delali so poslušno kakor sužnji.
To ni edin slučaj. Že nekaj let kupujejo nekatera podjetja špecijaliste na tak način. Vsako leto jih proda Čeka po nekoliko tisoč.	■ '
Včasih se zgodi, da kaka tovarna potrebuje špecijalista, kakoršnega Čeka nima na razpolago. Vkljub temu pošlje Čeka kratek odgovor: Dostavimo!
Osrednji urad Čeke pošlje na vse podeželske oddelke vprašanje: Ali ni v
vašem okraju špecijalista v tej stroki? Špecijalist se poišče v najkrajšem roku. In ko se najde, pošlje osrednji urad Čeke ukaz: Aretirajte ga in pošljite v ta in ta koncentracijski tabor. Zakaj? Radi kakšnih prestopkov? O tem ni govora. V stanovanje dotičnika pride uradni obisk. In če ne najdejo nič sumljivega, mu reko: Znano je nam, da imate v emigraciji sorodnike, katerim dopisujete in jim pošiljate za nas zelo škodljiva poročila. In obsodijo ga na 10 let v koncentracijski tabor. Obenem pošlje urad Čeke podjetju obvestilo: Zahtevanega špecijalista dobite. Cena je taka . . .
Dotični dopisnik iz Moskve trdi, da v tem dopisu ni niti ena beseda pretirana. Če bi imeli dostop do ruskih koncentracijskih taborov in priliko pogovoriti se z jetniki, bi se o resnici tega mogli prepričati. To je žalostno poglavje. Skoraj ni mogoče verjeti, da se v kulturni Evropi v 20. stoletju kaj takega more goditi.	A. K.
DRUŠTVENE
Katoliško časopisfe -oroifc katolicizma.
Katoliška cerkev ima v sebi veliko notranjo silo, ki jo edina vzdržuje, ne pa kakšna državna pomoč. Ako bi ob-
stoj cerkve bil odvisen od zunanje pomoči, bi cerkev morala propasti, če stopi na mesto pomoči in podpore pritisk in preganjanje. Vprav v dobi preganjanja pokaže cerkev svojo življensko silo in vso veličino svojega bistva. To je tudi pokazala katoliška cerkev v Španiji. Preganjanje, ki jo izvaja proti cerkvi framasonski liberalizem in brezbožni socializem, je cerkev očistilo in okrepilo. Verska zavest, ki je bila med španskim ljudstvom vedno velilja, se
je poglobila. Cerkve niso nikdar bile tako obiskane ikakor sedaj. Ljudje nosijo na svojih prsih križce, svetinjice i in druge verske znake, čeprav jim ob-| last nalaga kazni in jih druhal napada.
S tem notranjim prenovljenjem gre vzporedno zunanji preporod, španski katoličani hočejo osvojiti javno življenje, ki so ga prej vsled svoje brezbrižnosti zgubili. Katoliška akcija je svoje organizacije podrobno izpeljala in razširila po vsej Španiji. Največjo važnost pa pripisujejo španski katoličani temu, kar je v resnici najvažnejše: katoliške-« mu tisku. Ako bi bili prej vsaj polovico tega storili za katoliške časnike, kar delajo in žrtvujejo zdaj, ne bi bili prišli nad nje težki dnevi preizkušnje. Rado-, darna požrtvovalnost katoličanov je dvignila katoliško časništvo v Španiji na višino, katere ne dosezajo ne liberalni ne socialistični listi.
Na čelu katoliških listov v Španiji je v Madridu izhajajoči dnevnik »E1 Debate«, ki je postal najboljši, najobsežnejši in najbolj razširjen dnevnik na Španskem. Državna oblast ga je preganjala, ga ustavljala, nalagala mu je kazni ter urednike zapirala, kljub temu se je list dvigal ter rastel. Sedaj si je nabavil najmodernejše stroje. Poleg njega izhaja v Madridu še eden katoliški dnevnik pod imenom »E1 Siglo fu-turo«. Tudi ta list je trpel preganjanje, pa je napredoval po notranjem ustroj-stvu in po številu naročnikov, ki se je kakor pri listu »E1 Debate« podesetori-lo in podvajsetorilo. Ko se je list hotel razširiti ter je to zahtevalo veliko stro-
elučaj kake nepredvidene nesrefie.
Kabina za vodstvo in krmilarje zrakoplova bo dolga 10 m in bode pritrjena spodaj. Prostori za potnike bodo v notrajnosti ladje in bodo dolgi 16 m. Potniški prostor bo obstojal iz dveh krovov, eden vrhu drugega. V sredini zgornjega krova bo 26 prostornih kabin in v .vsaki 2 - postelji, topla in mrzla voda. Zraven spalnice bo velika obe-'dnuca (14.50 X 6 m) z 38 sedeži, nato sledi 16 m dolgi hodnik z okni za razgled med vožnjo. Levo od sipalnice bo soba za Citanje in pisanje. Tamkaj bo tudi u-rejena soba za kadilce, katero so pogrešali potniki na dosedanjem
»Ne veva!«
»Ne vesta, mrcini beraški?«
»Ta dva sta zažgala!« je zavpila neka ženska. »Vrzita ju no v ogenj!«
Halo! In tedaj se je utrgal plaz!
»Vrzite ju v ogenj, požigalca! Grčarica je vešča! Vrzite jo v ogenj!«
»Gospod Boltežar!«
Boltežar je privihral.
»Gospod Boltežar, vi kot uradni predstojnik morate preprečiti, da se ne zgodi nesreča, da se ne zgodi ljudska sodba!«
»Vrzite ju v ogenj!«
Trop ljudi je obstopil Grčarja.
Pohitela sva z Boltežarjem tja, tudi nad-učitelj in Erika sta pritekla.
»V imenu postave — naj se nobeden ne gane!« je zatulil Boltežar.
Res so ga poslušali. Stali so mirno kakor vojaki.
»Prostor!«
Umaknili so se. Boltežar je stopil prod Grčarja.
»Oba moram zapreti. V imenu postave! Birič! Župan! Zapriseženi možje!«
Prišli so štirje možje. Eden izmed njih je imel na glavi uradno čepico in sabljo ob boku. Boltežar je zapovedal:
»Ta-le dva oba v zapor! Moža peljite v gasilni dom, žensko pa v graščino in jo zaprite v klet za premog! Ali ste razumeli?«
»Smo!«
»Tako je ta stvar opravljena. Na delo zopet! Gasit!«
»Gospod predstojnik!«
»Kaj hočete?«
»Gospod predstojnik, saj jaz vendar nisem storil tega; saj sem vendar stari Grčar!«
»Tiho! — Odpeljite ga!«
Grčarja so pograbili in ga vlekli proč. Ženska se je branila, mahala okrog sebe, praskala in pljuvala. Dva močna moška sta jo pograbila in jo s silo vlekla proč.
Halo, pa se je znova začelo grdo zmerjanje, in vsi so silili za prijetima ter hoteli, da ju sprem-
Za zimska ročna delo!
Gospodinje in dekleta, za zimska ročna dela si nabavite vzorce iz Predtiska-rije v Mariboru, Trg kralja Petra L — Dobili smo povsem nove in moderne vzorce in monograme, blazinice, kakor tudi za razne stenske prte, namizne prte itd. Na podlagi naših vzorcev lahko napravite sledeče napise na kuhinjskih prtih:
Ljubo doma, kdor ga ima.
Ce dom v ljubezni tvoj in solnčnem je sijaju, prepričan lahko si, da tu živiš že v raju.
