Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, 1991, s. 185 -197 
GDK 91 ( 497.12) "1986 - 19990": 111981 - 1985 
POSEGI V GOZDNI PROSTOR V OBDOBJU 1986-1990 
Boštjan ANKO* 
Izvleček 
Avtor predstavlja rezultate analize sprememb gozdnih zemljišč za 30 najpomembnejših rab tal v 
Republiki Sloveniji za obdobje 1986-1990 in jih primerja z rezultati študije za obdobje 1981-1985. 
Ugotavlja, da se je obseg sprememb zmanjšal od 3510 na 2568 hektarov, po številu pa od 3217 na 
2725. To zmanjšanje je mogoče pripisati predvsem gospodarski krizi, delno pa tudi 
učinkovitejšemu delu gozdarstva. 
Ključne besede: raba zemljišča, spremembe gozdnih zemljišč, prostorsko načrtovanje 
LAND-USE CHANGES IN FOREST IANDS IN SLOVENJA DURING THE 
1986-1990 PERIOD 
Boštjan Anko * 
Abstract 
Author presents the results of an analysis of land-use changes in forest lands for 30 most 
important land-uses in the Republic of Slovenia (1,083,288 ha forest area) during the 1986-1990 
period. These results are compared with similar ones from a previous study for the 1981-1985 
period. The comparison shows a decline of such chan~es in area from 3510 to 2568 hectares and 
from 3217 to 2725 cases in the last five year period. This decline can be attnbuted above ali to the 
general economic crisis but also to the more efficient engagement of forestry in this field 
Xey words: land-U$e, changes in f orest lands, spatial planning 
* dr.g<m:lzn., izr.prof. Biotehniške fakultete, Oddelek 7.8 gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 
186 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
1 UVOD 
O~s~g in ~ak~vostni ~azalci sprememb namem~~osti gozd~ih površin spr~ti opozarjajo 
na dmam1ko m smen preobrazbe gozdnate kraJme. Ce naJ b1 stroka sledlla procesom 
preobrazbe in v prihodnje aktivneje sodelovala pri sooblikovanju naše poagrame 
krajine, mora sprejeti ta opozorila kot izziv za ustreznejše organiziranje na področju 
gospodarjenja z gozdnatim prostorom. 
Ko smo leta 1987 za vso Slovenijo pripravili oceno nekaterih kazalcev "tihe erozije 
gozdnatega prostora" za obdobje 1981-85, smo se zavedali, da prvi tak pregled lahko 
predstavlja le konservativno oceno dejanskega stanja (ANKO 1987), da pa je lahko 
predlagana metoda korak k strokovnejšemu obravnavanju teh pojavov. 
Ponovitev raziskave je bila po izteku srednjeročnega planskega obdobja utemeljena vsaj 
iz treh razlogov. Želeli smo: 
- zajeti stanje v naslednjem petletju; šele na njegovi osnovi bo namreč zares mogoče 
govoriti o trendih v preobrazbi naše gozdnate krajine in na njihovi osnovi oblikovati 
določena stališča stroke do teh pojavov, 
- preveriti (ne )uspeh seminarja "Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor" in na 
njem predstavljenih oz. oblikovanih izhodišč (in metod) za nadaljnje delo, 
- še enkrat opozoriti na obseg in pomembnost procesov preoblikovanja gozdnate 
krajine v času, ko se gozdarstvo reorganizira ter išče novo identiteto in delovna 
področja, ki bodo utemeljevala javni pomen stroke. 
2 ANKETA 
Teoretična izhodišča, ki naj bi vodila vse pri anketi sodelujoče, so bila prikazana v 
seminarskem gradivu "Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor" in v strokovnih 
temeljih še veljajo. Spreminjala se bodo (vsaj delno) s spreminjajočo se zakonodajo - to 
pa bo lahko dolgotrajen proces. 
V bistvu nespremenjena so ostala tudi navodila izpolnjevalcem. Zato smo upravičeno 
pričakovali večjo kontinuiteto in konsistenstnost pri delu, kar pa se žal v vseh primerih ni 
zgodilo, saj so po štirih letih na anketo odgovarjali le trije od štirinajstih, ki so jo 
izpolnjevali leta 1987. Tako lahko - kljub očitnemu napredku na nekaterih 
gozdnogospodarskih področjih, za celoto zbranih podatkov enako kot leta 1987 rečemo, 
da gre "za solidne ocene, ki temeljijo na dokumentaciji in poznavanju razmer na terenu 
in da imamo zbrane podatke prej za konservativno kot pretirano oceno stanja" (ANKO 
1 1987). K temu je poleg večje pozornosti stroke do tovrstnih dogajanj očitno prispeval 
tudi upad pritiskov na gozdni prostor, povezan z gospodarsko krizo v obravnavanem 
187 
Anko B.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1986-1990 
obdobju. Po drugi strani bi lahko pomanjkljivosti pri spremljanju te problematike 
pripisali: 
- nerešenim personalnim zadolžitvam; (vrzeli, ki so nastale po ukinjanju območnih 
samoupravnih interesnih skupnosti oz. po upokojitvah nekaterih sodelavcev, niso 
bile sistematično zapolnjene), 
- zelo različnim profilom tistih, ki so anketo izpolnjevali, 
- neizdelanim postopkom kontrole izdanih soglasij, 
- neizdelanim postopkom registrirananja črnih posegov (po obsegu in številčnosti) in 
reagiranja nanje kljub temu, da prostor dobro pokrivamo. 
