Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne, =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma .se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =
. L K*
mm
P	p*
is	i*
si	iBi
štev. 105,
K strankinemu zboru,
— O organizaciji. —	|
Po dolgem 6a.su pridejo zaupniki jugoslovanskega soc. dem. delavstva na skupen posvet. Bilo je že res treba in zgodilo se bo to v prav ugodnem trenotiku. Naši kraji, kakca je vsled novega vojnega položaja na jugu razvidno, prenehajo biti »ožje vojno ozemlje«, m bodo postali »širše«, v katerem ni takih izjemnih določb glede združevanja in zborovanja.
Vojna je zelo zadržala in zavrta stian-kino delo. Krajevne, okrajne in deželne strankine organizacije so več ali manj morale prenehati. Delo se je vršilo glavno na aproviza-cijskem, zadružnem in — zlasti zadnje čase — na strokovnem polju. Izobraževalno delo, predavanja, poučni tečaji itd. — je škoco jenjalo.
Le knjižnice so delovale. Bralo se je precej.
Strankino delo pa je v glavnem politično delo. Za to delo je dobra organizacija 'pogoj.
»S t r a n k i pripada vsaka oseba, k i priznava njeni pr o g r a m i n s e p o nj e m ra v n a ga razširja in stranko duševno in gmotno podpira terne stori ali dela nič nečastnega«. Tako določa organizacijski pravilnik stranke. — Za vstop se je priglasiti pri krajevni organizaciji oziroma njenih zaupnikih.
Mnogo je danes državljanov, ki jih je potek vojne izpremeuil, katerih mišljenje je postalo socialistično in bi radi postali .socialni denio-krafje. — Kje se naj priglase? Pr a krajevni organizaciji oz. pri z a u p n i k i h !
Jasno je, da morajo že zategadelj krajevne organizacije in zaupniki na dan! — Imamo dnevnik »Naprej« —; krajevne organizacije naj se oprimejo g lasom organizacijskega pravilnika kolportaže in razširjajo strankin tisk. —
V strankinem tisku se razpravljajo važne reči
—	taktika stranke, jugoslovanstvo, deklaracija jugoslov. drž. poslancev itd. — Dolžnost ■Krajevne organizacije je, da uvede takoj debato o vsem tein.
Mirovno vprašanje je na dnevnem redu. Treba bo začeti veliko akcijo za mi r. Shodi po vseh krajih se morajo sklicati. Kdo drug naj jih skliče, vodi in organizira kot — krajevna organizacija. S shodi -so stroški. Kdo naj jih plača? — Organizacijski pravilnik pravi: »Dolžnosti vsakega so druga so med drugim tudi: redno plačevati strankin davek, ki znaša 30 vin. za osebo na mesec«. Iz teh doneskov
' naj se pokrijejo tekoči stroški za shode in enaki izdatki.
Sodrugi po Slovenskem! Tekom prihodnjih dni j naj se povsod konstituirajo krajevne organizacije ter se to takoj naznani izvrševal-nemu odboru na naslov tajnika stranke sodr.
J os. Petejana (v Ljubljani — uprava »Na-
t; preja«), f
Kjer ni bilo še nobene krajevne organizacije, naj se sodrugi, ki so tam, takoj obrnejo na izvrševal ni odbor, da se ta ustanovi. — Naloga ornih sodrugov, ki s o d o m a, in so bili pred izrednimi razmerami v vodstvu posameznih dež. organizacij (na Koroškem, Spodnjem Štajerskem, v Istri, v Dalmaciji, na Kranjskem, v 1 rstu in na Goriškem) — je: da se tak oj lotijo posla ter pomagajo zgraditi in oživeti krajevne, okrajne .in deželne organizacije.
Do strankinega zbora se mora to delo izvršiti; strankin zbor mora že imeti gotovo organizacijo pred seboj, ki bo vršila daljše po njem določene naloge.
Na delo! Resni so dnevi in resno je vršiti organizacijsko strankino delo. Naj nikdo izmed sodrugov pri tem ne manjka.
Glasile Jugoslovanske sosSalao demokratične stranke
V Ljubljani, petek sine 16. novembra ,twL,
Naš dnevnik.
~aressae a Ks&rsttB.
pisje le navadne novice, poročila o vojni in drugih vršečih se dogodkih. Seve so vse te novice in vsa ta poročila pisana iz stališča meščanskega svetovnega naznanja. To pa ni delavčevo naziranje! Zato tudi meščansko časopisje, naj že pride s tem ali onim geslom, ni za delavske družine.
Delavstvo rabi časopisje ki vrši gori omenjeno nalogo: v z g a j a t i d e 1 a v s t v o r a z-r e d n o — da bo postalo odločilen in odločujoči činiteij ...
Na strankinem zboru bodo polagali sodrugi iz celega' našega ozemlja račun: kaj so storili za razširitev našega dnevnika »Na-preja!« N a j bi se ne bali očitanja lastne vesti, češ: p r e m a 1 o s m o n a r e d i 1 i. Naj ne bo na strankinem zboru nikogar, ki .ga bo sram, kadar bodeta g (tvorila zastopnika uprave in založbe »Napreja«. — Zato: zavihajmo lOKave vsi za naš dnevnik.	Verus.
Z velikimi' težavau* smo Ustanovili dnevnik »Napnef«. Sprva je bil majhen listič, ki pa se je večal in danes po štirih mesecih razvoja je že ‘precej obsežen, velik list. Hudo je bilo s Početka. Iskati odjemalce — naročnike, dobiti sotrudnike za upraivno in uredniško delo — pokrivati ogromne stroške. Kriza je bua večkrat. Sprva v upravii, potem v uredništvu. Sedaj je red, taiko, da bo strankin zbor_ imel pi ed seboj konsolidiran list, kot zanesljiv glasnik
strankinih teženj.