Naj človek celi svet obteče, najboljši kruh doma se peče.
Ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti!
Skrjanček poje, žvrgoli, se belga dneva veseli.
Pastirica kravce pase, ona ima svoje špase, pastirc pa pravi: Juhej, juhej, na planincah luštno je!
Kdor o meni slabo sodi, naj nikar v moj dom ne hodi.
Lepšega na svetu ni, če na sreči dom sloni.
Glej naprej, nazaj ne glej nikoli, nov pogum bo zdravilo,tvoji boli!
Ce v kuhinji v loneG kukaš, ženkino si jezo skuhaš.
Preljubi možiček, ostani doma, če ne si po-iščem drugega!
4ko žena črno gleda, tudi možu je hudo, rajši v krčmi ti poseda, zato ženka glej lepo!
Oglejte si vzorce v prodajalni Kralja Petra trg il
krog svojih naročnikov. Med temi se posebno odlikuje »Gazeta del Norte«, ki izhaja v Bilbau ter se je posebno pro slavila v obrambi slovečega ogromnega kipa Srca Jezusovega, iki stoji v tem mestu ter so ga hoteli združeni frama-soni in socialisti odstraniti. Besneči protivniki krščanstva so uredništvo lista večkrat napadli, da bi urednike ustrahovali, pa se jim ni posrečilo. List je zmagal: kip Srca Jezusovega je ostal. Kakor je po sebi razumljivo, obstoja poleg dnevnikov za preprosto ljudstvo tudi veliko število tednikov, ki predstavljajo v zvezi z nabožnimi listi pfa-vo orožarno španskega katolicizma. Razvoj dogodkov je katoličane v Španiji poučil, da danes ne more katolicizem izhajati brez katoliškega tiska. Katoliški časnik je najpripravnejše orodje za širjenje pouka in prosvete in na^ krepkejše orožje za obrambo katoliške cerkve in njenih pravic. To velja za Španijo, pa tudi za vsako drugo deželo, tudi za Jugoslavijo.
škov, je bila v kratkem času zbrana akcijska glavnica 5 milijonov peset — okoli 35 milijonov dinarjev.
Poleg obeh velikih dnevnikov, ki izhajata v Madridu, obstoja večje število pokrajinskih dnevnikov, ki vedno bolj razširjajo svojo dejavnost in hkratu
Gornja Sv. Kungoia. Slovesnost 19001etnice Gospodove smrti v Gornji Sv. Kungoti se bo praznovala dne 8. oktobra t. 1., ne pa dne 15. oktobra, kot je bilo v zadnji številki »Slovens- j kega gospodarja«« naznanjeno. To pa radi tega, ker se dne 15. oktobra vršijo občinske vo-' litve, in bi veliko moških ne moglo priti k tej slovesnosti, zato bo dne 8. oktobra. V slučaju slabega vremena pa se preloži na dne 22. okt-bra. Spored: zjutraj v župni cerkvi ob šestih prva sv. maša, ob pol devetih slovesna procesija na hrib »Kalvarija«, na posestvo g. grofa Pachte, kjer se bo najprej blagoslovil 15 m visoki križ, potem pod križem slovesna peta sv. maša, med sv. mašo na hribu »Kalvarija« pridiga- ki jo bo imel preč. g. kanonik mons. Umek, dekan in stolni župnik iz Maribora. Med slovesno sv. mašo slovesna posvetitev
Studenci pri Mariboru. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru proslavi dne 8. oktobra 301etnico svojega obstoja. Zjutraj ob 6. uri bo pri sv. Jožefu cerkveni govor ter sv. maša. Popoldne ob 4. uri v samostanu občni zbor s predavanjem,
Svečina. Podružnica sv. Cirila in Metoda priredi prihodnjo nedeljo dne 8. oktobra t. 1. v grajski nadkleti ob treh popoldne zgodovinsko igro »Naša kri«. Med odmori petje in godba. K obilni udeležbi prijazno vabi vse domačine in sosede kakor tudi oddaljenejše — podružnični odbor.
Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 8. oktobra v Društvenem domu znamenito Malierejevo komedijo v treh dejanjih »Scapinove zvijače«. Začetek ob treh popoldne. Igra je polna prav smešnih prizorov, zato naj nikdo ne pozabi priti pogledat. Pred igro poje pevski zbor, med odmori svirajo tamburaši. Vstopnina znaša: sedeži 5 Din, stojišča 3 Din, za deco 2 Din. K predstavi vljudno vabljeni vsi, zlasti pa vsi tisti, ki se prve predstave iz kateregakoli vzroka niste mogli udeležiti. Torej dne 8. oktobra na veselo svidenje v Društvenem domu! Bog živi!
vseh navzočih župnij presv. Srcu ljubljenega Odrešenika. Želeti bi bilo, da pridejo v procesijah sosedne župnije Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina in Spodnja Sv. Ivungota. Zatorej dne 8. oktobra vsi na goro »Kalvarijo« v Gornjo Sv. Iiungoto, da križanega Zveličarja in obletnico njegove mučeniške smrti slovesno proslavimo.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Nad vasjo Korena, v gozdu župnije Sv. Barbara v Slov. g., so našli dne 18. t. m. zjutraj mrtvega s prebito glavo mladeniča Franca Krajnca iz Male Zi mice. Šel je skozi kratek gozd k svoji sestri Jožefi. V sredini gozda pa mu je zločinska roka pretrgala nit življenja v najlepši dobi 36 let. Roparski ubijalec ga je mrtvega sezul, mu vzel uro in nekaj kovačev. Do kosti je pretresla vest o strašnem zločinu nad 701etne starše, šest bratov in tri sestre. Vseh sedem sinov je služilo vojake. Vsi so se srečno vrnili iz svetovne vojne. Pet jih že gospodari na svojih lastnih posestvih, le Franc in Leon sta še bila doma in pomagala očetu na njegovem ve-
ljejo. Toda vse kričanje je pregrmel Boltežarjev mogočni glas:
»Tu ostanite! Kdor bo šel od ognja, bo kaznovan!«
In ustali so vsa. Zopet so se postavili v vrsto, zopet so romali škafi sem in tja. Stal sem sredi med njimi. Vedel sem dobro, da naše delo nima prav nobenega pomena; kajti hiša zaradi svoje lege ni bila v nevarnosti, žaga pa je bila tako ali tako izgubljena, delati pa s tako smešno majhno brizgalno res ni imelo smisla. Seveda pa sem ^vztrajal.
Čez kaki dve uri so plameni skoraj nenadoma začeli pojemati, ostali so le škripajoči kupi žerjavice še, iz katerih je tu pa tam švignil plamen. Poleg tega je začel liti dež kakor iz Škafa, tako da je rekel Boltežar ljudem:
»Sedaj lahko odidete domov! Le straža naj pstane pri ognju!«
Tedaj se jih je urno večina pobrala domov. Jaz sem ostal še na dvorišču. Poleg mene je stala Erika Grubelnik.
»To je bil največji doživljaj v mojem življenju,« je rekla. »Kaj takega ne vidi človek v velikem mestu.«
»Vi mislite to silno grozo, to slikovitost.«
»In vse, kar se godi z ljudmi!«
»Tonče! Tonče! Tonče!«
»Ali ga slišite — venomer išče sina. Išče ga v hiši, po dvorišču, pri pogorišču; na cesti v vasi vpije za njim.«
»Res, kje le je Tonče? Saj bi vendar moral biti tukaj!«
»Tonče! Tonče!«
Po raztajanih sneženih kalužah je prišel Žagar čez dvorišče.
