** -V« *Y,
^ SCT
V Uubliani, v torek 29. lullla 1919.
Leto III.
Ia.Ha.jf> resen re?£*?j £t» » s a k & a rt' popo**t«r!.
Uredništvo je v Ljubljani,
FranfiSknnBka ul:ca si.6/!.* Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisat!, sicer se jih ne pri* "obči. Rokopise se ne vrača
Icserati: Enostolprn petit« !*t«tica 60 vin., pogojeni proBtor 1 K ; razglasi iij> poslano vrstica po 1 K;
večkratne objave po do» govora primeren popust
i ' .
Mf
-- -V
P&k&r',-
m
mttSf
Glasilo lugosfov. - sodMIVB - demokraftllne stranka.
)>ota»iutia Stav. siant£ m. vinarjev. -—*■
MaroSnina: Po poiti alt t dostavljanjem na dom tk celo leto 72 K, za pol leta 38 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Ža Nemčijo celo leto 77 K, ‘*a ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za Hst so poStnme proste.
Dpravniši vo je ▼ L/abljani, frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
tel«fonsks Jlt. Sl 2.
Meščanska morala povsod enaka.
Ob priliki splošne delavske stavke smo imeli prav lepo kolorirano sliko meščanskega Časopisja, ki ^ si ie v enem popolnoma podobna. Vse meščansko časopisje je, kakor bi bilo dogovorjeno, soglasno^ omalovaževalo stavko v svoji državi, nasprotno pa poveličevalo ogromne Prireditve v »sovražnih« deželah. Tako so poročali o stavki v Jugoslaviji zlasti'italijanski pa tudi drugi listi, da se je vzpostavila sovjetska vlada in da se vrše krvavi boji še naslednje dni med vojaštvom rdeče garde in vladnimi četami. Isto je pisalo o italijanski stavki naše meščansko časopisje že pred stavko. Da je bilo govora o terorizmu od strani delavstva v lastnih deželah', o tem smo že na jasnem, dasi vemo, da je delavstvo popolnoma po svojem preudarku in sklepu mirno stavkalo v znaku solidarnosti proti krivicam, ki so se zgodile in se gode Po sklepih in načrtih pariške mirovne konference.
Posebno značilno je tudi, kako so svarili meščanski časopisi svoje lastno delavstvo pred stavko. Vsi so naglašali kar unisono, toda vsak s svojega stališča, da utegne imeti stavka težke zunanje politične posledice. Po poročilih »Slov Naroda« so zbrali Italijani menda več divizij vojaštva ob demarkacijski meji, ki je imelo namen vkorakati v Slovenijo, v Trstu so trdili nasprotno, da se nahaja ob demarkacijski črti proti Italiji 50.000 mož srbskega vojaštva. Isto so trdili meščanski listi v Franciji in Angliji. »Temps« in »Oaulois« sta vedela povedati, da so Nemci zbrani v Porenju ter bi takoj vdrli ^Francijo, če nastane tam stavka. In vse to ni bila resnica.
y tem lažnjivem poročilu, da bi zatrli delavsko gibanje za pravično stvar in ostrašili proletarljat, so lagali meščanski listi po enem receptu o delavski stavki in o političnem položaju, dasi vsi prav dobro vemo, da čet niso nikjer zbirali iti da bi tuje čete vkorakale »na pomoč« le tedaj, če bi jih ta ali ona država sama klicala in če bi to sploh mogle storiti z ozirom na notranji položaj v svoji deželi.
Tu smo podali povsem objektivno skico političnega življenja mednarodne Buržuazije, ki nam jasno dokazuje s kakšno neodkritosrčno stjo hoče ta preslepiti prebivalstvo iti čuvati interese s tem, da slepi javnost in nje mnenje.
Ce omenjamo še, da je bratsko časopisje po drugih državah imelo v tem boju prav enako stališče, kakor naše, smo v splošnem povedali vse. Z isto vehemenco kakor smo morali ugovarjati mi trditvam meščanskega časopisja, so ugovarjali tudi drugi bratski listi. Prepošten je naš boj proti krivicam, prepomembna pariška hazardna igra antante, da bi svetovni proletarijat molčal k njej, k krivicam, ki imajo namen zamoriti kulturni in gospodarski razvoj evropskih narodov. Buržuazija se zateka v okrilje antantinega kapitala, a proletarijat se združuje v rešitev človeških pravic ljudstva.
S tega stališča je bilo potrebno, da označimo ravnanje meščanskega razreda kot illojalno. Na drugi strani pa je nujno, da se proletarijat tudi zaveda svojega položaja, v katerem ga čakajo neizprosni boji za najprimi+ivnejše pravice.
Osnovi našega ujedinjenja.
(Konec.)
Razume se, nema ničega zajed-ničkoga sa taktikom druge internacionale izdajstvo njenih principa i njene taktike, izdajstvo, koje su za vreme rata izvršile socijalističke partije ili frakcije izvesnih zemalla — ne svih, kako do obično neki vole da generališu. Isto tako ima izvesnih slučajeva, po našem mišljenju, gde proletarijat kao klasa može iinati izvesnih zajedničlcih tačaka sa bur-Čoazijom, dakle sa ostalim delom nacije, i gde joj se može nametnuti pri-vremeno sasvim druga taktika. To le u prvome redu kad je u pitanju odbrana sloboda i samostalnosti nacije: u tome slučaju samo anarhisti mogu zahtevati (a oni su to i zahtevali —- DomeJa Nieuwenhuis.
Hervd) da se »pravi revolucija« pred neprijateljem koji je pred našim vra-tima. Socijalisti su od uvek tražili, da se neprijatelj najpre odbije, pa tek onda da se razračunava sa domačim neprijateljem. Proletarijatu je potrebno najpre da postoii, da po • stoji kao sastavni deo saniosialnoga
I svobodnoga naroda, pa da može uspešno da vodi borbu za svoje kla-sno oslobodjenje. Drugi slučaj može biti onaj u kome se danas nalazi Češka. Ona se danas, posle toliko ve-kova, pojavljuje na pozornici sveta kao samostalna država. Za tu samo-stalnost su se borili i češki socijalisti. Kada bi, medju tim, oni sada pokušali, u današnjim specijalnim prilikama, da revolucijom ostvaruju svoj
program, oni bi. u neminovnom grad-janskom ratu, sigurno komoromito-vali svoju tek zadobijenu slobodu i samostalnost, a nije izvesno da bi uspeli sa revolucijom. Medju tim, s drnge Strane, čini nam se da bi, s obzirom na snagu kojom danas raz-polažu socijalisti nčeškoj, bilo šte.tno i glupo ostaviti svu vlast samo bur-žoaziji. I ziato nam izgleda sasvim pravilna taktika koju danas vode češki socijalisti. Ali oni koji bi hteli ovu taktiku da generališu i da doka-2tt korisnost ministerijalisma, ne treba da zaborabe da nu ovo krajnii, tako zvani granični slučaievi, ?zu-zetci, a nikako pravilo. Kad mi bu-demo došli u takve prilike — a ml u njih možda nicemo nikada doči --onda se može i kod nas diskutovati
0 tol taktici i o njenoj celishodnosti.
Cesto se potrže, kad se govori o taktici, jedna Lipknehtova drastična fraza na Kongresu u Ženevi 1893. god., na ime: ako prilike budu to zahtevale, on če za 24 sata promeniti 24 taktike. Tu fazu treba pravilno razumeti. Ona se ne odnosi i ne može da se odnosi na osnovna taktična načel?, koia potiču, kao sio smo videli, direktno iz naših principa. To bi značilo u 24 sata promeniti 24 pu-ta naše principe, a to bi bio apsurd, to bi bila neprincipijelnost. Ono sto mi možemo menjati »24 puta u 24 sata«, to nisn naša osnovna tikttčna načela (zasebna klasna partija, zasebna klasna akcija i. dr.) več su to svakodnevni metodi borbe, mogu reči: primena naših osnovnih taktičnih nadela na praksu svakidanjci« našega rada. naše akcije. Samo u tim svakodnevnim metodima borbe možemo i moramo svoj položaj i svoju akciju odrediivati prema položaju i prema akciji naših protivnika. Inače bi i mi postali jedna besprirtcipijehia partija.
!z napred rečenoga izlazi da bi se jugoslovenski proletarijat mogao
1 trebao da ujedini samo na temelju ant: anarhisma i anti-ministcrijalis-ma. Anarhisam nove komunističke partije i ministerijalizam jednoga dela proletarijata u Hrvatskoj i Slavoniji treba da se izgube pred jedi -no pravilnom i jedino uspešnom taktikom klasne borbe socijalistickoga proletarijata. Onim ne izričemo ni-kakvu ekskomunikaciju, več samo ukazujemo na put kojim treba, po našem mišljenju, da podje proletari-jut Jugoslavije, da bi što prestigao svome cilju.
Ostaje nam, na kraju, da kažemo još nekoliko reči o unutrašnoj organizaciji naše ujedinjene partije. Drug As veli: »... Stari centralistični sistemi so se izkazali kot pomanjkljivi. Vsekakor bo treba poskrbeti za možnost, da se zadosti dejanskim potrebam posameznih pokrajin. Pokrajinskim organizacijam bi se naj
ESN
zagotovila zlasti v upravnih in taktičnih vprašanjih največa avtonomija, da bodo imele vse gospodarske in kuliiirne posebnosti v posameznih delih države možnost svobodnega razvitka. Posamezne pokrajine naše države so tako različne, zlasti v gospodarskem pogledu, da bi neupoštevanje tega moglo biti kvarno v več ko enem oziru.« (»N a p r e 1«, št. 126. od 18. julija 1919).
Pre svega, ostaje da drug As dokaže da se je stari centralistički sistem pokazao kao pomanjkljiv. Centraiizam, po našem mišljenju, ne znači nužnim načinom autokratizam. Centraiizam može isto tako da bude i demokratski, kao što može da bude i avtokratski. Demokratski centrali-zant, po nama, zirači puno iedinstvo na demokratsko! osnovi. Federali-zam je odlika primitivne, a ne moderne deniokratije. Zatim, vrlo je opasno po akciju partije dati »auto-noniiitu« njtrim pojediuim pokrajinama, i to naročito u pitanju taktike. Avtonomija znači samostalnost, avtonomni znači samostalan, nezavi-sun ud cirugoga. Dati avtonomiju oojedniim pokrajinama u pitanju taktik?, znači stvoriti toliko partija koliko bi bilo takvih avtonomnih pokrajina. Po našem mišljenju, u akciji i taktici partije mora postojats puno iedinstvo, one moraju poticati iz iedne jedinc največe instance: iodin-stvenoj; paiti.iskov kongresa. Partijski kongres ima da donese definitivni! odittki! o taktici i akcijama ko-
je treba podjednako da važe za edu partiju. za partiske organizacije cele zemlje. Dati u tim najvažnijim pi-tanjima partiske delatnosti i parti-skov života u opŠte avtonomiju oo-jedinim pokrajinama, znači parali-sati partiju i onesposobiti ie za ma kakvu akciju. Razume se. sve partiske organizacije imaju pravo inici-jative, pravo da predlažu ovu ili onu taktiku, ovu ili onu akciju. Specijal-no sa Slovence, pak, s obziiom na to što se njihov dijalekat malo više razlikuje od dijalekta srpsko-hrvat-skoga, mogla bi se dati izvesna kulturna 1 finansiska avtonomiia (izda-var.je knjiga, brošura, časopisa i. dr„
i	odgovarajuča finansiska sredstva), ali nikako, ni njima, ni nama, ni drugima ,davati avtonomiju u pitanju taktike I akcije partiske. Na suprot federalizmu koii je odlika primitivne demokratiie, mi ističemo. dakle, de* mokratsku centralisaciju, koia Je odlika moderne demokratiie.