»Naprej!« je ustanovila deželna konfe-netjipa na Kranjskem s soglasjem izvrševalnega od bona. — y organizacijskem pravilniku jugoslov. src. dem. stranke je določba o strankinem listu. 'la pravi;
»Strankino časopisje bo le takrat sposoben pornoček pri agitaciji in_v boju, ko bo izvrševalo najvažnejšo- nalogo: vzgajati delavstvo razredno, če se bo Pazilo strogo na to, de ne bo v njem tujih vphvdv in da se zabrani, da ni objekt osebne spekulacije«.
Naš dnevnik odgovhrja tem zahtevam, lil zalo je dolžnost sodrugov, da ga razširijo, kjerkoli je mogoče. Vsak, ki se smatra za zavednega delavca, za socialdemokrata, mora hiti naročnik našega dnevnika. In- ne samo naročnik, ampak tudi agitator za nove naročnike.
Meščansko časopisje . zastopa interese meščanskih slojev. Za delavca ima to časo-
I<. Kautsky:
Avstrija in Srbija.
To se zdi človeku neverjetno, a vendar'je taiko. Vladajoči razredi in narodi v Avstriji bi bili z aneksijo Srbije v največji zadregi. Predvsem agrarci, zlasti na Ogrskem. Desetletja so se vneto trudili, da zabranjujejo uvoz produktov srbskega poljedelstva v Avstrijo. Zaradi tega cilja so pahnili svojo državo v težke konflikte in nevarnosti, a sedaj naj bi se naenkrat odrekli teinu cilju. Dokler so agrarski interesi v Avstro-Ogrski na prvem mestu, ni pričakovati take rešitve. Toda nasprotuje tudi potrebam nacionalistov pri narodih, ki so imeli doslej v monarhiji vodstvo, Ogrov in Nemcev.
Le s trudom se uveljavljajo naprsni drugim narodom. V Cislajtaniji je prišlo leta 1910. na 10 miljonov Nemcev 18 miljtfnov ^ Nenemcev, med temi i7 miljonov Slovanov. Na Ogrskem je prišlo na 10 miljonov Madžarov 11 miljonov drugih narodov, med njimi 6 miljonov Slovanov^ 3 milijoni Rumunov, 2 miljona Nemcev. Cim bolj se razvijajo drugi narodi gospodarsko in kulturno, tem težje ohranjujejo Nemci in Ogri svojo premoč v državi, in sedaj naj bi želeli, da se še pomnoži število Slovanov v državi-? (
Spomniti se je treba stališča Nemcev in velikega dela Ognov v Avstriji po berlinskem kongresu leta 1878, ki je dal monarhiji pravico, da okupira in upravlja Bosno. Ni bilo niti vteilesenje, temveč zgolj zaseden j e slovanske zemlje, ki je napravilo iz njenega prebivalstva le odvisneže, ne pa volilce, in vendar so bili Nemci prestrašeni do skrajnosti, med tem ko so ga pozdravljala avstrijski Slovani najpri-srčnejše — oni Slovani, ki so kar najbolj živahno simpatizirali s Srbijo, katere prebivalstvo, kolikor ga je sploh politično mislilo, je obsojalo okupacijo najostrejše. Neobičajne razmere v Avstriji povzročujejo kaj leliko take, nasprotstva polne situacije.
Okupacija Bosne je bila nujna zahteva cesarjeva. Osebno se je bil zastavil zanjo, in liberalni Nemci — »ustavoverita stranka« -so imeli svojo politično moč le po milosti krone. Ni bilo le to, da je bilo v Avstriji manjše število Nemcev kakor Nenemcev, Nemci so bili vrbtega tudi razcepljeni. Klerikalni in fevdalni Nemci so hodili s Slovam. Le vsled umetnega volilnega sistema in vladate naklonjenosti so obdržali liberalni Nemci svoje politično _ o-blastno stališče. Kljub temu je bila med njimi nacionalna bojazen pred pomnožiteijo -Slovanov v državi močnejša kakor njihova bojazen pred cesarsko nemilostjo. Zaradi tega vprašanja se je razcepila ustavoverna stranka. Tri odločilnem glasovanju v poslanski zbornici o berlinski pogodbi dne 27. januarja 1879. je bila odobrena pogodba s 154 glasovi proti 112 glasovom. Za pogodbo so glasovali nemški fevdalni klerikalci in Šivani ter 42 nemških liberalcev, ki so spoštovali načelo, katerega pro-povednik je Charmatz:	»Veličina	politika ne ,
obstoja v okostenelosti, temveč v pravi meri prilagoditve, in zato bi se bila morala liberalna stranka sprijazniti z izvršenim dejstvom«. (Deutscliosterreichische Politik, str. 362.)
Med 112 poslanci, ki so glasovali p*ni o-kupaciji, je bilo 110 nemških liberalcev, ki jih je'vodil Herbst. Ono glasovanje je postalo usodno za ustavovernb stranko, ki je izgubila odslej naklonjenost krone, prenehala -je biti vladajoča stranka in se je morala umakniti i aafejevemu režimu. Ce je zbudila že okupacija tako nasprotstvo, tedaj pač lehko pričakujemo, da bi zadel sprejem novih 5 miljonov Srbov v državno zvezo še ob večje težave. Teh 3 miljonov Srbov je po večjem delu navajenih žc desetletja na samostojno, demokratično politično življenje. Če bi jih pridružili Bosnaleom, Hrvatom, Dalmatincem in Slovencem, tedaj bi dobila stvar Jugoslovanov v monarhiji neodoljlvo moč sunka. Dualizem bi se ne mogel, vež^ držati in na njegovo mesto bi prišel t rial iz etn ali pa skl oh federativna zveza avstrijskih narodov, Avstrija bi postala slovanska država. Nasproti 12 miljonom Nemcev in 10 milijonom Ogroin bi bilo potem 30 miljonov Sl#vanov. Pričakovati torej ni, da bi se vodilni elementi onih dveh narodov navduševali za tako rešitev.