»Gospod Belčar,« sem rekel, »vašega sina ne bo v vasi.«
»Odšel je bil kam od doma,« je pristavila Erika.
»Od doma,« je blebetal stari, »od doma! Saj mi vendar ni, saj mi vendar ni zažgal on, Tonče?«
»Gospod Belčar, prepričan sem, da je treščilo v žago in da je zažgala strela —«
»Strela —«, se je hripavo zasmejal, »strela!
Zeppelinu. V spodnjem krovu bodo kopalnice, kuhinja, prostori za moštvo in obednica za častnike.
Novi Zeppelin bo vozil z brzino 160 km na uro. ,	1(.
Buddha iz masla.
V Tibetu (osrednja Azija), v samostanu Klumbum, slavijo ta-mošnji budistični prebivalci vsako leto cvetlični in masleni praznik. Pred praznikom se zberejo samostanski starešine, ki določijo umetnike za izdelavo kipov iz masla. Buddha iz masla je upodobljen kot blagoslovitelj in visok 7 m. Levo in desno od Bnddhovega kipa so zmaji iz masla, cvetlice in rajna!
Iikem posestvu. Kako sd bil, dragi Franc, priljubljen, se je videlo že dne 18. in 19. septembra, ko so množice ljudstva hitele k mrtvašnici, da ti z venci in šopki posteljejo tvoj zadnji dom. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so se ¡y aredo zjutraj zbrali otroci na prijaznem očetovem domu s sorodniki in veliko množico ljudstva ter šla v procesiji za križem med glasnim ihtenjem in molitvijo rožnega venca, da še ponesejo truplo dragega Franceka iz mrtvašnice k sv. maši. Počivaj v miru, dragi Franc, žalujočim staršem, bratom in sestram naše iskreno sožalje!
Sv. Ana v Slov. goricah. Kam gremo v nedeljo dne 8. oktobra, popoldne? V Lokavce pri Zgornjem Cmureku, ker tam bo nova kapelica blagoslovljena na čast Srcu Marijinemu. Zato, vneti častilci Srca Marijinega, udeležimo se slavnosti! Ob dveh popoldne gre procesija, ki jo vodi g. župnik, od občinske kapele v Lokavce k Rajšpovi novi kapelici.
Sčavnica pri Gornji Radgoni. Še vedno se .veselo ogleduje po Ščavniški dolini prijazen Hamlerjev dom tam na solnčnem hribu nad šolo, le srca njegovih prebivalcev se krčijo od neme žalosti. Umrl jim je oče, ki je bil svoji rodbini s prirojeno vedro naravo kakor soln-ce veselja-. V torek dne 26. septembra ga je iznenada zadela možganska kap, padel je v nezavest ter se po treh dneh nepopisnih muk predramil pred svojim večnim Sodnikom. V nedeljo dne 1. oktobra so ga spremili sorodniki in sosedje k Sv. Petru. Množica pogreb-cev je s solzami rosila svežo gomilo, ko je govoril g. župnik Gaberc v slovo besedo o katoliškem možu, ki živi po jasnih načelih, zvest svojemu verskemu prepričanju, v ljubezni do božjega Srca, ki ga je gotovo prištelo med svo je izvoljence. — Spet bo teklo po uglajenem potu vsakdanje življenje med Ščavničani, le selski pismonoša, ki je skozi 20 let pri skromnem plačilu, pa vendar zadovoljno opravljal Bvojo službo, se s svojim ljubeznivim smehljajem in z dovtipno besedo ne bo nikoli več oglašal med svojimi sosedi. Naj uživa veselje pri Bogu!
Sv. Urban pri Ptuju. Kruta smrt je ugrabila iz naše srede dobrega in uglednega gospodarja Antona Kramberger iz Levanje. Kratka bolezen, ki jo je prenašal res s krščansko potrpežljivostjo, je naenkrat presekala nit nje-
Nameščenci, namešCenhe!
Volitve v Delavsko zbornico bodo 22. oktobra. Naša lista nosi naslov:
Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije.
Med kandidati je Iz Štajerske na drugem mestu g. Žebot Franjo, bivši poslanec in zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Mariboru. Med namestniki je na prvem mestu g. dr. Franc Vatovec, nrednik »Slovenca« v Mariboru.
govega mladega in delavnega življenja. Kot član Apostolstva mož je živel in umrl kot vzgleden kristjan. Njegova hiša je hila na ste-žaj odprta krščanskim listom in hiša, kamor je duhovnik rad zahajal, kjer je bilo srce vneto za vse dobro. Kakšna škoda za ves okoliš ko bi tako rabili značajnih mož, ki imajo potrebno hrbtenico dn niso trs, ki jih vsak veter sladke besede zamaje. Pokojniku pa, ki je živel za Boga, želimo mir v Bogu I
Noršinci pri Ljutomeru. Milo so zadoneli zvonovi dne 22. septembra naše župnijske cerkve ter naznanili smrt vdove posestnice Marije Štih, rojene Herič iz Noršinec. V visoki starosti 83 let jo je Vsemogočni iz doline solz ,poklical v nebeški raj. V svojem življenju in trpljenju na kmečki grudi ni poznala bolezni: naposled pa ji je apodjedla zahrbtna bolezen nit življenja. Imela je za vsakogar odprte roke, koji je trkal na vrata ter bila priljubljena pni vseh, ki so jo poznali. Ko smo kljub slabemu vremenu stali v obilnem številu ob tvoji gomili in ihteli v žalosti s tvojimi dragimi sestrami, otroki in rodbino,, smo se spomnili besed, da sveti križ nam govori, da snidemo se nad zvezdami!
Sv. Bollenk pri Središču. Iz našega kraja poroča »Jutro« z dne 24. 9. 1933, da je društvo »Lipa« s sodelovanjem Društva kmečkih fantov in deklet priredilo v nedeljo dne 17. sept. prosvetni praznik, ki je bil po zatrdilu poročila posvečen delu in življenju naših viničar-jev in vinogradnikov. Na celi prireditvi, ki je bila obiskana le po največ od maloštevilnih članov Društva kmečkih fantov in deklet, pa
ni bilo niti z eno beeedo omenjeno delo in življenje viničarjev in vinogradnikov. Predsednik društva »Lipa« je čital o zaščiti prebival-, stva v zaledju za primer plinske vojne, za njim pa je govoril inž. Lupša o deželi belega slona. Čudno se je nekaterim zdelo, ki so pri-čakovali res kaj posebnega o svojem delu in življenju, a se jim je govorilo povse o nekem, ki nima prav nobenih zvez z delom in življenjem naših viničarjev in vinogradnikov in so radi tega predčasno zapustili prireditev. Sre-diščani pa, ki so popoldne priredili pevski kon cert, si bodo v bodoče tudi zapomnili, da ne bodo hodili prirejat koncertov k Sv. Bolfenku, ko si istQ lahko brez Bolfenčanov, ki se koncerta udeležili niso, privoščijo doma v Središču,
Sv. Jurij ob južni žel. okolica, Stanko Golo-' granc, posestnik graščine na Blagovni, izjav-, ljam, na nisem nikdar podpisal nikake izjave za sedanjega župna g. Klajnšeka in so radi tega vse takšne govorice neutemeljene in lažnjin ve. Blagovna, dne 30. septembra 1933. Stanko Gologranc.