Mi bismo želeli da se o svima ovim i drugim važnijim pitanjima prodiskutuje, načelno i lojalno, kroz pat tisku stampu, te da se na taj način pripremi što pre i što povoljnije zemijište za naše partisko ujedlnje-nje. Nama se pak čini da bi se n* osnovnima koje smo mi ukratko napred izneli moglo uspešno i korisno izvrši;; to ujedinjenje, te smo zato 1 uzdi slobodu da ili na ovome mestu iznesemo.
Sava Muzikravič (Beograd).
Bmmmn® vesti.
MIROVNA POGODBA Z BOLGARIJO GOTOVA.
LDU. Lyon, 27. (Brezžično.) ,Vr-j hovni zaveznižki svet ie končnove-Ijavno določil mirovne pogoje vojaškega in pomorskega značaja, ki jih bodo naložili Bolgariji. Izdelal ie tudi že določbe glede bolgarskih vojnih ujetnikov. Kakor pravi »Home Libre«, bo znašala vsota, ki jo bo morala plačati Bolgarija za odškodnino in obnovo, nad 3 milijarde. Ola-som istega lista so pri določitvi bolgarskih mei ponovno vprašali za svet Venizelosa; rvrovno pogodbo bodo podpisale tudi Zedinjene države, dasiravno niso bile z Bolgarijo v vojnem stanju. Zdi se, da vrhovni svet aliirancev želi dokončati čim-prej svoj posel z Bolgarijo. Kakor pravi »Oaulois«, je pričakovati, da bo mirovna pogodba izročena Bolgarom v osmih do desetih dneh.
Or. Renner za podališanie roka.
LDU. Pariz, 27. (DunKU. — Brezžično.) Po svojem povratku v St. Germain je poslal državni kancelar dr. Renner predsedniku mirovne konference prošnjo, da se podaljša
desetdnevni rok za odgovor na načr) mirovne pogodbe.
Nemška delegacija se ie vrnila v St. Germain.
LDU. Lyon, 28. (Brezžično.) V nedeljo zjutraj sta se nemško-avstrij-ski državni koncelar dr. Renner in delegat Richard Schuller s posebnim vlakom vrnila iz Keldkircha v St. Germain. V njihovem spremstvu so bili tehnični in finančni sosvetnikl Schimmy, Kradt, Oriiner in Wutte. Kancelar dr. Renner je takoi po prihodu v St. Germain vložil prošnjo za podaljšanje desetdnevnega roka. ki so ga zavezniki pri izročitvi drugega dela mirovne pogodbe dovolili Nemški Avstriji za predložitev odgovora.
Ameriški kapitalisti se pogaiaio z Italijo.
LDU. Rim, 27. (Brezžično.) Morgan je dospel v družbi skupine ameriških bankirjev v Rim, da se pogodi o dovolitvi kredita Italiji v svrho dobave sirovin. Pogajanja napredujejo zelo hitro in je pričakovati, da se sklenejo dogovori o dobavi v najkrajšem času. Sirovine bi dobavile
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht (Dalje.)
Starec je odšel s »vojo steklenico v. žepu. Vzel še enkrat svoj voziček in ga vlekel po cesti. Nato je obstal pred knjigarno in kot da hoče še enkrat preizkusiti svojo srečo, v katero ni več veroval, je zaklical poslednjič:
Ouatre iiards la botte!
Ouatre Iiards la botte!
In kot bi ga bilo strah, da mu ne bi kilo. v odgovor namignil, je pristavil stekelnico k ustom in izpil temno-rdečo tekočino, hlastno ^ot da hoče potešiti svojo žgočo žejo. Zenice so se mu skrčile, kot da je pogledal naravnost v solnce; silna rdečica mu je planila v lica, ko-[ena so se upognila In omahnil je na rob jarka. Sprva je bilo čuti smrčanje, kot da se je pogreznil v globoko spanje, koža se mu Je močno Potila in meča so mil stresali krci.
Ko Je dospela policija, je ležal čisto tiho, niegov obraz pa je izgovarjal še njegovo poslednjo misel;
—	Življenje je bilo včasih dobro, slabo semintja, to poslednje pa ie bilo najbolje. Zagonetko življenja sem rešil, kakor sem pač ve-
del in znal in to ni bilo malo, najsitudi je begati mladenič našel, da ni dovolj. Toda midva se nisva umela. Skoda Je, da se ljudje med sabo ne smejo umeti.
II.
V	Švici sva se dala na hrano in stanovanje, da bi se tako izognila vsem prepirom glede gospodinjstva.
Marija zdaj ne trpi škode; zopet me ima namreč v svoji oblasti, ker sem sam in brez zaščite. S prvega trenotka se je predstavila kot strežnica neopasnega blazneža. Seznanila se je z zdravnikom, podučila gospodarja in gospodinjo ter opozorila celo natakarice, uslužbence in sostanovalce. Nič več nisem mogel občevati z ljudmi, ki so stali na višku moje inteligence in bi me mogli umevati. Pri table d’hote se je ta domišljavka maščevala za vse molčanje, v katerega je bila prisiljena v Parizu. Ob vsaki priložnosti Je povzela besedo in jela šariti s svojimi prismodarijami, radi katerih sem jo že tisočkrat oštel. In ker ji je to nenaobraženo meščanstvo iz uljudnosti pritrjevalo, je bilo edino, kar sem mogel storiti, da sem molčal. In moje molčanje jo je prepričevalo o njeni premoči.
Bila je videti bolehna in hirajoča, kot da jo žre skrivna bolečina, toda napram meni je poznala samo sovraštvo.
Vse kar sem ljubil laz, je ona mrzela: nalašč ie grdila Alpe, ker sem lih' jaz slavil; za-
metavala je izprehode. Ogibala se je, biti sama z mano. Urila se je v tem, da je zaslutila moje želje ter jih potem lahko preprečila: pritrjevala je, ako sem jaz zanikal, in obratno; skratka, sovražila me je!
In jaz, sam v tej tuji deželi, sem jo bil prisiljen prositi družbe; ker se ne pomenkujeva več med sabo, boječ se prepira, sem bil zadovoljen, da sem jo videl ob svoji strani in Imel čut, da nisem osamljen na tem kraju.
Ko sva ugotovila njeno nosečnost, sem mislil, da se lahko neovirano udajam najinemu ljubezenskemu občevanju. Ker ni imela nobenega povoda odklanjati me, je iznašla množico izgovorov, da me Je srdlla; in ako je videla, kako me vzadovoljijo najini neovirani objemi, se je hudovala mime radi tistih naslad, ki sem jih užival ž njo.	»
Saj je bilo tudi preveč sreče zame, ki ml je vsa moja nervoznost izvirala iz moje vzdržnosti!
Istočasno se je poslabšal mol želodčni katar tako zelo, da sem se mogel hraniti edinole še s čisto juho; ponoči sem se prebujal s strašnimi bolečinami v trebuhu. Peklo me je neznosno. Z mrzlim mlekom sem si skušal lajšati bolečino.
Moji razneseni možgani, ki so se razvili potom dovršenega Izobraževanja, so prišli v nered rad! večnega 'dotikanja z man! razvitimi možgani; sleherni poizkus, da bi jih spravil v soglasje z možgani svoie žene, mi je povzro-
čal krče. Poskusil sem torej s tujci. Žal pa so se pomenkovali z mano tako prizanašajoče, kot prizanašajo ljudje blaznemu človeku!
Tako sem torej molčal tri mesece zapored. Ob koncu te dobe sem z grozo opazil, da je moj glas vsled pomanjkanja vaje ugasnil, da ne morem več razpolagati z vporabo izgovorjene besede.
Za nadomestek sem hotel pričeti s svojimi prijatelji na Švedskem pridno dopisovati. Njih prizanašajoče besede, njih bolestno sočutie, njih očetovski nasveti pa so mi pokazali prepričanje, ki so si ga ustvarili glede mojega duševnega stanja.
Ona Je tfiumfirala. Dospel sem tako daleč, da postanem slaboumen in prvi znaki zasledovalne blaznosti so se pričeli Javljati.
Blaznosti? Čemu ta izraz? Zasledovab' so me! Torej je bilo skozinskoz logično, da sem menil, da me zasledujejo!
Z eno besedo, zapadel s£m zopet v svojo otroško dobo. Skrajno slaboten, sem prebil cele ure na zofi, z glavo na Marijinih kolenih, z rokami objemajoč jo krog pasu, v pozJ Michelangelove Pietl Svoje čelo sem pritiskal na njene prsi, nazivala me je svojega otročička, in jaz sem ponavljal: »Da, tvoj otročiček!« Moja moškost je- ugašala v rokah matere, ki je prestala biti ženska. Zdaj je pogledan name kot zmagovalka, zdaj se je ozrla zopet vame s prilaznimi očmi, vsa polna nenadne nežnosti, ki jo občuti rabelj vpričo svoie žrtvi
Zedinjene države. Morgan Je razen testa pouudil Italiji, da hoče s svojhu kapitalom podpirati gradbo več železniških črt v Italiji. Kot jamstvo za posojilo, ki naj služi za financirale dobave sirovin, zahteva skupina ameriških .bankirjev industrijske obligacije, za katere jamči italiianska vlada, kot jamstvo za posojilo, s katerim bi se gradile železnice, pa zahtevajo Amerikanci železniške obligacije.
ZA ODPRAVO BLOKADE RUSIJE.
LDU. St. Germain, 27. (DunKU.) Vi včerajšnji seji petorice je prijavil, kakor poroča »Journal des Debats«, Vbite v soglasju z Wilsonovim stališčem svoje pomisleke proti blokadi Rusije. Po amerlkanskem naziranju je blokada dopustna samo v času vojne. Ker pa med entento in Rusijo ne obstoja vojno razmerje, mora biti tudi blokada ukiujena. Ostali člani petorice temu dejstvu niso oporekali, pač pa opozarjali na to, da prav tako malo obstoja tudi mirovno razmerje med entento in Rusijo in da v mednarodnem pravu še ni nobenega primerja, iz katerega bi se dalo sklepati na ta izjemni položaj. List domneva, da je petorica opozorila VVilsona posebno na to, da bi uklnjenje blokade učinkovalo samo na ojačenle boljše-viške armade v veliko škodo vseh protiboljševiškili množic. (Kako Jim |e žal caristične Rusije!!) Op. nred.