Za obe najbolj radikalni rešitvi srbskega problema je torej malo 'zgleda, da bi se uresničili ob koncu vojne, kvečjemu če bi prišlo v Avstriji do prav temeljnih preobratov.
(Dalje prih.)
Kako je izbruhnila ruska revolucija.
Iz Stockholma poroča zastopnik korespondenčnega urada sledeče: Preko f inske in od potnikov se izvedo podrobnosti o revoluciji boljše-vikov. Prebivalstvo Petrograda je na zunaj pbvsetm malomarno, a v resnici je bilo preplašeno. Boljše oblečeni ljudje si niso upali na cesto; seveda je bila hoja po cestah nevarna tudi zaradi streljanja. V četrtek je bilo 150 oseb mrtvih in 500 ranjenih. Zimska palača je vsled bombardiranja le malo poškodovana. Toda nekaj hiš na Demidovski cesti in na Wos-nesenski je zadetih od projektilov s križarke »Aurora«, ki so jo pritegnili še z nekaterimi drugimi bojnimi ladjami, da podpira upor boljševikov. Te vojne ladje so stale nasproti Zimske palače. Vojaški kadetje, ki so branili Zimsko plaačo, so imeli težke izgube. Zenski bataljon, ki se je hotel tudi udeležiti obrambe, je zbežal pri prvem strelu. Pomočnik šefa milice Laub, ki se je pripeljal_v avtomobilu na Ne\v-ski - Prospekt, da svari pred pogromi, ni mogel prevpili ljudskih množic. Ustrelil je v zrak, na kar je pričela pijana množica streljati ostro. Nadzornik milice Meyer je bil smrtno ranjen.
V Haparaado je prišlo v nedeljo več oseb, ki so zapustite Petrograd v soboto, med njimi švedski kurir ravnatelj Hjoirt iz Stockholma. Pripovedoval je dopisniku lista »Stockholm« Tidnlngen«, da je bil že od začetka povembru nemir v zraku. 6. novembra je zbudil prihod oklepne križarke »Aurora« in drugih bojnih ladij iz Kronštata pozornost. Topovi ladij so bili obrnjeni proti Zimski palači. Vlada je ukazala, da se dvigne most in je ustavila promet med posameznimi deli mesta. Popoldne so se čete izkrcale, prepodile straže na mostu in o-tvorile so mostove zopet za promet. Kmalu nato je dospela deputacija iz Petropaviovske trdnjave h generalnemu štabu in ga pozvala, naj se vda. Deputacija mu je dala 20 minut časa za premišljevanje, po preteku 20 minut naj bi pričelo obstreljevanje. Generalni štab je poslal nato odposlanca k vladi v Zimski palači in proisil, da se podaljša roit za deset minut, kar je deputacija dovolila. Obenem so pozvali vlado, naj odstop; Vlada je odklonila odstop. Ob 9. zvečer je pričela nato kanomada s trdnjave in z bojnih ladij proti državnemu poslopju in Zimski palači. Obramba Zimske palače je bila silno slabotna. Člane vlade, iz-vzemši Kerjenskega, so aretirali. Ob 4. zjutraj je prenehala kanonada. Ponoči so zasedli bolj-ševiki državno banko, brzojav, železnice in brzojavno agenturo. V četrtek so preplavili mornarji ceste, meščanstvo se je skrilo. Ko sem odpotoval v soboto iz Petrograda, jč bilo razpoloženje zelo maiodušno. Vse je prepričano, da ni še konec. Pričakujejo krvave dogodke. Pripovedujejo, da je pbbegmil Kom ji! ov iz ječe, da pride Rerjenskij s 140.000 možmi. Petrogradu preti v prihodnjih dneh lakota, če ne pridejo dovozi. Delavske žene preiskujejo po hišah meščanov, če nimajo skritih živil. Vojaški revolucijski odbor je izdal oklic, s katerim pomirjuje vse tujce, da so gostje naroda in se jim ni ničesar bati. Toda tujci kljub temu zapuščajo mesto, a potnih listov ne morejo dobiti, ker uradi ne poslujejo. Vojaški revolucijski odbor je pooblastil švedsko poslaništvo, da izdaja lehko samp potna dovoljenja za Švedsko. Mnogo Švedov je odpotovalo, a v Tornei so jih zadržali zastopniki vojaškega sovjeta, ki niso hoteli priznati potnih dovoljenj. Le kuniir Hort je smel čez mejo, drugi so morali ostati v Uleaborgu.
»Navaja Žizn« poroča, da korakajo kozaki, nastanjeni doslej na Finskem, proti Petrogradu. Revolucijski .odbor jim je poslal nasproti dcputacijo, da se informira o namenih kozakov. Ta odbor je sestavil tudi ministrsko listo, glasom katere je Ljenim predsednik, Trocki j pa minister za zunanje zadeve. Ern ministrski portfelj je • ponudil tudi znani sooia-listinji Kolontajevii, ki je pa odklonila.
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo ‘čelo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko K 42-—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto I.
Politični pregled.