Prevorje. V četrtek, dne 21. septembra je bil dan veselja vseh župljanov, in sicer radi tega, ker je bil ta dan prihod našega tako težko pričakovanega dušnega pastirja. Ob 5. uri popoldne so zabobneli možnarji in zazvonili zvonovi na mogočnem gričku cerkve sv. Ane ter naznanjali prihod. Sprejem je bil na podnožju grička sv. Ane. Prvi je pozdravil novo-došlega g. župnika g. župnik iz Zagorja pri Planini, nato je pozdravila šolska mladina in podarila šopke prevorskih jesenskih cvetlic, G. župnik se je prisrčno zahvalil za sprejem ter vabil župljane k spolnjevanju verskih dolžnosti. Za tem je bila procesija v cerkev, kjer se je vršila popoldanska služba božja z blagoslovom. Najprisrčnejšo zahvalo moramo izreči g. župniku Primožiču iz Zagorja, ki je kot namestnik provizorja dolgih 23 mesecev hodil na Prevorje opravljat službo božjo ter tudi kljub preobilnemu delu in mnogokrat slabemu vremenu katehetsko službo v šoli. Našemu novemu g. župniku pa kličemo, naj ga Bog ohrani zdravega mnogo let, da bo plodo-nosno deloval v vinogradu Gospodovem.
Sv. Ema ob Sotll. Letošnja pobožnost Večne molitve se je vsled skrbi nadomestnih gg. duhovnikov ob veliki udeležbi faranov z veliko
golazen. Krog glavnega kipa gori na stotine maslenih svetilk. Višek maslene svečanosti tvori prihod samostanskega opata, ki pregleda maslene kipe In na tisoče romarjev se vrže na tla in vstra-fajo v tem položaju, dokler se ne vrne opat po ogledu v svojo palačo. Njegov obhod je inamenje za veselje, ples ter krič. Vsled iz-dihavanja tisočerih in tisočerih množic se začnejo masleni kipi ta-tdti in kmalu preostanejo od prvotno visokih in ponosnih maslenih junakov le še veliki kupi cedečega se — masla.
Sahtevajte povsod
«Slov gospodarja«.
Lepa strela to! Jaz že vem — že vem — kakšna strela je bila to —«
Oddrsal je od naju in zopet začel klicati:
»Tonče! Tonče!«
»Grozno!« je rekla Erika in se nenadoma spustila v jok. »To nesrečno sankanje —«
»Erika!« sem rekel strogo, »ne govorite več te neumnosti! Prepametni ste, da bi govorili kaj takega. Naše nedolžno sankanje s temi tragedijami, katerih korenine so mnogo globlje, prav nič nima opraviti.«
Peljal sem jo z dvorišča na cesto. Tedaj sva zagledala žensko, ki je slonela na plotu na oni strani ceste.
Sipčeva Lizika.
Na njo ves ta večer nisem mislil.
»Lizika, kaj pa delate tukaj?«
Pogledala naju je z blodnimi očmi.
»Ali je on — ali je on — ali je on zažgal? Zakaj pa ga kliče oče kar naprej ?«
»Lizika, kdo je zažgal, tega nihče ne ve. Jaz mislim, da je udarila v žago strela.«
»Strela? Ne!«
»Lizika, pojdite domov. Skoda vas je za Ton' četa!«
»Škoda?« je trudno ponovila. »Že lahko res! Če on zaradi take dekline —«
Vrata pri štacuni so se odprla. Na prag je stopila Lizikina mati.
»Ali je že zopet zunaj? Petkrat sem že šla po njo. Moj Bog, taka nesreča!«
Brez svoje volje je odšla deklica v hišo. Mati nama je rekla:
>Danes kar ni šla od okna, vedno je gledala, kdaj se bo prisankal Tonče mimo. Zato je prepozno šla gori h križu. Večna luč je ugasnila, in tako je prišla nesreča. Toda ne pravite nikomur, tega!«
»Ali luč sedaj zopet gori?«
»Gori!« je rekla žena in si pokrila z rokami obraz.
Sedmo poglavje.
Najtemnejši gozd.
Prišel nama je naproti nadučitelj in je prevzel Eriko. Nato sem taval sam domov.
zcinitišha mim -nalvalnciSl zapisniki.
V koledarju »Slov. gospodarja« beremo letos članek, iki je bil že zdavnaj potreben našemu ljudstvu, to je temeljit in popolen pouk o zemljiški knjigi. Pisatelj je jurist, ki ima stalno s tem opra viti, zato je zbral vse podatke tako, da so točni in zanesljivi. V članku dobimo zadostna pojasnila o sledečem?
Kaj pomeni in kako izgleda zemljiška knjiga, kako se vršijo razni vpisi, prstni red vpisov, izbris starih terjatev, zemljeknjižne delitve, pozivno postopanje, kolekovanje, zadolžnice, izbrisne pobotnice, prednostna izjava, za znamba, kupna pogodba celega zemljišča, zemljeknjižni predlog, izbrisno dovoljenje, kupna pogodba za eno parcelo, služnostna (servitutna) pogodba itd. vse je pojasnjeno in na zgledih poka-zano ter so formularji za tozadevne vloge naznačeni.
Izpisek iz zemljiške knjige je eden glavnih listin v naših domovih. Poleg tega bo sedaj tudi ta koledar stalno navodilo, kako in kaj je napraviti v vseh raznih slučajih, ki se tičejo zemljiške knjige. Članek je obsežen in če bi izšel posebej v knjižici, bi skoro toliko stal, kot stane celotni koledar. Za to ne zamudite pravočasno naročiti koledar »Slovenskega gospodarja« za leto 1934. Pišite
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
je izpeljana, samo dograjena še ni. Naj bi se delo nadaljevalo in tudi dogotovilo. Naš rojak g. dr. Ogrizek je veliko žrtvoval in se trudil za graditev te ceste, s sodelovanjem sosednega našega prijatelja g. Turka.
Pilštajn. V noči 27. septembra je zatisnila življenja trudne oči Cilka Jug, ki je veliko let gospodinjila rajnemu g. kozjanskemu dekanu g. Marku Tomažiču. Bila je vzor pridne, gostoljubne in vedno vesele-gospodinje. Pokojna je bila dobra znanka vseli brezštevilnih iz vseh slojev, ki so tolikokrat uživali izredno gostoljubnost g. dekana. Blago Cilko ohranimo v hvaležnem spominu pri najsvetejši daritvi, pri mizi Gospodovi in v naših molitvah!
slovesnostjo vršila. Bog plačaj vnetim gg. duhovnikom za njihova prizadevanja! — Letošnja vinska trgatev je v naši fari, kakor tudi v sosednjih skoraj popolnoma uničena, ker se je grozdje večinoma posušilo, čeravno se je dobro škropilo. Tudi sadja skoraj ni nič. — Rad-jjemo se Šentemčani radi izpeljave nove ccjte iz doline na veseli grič Sv. Eme. Cesta
§@II z orjašgfiiiii liacami.
Strah pred kačo je kulturnim narodom prirojen in radi tega kačjo golazen tudi brez usmiljenja uničujejo. V starodavnih časih je bilo glede kač povsem drugače. Stari Rimljani, Grki in Egipčani so častili kačo po božje. Pri Indijcih in Kitajcih je kača še danes božansko bitje. Skoro vsako svetišče baš omenjenih pokrajin redi svojo sveto kačo.
Indijanci in orjaške kače.
Po Južni Ameriki splošno lovijo ter uničujejo nestrupene orjaške kače. Med južnoameriškimi kačami, katere posebno zasledujejo Indijanci radi pisane kože in užitnega mesa, bodi predvsem omenjena takozvana kraljeva kača.