Nespremenjena je ostala tudi oblika ankete: 
Spraševali smo o 30 vrstah najpogostejših posegov v gozdni prostor, vprašani pa so imeli 
možnost dopisovati še krajevno specifične posege. 
Pri vsaki vrsti posega.smo nato spraševali po : 
- skupnem obsegu, 
- obsegu (regularnih) posegov, izvedenih v rednem postopku, 
1 - obsegu (sivih) posegov, na katere je stroka dala soglasje naknadno, 
- obsegu (črnih) posegov, ki so bili izvedeni brez soglasja stroke, 
- obsegu (zavrnjenih) posegov, ki jih je stroka zavrnila in zato niso bili izvedeni. 
Delež regularnih, sivih, črnih in zavrnjenih posegov skupaj in po območjih namreč 
zgovorno ilustrira aktivnost in prodornost stroke na področju gospodarjenja s 
prostorom. 
Za vsako od teh oblik smo zbrali podatke o obsegu (v ha) in številu posegov. 
Zaradi posebnih učinkov, ki jih imajo na gozd kot ekosistem (prim. TURNER 1987) 
tujki v obliki koridorjev, smo zbrali tudi podatke o (največkrat ocenjenih) dolžinah 
koridorskih tujkov v gozdnem prostoru. 
3 REZULTATI 
Obseg in število ( ter morebitna dolžina koridorskih) tujkov, vnesenih v gozdni prostor v 
zadnejm planskem petletju, se sama po sebi na prvi pogled morda ne zdita ravno velika. 
če pa pogledamo, kaj pomeni izguba 2568 ha ali 0,34% gozdnih površin na vsakih pet let 
v stoletju - to naj bi bila nekako skrajna meja načrtovalskih horizontov v gozdarstvu -
vidimo, da v stoletju dvajset takih petletij znese približno 51.300 ha ali površino manjšega 
188 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
gozdnega gospodarstva. Pri tem smo posekali okroglo pol miliona kubičnih metrov lesa 
in to glavnico trajno odstraniJi iz prihodnje proizvodnje. Podobno velja za novih 900 km 
koridorjev, ki so razsekali gozdne ekosisteme in jim (trajno) spremenili obliko in načine 
delovanja (prim. FORMAN, GODRON 1986). Enako kot količinski vidiki sprememb 
namembnosti so pomembni tudi kakovostni: lokacije sprememb ni bilo mogoče 
ugotavljati neposredno, IZ podatka, da po obsegu m številu daleč prevladujejo 
spremembe za potrebe kmetijstva, poselitve in infrastrukture pa lahko sklepamo, da 
smo večino teh površin znova izgubiJi v gosteje poseljenih nižinskih predelih, kjer nismo 
zmanjšali le proizvodnega potenciala gozdov, ampak verjetno še resneje ogrozili njihove 
druge, okoljetvorne in kulturno pogojene vloge. 