Uspehf ruske rdeče armade.
LDU. Moskva, 27. (DunKU. Brezžično!) Vojno poročilo z dne 36. julija. Takoj ko je rdeča armada osvojila Verhne Uralsk in Irbit, je prišlo poročilo, da je rdeča armada osvojila Celjabinak. Ta uspeh je izredno važen. Proga Verhne Uralsk-Celjabinsk-Irblt utrjuje končnove-ljavno postojanke na Uralu,
KOVINARSKA STAVKA V MILANU.
LDU. Milan, 27. (DunKU.) Kakor poroča »Secolo«, so sklenili milanski kovinarji danes stopiti v stavko, ker niso bile izpolnjene njihove zahteve. Gre jim v bistvu za določitev minimalne mezde. Število stavkajočih znaša okoli 30.000. V Bergamu stavka 50.000 tkalcev. To gibanje se pripisuje naravnost katoliki delavski uniji, katera je zahtevala, da se zvijajo delavske podpore od 40 na 50%.
Stavka angleških rudartev.
jP LDU. London, 27. (DunKU. --Brezžično.) Rudarski svet v Krotili York še ni odobril sporazumna o akordnih mezdah, dozdeva oa se. da pojdejo delavci v enem ali dveh dneh gotovo zopet »a delo. V pogajanjih izvrševalnea® odseka rudarjev iu vlade je bu 'dosežen sporazum v mezdnem vprašanju na podlagi vladinega predloga, ki določa mezdo po množini izkopnine.
Stavka v New-Yorku.
LDU. New York, 27. (DunKU. — Brezžično.) Stavka mornarjev j« končana. Izjavili so, da se zadovoljujejo z dovoljenim Jim poviškom in za sedaj odstopajo od zahteve po osemurnem delavniku.
»Julijska Benečija" pod civilno upravo.
Trst, 27. julija. Brzojavka Agenzie Stefani javlja, da je bil imenovan Luigi Credaro za Izrednega komisarja za Trentino in Augusto Ciuffelll za izrednega komisarja za Venezlo Oiulio. Ko nastopita novoimenovana službo, ponehajo funkcije vojaških
guvernerjev razum v nekaterih vprašanjih, ki so odvisna od posebnih razmer z ozirom aa premtrno ceno.
Kakor javljajo listi, pride Ciuffelh prve dni avgusta v Trst, da prevzame mesto guvernerja za Venezio Giulio. V njegovem spremstvu bo razen drugega štab raznih referentov todi commendatore Berio, ki prevzame fi:nkcije vice-guvernerja.
Kakor se čuje, bo novi guverner pozva! vse tukajšnje stranke, da imenujejo po gotovem ključu zastopnike v posebni avtonomni sosvet, tel bo imel v upravnih zadevah glede Julijske Benečije posvetovalen glas.
Ameriška »Prosveta* o „Napreju“.
Glasilo ameriških Slovencev. »Prosveta« priobčuje v svoji izdaji z dne 5. t. m. naslednjo notico: »Uredništvo »Prosvete« je prejelo sedem številk socijalističnega dnevnika »Napreja«, datiranih od 31. maja do 7. junija, direktno iz Ljubljane. Upamo, da bo list odslej dohajal redno.
Predvsem moramo častitati »Na-preju« na lepem napredku od Novega leta, ko smo imeli zadnjo številko v rokah; povečan je v veliki obliki, da se lahko meri s »Slov. Narodom« in tudi po vsebini je veliko boljši. Urednik mu je sodr. Rudolf Golouh, ki je bil zadnji mesec v Parizu.
Iz došlih Številk »Napreja« vidimo, da je slovenski proletarski narod grdo prevar jen. Boriti se mora proti tujemu in domačemu imperijalizmu. Vse žrtve, ki so jih doprinesli zavedni slovenski proletarci v stari domovini v nadi, da bodo skupno z meščanskimi strankami izvojevali pravičen mir in demokracijo v Sloveniji, so bile zastonj in 'zdaj se delavsko in kmečko ljudstvo z ogorčenjem obrača od razkrinkanih meščanskih pijavk ter se pripravlja na lasten hoj za svoje pravice. Mimogrede naj še omenimo, da ljubljanska »Jugoslavija«, katero zavedni Slovenci v stari domovini imenujejo »Revolver« hi iz katere Mastno zajemljejo nezna-čajneži pri protidemokratični S. N. Z. v Clevelandu, izhaja le zato. da ima kdo na Slovenskem delati lizunske poklone kraljevini Ib dinastiji in "blatiti socijaliste, ki so vložili vse svoje sile za osvoboditev domovine .
Čitatelji »Prosvete« bodo odslej imeli dnevno vse zanimive vesti iz starega kraja in tudi članke, ki so pisani z delavskega stališča. Zlasti Je zanimiv govor Antona Kristana o državnem proračunu, ki ga Je govoril v narodnem predstavništvu v Belgra-du dne 26. maja in ki razkriva v najbolj živih potezah sedanje gospodarsko stanje v Jugoslaviji«.
Jeseniška krajevna konferenca strokovnih organizacij.
Krajevna konferenca strok, organizacij, ki smo jo sklicali na Jesenicah, se je vršila ob mnogoštevilni udeležbi delegatov iz Jesenic, Javornika, Dobrave, Tržiča, Bohinja, Radovljice, Borovelj, Bistrice na Kor., in drugod. Izvršila je veliko velekoristnega dela. Na dnevnem redu je bilo: 1. Splošno situacijsko poročilo. 2. Organizacija in taktika strokovnih in političnih organizacij. 3. Tisk, strokovni in politični. 4. So-cijalno zavarovanje. 5. Raznoterosti.
Evo v kratkem poročilo o konferenci.
Sodr. Marčič, tajnik jeseniške podružnice kovinarske organizacije, je pozdravil v imenu sklicateljev konferenco na kar se je soglasno izvolilo za predsednike ss.: Crnologar
F.	iz Jesenic, Stare 1. iz Boh. Bistrice, ter Šlibar 1. iz Radovljice, za zapisnikarje pa ss. Hladnik I. iz Jesenic, Bukovnik I. iz Tržiča in Jerolič P. iz Bistrice na Koroškem.
Poročal Je nato o prvi točki dnevnega reda sodr. Zugwitz, kateri nam je lepo pojasnil situacijo strokovnih org. na Jesnicah. Naslikal je vso trnjevo pot, intrig in terorja od strani meščanskih listov in drugih, ki so Jo morali sodrugi prenesti. Dolga leta so se nam delale krivice, da bi se onemogočil razvoj naših organizacij, da bi Jih uničili. To se jim seveda pri našem vstrajnem delu ni posrečilo.
Govornik nam je podal kratko sliko o razvoju strokovnih organizacij na Jesenicah:
Prvi socijalistični shod za ustanovitev kovin. org. se je vršil leta 1897. Priglasilo se je 46 članov pod vodstvom Kristana, Železnikarja in Zadnika. Kljub neu ornemu delovanju sodr. Železnikarja, ki je prvi prinesel idejo združenja socijalistov na Jesenice, je ta organizacija v par mesccih razpadla. V tistem času se je ustanovilo katol. strok, društvo, za katerega ustanovitev je dal takratni ravnatelj tovarne Luckmann 100 K — in začelo se je preganjanje socijalistov.
Leta 1899. se je zopet začela agitacija za obnovitev kovin, organizacije. Neki pomočnik krojaškega mojstra Čebulja, je bil vsled agitacije, celo vržen na cesto fn izgnan iz Jesenic. V tem letu se je tudi ustanovilo pevsko društvo. Kljub vsem preganjanjem smo dosegli pri prvih volitvah mal vspeh, tako da je dobil kandidat socijalistov sodr. Kopač 210 glasov. Leta 1902. smo začeli intenzivnejše boje. Prirejati smo i&v-rali shode celo v hostali. »Slovenec« je pisal takrat o »kitajsko-japonskHi boksarjih« na Jesenicah. Leta 1904. sta se sprla takratni ravnatelj Lttck-mann In poslanec Šušteršič tako, da je poslednji začel hujskati delavce k stavki. Na naš shod so bili poklicani zaupniki kovinarjev ss. Hilarij iz Gradca in Breskvar iz Ljubljane. Ss. Kopač in Čobal se shoda nista udeležila, ker so jima bile razmere predobro znane. Shod je bil razgnan, ss. Hilarij in Breskvar sta morala pa bežati.
Leta 1905. je štela kat. strok, organizacija okolo 800 članov, med njimi je bilo tudi mnogo socijalistov, ki jih pa na shodih niso pustili do besede. Ko smo se 5. oktobra 1905. tudi mi udeležili demonstracije za splošno in enako volilno pravico, so za-branili nam nositi rdeče znake. Udeležili smo se demonstracij brez znakov.
Šele 9. sept. 1906. se je postavil temelj kovin, organizaciji, kakor obstoji še danes. Uspehi so se takoj pokazali. Že pri prvih državnozborskih volitvah leta 1907. je dobil kandidat socijalistov 271 glasov, liberalni 100 glasov, klerikalni pa 493 glasov. Pri dežeinozborskih volitvah leta 1908. je bilo soc. 388 glasov, lib. 79 glasov, klerikalnih 323. Pri državnozborskih volitvah leta 1911. je bilo soc. 408 glasov, lib. 199 in klerik. 333. Mnogo je pripomogla k razvoju strok, organizacija na Jesenicah tudi zgradba karavanske železnice.
Da imamo danes na Jesenicah res močno in zavedno strokovno organizacijo, je razvidno že iz tega, da
imamo nad 300 naročnikov »Napreja c.
Sodr. Zugwitz je končal svoje poročilo s pozivom K vstrajnem« delu za zmago svetovnega socializma. ki pride.
Sodr. Stare iz Bohinja je orisal zahrbtno delovanje NSZ med delavstvom tamošnjega rudokopa. Potrebna le med delavstvom agitacija, za razširjenje socijalistične ideje. Delavci se morajo organizirati internacionalno, kakor je tudi kapital in-ternacijonalno organiziran. Socljali-zem združuje v sebi ves proletarijat. Gotovo je, da ostanemo Jugoslovani vedno Jugoslovani, ali boj proti kapitalizmu moremo izvojevati le skupno s proletarijatom vsega sveta.
Sodr. Šlibar Iz Radovljice poroča, o denunciranju naših sodrugov od strani meščanskih strank. Preganja se jih samo zato, ker so soci-jalisti. — Konečno priporoča izlete strok, organizacij iz vse Gorenjske.