Treba še posebej povdariti, da postane orjaška kača človeku nevarna le tedaj, ako jo slednji napade. Te vrste golazen vzdrži poldrugo leto brez hrane. Ako je lačna, se pqda na lov po noči. Srne, ovce in divje svinje so plen, katerega se loti orjaška kača živega. Poznan je slučaj, da je napadla orjaška kača celo bivola. Ovila se mu je okrog telesa, da bi mu zdrobila kosti. Bivol se ni mogel ubraniti napadalke' z rogovi, je tekal kakor podivjan okrog in se podil po južnoameriških pašnikih,
takozvanih pampah. Divji bik se je slednjič zgrudil onemogel, kača ga le nI mogla pogoltniti in se je zadušila pri požiranju plena.
Indijanci stikajo za orjaškimi kača-* mi po gozdovih ter votlinah. Indijanec odrobi s tomahawkom (sekirico) kači glavo, kar se mora zgoditi z bliskavico, sicer ga zagrabi pošast za roko in se mu ovije krog telesa in mu onemogoči samoobrambo. Rdečkarji so pripravljeni na ta način boja. Po dva do trije se podajo na kačji lov. Ako kača enega v borbi obkroži, odreže drugi zveri glavo.
Krokodil in kača.
Zelo zanimiv slučaj z orjaško kačo popisuje raziskovalec Hasler. Omenjeni se je mudil ob bregovih južnoameriške reke Orinoko in se je spuščal v pra gozdove ob veletoku Amaconas. V poletu je ustrelil nekoč orla in ptič je padel v vodo. Takoj se je prikazal krokodil, zagrabil je plen in odplaval z njim na pesek ob reki.
Ogromni krokodil še ni požrl cele ptice, ko se mu je bližala od strani kraljeva kača. Kar naenkrat se je pojavila orjaška pošast pred krokodilom. Z nepopisno naglico se mu je ovila krog telesa in pričel je med obema boj na življenje in smrt. Krokodil je poskušal neprestano, da bi približal napadalki svoje žrelo, a zastonj — kače ni mogel doseči z zobi. Razločno je bilo videti, kako je kača vedno močneje stiskala telo in je krokodil v obupu samo še tolkel z repom po pesku. Zopet sta se obe živali umirili, da bi zbrali moči za na-daljno borbo.
Med tem se je bilo odpravilo solnce k zatonu in krokodil je odlezel s svojim bremenom v vodo, kjer je penil valov-je z repom in šele čez dalje časa je postalo mirno. Oba borca je zakrilo va-lovje.
Krik jaguarja je, opomnil Haslerja, da se je vrnil v svoj tabor. Koj drugo jutro je odbrzel proti peščenemu mestu ob reki, kjer sta se že valjala oba orjaka, tesno privita eden ob drugega. Bilo
Prikorakal sem mimo gasilnega doma. Malo poslopje je stalo tik pri cesti. V njem je bila shranjena brizgalna, hišico pa so ob priložnosti rabili tudi za zapor, in če je kak človek izvršil v dolini samomor ali sploh kako nenadoma umrl, so ga položili na mrtvaški oder v tem poslopju.
Tu notri je sedaj zaprt Sedel stari Grčar.
Potrkal sem na malo, zamreženo okence.
»He, Grčar! Ali me slišite?«
»Kdo me kliče? Ali ste vi, gospod Hubert?«
»Jaz!«	'.)....■:
»Gospod Hubert, jaz nisem zažgal; jaz sem vendar stari Grčar.«
»Da, Grčar, verjamem vam!«
Tedaj je glasno zaihtel.
»Ali vas zebe, Grčar?«
»Zebe me. Čisto premočen sem.«
»Naročil bom, naj vam prineso odejo. Počakajte nekoliko časa!« • -	.
»Gospod Hubert!«
»Kaj hočete?«
Pri okehcu se je prikazal njegov srSasti ob-
raz. Bil je grozen ta obraz, ko je zrl tako skozi omrežje.
»Gospod Hubert! Moja stara je zažgala —«
»Kdo? Vaša žena?«
»Ona. Premislil sem.«
»Grčar! Ali ste še vedno pijani?«
»Ne! Res je! Premislil sem!«
Za hip sem stal tam molče. Nato sem mu zaklical:	.' S, v ' *
'	*	A J. ^
»Počakajte! Vrnem se.« A - A A A A
Hitel sem nazaj k pogorišču. Tam je Boltežar še vedno korakal sem in tja. Nekaj mož je stra-žilo pri zoglenelem, kadečem se kupu podrtij.
Peljal sem Boltcžarja na stran in mu pripovedoval, da sem bil pri gasilnem domu in da sem govoril z Grčarjem.
»Prepovedano je govoriti z ujetniki brez dovoljenja!« je rekel uradno strogo.
»Vem, gospod Boltežar. Morebiti pa boste le veseli, ko boste izvedeli, kar sem slišal jaz. Najprej pa: Grčarja zebe!«
»Naj ga zebe!«
Dalje sledi.
iejižaijša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepeMem,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro ia po najnižjih cenah
Tiskarna sv. Cirila
g Mariboru, Koroška c.5
t
je videti, kakor bi bile njune moči strte. Povsem mirno in nekako mrtvo sta počivala na pesku.
Hasler je pobral par kamnov in ju pognal v počivajoči pošasti. Ko je priletel kamen v glavo krokodila, je ta vzrojil. Boj je pričel znova. Kača ni popustila glede tesnega objema in obe živali sta ponovno zginili pod vodo.
Še le tretji dan je odločil srdito bor-Jbk). Raziskovalec je opazil tretje jutro krokodila stegnjenega po pesku in kača je ležala zvita v kolobar ne daleč proč. Krokodil je bil mrtev; kača je še bila pri življenju, a ni se mogla ganiti. Njena koža je bila na več mestih raz-cefrana in le miganje s preklanim jezikom je razodevalo, da golazen še živi. Nasprotnika je zmogla na ta način, da mu je po tridnevnem naporu stisnila ,vrat in ga je zadušila.
Gorila in kača.
Povsem drugače je končal boj orjaške kače z gorilo v zapadno-afriškem Sokoto-pogorju. Po stari navadi je plezala kača na drevo. Ko se je privila do sredine, je zapazila pred seboj največjo opico-gorilo, ki je sedela na istem drevesu. Kača se je skušala oviti krog gorile, a je pozabila, da poseda gorila zobovje, pred katerim zbeži celo lev. Med listjem drevesa je pričel boj, ki je pa bil kratek. Gorila je pregriznil kačo na dvoje in pometal oba kosa na tla.
Napad orjaška kače v Indiji.
V Indiji v bližini Haiderabada je po-isedal Indijec razsežna posestva. Slavil je svoj rojstni dan. Na čaj je bila povabljena večja družba, ki je sedela z gostiteljem na vrtu. Otroci gostov so se nekaj časa igrali, radi vročine so se podali kopat v bližnjo reko Godawari. Komaj so bili fantki v vodi, že je bilo čuti klice na pomoč. Moški so hušnili preplašeno po koncu in odbrzeli proti r&ki. Zapazili so, ikako se je ovijala krog telesa sedemletnega dečka tigroma kača. Spustili so se nad pošast s palicami in noži, da bi rešili dečka smrtonosnega objema. Pri pogledu na odrasle je spustila kača otroka in se lotila z ovijanjem kar dveh moških. Še le tretji je zbral toliko duhaprisotnosti, da je pognal golazni revolversko kroglo skozi glavo prav od blizu.