N
= Iz državnozborskih odsekov. V proračunskem odseku je odddni načelnik dr. pl. Grimm podal pojasnila o vplivanju finančnega ministrstva na gospodarstvo in določanje ceri vojne uprave glede vojaških dobav. Glasovanje se je za pet dni odgodilo. Fotein se ie razpravljalo o proračunu trgovskega ministrstva. Poslanec Zen ker je poudarjal, da se morajo naše ladjedelnice intenzivno izkoristiti in da se mora tudi ladjedelnica v osvobojenem Tržiču eventuehio z državno podporo takej zopet urediti. Poslanec Stein vvender je grajal vlado, ker je nakazala državni prispevek papirnicam za rotacijski papir. —- Odsek za prehrano je sprejel predlog poslanca Jarca, ki poživlja 'vlado, naj pri rekvizicijah pusti pridelovalcem za kmetijske delavce potrebno množino žita in krompirja, in naj pri vseh političnih oblastvih ustanovi posvetovalne odseke. — V fi-
nančnem odseku je poslanec dr. Steimvender predlagal, naj poslanska zbornica vztraja pri svoji zahtevi glede uvedbe obdavčenja vojnih dobičkov. Odsek je sklenil, da se izvede razprava na podlagi izpretnemb, ki jih je v tej zadevi.sklenita gosposka zbornica. — V imunitetnem odseku je predlagal poslanec StransKy, naj se tudi p&miloščena poslanca dr, Markov in Kuiylowicz povabita na zbornične seje. Poslanec dr. Waldner je izjavil, da ni nobenega dvoma © tem, da so mandati dr. Kramara, Rašina, Markova in Kury-lowicza ugasnili; dvom je mogoč le glede Buri-valovega mandata. Govornik je svaril, da bi se ■ omenjene poslance povabilo na seje, ker bi nemški poslanci smatrali za neveljavne vse sklepe, ki bi se storili s sodelovanjem omenjenih amne-stiranih poslancev. Predlog, naj se amnestirane poslance dr. Kramara, Rašina, Markova m Kury-lowicza povabi na seje, je b:i z 10 glasovi proti 7 glasovom odklonjen. Predlog poslanca Riegerja naj se nadomestne volitve takoj razpišejo, je bil z 11 glasovi proti 6 glasovom sprejet. Poslanec Buriva! se povabi na seje.
—	Želje po aneksiji? Praškim »Narodnim Listom" se poroča z Dunaja, da zadnja pogajanja med Dunajem in Berlinom niso veljala le poljskemu vprašanju, ampak da je šlo še za druga in sicer zelo važna vprašanja. Razpravljalo se je baje zlasti o kompenzacijah za Nemčijo in Ogrsko. Ogrska naj se poveča z aneksijo Bukovine, Bosne in Hercegovine ter s severnim delom Srbije. *	‘	•	■'
= Zahteve jugoslovanske zveze v Rusiji. Jugoslovansko vprašanje povzroča ententi očividno i vekke težave. Kakor poročajo iz Petrograda, je zveza v Rusiji naseljenih Jugoslovanov protestirala proti predlogu delavskega in vojaškega sovjeta za rešitev jugoslovanskega problema, V posebni spomenici dokazuje zveza, da se omenjena rešitev ne vjenia z mednarodnimi socialistično-demokratičnimi načeli. V protislovju pa je tudi z načdi ruskih revolucionarnih demokratov o sa-moodločevanju narodov. Jugoslovanska zveza zahteva, naj se jugoslovanskemu ljudstvu omogoči, da samo odtoči o svoji usodi. Ustanovi naj se neodvisna jugoslovanska država, ki bi štela približno dvanajst miljonov Srbov, Hrvatov in Slovencev.
= Wilson proti Nemčiji Na zborovanju amerikanske »Federation of Labour" je izjav il Wilson, da je sedanja vojna zadnja odločilna borba med staiim principom moči in med normi principom svobode. Nemčija je izzvala vojno brez vzroka, ker je imela svoj prostor na soincu. Duh svobode pač zamere navdahniti nemška srca, a ta duh se ne vjema z vsenemškimi načrti. Več predlogov nam je došlo od ene centralnih držav, ki boij hrepeni pp miru, kakor vodilna moč centralnih dižav. Kakor veste, pomeni to, da narodi prvoomenjene dižave dobro vedo, da obstoji za nje nevarnost, da postanejo vazali Nemčije. Wil-son jč^označil Bagdadsko železnico kot mdustri-aino in vojaško nevarnost za pol tucata drugih dežel) ter končno izjavil, da ima Nemčija namen, zagospodovati politično nad vsem svetom.
.MUMiginv««««.!«»mnmr"»■mn"‘"•»J*r r—r m n*'«*«
Rudarske zadeve.
Na seji poslanske zbornice v torek je bil sprejet zakon o nedeljskem delu v rudnikih in o izplačevanju mezd rudarjem. Šlo je za iz-premembo odredbe po § 14., ki dovoljuje tudi nedeljsko delo in določuje 14dnevno izplačevanje mezd, v zakon. Zakon hoče omejiti te izjeme. Predvsem dovoljuje nedeljsko delo le tedaj, imajo delavci v te-ffti štirinajstdnevnega dela enkrat 24 ur počitka. Za nedeljsko delo je treba posebno nedeljsko doklado, ki mora znašati najmanj'polovico resničnega dnevnega zaslužka. Določbe o izplačevanju mezd v rudokopstvu, ki jamčijo Mdnevno izplačevanje, se izpremene tako, da je podjetnik obvezam izplačevati mezdo na štiri tedne, a po preteku polovice te dobe, mora dovoljevati odplačila. Za drugo polovico plačilne dobe pa morajo dobiti rudarji — ne glede na to, koliko so delali — vsaj toliko mezde, kolikor so dobili v prvi plačilni polovici predujema. Proti tej zadnji določbi je govoril minister za javna dela Homanu. Ta zakon mora sedaj še v gosposko zbornico, ki bo skoraj gotovo nastopila proti zadnji določbi glede izplačevanja mezd.
