Mladina prestolonasledniku Aleksandru
Vsa v cvetje se Ljubljana je odela,        Presrečnih src otroci smo se zbrali,
brezmejna radost srca je objela,            da Tebi bi na pot cvetic nastlali,
ta srca, ki Ijubezen v njih gori.            ki jih deli domači vrt in log.
Na nebu sije solnce zlatožarno,             A lepše cvetje, knez, še Tebi kli/e:
raz okna diha cvetje pestročarno,          to je Ijubau, ki za Te v srcih žije,
na ulicah so tisoči Ijudi.                        zasadil v duše jo je večni Bog.
Nikdar, nikdar Ijubezen ta ne vgasne,                            '
do Tebe in do domovine krasne; na vekoo veke v dušah plameni! Kesnica so postale sanje zlate:
kot v vzhajajoče solnce zremo na Te,              
vedoč, da Tvoji smo in naš si Tif            
lvanka Kalinova