Kača je napadla fantka samo zaradi tega, ker jo je bil udaril z jermenom preko glave, sicer bi mu ne bila storila ničesar žalega.
Poslcdnfe vesli.
Naš kralj ln kraljica sta se sestala z bolgarsko kraljevo dvojico v Evksinogradu pri Varni v Bolgariji. Sestanku pripisujejo velik pomen za zbližanje obeh narodov. Za obiskom kralja Aleksandra in kraljice Marije v Carigradu bodo v kratkem obiskali Ankaro ^(novo turško prestolico) tudi romunski minister Titulescu ter sovjetski državniki Molo-tov, Litvinov in Vorošilov. Vsi ti obiski se smatrajo za uvod za ustvaritev balkanske «veze. Skoro gotovo je, tako zatrjujejo turški politični krogi, da bo v najbližji bodočnosti prišlo do cele vrste najbližjih sporazumov, ki bodo združili države petih ali pa morda šestih narodov, če bo njim priključila tudi
Bolgarija. Sporazumi bodo obsegali vse države od Baltika do Egejskega morja.
Slovenci pri Sv. očetu. Dne 2. oktobra ob 8. uri zvečer, je sprejel Sv. oče v posebni avdi-jenci 150 Slovencev in 50 Hrvatov. Med Slovenci so bili vsi trije škofje, 25 duhovnikov in več odličnih laikov. Papež je podal vsakemu posebej roko. V svojem nagovoru je izrazil posebno veselje, da vidi pred seboj Slovence in Hrvate iz Jugoslavije. Posebno je podčrtal namestnik Kristusov, da so razširjene govorice, kakor bi papež ne ljubil Jugoslavije in je naročil romarjem sledeče: »Po-vetje vsakmu, če bi prišli tudi angeli iz nebes, bi ne govorili resnice, če bi trdili kaj takega.« Konečno je blagoslovil papež vse navzoče in jih prosil, da sporoče blagoslov vsem Slovencem.
V Avstriji bodo predrugačili ustavo. V načrtu nove avstrijske ustave je ustanovitev treh zbornic: 1. stanovskega sveta; 2. deželnega sveta; 3. nacijonalnega sveta v omejenem obsegu, in nad vsemi bi bil drž. svet. Vsaka vrsta stanovskega sveta bi se razdelila v dva odseka za nameščence in delodajalce. Deželni svet bi štel 18 članov, to je po 2 iz vsake dežele. Nacijonalni svet bi imel G0 članov, ki bi se izvolili po popolnoma novem volilnem redu. V glavnem bi stopil na mesto osebnega glasovanja sistem volitev po listah. Najnižja starost volilca bi bila 30 let. Volilci iz vrst velikih davkoplačevalcev in družinski očetje bi imeli posebne prednosti j.-ri glasovanju. Nacijonalni svet bi omogočal strankam nadaljno delovanje. Dalje bi bilo njed člani državnega sveta 20 članov, ki bi jih imenoval predsednik republike iz vrst voditeljev delodajalcev in nameščencev in znanstvenikov. Zakonodajno oblast bi imele tri zbornice, toda vlada'bi imela pravico izdajati zakonske dekrete.
Duhovniška vest. G. Martin Kožar, kaplan v Žalcu, je prestavljen k Sv. Marjeti niže Ptuja, šentmarješki g. kaplan Jožef Kuk se zdravi v Muretincih.
Avto zgorel. Na državni cesti med Slivnico in Framom je zgorel dne 2. oktobra avto g. Mihaela Hohnjeca iz Maribora. V Ljubljano namenjeni potniki so si komaj rešili golo življenje.
Strel iz ljubosumnosti. Dne 30. septembra v nočni uri je oddal skozi okno strel v že po-čivajočo Marijo Januž, posestnico na Janže-vem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju, pri njej uslužbeni hlapec Janez Kocmut. Šibre so zadele žrtev v glavo, jej izbile eno oko in v zelo opasnem stanju je bila oddana v mariborsko bolnico. Do zločina je došlo iz ljubosumnosti.
Otrok utonil v Dravi. Dne 29. septembra popoldne se je podal v gozd tesar Andrej Golob iz Vurmata pri Selnici ob Dravi. Doma je pustil 2—i leta stara otroka. Golobova hiša je tik Drave in je hotel otrok najhrž za očetom v gozd, a je zašel v Dravo, kjer je utonil.
Tri sunke z nožem v prsa je dobil ▼ fantovskem pretepa Viktor Mertik, posestnikov sin pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Obklanega je prepeljal mariborski rešilni oddelek v bolnico v Maribor.
Obstrelil je Iz lovske puške posestnik v Ba-bni vasi pri Sv. Štefanu pri Šmarju 481etnega dninarja Martina Zupeta v hrbet in ga hudo poškodoval.
Laporje. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 8. oktobra, ob treh popoldne na splošno željo igro »Pri kapelici«. Obenem vpri-zori šaloigrico »Gašparček in ropar«. Vstopnina je znižana. Vabimo .vse od blizu in da-
leč, posebno vas iz sosednjih župnij, da pri-: dete v čim častnejšem številu! Pokažimo, da še smo! Za gotovo na svidenje!
Velika Nedelja-Ormož. V nedeljo dne 8. t. m. priredita velikonedeljski pevski zbor ter dramatični odsek v Društvenem domu v Or-i možu točno ob treh popoldne koncert narod-: nih pesmi in igro petdejanko »Bele -vrtnice«. Vstopnina je po 8, 6, 4 Din. Vsi meščani in okoličani prav vljudno vabljeni k tej lepi prireditvi!
Marenberg. V zadnjem času sta bila pri nas dva pogreba. Umrla sta en moški in ena žen-: ska, ki sta tekmovala med seboj v starosti: moški je izpolnil 65 let, ženski pa je manjkalo še četrt leta do 65. leta. V ubožni hiši je po daljšem pljučnem bolehanju izdihnil Alekš Esik. Poldrugo leto po smrti svojega drugega moža pa se j.e vsled dolgega bolehanja na plju čih in možganih preselila v večnost posestnico' in gostilničarka g. Marija Drofenik. Pogreba so se udeležili tudi marenberški gasilci, Vsled nesreče si je malo poškodoval dva prsta na levi roki sinček g. Simona Ternika. Zdra-. vi se v slovenjgraški bolnici. — V šoli pri Sv< Treh kraljih začasno ni pouka, ker je tamoši nji učitelj g. Štokelj po lastni prošnji prestav-i ljen v Središče. — Hmeljska kupčija je v začetku kazala zelo dobro, zato večina naših hmeljarjev hmelja ni prodala. Cene so kmalu padle in hmeljarji, ki so jim ponujali za 1 kg hmelja že po 95 Din, so ga prodali po 70 Din in še ceneje. Nekatere hmeljske nasade grozi uničiti črv. Da bi obvarovali svoje nasade, so nekateri hmeljski posestniki dali črve uničiti. — Na bolezenski dopust na Golnik je ra-: di obolelosti na pljučih odšel tukajšnji sodnij-i ski starešina g. Janko Čerček. — G. Pogofel-i čnik si da nasproti lekarni postaviti kantino, v kateri bo prodajal tobak in sadje. — Tudi pri nas je deževje napravilo nekaj škode. Nekaterim lesotržeem je Drava odnesla nekaj lesa. — Šmihlejski sejem je bil dobro obiskan. Zelo mnogo je bilo goveje živine. Kmetje so držali cene za 1 kg žive teže do 5 Din, radi: česar je bilo sklenjenih malo kupčij. Svinj je bilo samo en tovorni avto, cene so bile krog 9 Din za 1 kg žive teže.