O razmerah v trboveljskem rudniškem revirju je govoril pri debati poslanec dr. Benkovič. Povedal je, da rudniški komsum tako slabo skrbi za prehranitev delavstva, da trpe rudarji pomanjkanje. Nekatere življenske potrebščine so se podražile za 350 odstotkov, a delavci dobivajo po 20 odstotkov * draginjskih doklad in drugih doklad po 40 odstotkov. To je povsem nezadostno. .Čeprav vlada kljub teh razmer v trboveljskem revirju še razmeroma precej mir, naj nikar ne smatra vlada tega miru za zadovoljnost in naj skrbi, da se izboljšajo tc razmere. Podjetniki nimajo prav nobenega-,vzroka,'da bi se razburjali nad višjimi dokladami ,ker sledi vsakemu zvišanju mezd zvišanje cen. Na shodu industrijskih podjetnikov so sc pritoževali industrijci, da so v pritožbenih komisijah premalo zastopani. To je vendar čudno! V teh komsiijah, ki imajo po pet članov, je le en sam zastopnik delavstva. Tudi vlada ima dovelj vpliva v teh komisijah, • ker ima v vsaki komisiji svojega zastopnika. Odločno je treba zavračati imvšabto sumničenje generalnega ravnatelja Giintherja, ki je tr-
NAPKEJ, st. 106. 16. novembra 1917.
dil, da se zanaša med delavstvo agitacija, ki je državi soivražna. Ta gospod zamenjuje državo in industrijo. Akcija za zboljšanje mezd nih razmer ni še akcija proti državi.
Dnevne beležke.
— Cesar v smrtni nevarnosti. Z Dunaja se nam brzojavno poroča:	Iz dospelih obširnih poročil o cesarjevi nezgodi je posneti še sledeče zanimive podrobnosti: Nezgoda se je pripetila ob hudourniku Totrre, čez katerega vodi nekoliko korako«v od nerabljivega mostu zidati brod, ki je južno spojen z jezu podobnimi stopnicami. Navadno izsušeno strugo hudournika je napolnilo vsled silnega naliva naraslo vodovje. Malo prod nezgodo se je še nekoliko vozov prepeljalo čez brod. Ko je cesarjev avtomobil obtičal na brodiu, ni bil izpočetka položaj še nevaren, ker je stala voda cesarjevemu slugi komaj do kolena. Kritičen je postal položaj še le potem, ko se je pod težo cesarjevega sluge zrušil jez ter so valovi potegnili za seboj cesarjevega slugo, obenem pa tudi cesarja, ki ni hotel izpustiti v nevarnosti se nahajajočega slugo. Spremstvo v temi ni moglo takoj spoznati, da je cesar v nevarnosti. Ponesrečencem, katere so valovi odnesli, se je posrečilo, da so se obdržali na neki vrbi. šele potem, ko se je cesar pri vrbi iz vode prikazal, ga je spremstvo spoznalo. Dokler mu niso mogli z dolgim drogom priskočiti na pomoč, je bil cesar še vedno v veliki nevarnosti. Reš lin a akcija je trajala 10 do 15miinut. Cesar je dobil takoj gorko obleko. Nek črnovojnik je prinesel ponesrečencem vina.
— Imenovanja v šolski siužbi. Izpraznjena ravnateljska mesta na kranjskih srednjih šolah so se končno vendar popolni!a„ Imenovani so: ravnatelj idrijske realke dr. Stanko B e u k za ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani, profesor Josip W e s t e r za ravnatelja novomeške gimnazije, realčui profesor Ktirl C o r a za ravnatelja ljubljanske realke. Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani Anton D o k d e r je imenovan za ravnatelja ljubljanskega učiteljišča.
— Nezgoda. V tovarni Kastelic 6: Žabkar je včeraj delavec 1. C. prislonil lestvo na trans-misijsko vreteno. Lestva se je prevrnila in delavec je dobiil pri padcu občutno poškodbo v gležnju na nogi. Sreča je bila, da je lestvo zadržala sosednja stena, kar je padec z visočine več metrov precej ublažilo.
— Okrajna konferenca soc. dem. stranka za sodni okraj Idrija bo v nedeljo, dne 9. decembra t. 1., točno ob 8. dopoldne v društvenih prostorih v Idriji. Dnevni red konference je: 1. Volitev predsednika. 2. Poročila: a) tajnika in blagajnika o stanju lokalne politične organizacije, b) poročilo itajnika in blagajnika o stanju strokovne rud. podružnice »Unije«, c) poročilo tajnika in blagajnika o stanju »Splošne mlad. zveze«, d) poročilo o stanju ženskega (fruštva »Veda« in e) poročilo raznasailea delavskega časopisja o sitanju naročnikov. 3. Organizacija in taktika. (Poroča sodr. I. Štraus.) 4. Voliitev delegatov na redni zbor jug. slov. soc. dem. stranke 25. in 26. decembra v Ljubljani. 5. Slučajnosti. Na konferenco se vabijo vsi funkcionari navedenih organizacij iz Idrije in okolice ter vsi zastopniki rud. zadruge in brat. skladnice v Idriji. Tajniki in blagajniki se naprošajo, da zanesljivo pripravijo za konferenco natančne podatke o številu rednih članov pred vojno in sedaj, ter o premoženju in delovanju društev za ves čas vojne. Udelež-nikom konference se bodo razdajala vabila po § 2. zbor. zak. in sicer od dne 18. t. m. do naj-dalje 1. decembra, za katere naj se blagovolijo s<1mi priglasiti v pisarni »Obč. kons. društva« v Idriji ali pa v filaalki v Spodni Idriji. — V Idriji, dne 11. novembra 1917. — Odbor.