Sodr. Bukovnik iz Tržiča je govoril o težkočah, ki so jih morale pretrpeti tamkajšnje strok, organizacije. Prva je bila ustanovljena leta 1907. in je štela 15 članov. Ni se vzdržala. Po lOih letih Jo Je oživel sodr. A. Kristan. Danes so v njej združene vse stroke: črevHarji, strojarjl, lesni delavci itd. Kljub vsem preganjanjem šteje danes samo črevljarska organizacija 320 članov.
Sodr. K r 1 š t o ftt iz Tržiča je opisal delovanje organizacije v Tržiču. Organizacija si je stekla mnogo zaslug na polju izobrazbe delavstva s prirejenjem predavanj. Pri mezdnem gibanju se je doseglo 100% povišanja plač.
Sodr. Pintar iz Jesenic je pojasnil položaj v Kranjski gori, ker od tam ni bilo na konferenci nobenega delegata. Pred 5imi leti se je tam ustanovilo izobraževalno društvo s 30 člani. Med vojsko se je malo delalo. »Zvezarji« so govorili, da naša organizacija ne obstoji več. Ali zopet se je ustanovila plačevalnica, prepotrebno kons. društvo in danes je do 200 članov energičnih ljudi}.
Sodr. Gabrijel iz Jesenic je podal kratke sliko o tamkajšnjih razmerah v Borovljah in Bistrici na Kor. Naše oblasti so internirale kakih 400 ljudi. Zaprli so jih na ljubljanskem gradu. Največ je med njimi delavcev iz Borovelj in Bistrice. Pravi hujskači so ušli, delavce pa so internirali, ker so ponajveč sccija-listi. Med interniranci so 70-letrvl starčki, žene z dojenčki, 12 do 14-letni otroci, ki ne vedo, zakaj so zaprti. Kakšni mojstri so nekateri elementi v podlih demincijacijah, pokazali so nam tudi znani jeseniški dogodki. Govorili so še celo, češ, da socijalisti razderejo železnico. Namen nasprotnikov je bil jasen: raz-družiti organizacijo.
Sodr. M o r e 11 i je podal poročilo jeseniške organizacije:	Leta
1914. je štela organizacija 250 članov, ob mobilizaciji pa samo 35. Leta 1916. je naraslo število na 400 članov. V tem letu smo prvikrat prosili za povišanje plače, ker so ce;ne živil šle vsaki dan višje in je imel delavec
2	do 4 krone dnevne plače. V tem letu se je tudi ženstvo začelo zanimati za organizacijo. Imeli smo 36 članic. Leta 1917. smo imeli že 1100 članov. Akoravno je marsikateri imel strah pred strelskimi jarki, vendar smo zopet stavili zahteve za zvišanje plače, ter dosegli 65%. Leta 1918. smo drugič stavili zahteve. Pri prvih pogajanjih sta bila ss. Co-bal in Neufuss iz Gradca, pri drugih pa sodr. Dular od društva kovinarjev iz Gradca. ,V času razpada Av-
strije smo imeli 1600 članov. Februarja meseca 1.1. smo šli k ravnatelju za zvišanje plače. Ker je g. ravnatelj rekel, da podjetje, vsled slabega obratovanja tovarne, nlač ne more povišati, smo šli na viado. Dosegli smo 30% in 150.000 kron mesečni .vladne podpore, katere obljube pa vlada ni držala. Jeseniška “podraži* nlca ima 2 podpodružnici na Javor* niku in Dobravi. Vsaka ima po 300 članov, ter plačiinico v Lescah. Govornik apelira na zborovalce, da širijo bratstvo in da agitirajo za dobrd in pravično stvar. (Konec prih.)
Mariborska noč.
■Že bo skoro teden od tega. Javnosti se pa do danes še ni podalo pojasnila. Niti »Narod«, niti »Slovenec« niti vsa njuna žurnalistična dečad ne črhnejo besede o tem — celo »vedno« poučeni naš korespondenčru biro to pot ni poučen. Samo 1 dtn praznine v četrtkovem »Napreja* nam priča, da je tam stalo nekaj, kar. ni bilo všeč vsem v državi SHS, —1 pardon — JDS. Po nojevski so pre-mplčali noč 22. t. m., češ, ni dobro, da nas vidi svet take. Pa ie videl svet. Graški listi so že naslednji dan poročali gorostasnosti o mariborski buni, pisali o £00 mrtvih, brez Števila ranjenih, lužah krvi itd. Za Grad* cem Dunaj, za njim Italija, in tako naprej. Samo pri nas ničesar, samo pri nas so skrili glavo in rt,\ Kai tole molčanje ne diši močno po »slabi vesti«?
Danes šele so prišli k sapi! »Mariborski Dalevec« je napisal danes prvo besedo o tem. Sicer tudi sedaj ne pove, kaj se je pravzaprav zgodilo, ali, našel je krivce, in to je vsekakor velikanska zasluga. Vojaško pobuno so povzročili namreč >so-vražni tuji in domači elementi« —* socijalisti. Oni so že 21. t. m. povzročili štrajk, ki je imel namen »narediti zmedo v državi in preprečiti normalni promet, tako, da bi isti moral avtomatično preiti v roke neprijazne nam sile«. Ker se je »po zaslugi zavednih in domoljubnih mož iz štraikuiočih slojev, ki se v spoznanju velike politične nevarnosti tega štrajka niso udeležili« ta »satanski namen« ponesrečil, pa so se navalili na vojaštvo. Kot agitacijsko sredstvo so se poslužili pri vojakih, teh »itak nezadovoljnih elementih« z«1*' žanja mezde od 5 na 2 K. čem av *SO pri tem pozabili, da se je to zavedne vojaštvo v razumevanju gospodarskega položaja tega znižanja že navadilo«. Posredovali so Nemci in
—	počilo je. Država (JDS) pa je zmagala, in kolikor krivcev še ni v zaporu, pa še bo. — Taka kolobocija v »Mariborskem Delavcu«!
Sedaj pa imaš, profesore Ivane, ki na štrajkarskih shodih in celo nemški govoriš: imaš, kar si sejal —' ti in koinpanjoni tvoji! Sedaj boš šel kamor spadaš! Če ne bo policajev, in zvestin Soldatov zadošti, pa se bfl konsorcij »Mariborskega Delavca« premen il v narodno stražo, ki bo tirala tebe in tvoje grehe! Še kolega poslanik pojde zraven, in celo na čelu. Nič ne de, če se do danes še rti naučil ravnanja s sabljami, puškami in samokresi, se že še nauči. Kaj pa se vsega ne stori za dobrobit in bla* gor naroda.
Saj bi bilo prijetno se še napre) bavlti z resnim člankarjem citiranega lista — ali —» zadeva je vendarle preresna, da bi mogla služiti kot predmet zabave. Oglejmo si dogodek, gol in resničen, pa bomo mogoče tudi prave krivce našli. Seveda
»ggiini
Takšna fe bila kot babica pajka, ki ga pogoltne, potem ko je pustila, da jo je oplodil.
*
Dočim sem jaz k .ul, je živela MarHa neko skrivnostno življenje. Ostajala je v postelji do obeda, to je ene ure popoldne. Potem se je napotila v mesto, ne da bi imela določen cilj in se je vrnila šele k večerji, zelo mnogokdaj še pozneje, Ako so me vpraševali, kje je moja žena, sem odgovarjal:
—	V mestu je.
In vsi so se naskrivaj smehljali.
Nikoli se mi ni porodil sum. Nisem mislil na to, da bi vohunil.
Po večerji je ostajala v salorth ta kramljala s tujci.
Ponoči je pila s služkinjami konjak, slišal sem, kako je klepetala s šepetajočim glasom, ne da bi se kdaj ponižal tako daleč ter šel prisluškovat k njenim vratom ...
Čemu neki ne? Ker spada to k taksnim čii iom, ki si jih človek ne sme dovoljevati.
Čemu neki ne? Ker je prešlo to v mojo vzgojo kot neke vrste moška religija.
*
Minili so trije meseci. Tedaj sera se vos presenečen zbudil, ko sem opazil, kako visoki so najini izdatki. Zdaj so bili najini stroški urejeni. torej sem lahko prersčanit.
Hrana in stanovanje naju je stalo dnevno dvanajst frankov; te is t&&festdeset frankov
mesečno In jaz sem dajal Mariji tisoč frankov vsak mesec. Torej je porabila šeststo frankov mesečno kot postranski izdatek.
—Ta denar sem potrošila za izredne izdatke, ml je odgovorila z gnevom, ko sem jo pozval na obračun.
— Kaj, tristošestdeset frankov navadnih radatkov in šeststo frankov izrednih! Ali me imaš za osla?
— Tl sl ml res dal tisoč frankov, toda večji del si porabil zase.
— Dobro. Preračunajva. Tobak (zelo slab) poleg smodk po deset vinarjev kos: deset frankov.,. Porto: deset frankov... In potem ...
— Tvoje sabljaške vaje!
— Samo eno sem imel* tri franke.
—- Jezdne vaje!
Dve: pet frankov.
— Knjige!
— Knjige? Deset frankov..’. To Je rse-Vfup osemintrideset frankov, recimo, sto frankov. Ostane še petsto frankov za postranske izdatke... To je krepko!
— Torej misliš mar, da tl kradem?,O, tl ubogi človek!
PaJ naj odgovorim na to? — Niči... Ubog človek sem in naslednjega dne so bile že vse njene znanke na Švedskem obveščene o napredku moje blaznosti.
Tako se je zlagoma ustvarila tista legenda. Od leta do leta se odražalo obrisi mol« oseb-
nosti določneje in mesto nedolžnega pesnika se Je ustvarila bajnoslovna figura, oorfcjena, zasenčena, dotikajoča se tipa zločincev.
Napravil sem poizkus, da bi zbežal v Italijo, kjer bi moral srečati umetnike svojega kova. Poizkus se je ponesrečil. PovrnHa sva se nazaj na bregove genfskega Jezera, da počakava tam, ko bo Marija porodila.
Ko je prišlo dete na svet. se je odela Marija z mučeniško glorijo, kot zatirana žena, brezpravna sužnja In me prosila, nal krstiva novorojeno dete. Ona je vedela prav dobro, da sem v svojih bojnih spisih priznaval baš svojo mržnjo proti praznoverju krščanstva, da torej običajev te cerkve nisem mogel povzed.
Najsitudi ni bUa prav nič verna, že deset let ni prestopila cerkvenega praga, bogve kako dolgo ni šla k obhajilu, moHla je samo za pse ali plščete ali kunce, je vzlic temu sanjala zda! samo o tem krstu, Iz katerega le hotela napraviti veliko slavje. Storila je to brez dvoma, ker je vedela, da nočem ničesar vedeti o tistih obredih, ki sem jih smatral za hlinjenje in ki so se protivill mojim naukom
S solzami v očeh me je prosila, sklicevala se na mojo dobroto ter me spominjala moje velikodušnosti. Navsezadnje sem se udal, pod i pogojem, da mi vsaj ni treba prisostovati slav-1 nostl. Nato mi le poljubila roke, se mi zaliva-1
Ijevaia prekipevajoče za te znake moje ljubezni. Kajti ta krafc da Je zanjo »resnična zadeva vesti«, življertsko vprašanje.