Preglednica 1 Pregled posegov v gozdni prostor v Sloveniji po vrstah novih 
namembnosti (1986-1990) 
Table 1 Swvey of land-use changes in f orest area in Slovenia by new land-uses 
(1986-1990) 
POSEG 
skupni obseg 
poeeg~ 
ha km it 
!SKUPAJ 2587.83 902.18 m1 
POSEUlEV 149.21 528 
PROIZVODNJA 80.50 42 
REKRFACIJA 40.!59 0.30 81 
TURIZEM 78.29 38 
POKOPALIŠČA 41.08 12 
CESTE 800.!58 !594.24 373 
žELE2NICE 11.08 5.31 5 
2RAČ.PROM. 2.00 
ŽIČNICE 1.01 4.72 11 
ELEKTROVOOI 285.90 149.21 274 
49.30 15.81 18 
NAFTO\IOOI 
F'OČIT.NASEL 15.27 99 
PTT/RTV 26.39 42.85 70 
ll'OOOIIOOI 48.98 79.n 141 
~KRBA 8.93 0.80 29 
"'°°-GOSPOO. 20.88 0.20 38 
1-tOAOENEAG. 10.88 8.87 27 
PESKOKOPI 45.48 54 
KAMNOl.OMI 84.00 35 
Gl.HOKOPI 21.54 
fl.10.0N.KOP. 1.80 
Fl.lD.POV.POS. 5.17 
DEP.JAI..OYINE 17.00 
DEP.TRD.ODP. 17.80 
DEP.TEK.ODP. 35.97 
DEP.KOM.OOP. ao.n 
8 
18 
7 
25 
4 
109 
DEP.POS.ODP. 0.10 1 
SLO 49.83 5 
zavrnjeni 
posegi 
ha km it 
318.63 3.39 238 
redno Izvedeni 
poaegl 
ha km it 
~22 894.08 ~14 
80.44 131 139.85 512 
4.00 8 80.34 40 
38. 72 3.00 8 38.50 0.30 57 
1.10 3 78.18 35 
41.08 12 
3.80 0.20 3 587.04 !588. 14 388 
11.08 5.31 5 
2.00 
7.01 4.72 11 
1.50 0.18 2 284.55 148.81 271 
4.07 
2.00 
3.30 
3.20 
11.30 
1.50 
2.20 
8 
2 
4 
2 
48.30 15.81 18 
10.57 75 
25.79 41.05 88 
48.1111 78. 77 147 
8.93 0.80 28 
20.88 0.20 38 
10.88 8.87 27 
43.78 43 
82.00 34 
21.54 
1.80 
3.88 
18.80 
17.50 
35.82 
53.28 
0.10 
8 
12 
8 
5 
3 
14 
44.83 4 
KMETIJSTYO 720.38 883 181.70 82 713.82 838 
OSTALO 115.20 0.50 34 55.20 0.50 34 
ha km it 
12.08 3.80 41 
1.18 12 
0.09 3 
1.12 1.80 
0.80 0.40 
4.00 13 
0.80 1.80 
2.00 
1.31 
0.20 
0.30 
0.50 
4 
3 
'črni" 
poaegl 
ha 
33.33 
km it 
4.50 172 
8.20 4 
0.18 2 
1.00 
0.10 
2.40 4.~ 3 
0.55 
0.70 
1.70 
0.30 
0.05 
7.21 
5.00 
5.98 
2 
11 
11 
20 
94 
21 
189 
Anko B.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1986-1990 
Skupaj je bilo zabeleženih 2727 izvedenih posegov, kar pomeni, da znaša povprečna 
površina gozda, ki ga posamezen poseg prizadene, 0,94 ha, kar opozarja, da gre za 
proces, ki napreduje v majhnih korakih in ga je zato še teže slediti in obvladati. 
Podroben pregled posegov za vsako gozdnogospodarsko območje bi bil za objavo 
preobsežen in je arhiviran pri avtorju. Skupni pregled sprememb namembnosti po 
regularnosti načina izvedbe prikazuje preglednica št. 2. 
Preglednica 2 Pregled posegov v gozdne površine v Sloveniji po gozdnogospodarskih 
območjih (1986-1990) 
Table2 Land-use changes in forest area in Slovenia by f orest management regions 
{l 986-1990) 
skupni obseg zavrnjeni ledno Izvedeni naknadno 'Čml' 
G.G.O. posegov posegi posegi Iz. posegi posegi 
ha km št. ha km it ha km št. ha km it ha km it 
ISKUPAJ 2587.83 902.18 2727 316.63 3.39 238 2522.22 894.08 2514 12.08 3.60 41 33.33 4.50 17 
TOl.MIN 253.48 48.29 183 2.00 1 247.10 45.29 179 8.36 4.00 4 
BLED 148.90 212.00 108 1.82 8 148.80 212.00 108 0.10 2 
KRANJ 120.10 42.80 288 12.90 0.20 11 114.10 41.00 229 2.00 1.60 18 4.00 0.20 41 
WUBWANA 340.153 83.40 484 12.90 34 331.33 83.40 481 0.20 9.00 2 
POSTOJNA 178.09 58.21 70 45.52 7 167.02 58.21 63 5.57 2.00 4 5.50 3 
KOČEVJE 304.25 110.10 90 18.60 11 304.25 110.10 90 
NOVO MESTO 188.90 123.00 128 3.30 8 181.90 123.00 112 5.00 18 
BAEžlcE 175.72 15.78 118 143.10 0.19 12 175.72 15.76 118 
CEWE 138.51 158 7.80 32 138.35 154 0.18 2 
NAZARJE 131.78 63.14 173 30.40 3.00 2 129.05 82.84 183 1.71 6 1.00 0.30 4 
SL.GRAOEC 285.95 452 285.88 447 0.09 5 
MARIBOR 140.13 55.78 223 28.59 57 137.67 55.78 216 2.11 3 0.35 4 
M.SOBOTA 32.72 0.20 47 32.17 0.20 45 0.55 2 
SEŽANA 148.81 88.50 199 11.70 15 147.90 88.50 103 0.30 2 1.41 94 
Iz nje lahko črpamo zanimive podatke o specifiki gospodarjenja z gozdnim prostorom na 
posameznih območjih ne glede na nekatere razlike, ki so očitno nastajale zaradi še 
vedno neenotnih kriterijev ali pomanjkljivih podatkov pri registraciji posameznih 
posegov. Že povprečne površine izvedenih posegov kažejo na velike razlike med redko 
poseljenimi območji s stagnirajočim ali počasi rastočim številom prebivalstva (npr. 