— Večja skupina rudniških delavcev je sklenila zahtevati od lokalnega odbora rud. zadruge, da preskrbi pri c. kr. rud. direkciji v 1-dr.iji odgovor na stavljene delavske zahteve z dne 3 0. septembra t. 1. Alko odgovora ne bo, ali pa bo odgovor nezadovoljiv, skliče delavstvo na svojo odgovornost javen rudarski shod, ki naj pospeši zadevo.
— Iz ruskega ujetništva se je oglasil sod. Ferdo Eržen iz Idrije. V ujetništ-vu je od 9. avgusta t. 1. in se mu še precej dobro godi. Eržen se je poročil šele 1. julija t. 1., sedaj pa je že ločen od žene v daljni Rusiji.
— Skozi okno ustreljen. V Velikem Mra-ševem, v občini Cerklje na Dolenjskem, je neznan morilec ustrelil posestnika Kraševe a skozi okno, ko je bil ravno pri večerji. Nesrečni gospodar je bil zadet v vrat in je kmalu umrl.
— Sorodnika ujel. Blizu Tolmina je goriški Slovenec infanterist Florijan Sfiligoj ujel v bitki svojega ujca Josipa Forlando, ki je služil kot major v italijanski armadi.
— Kako je na Goriškem. Po odhodu Italijanov se Gorica hitro obnavlja in čedii. Vse je na delu, da se prirede za bivališče vsaj poslopja, ki se ni babi zanja, da bi se podrla. Podgan je nebroj. Po drugih krajih ob Soči je vse razbito in razdejano. Pač pa so Italijan! povsod •gradili lepe ceste, vodovode in poljske železnice. Ovekovečiti so se hoteli s pristno italijanskimi napisi. Tolmin je velika groblja, prav tako skoraj vse vasi okrog. V gospodarskem oziru se ljudem ni slabo godilo; jedi, in ne drage, je bilo dovolj. V Kobaridu je bila vrednost lire in krone popolnoma izenačena ter so veljale naslednje cene: beli kruli (kolikor ga je kdo hotel) 70 vin. kg, riž 76 vin. kg, najfinejše olje 4 K 80 vin. liter, svinjska mast in špeh 6 K kg, čokolada 8 K kg, sir (emendolec ali gorgonzola) 5 K kg, goveje meso 3 K kg, krompir 45 vin. kg, vino chj-anti 1 K liter, suk-nena moška obleka 35 K. Podobne cene so imeli tudi v Gorici.
— Sežiganje mrličev. V državnem zboru so poslanci baron Hock in tovariši izročili predlog, ki zahteva priznanje svobode sežiga-
nja mrličev. Po razsodbi upravnega sodišča je v~ Avstriji sežiganje mrličev dopustno lc na podlagi izrecne zakonite določbe. Z ozirom na izkušnje v svetovni vojni zahtevajo predlagatelji, naj državni zbor sklene zakon, ki dovoljuje sežiganje mrličev.
— Reorganizacija strokovnega gibanja na Hrvatskem. V »Slobodi« se vrši debata o tem, kako se naj preuredi dosedanje organizacijske oblike. Erni hočejo imeti »splošno delavsko zvezo« s posameznimi interesnimi sekcijami, kot je to bilo pred 20 leti, češ, da so na Hr-vatskem druge razmere kot v Avstrji ali Nemčiji. Drugi smatrajo dosedanje oblike za dobre in prave. Večino ima za sedaj za seboj težnja po »splošni delavski zvezi«, ki jo je tudi že en delavski shod odobril. Nam se zdi, da naj bi bili uspehi drugod za vse precej merodajni, tudi za nas na jugu. Želimo pa obido uspeha na vsem, zlasti pa na strokovnem polju!
—- Proti povišanju stanarine — v Zagrebu. V Zagrebu je najnovejša banova odredba glede stanarine, vsled koje se je zvalilo breme za vzdržavanje hiš najemnikom, povzročila hud odpor. Velik shod najemnikov je odločno zavzel stališče proti izsesavanju po hišnih gospodarjih. Ustanovilo se je tudi »društvo najemnikov«, kojemu bo namen: braniti najemnike proti izkoriščanju. V odboru, ki bo vse to poskrbel, sta med drugimi tudi sledeča soc. dem. organizatorja: Vitomir Korač in Stije-pan Turkovič. —. V Ljubljani pa imamo le »dobro« organizacijo hišnih posestnikov... Najemniki Si konzumentje pa le tarnajo.
— Medicinska fakulteta v Zagrebu. V hrvatskem saboru je vlada naznanila, da so predpriprave za ustanovitev medicinske fakultete na zagrebškem vseučilišču že toliko napredovale, da se bo fakulteta še v tekočem študijskem letu lahko otvorila.
— Konfiscirana kava. Dunajski policiji je došla ovadba, da je v nekem skladišču v Otmarjev! ulici velika množina prave zrnate kave. Ovadba je bi-la resnična. Policija je našla v omenjenem skladšču 1000 kilogramov kave, katero je prodaji odtegnil in skril trgovec Albert Sajidbichler v zvezi z raznimi navijalci cen. Konfiscirana kava se je izročila vojni centrali za kavo, proti krivcem pa se je pričelo sodno postopanje.
Vojna.
Dunaj 15. novembra. (Kor. urad) Uradno se razglaša: Na visoki planoti Sedmih občin so včeraj avstroogrski bataljoni z naskokom zavzeli Monte Castel Ccmberto. V Suganski dolini smo vrgli sovražnika tja čez Primolano. Južnozspadno od Feltre napreduje naše prodiranje. Ob reki Piave nobenih posebnih dcg\ dkov. — Na vzhodnem bojišču nič novega. — V Albaniji so se Francozi ob Ohridskem jezeru umaknili iz svoj h sprednjih pozicij. — Štf generalnega štaba.