Vsem cenjenim naročnikom, katerim je že pošla naročnina, smo danes priložili položnice ter jih prosimo, da poravnajo kmalu naročnino, ker drugače smo primorani jim ustaviti list. —■ »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. — Uprava.
Nove hniige.
»Bodi apostol!« V tiskarni sv. Cirila v Uec-riboru je pravkar izšla pod naslovom »Bodi apostol!« knjižica, ki jo v sedanjih dneh du-i ševne razdvojenosti vsakemu priporočamo. Ta knjižica kaže pot k dušni preroditvi v katolin škem duhu. Navaja zelo mnogo vzgledov iz življenja in daje smernice za apostolsko delo v družini in v okolici. Zelo dobro bo služila zlasti članom in članicam župnijskih svetov in odborov KA. Segajte po njejl Stane samo 5 Din. Naroča se pri tajništvu KA v Mariboru, Aleksandrova cesta 1. Dobi pa se tudi v knji« garnah Cirilove tiskarne v Mariboru.	j
AH si že obnovil
naročnino?
Gotovi lnozemci pripovedujejo,
da morajo na reformiranih Hitlerjevih ljudskih šolah učenci »pisati ali članek ali pesmico o njihovem političnem čuvstvovanju in te Izjave izpovedati g. šolskemu nadzorni-« ku. — Osem dni pred nadzornikovim prihodom si je mali Mihec za šolo pripravil sledečo izjavo:
»Naša mačka mlade 'mela mačic lepih sedem = hitlerjevcev je bilo šest — radikal pa eden.«
Učitelj je Mihca zelo pohvalil ter mu za-1 bičal, da bo to izjavo še izpovedal pred g. nadzornikom. — Ker se je čez 8 dni Mihec pred nadzornikom v vseh predmetih dobro odrezal, je še moral lizpovedatn svoje politično mišljenje. Mihec korajžno deklamira:
»Naša mačka mlade 'mela — mačic lepih sedem — radikalov bilo šest — in hitler pa eden.«
Učitelj ves preplašen vpraša: .»Kako je pa to, pred 8 dnevi si izpovedal ravno narobe, hitlerjev je bilo šest, radikal pa eden. Mihec, ti si se gotovo zmotil.«
Mihec zopet odvrne: »Ne, nisem se zmotil, pred, 8 dnevi so še muce bile slepe, danes pa že vidijo.«
JBBBBBBBB&
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
flot tovariš.
Molitvenih za mladeniče in še zlasti za vo-lake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
Tiskarna sv, Cirila Maribor.
■■■■■■■■
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
HIIHBIII
Vsi so se začudili. Hasan je prijel turban, ga je ogledoval od vseh strani, pa je spoznal, da je to bil tisti turban, ki mu ga je bil orel odnesel.
»Mogoče je to res tvoj turban,« je menil Sadi, »ali kje je v njem denar?«
Hasan je nato turban odvil in tedaj je iz njega izpadla mošnja, ki mu jo je bil Sadi podaril. Stresel jo je na zemljo in ko so izpadli vsi zlatniki, je rekel:
»Torej, glejta! Sedaj kar štejta! Zdaj mi bosta vendar verjela, da sem govoril resnico.«
»Hasan!« je dejal Sadi, ko je bil zlatnike pre-štel, »res je, s tem denarjem si nisi pomagal, ali kje je onih sto devetdeset .zlatnikov, ki si jih skril v lonec? Mogoče si one uporabil za svoje posle in si z njihovo pomočjo obogatel!«
»Naj bo tudi tako,« se je vmešal Sad. »Mogoče si je Hasan res pridobil polovipo svojega bogastva s temi sto devetdeset zlatniki, drugo polovico pa si je sigurno pridobil s pomočjo svinca, ki sem mu ga poklonil.«
»Draga moja,« je ugovarjal Hasan. »Še enkrat vama izjavljam, da sem govoril le golo resnico. Zdaj sem tako bogat, da se ne bi lagal za samo sto devetdeset zlatnikov.«
(Konec prih.)
Vrvar Hasan.
(Pravljica iz zbirke »Tisoč in ena noč.«)
Dalje.
»Prav zadovoljen sem, da sem pripomogel Hasanu do bogastva. Samo tega mu ne morem oprostiti, da me je nalagal radi onih štiri sto zlatnikov, ki so mu prinesli bogastvo.«
»Jaz ne mislim tako,« je odgovoril Sad. »Hasan je govoril resnico. Od tvojih štiri sto zlatnikov ni imel on nikaikega dobička. Tisti moj košček svinca mu je prinesel vse sedanje bogastvo.«
V takih razgovorih sta dospela do Hasanove palače. Potrkala sta na hišna vrata in sta vprašala vratarja, če je res to Hasanova hiša.
»Da, gospodje! Moj gospod je sedaj v veliki dvorani. Prijavil vaju bom.«
Ko je Hasan zagledal svoja dobrotnika, jima je hotel poljubiti rob plašča, ali onadva mu tega nista hotela dopustiti.
»Dobrotnika moja!« je začel on. »Nisem pozabil na to, da sem bil pred kratko dobo še reven vrvar Hasan in da moram le vaju zahvaliti, če sem sedaj bogat. Zato vaju prosim, da smatrata tole hišo za vajino in da bodeta moja gosta.«
Nato jima je začel podrobno razlagati, kaj se mu je bilo zopet pripetilo in je zaključil svoje pripovedovanje z ugotovitvijo, da je le tisti košček svinca povzročil, da je postal bogataš. Sadi si ni mogel, da ne bi mu bil rekel: »Hasan! Verjamem, da si pošten človek. Samo ne morem verjeti v to tvojo povest. Nikakor mi ne gre v glavo, da bi se moglo najti v kaki ribi toliko bogastva, niti to, da ti je orel odnesel sto devetdeset zlatnikov. Jaz bolj verjamem v to, da si uporabil vseh štiri sto zlatnikov v to, da si dospel do bogastva. Pa, naj bo, kakor hoče. Kljub vsemu temu se veselim tvoje sreče, ker sem ti jo vselej želel.«
Hasan je začel na vse mogoče načine zatrjevati, da je. povedal samo čisto resnico. Sadi se je delal, kakor da bi bil nazadnje res prepričan, samo da ga ne bi razžalil.
Prijatelja sta ostala kot gosta in sta občudovala lepoto zgradbe. Prenočila sta pri Hasanu. Drugega jutra sta stopila s Hasanom na vrt, na katerem je bilo polno cvetic, raznega grmičevja ter lepih dreves. Čez nekaj časa sta pritekla tudi dva Hasanova sina, da bi se igrala na svežem zraku. Ko sta se tako podila po vrtu, sta naenkrat zapazila med vejami visokega drevesa ptičje gnezdo. Ker je bilo drevo zelo visoko, sta prosila slugo, ki ju je spremljal, naj spleže na drevo in naj pogleda, kaj je v gnezdu.