Krst se Je vršil. Ko se je vrnila od svečanosti, se je v navzočnosti prič smejala »tej komediji«, igrala svobodomiselko in poniževala in smešila ta obred; hvalila se Je, da ne ve ničesar o tej veroizpovedi, v katero je bil pravkar sprejet njen sin.
Potem ko je dobila partijo, se je norčevala
iz tega in »življenjsko vprašanje« se je izprc-menilo v zmago, ki jo je izvojevala nad mano in ki je dal v bodoče mojim nasprotnikom oblast nad mojo osebo.
Še enkart sem se ponižal, razgalil se, da bi potešil muhe ženske, ki Je hotela ukazovat!.
Toda postalo je še bolj resno. Iz Skandinavije Je dospela gospodična, ki je bila vsa polna norih misli o ženski emancipaciji. Tako! je postala Marijina prijateljica in jaz sem bil iz* gubflen človek.
Nosila je s sabo bojazljivo knjigo tistega brezspolnega moža, ki je, zavržen od v set j strank, postal izdajalec na možu in skleni* zvezo z vsemi emancipiranimi babnicami civiliziranega sveta. Potem ko sem prečital Emu«j de Girardin knligo »Mož in žena«, sem ime vse posfedice, ki jih ima to gibanje VPfja žensk.
(Dalie Drih.)
ie mnogo zavisno od milosti cenzorja, če bo dovolil objektivno pisati o aferi, katere Je polno inozemsko časopisje. — 22. t m. ob pol 22. so se PobuniH nekateri oddelki tukajšnjih dragoncev in pa infanteriie domačega 26. polka, pričeli slepo streljati s strojnico na mesto iz nasprotnega dravskega brega pri državnem mostu, hoteč povzročiti paniko v mestu. Kaj potem, o tem si bržkone udeleženci sami niso bili na jasnem. Povod je baje znižanje dnevne mezde. Ali so imeli zveze z meščanstvom ali ne, ni dognano. Četudi bi mogoče take zveze obstojale, dvomimo, da s količkaj resnimi ljudmi, jn večino nemškega meščanstva imamo vendarle za toliko resno, da j>m ne pripisujemo možnosti soudeležbe pri tako otrocje-neumni zaroti. Naj bo že tako ali tako. počilo je streljanje in bilo je žrtev. Upornikom nasproti so poslali karlovške Hrvate. ^Počela je borba. Bilo je 5 mrtvih, večje število ranjenih. Buno so udu-!|ui, a krivci so se deloma razbegli. deloma bili odvedeni v zapore. Sedaj pa išče krivec krivcev ... Ena konbinacija je navedena zgoraj — 0na kompanije iz »Narodnega doma« r* ki pa je tako na rahlih n gah, da je vladni komisar g. Pfeifer v svojem oklicu hitel povdarjati, da je bila “Una le interna vojaška mezdna zadeva, na kateri ni prav nič udeleže-n° civilno prebivalstvo — četudi je Smatral njega prijatelj, policijski ko-^'sar g. Senekovič za potrebno !*Prav to nedolžno prebivalstvo vrsled navedenih dogodkov kaznovati z »izrednimi merami«, ki še tra-iajo. — Mi pa si krivdo razlagamo drugače.
posebno
°b današnjih časih ,ko je vse evropsko ozračje polno revolucionarnih fermentov, na najgorostasnejše mi--Sli, ni čudo/
Tu leži krivda, sicer bi taka otroška buna s tako krvavim koncem in resnimi posledicami ne kila mogoča.
Dnevne vesti.
O	sodnijskih razmerah.
v, Y *Nap.reju« od 24. t. m. se v cianku »Kako znamo« med drugim Pravi, da justična uprava začetnikom ne privošči zaslužka in da odvetniškim kandidatom, ki nameravajo stopiti v sodno pripravljalno službo, ne šteje enoletnega dela in časa, v katerem so delali sodno Prakso kot odvetniški kandidati. Kolikor smo informirani ni poverje-ftvu za pravosodje zaau noben slučaj, v katerem bi se bilo tako postopalo. Glasom predpisov se vsakomur, ki vstopi v sodno pripravljalno službo, takoj nakaže adjutum od sodne prakse, ki jo je napravil kot odvetniški kandidat ter se mu po zakonu šteje šest mesecev v dveletno Pripravljalno službo, katero mora po zakonu dovršiti, preden se pripusti k sodniškemu izpitu.
V	s vrbo prestavljanja dopisov in zapisnikov naših sodišč je pa ustanovil fiemško-avstrijski urad za pravosodje na Dunaju posebno pisarni-c?> ki oskrbuje take prestave praviloma brezplačno. Le za prebave, ki so izključno v interesa %mke, zaračuna pisarna 2 K za Vsako stran, torej 8 K za nolo. Če se zaračuna za polo 100 K, je to neopravičeno. Če se talci slučaji doga-laio se bomo še informirali.
Sami križi!
Ni ga bilo človeka, ki ne bi bil t*Pal, da nastanejo boljši časi, ko smo Si napravili svojo državo. Socijalisti, ki smo bili vedno nujhujši nasprotniki avstrijskega krivičnega /.istega, smo za naše nacijonalno osvo-pojenje svoje doprinesli, ker smatramo nacijonalno osvobojene na-roda za bazo nadaljnega socijalnega °svobojenja. Vedeli pa smo, da bo U^ida, neizprosna jugoslovanska bl»žoazija šla to pot, ki jo hodi že vse mesece od časa celega predata sem. Nasilna .je in brutalna, *er se hoče v sedanji svoji svobodi * vso energijo razmahniti in uvelja-‘b- Zato vsi ti žalostni pojavi, razočaranja nad »demokratizmom« ?leŠča;iskh strank, nezadovoljnost ‘•j korupcija na vseh koncih. Ljud-*'Vo je upalo priti slednjič do svojih PraviC; polastili pa so se vse obla-v1 ne ljudstvo, nego buržuji, ki se-neizprosno in nasilno nastopajo, so sft že malo utrdili. Kamor se naletiš na zapreke. Že celo PcunjeS le par postaj ven iz Ljub-'Jane, te nadlegujejo kontrole legiti-acU. dokler ne zmanjka, kake čr-zaradi katere te .vržejo iz viak>
To s;; sicer le malenkosti, v katerih pa so imjir.ur-mitnejše zrcali ves vladajoči zistem.
Imamo pa še dosti drugih »prijetnosti c. Ako naročiš blago od nekod, — recimo Iz Češkega — moraš imeti dovoljenje iz Belgrada in bog-vedikodi še, da ga smeš plačati. Križevi poti, ki te čakajo, kažejo, da stari avstrijski birokratizem ni umrl, da, on je celo za tisoč procentov na zdravju pridobil. Tud! sve-tovnoznani staroavstrijski »Amts-schimmel« še živi, samo da si je to staro revše še celo opomoglo. Pravijo, da smo enotna kraljevina SHS. To vemo iz raznih manifestov, to čutimo pri sodniji, kadar nas obsodijo v imenu kralja ln čutimo od naših meščanskih listov. Kadar se gre pa zlasti za denar — dinar, pa enote ne čutimo. V enotni državi se ravna kaj neenotno! Češka republika. računa na eno češko krono 1.60 K, Belgrad pa določi za 1 dinar 3 K. Gospodje potrebujejo denar, to vemo. Ali dase rešitev perečega valutnega vprašanja reši tako, da bo pri tem revno ljudstvo najbolj prizadeto, to že vnaprej Vemo. Pokazalo se bo zopet pravo lice vladajočih' »demokratičnih« meščanskih' strank. Naj si ljudstvo zapomni, da so fanfare meščanskih listov zanj le sredstvo za uspavanje. Izprevi-delo bo tudi. da kapitalistična meščanska družba ne zna nikdar rešiti gospodarske krize, da njeno gospodarstvo ne gre nikakor za izboljšanje socijalnega položaja ljudstva, nego le za njegovo gospodarsko za-siiži jevanie na eni in kopičenje kapitala na drugi strani. Gospodarska kriza ie rešljiva le v socializaciji.
Prihod uradniških družin Iz Trsta.
Kakor se nam javlja, pride 30. L m. ob 8. uri zjutraj iz Trsta vlak z družinami vladnih, poštnih in finančnih uradnikov v Ljubljano. S tem obveščamo njih svojce in sorojake, da bodo pripravljeni za njih sprejem.
Drobno.
— Iz deželne vlade. Poverjenik zanotranje zadeve ta teden ne sprejema strank, ker bo službeno odsoten.
— Imenovanja v poštni službi. S
1	avgustom t. 1. bo imenovanih 98 aspirantov in aspirantinj poštnim oficijantom oziroma oficijantinjam. 31. julija dobe še staio plačo, začetkom avgusta se jim pa nakaže nova plača, kakor tudi nove dragmjske doklade za mesec julij in avgust.
— Zveza poštnih' organizacij v Ljubljani vabi vse člane k širši od-borovi seji, ki se vrši v petek 1. avgusta ob 19. uri v pomočniški dvorani na glavni pošti. Tudi člani, ki niso odborniki, naj se udeleže te seje. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe.
— Neizprosna usoda železničarjev je zopet zahtevala žrtev v naših vrstah. Dne 17. julija ob 9. url dopoldne je na postaji »Pragersko« ponesrečil eden naših najboljših so-drugov. Sodruga Jožefa J a v e r •< n i k a ni več. Zapustil nas je, zapustil je pa tudi žalujočo vdovo in štiri nepreskrbljene malčke. Kako priljubljen je bil preminoli, je pokazal njegov krasen pogreb. Obdržimo ga v častnem spominu! Njegovi dru* žini pa naše najiskrenejše sožalje!
— Lep vzgled! Sodrug, ki noče biti imenovan, nam je Izročil za tiskovni sklad »Napreja« 100 kron. Veseli nas pri tem pred vsem dejstvo, da se posamezni sodrugi zavedajo velike važnosti našega tiska. AH pa se zavedamo tega vsi? Priznajmo, da je naš tisk najboljše orožje zoper besne napade nam nasprotnega časopisja in nad. vse važno vzgojno sredstvo za delavstvo.
Zaključni izkaz zbirke za koroške begunce z dne 10. maja 1919. izkazuje 15.381 K 20 vin. Od te svo-te se je oddalo posredovalnici za begunce v Ljubljani 10.079 K 20 vin., ostanek 5.302 K pa bo poverjeništvo za socijalno skrb porabilo za brezplačno perilo najrevnejšim beguncem.
— Lastnikom automobilov in motornih koles. Opozarjajo se vsi lastniki automobliov in mot. koles, ki še r imajo predpisane nove evidenčne številke, da bodo varnostni organi počenši s 1. avgustom 1919. nastopati najstrožje v smislu naredbe dež. vlade (uradni list 76.)