Kočevje, kjer znaša povprečna površina posega 3,37 ha) in tistimi, ki ob že visoki gostoti 
poselitve še naprej kažejo močno rast (npr. Kranj - z osemkrat manjšo povprečno 
površino posega - 0,41 ha). 
Razlike v aktivnosti in strokovni prodornosti pri sooblikovanju prostora po posameznih 
območjih zgovorno ilustrirajo tudi velike ( relativne in absolutne) razlike v številu 
zavrnjenih, naknadno odobrenih in črnih posegov. Posebej pri slednjih kaže opozoriti, da 
je prihajalo do velikih razlik pri njihovem evidentiranju - zlasti pri različnih vrstah 
deponij in da je število teh posegov zato očitno močno podcenjeno. 
190 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
4 PRIMERJAVA OBRAVNAVANIH OBDOBIJ 
Zanimiva sklepanja o značilnostih in trendih sprememb namembnosti gozdnih površin 
omogoča šele primerjava rezultatov ankete za čas 1981-85 (prvo obdobje) in 1986-90 
( drugo obdobje). 
Najočitnejša značilnost, na katero opozarja primerjava sprememb po površinah 
(preglednica 3), je splošno zmanjšanje površine posegov, ki ga je mogoče pripisati 
gospodarski krizi in zmanjšanju investicijskih dejavnosti. Indeks 1981-85/1986-90 znaša 
le 73. Od 30 upoštevanih rab jih ima indeks, višji od 100 le 10. Za tiste 4 od njih, ki imajo 
indeks rasti večji od 200 (pokopališča, plinovodi, vodooskrba, glinokopi) so bile 
izhodiščne površine v prvem obdobju razmeroma majhne. Z indeksi okrog 100 so 
označene spremembe za potrebe proizvodnje, nekaterih vrst infrastrukture in še posebej 
vseh vrst deponij. 
Podobno sliko daje primerjava številčnosti posegov (preglednica 4) v prvem in drugem 
obdobju. Ta indeks znaša za celoto 85. Indekse, višje od 100 izkazuje deset rab zemljišča, 
višje od 200 pa le tri (vodooskrba, hidroenergetika, peskokopi). 
Preglednici 3 in 4 opozarjata, da se je obseg povprečnega posega zmanjšal od 1,09 ha v 
prvem na 0,94 ha v drugem obdobju. Trend siceršnjega manjšanja površin, a hkratnega 
(vsaj relativnega) povečevanja števila posegov kaže vrsta dejavnosti, ki so neposredno 
odvisne od splošnega gospodarskega položaja, npr. poselitev, rekreacija, turizem, 
počitniška naselja ... Z upadanjem investicijskih dejavnosti bi bilo mogoče razložiti tudi 
upad ocenjenih dolžin koridorskih posegov (s 1955 na 902 km) z indeksom 46. 
S strokovno-organizacijskega vidika so za gozdarstvo posebej zanimive primerjave med 
relativnimi deleži posamezenih kategorij postopkov glede na. regularnost njihove 
izvedbe. 
Primerjava teh kategorij po površinah (preglednici 1 in 2) pokaže, da se je delež 
regularno izvedenih posegov (vsaj formalno gledano) med prvim in drugim obdobjem 
povečal s 96 na zavidljivih 98 odstotkov, da je ostal delež naknadno odobrenih posegov 
nespremenjen (1 % ), da je upadel delež črnih posegov s 3 na 1 odstotek in da se je delež 
zavrnjenih posegov dvignil od 6 na 12 odstotkov (glede na vse izvedene). 
Podobne trende kažejo primerjave številčnosti teh kategorij: delež regularno izvedenih 
posegov se je dvignil od 85 na 92 odstotkov, pri naknadno odobrenih posegih je ostal 
nespremenjen (2%) pri črnih se je zmanjšal od 13 na 6 odstotkov, pri zavrnjenih pa 
dvignil od 6 na 9 odstotkov. 