'Berlin 15. novembra. WUffov urad poroča iz glavnega stana: Ob meglenem vremenu je aitiljerijsko delovanje zmerno; pri Dixmuide in v posatnezn h odsekih flandrskega bojišča je proti večeru p:stalo živahnejše. Po u:pešmh spopadih izvidnih oddelkov je ostalo nekaj ujetnikov in strojnih pušk v naših rokah. — N3 ruski fronti nobenih posebnih dogodkov. — Naši v gorovju od Fonzase in Feltre- v južni smeri prodirajoči oddelki so prišli v bojni stik s sovražnikom. Ob dolnji Piave nič posebnega. — Pl. Ludendoiff.
Zadnje vesti. Zmede na Ruskem.
Po vsej državi vojna. — Pet vlad.
S t o c k h o 1 m, 14. novembra. Od včeraj je pretrgana brzojavna zveza med Finsko in Petrogradom. tsM znano, kdo je uničil kabel. Avtentičnih poročil ni. Gotovo pa je, da divja po vsej deželi državljanska vojna in da je sedaj kar pet vlad na Ruskem. Poročila listov si nasprotujejo. Eni poročajo, da je zmagal Ker-jenskij, drugi, da je popolnoma poražen.
Boji v soboto in nedeljo.
S t o c k h o 1 m, 14. novembra. V »Sitock-holms Tidningen« razjaismuje haparanidski posebni dopisnik položaj talko-le: Ker jenski je osvojil v nedeljo ponoči Gačiino, Carskoije Selo in Krasnoje Selo. V soboto zvečer je poslal v Petrograd odposlance in je pozval boljševike, naj se vdajo. Pogajanja so trajala do nedelje, a: so ostala brezuspešna. Zaradi teh pogajanj je izgubil Kerjenskij vso avtoriteto. Minimailisti in meščani so mu predbaervali, da je zamudil pravi moment za vhod v Petrograd in za poraz boljšovikav. Boljševiki so izkoristili to zamudo, polastili so se treh vojašnic in organizirali obrambo mesta. Kako so se izšli nadalljni
boji, to še ni znano. Zveza železničarjev je poslala v nedeljo boljševikoni in socialnim revo-lucioinarcem ultimatum, s katerim jih poživlja, naj se pobotajo in ustanove novo socialistično vlado. Zveza grozi s splošno stavko, če se ne izpolnijo te zahteve.
S t o c k h o 1 m, 15. novembra. Brzojavna zveza s Petrogradom je pretrgana. Najbrže so boljševiki namenoma pretrgali zvezo s Stockholmom. Iz vseh dosedanjih poročil se lehko sklepa, da podpirajo Kornjilova, ki je pobegnil iz ječe, ententni poslaniki.
*
Češki svaz.
Prag a, 15. novembra. Olom. »Pozor« pravi, da s eje naselila malodušnost med člane »Češkega svaza« na Dunaju. Opaža se celo pri itakih članih, ki so bili doslej trdni in zanesljivi. List pravi dalje, da vplivajo na nekatere dogodki na italijanski fronti in v Petrogradu in da so nastopile v svazu smeri, kj so take, kakor one boljševikov. Te smeri so za enkrait le oportunistične, a lehko pripeljejo do tega, da zapusti svaz dosedanjo črto. »Pozor« pravi, da se kažejo smeri boljševikov v stilizaciji češke interpelacije v poslanski zbornici o poljskem vprašanju. Prvotno je bila sestavljena interpelacija v soglasju z Jugoslovani tako, če namerava rešiti vlada tako pereče jugoslovansko, češko in ukrajinsko vprašanje v zvezi s poljskim vprašanjem. Na predlog poslanca Ilaber-manna se je pa.izpremenilo to vprašanje takole: Rešitev tega vprašanja se prepusti mirovni konferenci. Poročevalcem listov se je pa izročila interpelacija v prvotni obliki. »Narodni listy« zahtevajo, naj vzame Češki: svaz ta*razkritja v resen preudarek in naj podvzame odločne korake.
Opozicija Ukrajincev.
Lvov, 15. novembra, Vsled nameravane združitve Galicije s kraljevino Poljsko je sklenil ukrajinski narodni svet, da izda ukrajinskemu narodu manifest, da skliče shod zaupnikov in da pozove ukrajinske poslance k najostrejši opoziciji proti vladi v državnem zboru in v delegacijah.
Nemčija in Danska.
M ;> n a \ ) v ). 15. novembra. »Miindie-iner neueste Naclirichten« poročajo iz Haaga: Po verodostojnih informacijah se vrše med Nemčijo in Dansko pogajanja glede izpremem-be državne meje. Nemčija bo privolila, da se okraj Hadersleben odsitopi Danski. Ta okraj tvori del nekdanje vojvodine Šlezviške. Od-stopitev omenjenega okraja se izvrši še le po vojni. Nemčija dobi od Danske 90 milijonov kron odškodnine.
Kriza v Londonu.
Amsterdam, 15. novembra. V Londonu nastaja kriza. To je vtisek, ki ga podajajo londonski dopisniki nizozemskih listov o razpoloženju, ki je zavladalo v zbornici vsled pariškega govora ministrskega predsednika Lloyda Georgeja. Govor je povzročil v parlamentu in v občinstvu veliko razburjenost. V uglednem listu »Daily News« piše Nicolson: Govor Lloyd Georgeja je ustvaril jako resen političen položaj. Konservativna stranka v spodnji zbornici zavzemu prati govoru, ki ga smatrajo mnogi člani te stranke za nemško propagando, odklonilno stališče. Boje se, da bo govor v Zjedinjehih državah in pri nevtralcih jako slabo vplival. Parlamentarni poročevalec »Daily Telegrapha« poroča, da se v unionističnih krogih govori o krizi. »Allgemen Handels-blad« poroča iz Londona: Ministrski predsednik, ki se je vrnil v London, bo v zbornici podal izjavo. Splošno se sodi, da je položaj ministrskega predsednika omajan.