— Tatvine na celjskem mestnem pokopališču. V zadnjih tednih se množe slučaji, da izginjajo na gro-beh n» imenovanem pokopališču cvetice In druge reči. Sedal je pa ponovno izginil iz jednega groba cvetlični lonec iz cinkove pročevine s cvetlicami vred. Ta lonec je 30 cm dolg. 12 cm širok in 18 cm globok in opremljen s cevjo za odvajanje vode, na čemur ga Je lahko spoznati
hi kje slučajno kdo ponujal jed-
nako posodo na prodaj. Prosi se vsakega, komur bi bilo kaj znano o s torijcih, da Jih naznani pristojni oblasti.
— Ukradena krava. Posestniku Sim. Mlhelu v Podpeči na Koroškem je bila raz pašnika, dne 21. t. m. ukradena najlepša krava v vrednosti 3400 K. Vse iskanje in zasledovanje je bilo zaman. Tatvina Je pri nas Še vedno na dnevnem redu.
— Izgubila se Je dne 28. Julija t.!. od južnega kolodvora do Dunajske ceste ročna torbica z vsebino od 400 do 500 K, železničarska legitimacija, glaseča se na ime Marija Svetlin, maia knjižica, v kateri je bila navedena vsota, mala denarnica, robec in ženska ura. Pred nakupom ure se svarf. Ker je stranka revna in ker denar ni last iste, se pošteni najditelj prosi, da Izroči najdene stvari uredništvu proti dobri nagradi.
— Izgubljeno. Pri šolskem izletu na Bled 23. t. m. so se izgubili 2 legitimacije s slikami, 1 rdečo, 1 sivo, orvo na ime Marija, drugo na ime Gabrijela Kovač. Ker so izgubljene legitimacije za najditelj brez pomena ,se prosi, da jih proti nagradi odda na najbližnji postaji.
— Obutev za revne dijake. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poklonilo ministrstvu za prosveto 1000 parov čevljev iz ravnateljstva plena za siromašne dijake, 10.000 parov pa ministrstvu za obnovo, da se razdele .vVonašnenu prebivalstvu opustošenih krajev.
— Modra knjiga. Piesbureau ministrstva za zunanje stvari potrebujejo brezpogojno srbsko modro knjigo, ki jo je ministrstvo za zunanje stvari izdalo leta 1915 v Nišu. Oni, ki bi imeli slučajno to knjigo, naj jo pošljejo presbiroju ministrstva za zunanje stvari na razpolago.
Novice iz Maribora.
»Mariborski delavec« In izgredi v Mariboru.
Črez dva dni molka so skuhali in ker ne morejo sami prevzeti oziroma pravim (belgrajski vladi) naprtiti odgovornosti za izgrede, ki so Imeli temelj v znižanju mezde vojakom od 5 do 2 K, so sedaj po dobrem pre-vdarku spoznali, da so navsezadnje
—	socijalisti prvi krivci.
Da smo že s stavko hoteli vse prekucniti, to smatrajo itak za čisto jasno.
«In stavka, ki je bila sklenjena v Parizu in sprejeta tudi od vodstva stranke v Ljubljani, te seveda v Mariboru niso samo sklenili ampak kar povzročili! In za agitacijsko sredstvo smo porabili znižanje omenjene mezde. Za to znižanje mezde smo sicer šele po izgredih izvedeli, a je bilo vendar dobro agitacijsko sredstvo . . . Človek bi občudoval ta ne> sramni cinizem, ki hoče grehe drugiii politično in policijsko kar pavšalno izrabiti proti naši stranki oziroma organizaciji. In to bi izrabili, makar da bi bili v njej tudi prav sami Slovenci! Saj proti slovenskim socialistom Zvezarji še prav posebno pridno delujejo!
»Z uničenjem upora je država dokazala, da ima v roki popolno moč«. Želeli bi, da bi jih takih dokazov ne bilo več treba!
Več o tej demokratsko-pošteni taktiki se pač ne splača pisati.
Maksimalne^ cene za živila smo dobili Mariborčani. Podpisal jih jc dr. Pfeifer. Zelo smo radovedni. Če se spomnimo na staro Avstrijo in njene maksimalne cene, potem nimamo nič upanja — na uspeh. Volja je dobra, a mesarji in trgovci so svoje vrste ljudi!
»Marburgsr ZeJtung« je prišla z 26. t. m. pod državno nadzorstvo. Za nadzornika je imenovan dr. Lipold, zato da ne bo treba cenzure.
»Male novice« z dne 24. julija prinašajo pismo, v katerem neka uboga ženičica, jadikuje, da je njen mož vsled stavke zapravil 400 K.
G.	Žebot se je ob tej priliki premalo potrudil, ker je namreč to pismo zložil in sicer strašno nerodno in neumno. To je jasno kot beli dan. — če bi imeli kaj več časa, bi tudi sestavili kako pisemce iz St. lija. Pa mogoče drugič . ■ •
Dalje v obupnem klicu piše, da slov. uradniki stanujejo v živinskih vozovih. Izvedeli bi radi za imena teh uradnikov. Sicer pa vemo, da se za delavce ne interesira toliko.
Dalje: »Novice« so proti nemškim vzporednicam v šolah, češ, saj celo visoko kulturni Italiiani niso toliko zmerni in pravični.
Mi pa pravimo: poteiu pač v tem oziru niso tako visoko kulturni. Sicer pa dosti višii od nas menda sploh niso.
Mariborski mežčanskl iistl iti ueneral Maister.
V	veliko veselje tukajšnjih Purgarjev in nacijonalcev se plete med
slovitim »Mariborskim delavcem« in »Malimi novicami« neokusna polemika radi imenovanja ulice po generalu Maistru. »Male novice« so začele: češ, pa zakaj ni dobil tudi dr. Korošec svoje ulice? — In M. »delavec« je odgovoril. In zdaj se že pričkajo o zaslugah — g. general, ki mu ves ta neokusen proseiitski in hinavski boj gotovo ni všeč, je ob tej priliki spoznal, kako nehvaležno je biti vmes, če začno strankarji plesati okrog njega.
»Jugoslovanski železničar« prinaša 18. julija članek iz Erceg. Bosne
—	od nekega Zvezarja. ki pravi, da je Zveza inštrument vlade, ki dela po načelu: Divide et impera!
Bolje bi bila ena slabša — enotna železničarska organizacija, kakor pa dve. Nato razpravlja o žalostnem položaju železničarjev * in na koncu pravi, da če pojde tako naprej in ako narod potem ne bi obsodil vlade, potem idemo tudi mi (Zvezarji) v anacijonalne (breznarodne) (seveda smo mi socijalisti samo mednarodni) boljševike. Kako more Zvezar tako državi nevarno in preteče pisati I
Opozarjamo posebej Zvezarje na ta članek! Če želite, ga celega prestavimo, zlasti še tisto, ko pravi, da se od samega patrijotizma tudi ne da živeti. Skratka: Grozi kakor kak nevaren socijalist.
Ptujske novice.
Boljševizem. Tako se glasi uvodnik »P. L.« št. 17. Da se ie tudi ta spravil na isto pot kakor »Revolver« in glasilo avtokratov »Siov. Nar.« ni nič čudnega saj je glasilo tukajšnjih demokratov. Govori nekaj o korupciji, o odiranju v Budimpešti, da stane ena gos 2000 K, meso 150 do 200 kron, jajce 8 do 10 K itd. Ubožcu na duhu se prav lepo zahvaljujemo za zabavo in kratek čas, pa da nas Je obenem opozoril na to grdobo »boljševizem«. Saj res! Mi se moramo zavzeti za to, da Čimpreje izgine h ljubljanske vlade sedanja vlada in se na njeno mesto postavi uradn&ka in povrhu še v vsaki vasi po eno vl-sličarsko krajevno poveljstvo pod kralj Matjaževim poveljstvom.
Na vsaki postaji postavimo »Postajo za batine« za vse nezadovoH-neže in basta! Vse te bajke pripoveduje priporočujoč svoje batine Jn vislice ob priliki, ko se jezi radi stavke. Pravi, da je bila stavka navadno hujskanje pa da se »žal« ni obnesla. Zahteva, da se odpravi s silo vse, kar se rte strinja z lugoslov. »demokracijo«, vladi pa namiguje, da ji je treba tudi odstraniti vzroke nezadovoljnosti. In to odstranitev zahtevamo ml že od prvega dne obstoja naše države in že dolgo, dolgo vrsto let pred obstojem naše držav«. Zakaj se zavlačuie agrarna reforma, rešitev valutnega vprašanja, davek na vojne dobičke itd.?
In če je potem ljudstvo nezadovoljno in mu ni všeč, da se mu ne da njegovih pravic, lop po njemu, saj se boljševiki! ...
»Čudna logika«. Pri pokojnem »Štajercu« je služboval neW »Ste-blch«. Pri njem Je dvakrat ali trikrat napravila policija hišne preiskave In našla vedno kaj obtežilnega. Zdaj pa je naenkrat našel milost v očeh liberalcev. In n( čuda! »Stajerc« je bil na Štajerskem zelo razširjen in če so vzeli Stebicha v uredništvo »Ptujskega lista«, bo gotovo spravil vse »Štajercijance« v njihov tabor.
Mogoče bo to »Ptujskemu listu« in JDS — neslo! Kmetje bodo morebiti spet radi — nasedli! Kdo ve?!
Tatvina sladkorja. Trgovca Se-marja so okradli neznani zlikovci. Odnesli so mu baje 2000 kg sladkorja, ki je bil namenjen za vkuhan}« sadja. — Tatvina je bila izvršena okoli dveh popolnoči; naznanjena pa ob peti uri zjutraj. Kljub temu pa se zlikovcev še ni moglo dobiti.
Oblast bo vsekakor stvar temeljito preiskala in občinstvo pomirila.
It Sloveniie.
Ceije.
Preteklo nedeljo je Slovenska orlovska zveza pod okriljem okrožne zveze Orlov v Celju, priredila v Celju Orlovski tabor in javno telovadbo. Moj nanren ni, spuščati se v kritiko posameznih detajlov, temveč premotrivati precizivno stališče Orlov t. j. Slovenske ljudske stranke napram javnosti in napram Jugoslovanski socljalni demokraciji.
Hočem biti popolnoma stvaren in objektiven, ker se more le na ta način prav vizirati politično zrcalo in osvetliti v objektivnih barvah politično lice naših tekmecev. Bilo bi neumestno precenjevati itpliv katoliške stranke na javno in politično življenje, a bHo bi naravnost naivno njen upliv podcenjevati in po nojevo glavo riniti v pesek, da se ga
ne bi videlo. Treba je nasprotnika presoditi, kakšen je in kakšen hoče postati, ker bode le tako mogoče, meriti se ž njim v. poznejšem času, Edini resni tekmec je za sedaj za naše vrste katoliška stranka, ki veliko bolje umeva praktično izvajati demokratična načela nego takozva-na demokratska stranka. Dobro ve, da se da zid postaviti le na trden temelj, zato organizuje in izobrazuje svojo precej številno zaslombo, to ie slovenskega kmeta. Tistih par priveskov iz delavskih vrst je samo z« katoliško-narodno parado; jedra! stranke je le kmet.