Razen pri črnih posegih, kamor večina vprašanih ni štela različnih divjih odlagališč ( teh 
podatkov navsezadnje niti ni! in zato te številke verjetno niso najbolj objektivne), nam 
vse te primerjave ponujajo precej ugodno sliko. Tako stanje bi lahko delno pripisali 
zmanjšanemu pritisku na gozdna zemljišča, delno morda tudi nekoliko boljši 
191 
Anko B.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1986-1990 
organiziranosti gozdarstva, ki pa se je v zadnjem delu drugega obdobja s prenehanjem 
delovanja območnih SIS v nekaterih primerih spet močno poslabšala. 
Preglednica 3 Primerjava sprememb namembnosti gozdnega prostora v Sloveniji po 
površinah med obdobjema 1981-85 in 1986-90 
Table3 Comparison of land-use changes in f orest lands in Slovenia by area 
between the periods 1981-85 and 1986-90 
VR.9TA POSEGA Indeks 
1881 • 1885 1888-1990 1881-85/ 
ha "' ha "' 1888-90 SKUPAJ 3510,0 100,00 2587,8 100,00 73 
1. POSBJTEV 220,8 8,29 149,2 !5,81 88 
2. PR:)IZY()ONJA 74,0 2,11 80,5 3, 14 108 
3. RS<REACUA 102,4 2,92 40,8 1,!59 40 
4. TlRZEM 123, 1 3,51 78,3 3,05 84 
5. POKOPALšt.A 4,4 0,13 41,1 1,80 934 
8. cem: 859,7 27,34 800,5 23,38 83 
7. ŽELEZNICE 40,8 1,18 11, 1 0,43 27 
8. ZPAČNI PROMET 8,0 0,17 2,0 0,08 33 
9. ~ 38,7 1,05 7,0 0,27 19 
10. EI.EKTR>VOD 491,4 14,00 285,9 11,14 58 
11. Pl.lNOl,t)0I tf,8 0,33 -48,3 1,92 425 
12. NAFTOVOD 
13. P0ČITNIŠKA NASEWA 37,3 1,08 15,3 o,eo 41 
14. TB.EFONIJA N R1V 22,8 0,84 28,4 1,03 117 
15. VOOOYOOI 37,1 1,08 .-t,O 1,83 127 
18. VOOOOSKRBA 1,8 0,05 8,9 0,27 383 
17. V0DNOGOSPODAASTVO 40,8 1,18 20,8 0,80 50 
18. HllR)-EIIERGETl<A 12,9 0,37 10,9 0,42 84 
19. PESKOKOPI 41,4 1,18 45,5 1,77 HO 
20. KAMNOl.OMI 70,1 2,00 84,0 2,48 91 
21. GLINOKOPI 9,0 0,28 21,5 0,84 239 
22. AUDAASKI ONEVN KOPI 37,0 1,05 1,8 0,07 49 
23. AUDAASKI JAMSl<I 
KOPI S POVRŠINSIOMI 
POSLECICAMI 19,8 0,58 5,2 0,20 27 
24. OQ.AGAL.IŠt.A JALOJINE 28,5 0,75 17,0 0,88 84 
25. OQ.AGAL.IŠt.A TAJNIH 
or:PAOW:11/ PROIZVODNJE 18,8 0,47 17,8 0,89 107 
28. 00LAGAUŠČA TEKOČI-! 