Sluga je slušal. Ko je dospel na vrh, je videl, da ima ptica gnezdo v nekakem turbanu. Zgrabil je celo gnezdo in ga je izročil otrokoma. Ona pa sta odnesla gnezdo očetu, rekoč:
»Oče! Glej, gnezdo imamo. V turbanu je napravljeno.«
MALA OZNANILA V »Malih oznanilib« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj-61 zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah " Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo.	Vsem gospodom, ki so mi ob imenovanju za častnega kanonika čestitali, izrekam tem potom iskreno zahvalo. Bog živil Fr. Korošec 1026 """r nadžupnik.
	
	Kmečko posestvo, približno 25 oralov vsakovrstne zemlje, hosta in vinograd, poslopja v dobrem stanju, se redi 4 glave živine, se od-proda. Cena po dogovoru. Kralj Janez, posestnik, Dobje, pošta Sevnica ob Savi. 1023
Zamenjam gramofon za panj čebel, Naslov v upravi lista. 1028	
Uajer s 3 delavnimi močmi se sprejme na posestvo v bližini Maribora. Vpraša se v trgovini Maribor, Koroška cesta 20. 1027	
	Pridna in sposobna gospodinja se sprejme v župnišče. Dopise pošiljati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Zvesta«. 1020
Sh Vinlcafja z 4 iffc majerja z 3 delovnimi močmi, pridne in poštena ljudi, sprejme gostilna Novačan na Košakih pri Marlborui 1024	
	Iščem službo cerkovnika, 251eten, poročen brez otrok. Naslov v upravi lista. 1017
• Preklicujem vse žaljivke in obdolžitve, ki jih sem izrekel proti Kaučiču Ivanu in Francu Vogrinec, Stavešinci. Zahvaljujem se, da sta odstopila od tožbe. Jakob Iskra. 1025	Naše cene vam prfporoi?'0 obisk naš5h tr?°" vin. Franc Senčar, Mala Nedelja is Ljutomer, Nakup jajc, masla, suhih gob in vseli poljskih pridelkov. Stalna zamenjava buč-nic in solnčnic. 924
oooooooc><><	
Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«!	
	Sadno drevje za jesensko saditev dobite pri Alojziju Iinuplež, Sv. Peter pri Mariboru. Cena visokodebelnemu drevju 10 Din, 922

ESI
Golša — nabrekel vrati
je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	1014 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpd na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto; Georg Fulgner, Berlin-NEUKOLLN,
Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 83.
I t' I	- -X ' : - .1- • ;- ■; : it;. -"-4- ■ - 1 '	SI
		
Oglasi v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspehi
Blasnikova
MIHI
paaTiHfl
za naBšdno leto 1934,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA* jo najstarejši slovenski koledar, ki jo bil že od naših pradedov najbolj upošteran in je že danes najbolj obrajtan.
V »Velik! Pratiki« najdeš vse, kar Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spre* membe; — — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani ( in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, ▼ Prekmurjo, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popi« vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; t oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Din.
»VELIKA PRAT1KA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku»
tiskarni 3. Blasnihu nas!, d. d, o Ljubljani. 1144
Zopet znižane cttEtse!
Vi boste veseli in imeli boste veliko korist, če si nabavite blago za obleke v Trg. domu Stermecki. Zahtevajte cenik in ysorce modernih tkanin kod poplin, rips, krop, lože t, ševjoi, svile, dalje ila-nele, barhehta, platna m volnenega blaga za zimske plašče in obl&k^__
T*-"nvski dom
Majerja z najmanj 5 delavnimi člani, po mož^ nosti brez malih otrok, sprejmemo s 15. ok-i tobrom. Izvežban mora biti v živinoreji in v. svinjereji. Uprava veleposestev Josiipa Or-niga, Št. Janž na Dravskem polju. 1018
Prodam v srednji višini Savinjske doline 93 oralov polja, gozda in poslopja po dogovoru za 250.000 Din. Dopisi na Andreja Marine, Ruše.	1005
Kmečki mlin na stalni vodi s posestvom na prodaj. Jug, mesar, Poljčane.	1009
SUHE SOBE
kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	965
BESSSHBSSEEBESEB
Dcbre obleke, raglane, cepremočljive Huber-tus-površnike, kratke površnike, usnjate suknje itd. dobite po zelo nizkih cenah pri tvrdki
Ivan nasfnah, Celje
Kralja Petra cesta 15.	1019
.BBBEBEESEEEBEEEB
Hranilnica Dravske banovine Maribor j
Centrala: PlariDor	Podružnica: Celic
¥ lastni novi palači na ogln	nasproti pošle, prej JuZnešta-
Oospostte-Slovenshe olicc.	.	568	icrsha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
* m
Manuiakfuro
,po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi
ODiaciSnica m Slovenilo
Tyrševa 29 Ljubljana Tyrševa 29
(v hiši Gospodarske zveze). Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani.	1015
Prodam posestvo, izve se v trgovini Alojzija Bračič, Zamarkova, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.	1001
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kilne pas
! trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije ia vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje slaroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Fr. Podgoršek-a nasl.
Fran Bela, Sandažisf, Miribon, Siosenslra u!. 7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	479
po 5, 0, 7 Din se dobi !e v Trpinovem bazarju, Maribor, Votrinjska alica 15. 861
Ploderne pluiče iit es$lene
nudimo v veliki izbiri. Izdelujemo tudi po meri.
TrgO¥§fti flern I. Pregrad Maribor
25 Aleksandrova cesta 25
"V? V;; H^
Ü mmm I® V
umi
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi in Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din 5.50 in Din 7.50.
S. Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blago-slovne pesmi z notami), Din 5.—.
5. Kvišku srca (pesmarica z notami)', broš. Din 12—, vez. Din 20.—.
Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Hlapca h konjem z deputatom, mogoče brez otrok, sprejme graščina Slivnica pri Mariboru.
Katoliška mladina vseli šol — čiiaj
„Nedeljo"!
Bodi zavedtso-kaioliška že v svojih nežnih ml a d lli letih J
Hicnl vložki
kom. po Din 100' —
Žični vložki iz izvanredne trde žico
kom. po Din 150"— Afrik madrace 3delno Din 250"— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 864
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cssla 15.
0000000E00000000 0 0 [¥] Kdor se hoče prav dobro ln [¥ [■j ugodno preskrbeti za zimo, [h
0 obišče kakor vsako leto
0	I
¡h] Trgovsko hišo (■
Franc Kolerič
0 0
Apače
0 E
95l[Š ill«
pri
je nastavil» vsemu blagu manuiakfurna veletrgovina
Molino >> > i Belo platno ■ i Tiskovina . « < Tiskovina dvojna Poldeleni . .
Gosposha ailca 15.
Dokazi: > > > . i • od
»
715
od
od
4.80 Din naprej. 6.— Din naprej. 7.50 Din naprej.
, . od 12.— Din naprej, i , od 9.— Din naprej. Svila za obleke, vzorčasta od 14,— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din.
Svileni robci.....od 25.— Din naprej.
Žen. nogavice modn. barve ód 6,— Din naprej. Illačevina široka ... od 24.^ Din naprej. Moško sukno za obleke od 20.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za madrace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh- vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah.
2akaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poieni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne pla'
čuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Vsakomur se vljudno priporoča manufakturna veletrgovina
rsfis€ D9iM>vlcsiik, Ccl|e
E E E E E E E E E E
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Slanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev. -^šj
Z«a varnost Er&ranilsiili vlog jamči nad 3.0G0 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po njel ""^j
3 3
3
00001^00^
Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Maiboru. = Urednik: Januš GoleCj novinar y Mariboru, «
Izfajatelj: TIskarna sv, Cirila, predsiarnk: Franc llraslelj v Mariboru,