Da so katoliki dobri organiza-torji, ° tem ni dvoma; saj je njihova najvišja kulturna institucija — rimska cerkev — živ dokaz visokegt organizacijskega duševnega dela.
Na Orlovski tabor v Celju je poslala kat. stranka svoje najboljše sile, da manifestira za kat. narodno misel in utrdi svojo pozicijo.
Zmisel vseh govorov je bil sledeči; trdna organizacija orlovskih’ vrst in kmetskega življa na Jednl strani, neizprosen boj proti nevarnim, pokvarjenim in temnim elementom na drugi strani in to vse.v; interesu naše lepe domovine. Vse zborovalce je oblival mrzli pot in marsikatera orlica se je križala, ka je slišala strašne pravljice o boljše-vikih, roparjih in tatovih iz ust svojih gospodov.
Tedaj 50% jedra vseh izvajanj j® bilo namenjenih za manifestacija kat.-narodne misli in 49% proti soci-jalnim demokratom. In ostanek 1%?j Ta je veljal demokratski stranki, katera so nekateri govorniki mala ošvrknil kot nositeljico krivih liberalnih načel in napačnih nazorov a svobodi in zopet drugi klicali na pomoč proti diktaturi najnižjih slojev, (sic!). Pojem diktature mora vobe® veljati v meščanskih krogih kot strašilo, ker drugače ne bi ljudi pd nepotrebnem begali s tem pojmom,
Tedaj: nam socijalnim demokratom. kakor trde, »brezdomovincem«, — je Slovenska ljudska stranka napovedala boj. Sprejmemo. Boja smo Itak tako navajeni kakor bede in zatiranja. Nas tudi njen klic po združenju * ostalimi državnimi strankami ne spravlja iz ravnotežja. Katoliška stranka naj bode prepričana, da se ne bode mogla trajna upirati novodobnim socijalnim idejam. Ko bo socijalna misel dovolj zrela, se bode razširjevala kot mogočen miren val, ki bo premagal vsef zapreke in ovire. Kakor si je naša država takorekoč čez noč porodila, tako se bode tudi socijalna ideja če* noč razvnela v. jugoslovanskem narodu .
Zanimivo j« bilo na shodu to, ds so vsi civilni govorniki tekmovali VJ tem, kdo da bo bolj ubiral na katoliške strune, med tem ko je original-katolik, profesor bogoslovja, dr, Hohnjec razvijal državne in soci-jalne probleme.
Kakšni logični zaključki se dajq izvajati iz celjskega orlovskega tabora za jugoslovansko soc. dem. Stranko? Najbolj jednostaven zaključek je ta, da nas kat. sttjmka kot tekmovalno organizacijo primerno uvažuje, ker sicer ne bi na vsakem shodu in shodiču klicala na pomoč vse svoje sile. v boi zoper scn cijaliste.
In demokratska stranka? Kar s4 pa t« tiče, smo si s Slovensko ljud,« sko stranko edini: Blagor mu, ki s* posčije.
Dr. J. Rožman, edea izmed mnogih nevarnih in pff» kvarjenih elementov.
Jesenice.
Strokovne organizacije na Jesenicah so priredile v nedeljo, 13. t. m, gozdno veselico, ki je kljub dežj« zelo lepo uspela. Udeležilo se je jf poleg mnogoštevilnega delavstva, tudi mnogo uradnikov, med njimi oba ravnatelja. Najboljši dokaz, da je veselica dosegla uspeh, je to, da se neki dopisnik v »Jugoslaviji« zaganja v to prireditev. Iz njegovega dopisa je razvidno, da ie, ali ’^'.o slabo, oziroma napačno mforr,:. cn, ali pa da je hotel namenoma zavijati in lagati. Da ga ie strankarska zloba privedla do tega, je razvidno iz dejstva, da ga v prvi vrsti bftde v oči lepo uspevajoča politična šola, ki j<|
—• po njegovem mnenju — prirciaja razni akademičnl in neakademienl socijalno - demokratični veleumi, Pač zelo nazadnjaški naprednjak mora biti ta g. dopisnik, da mu je cela Šola, kakoršna bi že naj bila, na potu Boli ga najbrže, da se zavedamo, da je potrebna delavcu izobrazba. Sicer pa vemo, da zavijati resnico se pač labko nauči brez šole. Da bi bila la prireditev pokazala, kdo da ie d n-es pravzaprav duša socijalno-i!c.; s-tičnega gibanja — po mnenju s, dopisnika so jeseniški Nemci — ie mogel uvideti le kak zagrizen, od s!ron-
karske zlobe zaslepljen »iuži-napred-lijak«, mogoče celo taki, ki ie še pred nedavnim časom iieiial po koroških mestih, sedaj je pa največji kričač izmed vseh lažlrodoljubov. Povedano bodi g. dopisniku, da je pri-1 edilo veselico slovensko delavstvo, slovenski proletarijnt. Uradništvo iz Save, Javornika in Dobrave je bilo na veselico povabljeno, in se ie v dokaj lepem številu odzvalo vabilu. Da se je slišalo na .veselici tudi nemško govorico, to je pri taki množini nemških uslužbencev pač samo po sebi razumljivo.
In pa gospodje, saj živimo vendar v ^svobodni« Jugoslaviji, kjer je baje vsakemu tujcu, kateri se ni mogel v par mesecih od preobrata naučiti slovenskega jezika, dovoljeno posluževati se jezika, katerega je zmožen. Dokler imajo svoje službe in dokler jim ne morete dokazati naši jugoslovanski državi škodljivih stremljenj, moramo jim dati možnost živeti kot ljudje, moramo jim dati najprimitiv-nejše človeške pravice, — jim torej tudi nikdo poseta veselice ne more braniti, •— posebno, ko sc je uradništvo korporativno na veselico povabilo, — dokler se korektno obnašajo. Prav rad bi videl g. dopisnika, kateri je tudi mogoče izmed jeseniških obrtnikov, bodisi gostilničar ali kdo drugi, če se bi on, ako pride Nemec k njemu kot gost ali naročnik, ne poslužil, kot član JDS, nemščine in bi mu ne postregel. Gospodje! Bodite toliko dosledni, ter ne zahtevajte iz same zlobe, od drugih tegm kar veste, da bi sami ne mogli storiti. Da se je na veselici pobiralo za tiskovni sklad »Napreja« in da je mogoče tudi eden ali drugi Nemec dal kako kronco za ta sklad, to vendar ni noben greh, saj se tudi pri čisto narodnih veselicah in zbirkah ne izločuje od kakega Nemca podarjeni groš. i- • •• - "S- v .i-v.
Veselica na Hrenovici se je vršila v korist slovenskega »Delavskega doma« in slovenske »strokovne Šole«.
Iz mežiške doline. .
Po informacijah neke delavke, je v tovarni za papir v PrevaUah, ki je last grofa Turna, zaposlenih 14 delavcev in 9 delavk. Imajo sic. osemurni delavnik, zaslužijo pa moški po 10 K in ženske po 5 K na dan, brez vsakršnih pripomočkov, kar za sedanjo draginjo ni nobena plača. De-levstvo te tovarne še danes ne ve, kaj je organizacija. Organizacija jim je še španska vas. •>?’; v
Naše poštne razmere so še zml-roni zelo slabe. Pred vojno smo dobivali pošto dvakrat na dan, seda} pa jo dobivamo vsak drugi dan. Časopisi prihajajo po tri, štiri dni stari v naše roke, tako tudi pisma. Vzrok tega so slabe plače voznikov. Ker so se že poštnine za polovico podražile, bo tudi treba poskrbeti, da pridejo poštni uradi v pravi red. Za to je zadnji čas. - > > < ■ ■
Kadilci v Črni so brez tobaka. Dokler je bila naša glavna trafika v Pliberku, smo se zato malo zanimali, ker je bila to že stara bolezen. Prišla je Jugoslavija In nova trafika v roke gosp. Rosmaua v Prevaljah. Potolaženi srno bili, da bomo v Jugoslaviji imeli kadila dovoli, a goljufali smo se. Kaj hitro je prišla bolezen protekcije in barantanja s tobakom tudi v našo mežiško dolino. Opozarjamo, da se kadila prihodnjič proccntuejno razdelijo med trafikante v okolici.
Ustanovilo se Je v Črni podporno društvo za šolsko mladino. Priredila se je 20. t. m. ljudska veselica v prid slovenskim invalidom. Nabralo se je 3281 ,K ki se razdele med invalide slovenske Koroške. Vsem darovalcem lepa hvala!
Št. lij.
Bila je tista afera o Gilčvertu in Jeniča, — ki sta za tukajšnje Nemce sestavila neko prošnjo. —• Strašen krik je bil — posebno g. Zebot je bil postal hripav. — Zdaj pa odstopi ge-rent v Št. liju — g. Thaler in ta je pristaš g. Žebota! — Čudna so pota krščansko - socijalne politike.
Kultura.
Knjige narodne knjižnice. Komisija, ki je v Sofiji prevzela knjige belgrajske narodne knjižnice, je dovršila svoje delo s povoljnim uspehom. Knjig je šest vagonov. DosedaJ sc’je tej komisiji posrečilo, da je zbrala pet šestin narodne knjižnice; torej je izguba neznatna.
Gospodarstvo.