or:PAOW:11/ PROIZVODNJE 41,3 1,18 38,0 1,40 87 
2:1. OQAGALlŠČA 
KOMUNALNH ODPAOKCN 38,5 1,10 eo,8 2,38 158 
28. Sl<LAOIŠČ.A POSEBNIH 
OfPAOW:11/ 3,0 0,09 0,1 0,00 3 
29. SLO 79,1 2.25 49,8 1,94 83 
30. KMEllJSlVO 838,5 23,83 720,4 28,08 88 
31. OST~O 88,2 1,84 55,1 2,15 81 
192 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Preglednica 4 Primerjava sprememb namembnosti gozdnega prostora v Sloveniji po 
številu posegov med obdobjema 1981-85 in 1986-90 
Table4 Comparison of land-use changes in forest lands in Slovenia by the number 
of changes between the periodr 1981-85 and 1986-90 
VRSTA POSEGA Indeks 
1981 • 198!5 19118 • 1 llSO 1981-8&' 
itevtlo " ttevllo " 1988-flO poeegov poaegov, 
SIQJPAJ 3217 100,00 2727 100,00 73 
1. P<.SEUTEV 831 19,81 5211 19,38 84 
2. ~ 80 1,87 42 1,54 70 
3. ReKfl:ACIJA 54 1,88 81 2,24 113 
4. TlRZEM 18 0,!58 38 1,32 200 
!5. POKOPALŠČA 8 0,19 12 0,44 200 
8. CESTI: ~ 17,38 373 13,88 87 
7. 2ELEzNce 8 0,2!5 !5 0. 18 83 
8. ZRAČNI PROMET 3 0,09 0,04 33 
9. ŽČNCE 17 0,!53 11 0,53 84 
10. EI.EKTR)IJ00I 410 12,74 274 10,08 89 
11. PUNOY00I 11 0,34 18 0,58 14!5 
12. NAFTOVODI 
13. P0ČmdKAN"8EWA 124 3,8!5 99 3,85 80 
14. TB..Efa-41.JA ~ RTV 90 2,80 70 2,57 78 
15. V00CMJOI 81 2,!52 147 5,-40 181 
18. V00008KfllA 7 0,22 29 1,07 414 
17. VflONOGOSPODARSTVO 28 0,87 38 1,32 129 
18. HDFOENEFGETl<A 10 0,31 27 0,98 270 
19. PESKOKOPI 19 0,!58 54 1,98 284 
20. KAMNOlOMI !58 1,74 3!5 1,211 83 
21. GLINOKOPI 8 0,09 8 0,22 200 
22. RUDARSKI ONEVN KOPI 8 0,25 0,04 13 
23. RUDARSKI JAMSl<I 
KOPI S POIIRŠINSl<IM 
POSI.EOICAM 9 0,28 18 0,58 178 
24. OOlAGAI..IAčA JALOVINE 91 2,83 7 0,28 8 
25. OOlAGAI..IAčA TPONIH 
OOPNJt<D/ PROIZVODNJE 315 1,09 25 0,91 71 
28. OOI..AGAUšt.A TEKOČH 
OOPNJt<D/ PROIZVODNJE 7 0,22 4 0,11 !57 
27. oot..AGAUšt.A 
KOMUNALNH OOPAO(.OI 58 1,83 109 4,00 18!5 
28. SKLADIŠČA POSEBNIH 
OOPADKDV 4 0,12 1 25 
29. SLO 10 0,31 !5 0,31 50 
30. KMETlJSlVO 71!5 22,23 883 24,33 93 
31. OSTALO 84 2,81 34 1,24 40 
Za oblikovanje prihodnje strokovne politike do pomembnejših souporabnikov prostora 
je zanimiv tudi pregled desetih med njimi, ki pri spremembah namembnosti gozda 
zavzemajo največje površinske deleže (preglednica 5). 
193 
Anko B.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1986-1990 
Preglednica 5 Deset najpomembnejših sprememb rabe zemljišč (po površini) v 
obdobju 1986-90 
Table 5 Ten most important land-use changes (by area) during the 
period 1986-90 
· RABA POVRŠINA {ha) RANG 1981-85j 
1. KMETIJSTVO 720 2 
2. CESTE 620 1 
3. ELEKTROVODI 286 3 
4. POSELITEV 149 4 
5. ONO.) PROIZVODNJA 81 8 
6. TURIZEM 78 5 
7. KAMNOLOMI 64 9 
8. KOMUNALNI ODPADKI 61 
9. OSTALO 55 10 
10. SLO 50 7 
Preglednica 6 Deset najpomembnejših sprememb rabe zemljišč (po pogostosti) v 
obdobju 1986-90 
Table 6 Ten most important land-use changes (by frequency) during the 
period 1986-90 
RABA ŠTEVILO POSEGOV RANG 1981-85 
1. KMETIJSTVO 663 1 
2 POSELITEV 528 2 
3. CESTE 373 3 
4. ELEKTROVODI 274 4 
5. VODOVODI 147 9 
6. KOMUNALNI ODPADKI 109 
7. POČITNIŠKA NASELJA 99 5 
8. PTT/RTV 70 7 
9. REKREACIJA 61 
10. PESKOKOPI 54 
Deset naštetih rab predstavlja skupaj 2145 ha ali 84% vseh posegov. Posebej zanimiva je 
primerjava rangov teh rab v prvem in drugem obdobju. Prva štiri mesta ohranjajo 
kmetijstvo, ceste, elektrovodi in poselitev, prišlo je le do zamenjave med l. in 2. mestom 
( ceste- kmetijstvo). Te štiri rabe predstavljajo 69% vseh sprememb gozdnih površin. 
Podobno sliko daje primerjava prvih desetiih rab po številčnosti. Skupaj predstavljajo 
2378 ha ali 87% vseh posegov. Tudi tu ostajajo na prvih štirih mestih (v zaporedju, ki se 
med obdobjema ni spremenilo) iste štiri rabe: kmetijstvo, poselitev, ceste in elektrovodi, 
medtem ko so uvrstitve sledečih jim rab precej manj konsistentne kot pri rangiranju po 
194 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
površinskih deležih. Omenjene pive štiri rabe predstavljajo 1838 ali 67% vseh posegov v 
drugem obdobju. 