Strah pred revolucijo.
B e r n, 15. novembra. Da je le strah pred revolucijo, kar angleške vodilne može odvrača od sklepa sporazumnega miru, je razvidno iz govora, ki ga je član angleškega parlamenta Sir Hanimer Greemvood dne 7. novembra govoril pred svojimi voliloi v Manchestru. Končal je svoj govor s pomenljivimi besedami: »Če ne zmagamo, dvignila se bo revolucionarna stranka, ki bo v kratkem vse drugo pomedla«.
Izjava Lloyda Georgeja.
London, 15. novembra. Odgovarjajoč na Asqui)thovo interpelacijo, je-li hoče ministrski predsednik podati pojasnila o nameravanem svetu aliirancev, zlasti o njega vojaški sestavi, je izjavil L 1 o y d George:	Najbolje bom
odgovoril, če p reči tam zbornici sedanje pogoje med francosko, angleško in italijansko vlado o ustanovitvi vrhovnega vojnega sveta aliirancev. Glj^c se: »Za dosego boljšega sodelovanja pri^ojaških akcijah na zapadni fronti
sc je ustanovil vrhovni vojni svet, ki sestoji iz ministrskega predsednika in enega vladnega člana vsake velesile, katerih armade se bojujejo na tej fronti. Vodstvo vojaških operacij je v rokah generalnega štaba in vrhovnih poveljstev aliiranih velesil, ki so svojim vladam za to odgovorne. Vsaka -velesila odpošlje v vrhovni vojni svet stalnega vojaškega zastopnika, katerega izključna naloga je tehnično sodelovanje. Iz povedanega je razvidno, da vrhovni vpjni svet nima eksekutivme oblasti. Končna odločitev glede sitrategije in gibanja raznih armad je v rokah aliiranih vlad. Ako želi zbornica razpravljati o tej zadevi in o mojem govoru v Parizu, nasvetuje vlada, da se ta debata določi za -prihodnji pondeljek.
Obsežni naberi na Angleškem.
Berlin 15. novembra. Angleška vbda je odredib obsežne nabore do 50. leta starosti. Na nabor pridejo tudi 18 letni zavezanci. To moštvo se bo rekrutiralo zlasti iz splošne in izvozne industrije, katera je uživala dos.ej posebno varstvo.
AprovizacIJa,
Sveža repa na rumene C izkaznice št. 1441 do 1680. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1441 do 1720 prejmejo., svežo repo v petek, dne 16. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: Od 2. do 3. št. 1441 do 1520, od 3. do 4. št. 1521 do 1600, od 4. do 5. št. 1601 do 1680. Vsaka oseba dobi* 10 kg. — Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v soboto, 17. novembra ob 9. v mestni posvetovalnici.
Razno.
* Tihotapstvo z živili. Dunajska policija je zasledila pri špediterju Ludoviku- Mendeu veliko zalogo sladkorja, vinskega kisa in špirita. Blago je zasegla. S tem blagom — bilo je 49 zabojev sladkorja, 150 hektolitrov vinskega kisa itd. — se je vršilo živahno tihotapstvo na Ogrsko. Policija je zaprla tudi gališ-keiga begunca Mozesa Dickerja, ki je vtihotapil 8000 kilogramov špirita v sodčkih.
Listnica uredništva.
M. M. v H. Skličite shod in naznanite iz-vrševalnemu odboru stranke, da pošlje govornika. — Za »Naprej« je potreba vedno agitirati. Konkurenca z meščanskimi listi je težka. Upeljani so, dolga leta izhajajo, ljudje so navajeni nanje. Zdi se jim, da bi nekaj manjkalo, ako bi ne imeli lista, ki so nanj navajeni. Naš list je nov. Ne išče senzacije senzacije in ne onih inseeratov, ki bogate meščansko časopisje. Vsa moč delavskega lista morajo biti na-ročniki-odjemalci. Zato: vedno na delo za razširitev lista. — Ivan J. — Trst. Obrnite se na konzumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani. — O. K. v K. Hvala na lepem sporočilu. Se z Vami popolnoma strin jamo. Delo bode naše geslo.
Jože K- v T. -- Ustreči ni mogoče. Da bodete odslej še vse bolj širili naš „Niprej“, to nas veseli in se Vam že naprej zahvaljujemo. Lepe pozdrave.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
111
I!
r. z. z o. z. vabi delegate na
redni občni zbor
ki bo
25. novembra 1917 popoldne v restavraciji
južnega kolodvora v Ljubljani.
Začetek točno ob 2. uri popoldne.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo računov za leto 1916/17.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Sklep o porabi čistega prebitka.
6. Volitev načelstva (dveh članov).
7. Volitev nadzorstvi* (petih članov).
& Sklepanje o predlogih, ki so*se vložili v zmislu pravil.
V Ljubljani, 10. novembra 1917.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
„IL LAVORATORE
ii glasilo ital, soc, dem. stranke v AVSTRIJI
izhaja v Trstu dvakrat na dan, je največji in najbolj razširjeni italijanski list v Avstriji. — Prinaša iu\j_ novejša poročila iz vseh krajev. — Naprodaj je po vseh večjih krajih Avstro-Ogrske. BlISCfiraR/^ v tem lista je najbolj priporočljivo, ker je ta list najbolj razširjen. — Naročnina na obe izdaji ^ 4	,
samo na jutranjo K 2'40, samo na večerno K 2‘— na mesec. Trgovske inserate računa, po 40 v petit vrsto.
— zzrzzzzi Naslov lista je: „ I L LAVORATORE" Trst.
3C
j