če so gornje primerjave prispevale k identifikaciji glavnih sogovornikov gozdarstva pri 
sooblikovanju prostora, utegne dati primerjava pritiskov na gozdove po posameznih 
gozdnogospodarskih območjih za obe obdobji (preglednica 7) nekaj osnov za 
oblikovanje območnih strokovnih strategij za usmeritev in organizacijo gozdarskega dela 
na področju gospodarjenja s prostorom. 
Preglednica 7 Odstotek površine, ki so jo zajele spremembe namembnosti v obdobjih 
1981-85 in 1986-90 
Table 7 Percentage of f orest area affected by land-use changes during the perioos 
1981-85 and 1986-90 
G.G.O. 
!SKUPAJ 
TOLMIN 
BLED 
KRANJ 
WIA3WANA 
POSTOJNI\ 
K0ČEVJE 
NOVO MESTO 
BREŽICE 
CEWE 
NAZARJE 
SL.GRADEC 
MARIBOR 
M.SOBOTA 
SEŽANA 
sedanja 
površina 
goma 
(hej 
1.083.228 
124.397 
58.080 
73.945 
138.298 
71.491 
87.808 
83.844 
65.720 
70.731 
45.428 
59.101 
94.471 
34.834 
74.282 
1981-1985 
" rang spiememb 
0.34 8 
0.38 7 
0.19 13 
0.57 
0.44 3 
0.38 8 
0.42 4 
0.24 12 
0.12 15 
0.26 11 
0.41 5 
0.47 2 
0.29 10 
0.12 14 
0.32 9 
Indeks 
1988-1990 sprememb 
" rang 1981-85/ spiememb 198WIIO 
0.24 8 71 
0.20 9 58 
0.28 5 137 
0.18 13 28 
0.25 7 57 
0.25 8 88 
0.38 2 90 
0.20 11 83 
0.27 4 225 
0.20 12 77 
0.29 3 71 
0.48 102 
0.15 14 51 
0.09 15 75 
0.20 10 83 
Dokaj stabilni deleži prizadetih gozdnih površin in podobne uvrstitve posameznih 
območij opozarjajo na določene zakonitosti (npr. velik pritisk na že itak obremenjeno 
gozdnato krajino v okolici večjih industrijsko urbanih centrov, morda preveliko 
"radodarnost" gozdarstva v redkeje poseljenih območjih ipd.). Velike razlike v rangih 
treh območij (Brežice, Bled, Kranj) bi bilo mogoče razložiti v prvih dveh primerih s 
povečano gradnjo cest - ob vsesplošni stagnaciji oz. upadu drugih rab drugod. Tudi 
sprememba pri kranjskem območju odraža specifičnost območja - npr. urejenost 
razmer, dokajšnjo izčrpanost možnosti za spremembe v predelih, ki bi bili za to najbolj 
primerni, pa tudi močan upad sprememb površin za ceste (30 ha), elektrovode (83 ha) in 
kmetijstvo (103 ha) v drugem obdobju. 
5 SKLEPI 
195 
Anko B.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1986-1990 
Prostor bo ena ključnih determinant našega prihodnjega razvoja. Morebitni prihod 
tujega kapitala bo izjemno povečal pritisk nanj. V takem scenariju gozdni prostor (žal) 
ostaja najmanj ovrednotena in najslabše branjena kategorija zemljišč, ki bodo 
izpostavljena pritiskom novega (podjetniškega) razvoja. Na te procese se mora 
gozdarstvo pripraviti, če želi obdržati strokovno suverenost nad gozdom in resnično 
vsemi njegovimi vlogami. 
Seminar "Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor" je opozarjal na potrebo po 
večji angažiranosti vseh instanc v stroki pri gospodarjenju s prostorom. žal brez posebej 
vidnega uspeha. Določenih praznin, ki so vladale na tem področju, nismo uspeli zapolniti 
in stroki s tem zagotoviti pomembnejšo vlogo pri sooblikovanju prihodnje gozdnate 
krajine. 
Splošne razmere so se namreč med tem spremenile in jih je mogoče vsaj delno označiti z 
naslednjim: 
- čas je gozdarstvu izrazito nenaklonjen ( morda se ta odnos počasi le spreminja), bolj 
naklonjen pa je okolju in reševanju njegove problematike. Gospodarjenje za 
kakovost našega prihodnjega prostora je vsekakor pomembno področje, ki ga stroka 
ne bi smela prezreti; 
- prenehale so delovati območne SIS za gozdarstvo; za njimi je na tem področju 
nastala določena praznina (republiška SIS se s tovrstno problematiko praviloma ni 
ukvarjala); 
- preoblikuje se tudi prostorska zakonodaja, kar bi moralo gozdarstvo posebej skrbno 
spremljati; kažejo se namreč tendence, da stroka, kljub temu, da gospodari s 
polovico slovenskega ozem]ja, pri gospodarjenju s prostorom izgublja na pomenu; 
- vlogo in mesto SIS bo (na vseh nivojih) brez dvoma lahko uspešno zapolnil (v 
osnutku Zakona o gozdovih predlagani) Zavod za gozdove Slovenije z območnimi 
enotami, če se bo le dovolj hitro in racionalno organiziral tudi na tem področju; 
- osnutek Zakona o gozdovih prinaša nekaj novosti (14., 15. člen), ki morda same po 
sebi še niso vprašljive, biti pa moramo pozorni nanje, zlasti na področju 
gospodarjenja s prostorom; 
- bolj vprašljivo se zdi določilo, da naj bi izvajanje posegov v gozdni prostor nadzirala 
le republiški gradbeni in.urbanistični inšpektorat; gozdarji tega doslej nismo počeli, 
ne zdi pa se mi utemeljeno, da v teh presojah ne bo sodeloval tudi strokovnjak, ki bo 
tolmačil in varoval prizadetost gozda kot življenjske skupnosti: to je vendar eden 
bistvenih vidikov teh posegov, ki pa ga strokovnjaki z omenjenih dveh področij 
seveda ne morejo obvladati; 
196 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
- obrisi nakazujočih se trendov verjetno tudi znova kažejo potrebo po intenzivnejši 
pedagoški dejavnoosti in po raziskovalnem delu na tem področju gozdarstva. 
Prostor ( s svojo količino in kakovostjo) je torej pomembna dobrina javnega pomena, je 
pomembna determinanta našega prihodnjega razvoja in pomemben element trajnosti 
vseh vlog naših gozdov. Kot tak ponuja stroki, ki ji je bilo zaupano v gospodarjenje kar 
pol našega ozemlja vedno nove izzive - tudi v tem in prihodnjem času. 
6 SUMMARY 
LAND-USE CHANGES IN FOREST IANDS IN SWVENIA DURING THE 
1986-1990 PERIOD 
With nearly 1,100,000 hectares of forests, Slovenia has a very high forest cover (approx. 
51 percent). 
During the relatively brisk economic and general development of the past decades, 
forests were considered as a logical land-reseive. The resulting changes in forest cover 
have not only brought about significant reduction in forest area but also changes in forest 
distnlmtion patterns. Losses of forest lands have been most frequent in the areas where 
forests are most needed - for their various ( environmental) roles. 
A suivey of changes in forest cover for the 1986-1990 period revealed that 2568 hectares 
of forests have been changed to other land-uses in 2725 cases. The changes in the form 
of corridors, dissecting forest ecosystems amount to 900 kilometers. 
Compared to the extent of such changes in the 1981-1985 period (3510 hectares in 3217 
cases ), these figures represent a significant decline, which could be attributed to a 
general economic crisis but also to a more efficient involvement of the Forest Sernce. 
The percentage of changes, prevented by the Forest Service rose from 6 percent in the 
former period to 12 percent in the latter. 
The four land-uses that require changes of forest Iands most extensively - in area and in 
numbers are: farming, road construction, e]ectric power lines and construction of houses. 
There are significant differences in percentage of forest lands, changed to other 
land-uses, among various forest management regions. They reflect presence of major 
urban and industrial centers, other ]ocal specifics - and suggest the directions of future 
management strategies in this field. Forestry should retain a more active role in forming 
future landscapes - not only with regard · to timber production of the forest but also with 
respect to the many other roles forest will play in a post-agrarian landscape. 
7 REFERENCE 
197 
Anko B.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1986-1990 
ANKO, B., 1987. Posegi v gozdni prostor v obdobju 1981-85. Problematika vnašanj tuj-
kov v gozdni prostor ( seminarsko gradivo). VTOZD za gozdarstvo BF in SIS za 
gozdarstvo SR Slovenije. Ljubljana, s. 137 - 160. 
FORMAN, R.T.T., GODRON, M., 1986. Landscape Ecology. John Wiley&Sons. New 
York, 620 str. 
TURNER, M.G., 1987. l.andscape Heterogeneity and Disturbance. Springer. New 
York, 239 str. 
- 1985. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 18-870/85. 
- 1991. Osnutek zakona o gozdovih. Poročevalec Skupščine Slovenije. 17, 23 s. 5-16.