Izvleček naredbe glede žigosanih iti nežigosanih bankovcih. V uradnem listu z dne 26. julija t. !. je izšla pod št. 573 nova naredba delegacije ministrstva financ v sporazumu s poverjeništvom za notranje zadeve o kazenskem preganjanju zlorabnega žigosanja in razpečavanja bankovcev ter o denarnem prometu z inozemstvom. Naredba ns vsebuje bistveno nič novega, ampak samo poostruje že obstoječe tozadevne predpise ter jih uveljavlja za vse območje delegacije ministrstva financ v Ljubljani. V zmislu naredbe je kaznjivo predvsem zlorabrto žigosanje bankovcev z globo do 50.000 kron ali zaporom do 6 mesecev ali pa z obema. Te kazni je nalagati brez ozira na kaznjivost takega žigosanja po kazenskem zakonu. Isto velja za razpečavanje zlorabno žigosanih bankovcev. Razpečavanje nežigosanih bankovcev se kaznuje z globo do 20.000 K ali z zaporom do treh mesecev ali pa z obema. Zamenjavo takih bankovcev za jugoslovansko žigosane dovoljuje v ozira vrednih primerih slej ko prej delegacija ministrstva financ. Gre tu zlasti za stranke jugoslovanske narodnosti iz inozemstva in iz zasedenega jugoslovanskega ozemlja, ki niso imeli prilike poskrbeti za pravočasno žigosanje svojih bankovcev. Prepovedan Je nadalje uvoz nežigosanih in seveda tudi zlorabno žigosanih bankovcev iz inozemstva. Nežigosa-ni bankovci se smejo uvažati samo z izjemno dovolitvijo delegacije ministrstva financ v takih primerih, v katerih Je dopustna tudi naknadna zamenjava teh bankovcev za jugoslovansko žigosane. Naredba zabra-niulo konečno izvoz vsake vrste denarja, bodisi tuzemskega ali inozemskega, kovanega ali papirnatega. Prestopki se kzamtjejo po dob. kaz. zak. Prost je satno izvoz papirnatega denarja v popotnem in obmejnem prometu do vrednosti 1000 kron, drugače pa treba za vsak slučaj posebnega dovoljenja ministrstva financ. — Manjši pregreši« te naredbe se kaznujejo z globo zaradi nereda do 5000 K ali z zaporom do 14 dni. Tistemu, kdor se spozna krivim kakega po tej naredbi kaznivega dejanja, mora se v korist države zapleniti ves denar, ki ie bil predmet kaznjivega dejanja. Zoper razsodbo je dopustna pritožba tekom 8 dni na delegacijo ministrstva financ v. Ljubljani. Določbe te naredbe so torej, kakor videti, precej ostre in se občinstvo na to opozarja. Dolžnost vsakega posameznika ie, da si tudi sam ogleda denar, predno ga vzame, in se s tem obvaruje gmotne škode. Pri tej priliki se z ozirom na razne pritožbe v časopisju povdarja, da ie državnim blagajiišcam Izrecno naročeno, nai sprejemajo v vplačilo takisto bankovce z dvomljivim, bodisi nejasnim, nečitljivim ali zabrisanim, oziroma nepopolnim jugoslovanskim žigom, v kolikor ni upravičen sum, da gre za očitno neveljaven žig. Sprejemati morajo seveda tudi bankovce z jugoslovanskim žigom v cirilici, oziroma v madžarskem in nemškem jeziku, ako ni sicer proti veljavnosti žiga nikakih očitnih pomislekov.
Za svobodni uvoz sladkorja. Dela se na to, da se dovoli svobodni uvoz sladkorja iz inozemstva, da bi se na ta način odpomoglo pomanjkanju sladkorja in odpravilo verižno trgovino s sladkorjem.
Padec nemško-avstrljske krone. V Curihu le v soboto padel kurz krone na 12 centimov.
Izvoz angleškega premoga. Izvoz premoga iz Cardiffa je zopet dovoljen.
Komisija za stvarno demobilizacijo v I jubljnid, razpolaga še s sledečimi automobili nahajajočimi se:
1. 3 tonski Nesselsdorfer A XI 459 v Lescah pri pivovarni, cena 6700 K,
2. 3 tonski Maria A X 272 v Lescah pri kolodvoru, cena 8700 K. 3. 2 tonski Spa A XVIII 179 v Tržiču pri pošti, cena 10.000 K, 4. I1,k tonski Fiat v Kamniku, v smodišnici, cena 10.000 K, 5. 2 tonski Btissing A VII 833 v Domžalah pri Krtini, cena 7300 K, 6. 3 tonski Nesselsdorfer B IV 58 v Trebnjem, na dvorišču gostilna Pavlin, cena 15.500 K 7. 2 tonski Fross & Biissing na Vrhniki, dvorišče g. Lenarčiča, cena 2000 K, 8. 3 tonski Nesselsdorfer na Vrhniki v pivovarni, cena 9000 K, 9. Sionski Biissing-Danubius A XI 492 v Komniku, v smodišnici, cena 5000 K,
10. 3 tonski Fross & Biissing v Gorenji vasi pri Škofjiloki, cena 3000 K,
11. 2 tonski Fross &. Btissing A VII 835 v Škofjiloki pred mestno klav-
nico. 7000 K. 12. 3 tonski Nesselsdorfer B IV 49 v Borovnici, cena 2500 K, 13. 3 tonski_ Praga A XII 270 v Sovodnjah pri Žirih, cena 2000 K, 14. 2 tonski Waf A IV med Lukavico in Trojanami, cena 1300 K. Intere-sentje se opozarjajo na pogoje razglašene v listih 10. maja t. 1., ki sc glase: 1. Komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico dodeliti tudi nižjim ponudnikom, ako je isti oziravreden. 2. Kupec srne autc-mobil prodati šele po preteku 2 let, brez dovoljenja dež. vlade, v kar se pismeno obveže. 3. V slučaju potrebe ga mora staviti voj. oblastim v teku 48 ur na razpolago proti postavni odškodnini. Pismene ponudbe je poslati do 15. avgusta 1.1. na auto-mobilni referat v Ljubljani, hotel Ilirija. — V ponudbi je navesti ponudbeno ceno, v kakšne svrhe se ga bo rabilo in natančen naslov ponudnika.
MaJnoveJša poročila.
MINISTRSKA KRIZA.
LDU. Bclgrad, 28. »Demokra-tija« javlja:	Kakor	doznavamo, je
izbruhnila ministrska kriza zaradi neke politične vesti, za katero ni noben minister vedel in s katero ne stoji nihče v zvezi. Govori se, da je ministrski predsednik zaradi te vesti grajal ministre demokratske za-jednice in da so isti uvideli, da skupno delo ni mogoče. Zaradi tega se je sklenilo, da preloži ministrski predsednik ostavko vlade, kakor hitro se vrne prestolonaslednik v Bel-grad.
JADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU. Dunaj, 28. (ČTU.) »8 Ulir Abendblatt« poroča iz Lugana: Glasom pariških poročil v milanskih listih, je Amerika v razpravi o rešitvi jadranskega vprašanja stavila posredovalni predlog, po katerem naj bi mesto Reka in majhen del pristanišča pripadel Italiji, večji del pristanišča pa naj bi prišel pod upravo zveze narodov. Železniška proga Reka-Št. Peter naj bi bila meja med Italijo in Jugoslavijo, in naj bi se nevtralizirala. Italija naj bi se odpovedala dalmatinskim mestom in dobila le vojaška poroštva .
KITAJSKI VOJNI MINISTER V BELGRADU.
LDU. Belgrad. Kitajski vojni minister Djin-Djang je došel s svojim adjutantom v Belgrad.
POGAJANJA MED SOVJETSKO OGRSKO IN ENTENTO.
LDU. Dunaj, 28. (CTU.) »Korres-pondenza Express« javlja: Predsednik ogrskega delavskega in vojaškega sveta Jakob Weltner in vodja strokovne zveze ogrskih kovinskih delavcev Karl Bayer sta na povabilo dunajskih ententnih misij prišla v soboto na Dunaj. Weltner. Bayer m poslanik Bolim so imeli konferenco s šefom angleške vojaške misije, polkovnikom Cunighamom in z dunajskim italijanskim poslanikom princem Livio Berghese. Skušali so doseči sporazum med ententnimj vladami in budimpeštansko sovjetsko vlado. Razprava je ostala dosedaj brezuspešna, ker so zastopniki en-tente zahtevali, da mora budimpe-štanska vlada odstopiti, dočim so ogrski delegati izjavili, da ne morejo razpravljati pod pogojem, da odstopi Bela Kun. Ogrska vlada da je pripravljena k celi vrsti koncesij, ki pa niso političnega, marveč gospodarskega značaja. Ogrska vlada ponuja močnejše varstvo in zavarovanje inozemskega premoženja na Ogrskem. O prostovoljnem odstopu sovjetske vlade pa da ne more biti govora. Pogajanj ne smatralo za popolnoma razvita, ker je Jakob Welt-ner še ostal na Dunaju.
POMANJKANJE PREMOGA V IT ALIJI.	*
LDU. Rim, 27. (DunKU. — Brezžično.) Zbornica se je posvetovala o interpelacijah glede pomanjkanja premoga. Transportni minister je iz-
javil, da imajo železnice in mornarica premoga samo za 14 dni. Položaj je resen. Predsednik Nitti je govoril o lojalnosti in prijateljstvu zaveznikov in Amerike.
TRGOVINA MED ITALIJO IN NEMČIJO.
I.DU. Berlin, 28. (DunKU.) Poseben dekret dovoljuje zopetno trgovino z Nemčijo. Določila glede plačil v sovražno inozemstvo ostanejo v veljavi, izvzemši plačila, ki nastanejo vsled trgovskih zvez.
NOVO MINISTRSTVO.
LDU. Krakov, 28. (CTU.) Varšavski listi pišejo, da se bo poljski kabinet sestavil najbrže tako-le: Predsedstvo Paderewski, ministrstvo za zunanje stvari: grof Vladimir Skrcynski, podpredsednik in finančni minister dr. Bilinski. za notranje stvari VVojciehovski, za trgovino in obrt Wieroicki, za apro-vizacijo Ziemiecki, za javna deia Szczamovski, za poljedelstvo Ra-czinski, za uk in bogočastje Prze-smycki, minister za bivše prusko ozemlje Adamski ali poslanec Ker-fanski. Za pravosodje, kulturo, železnice in za varstvo delavcev dosedaj imena kandidatov še niso natančno znana. Listi poročajo, da se bo morda ustanovilo tudi ministrstvo za obnovo pokrajin. Padercw-ski nadaljuje pogajanja z zastopmki strank.
PRED STAVKO NA CESTNIH ŽELEZNICAH VARŠAVE.
LDU. Moravska Ostrova, 28. (ČTU.) »Soniec Krako\vski« poroča:
V Varšavi grozi zopet stavka tramvajskih uslužbencev, dasiravno imajo zahteve delavcev čisto gospodarski značaj, se vendar zdi, kakor da tvorijo ozadje politični momenti. Poseben komisar je rekel delavcem, da stavke ne bo pripustil, ako bi se delavci upirali, se bo tramvaj mili-tariziral.
ČFHOSLOVAŠKO-POLJSKA POSVETOVANJA.
LDU. Krakovo, 27. (CTU.) Poro-čilo o konferenci čehoslovaško-polj- I
'ske komisije, izdano 26. t. m.: V včerajšnji seji je predsedoval po predpisih pc slatiec Grabski. Poslanec Udržal je v imena čehoslovaške delegacije prebral izjavo, v jcateri je podrobno utemeljeval državtio-pravno stališče, r.a katerem je sta.a delegacija cd začetka : orference. Izjava končuje s forirrhiim predlogom, da bi bilo nadainje razpravljanje strogo zaupno in da naj bi jj« vodila podkomisija, ki bo izdelala) tudi načrt meje tešinske Slezije* Poljska delegacija je izjavila, da, 'smatra zanaprej samo voljo naroda za merodajno in je pritrdila Pre“v logu, da se ustanovi podkomisija, ki naj prouči ves konflikt tešinskega ozemlja in naj potem plenumu predloži konkretne predloge. Konstatt-rali so, da so mnenja o kompetentnosti subkomisije soglasna, nakar sa je seja zaključila. Člani subkomisjl® so za Poljake Grabski in Osietskb za Čehoslovake pa dr. Stepančič )» Udržal. ________________
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf GolotaS Tisk »Učit. tiskarne« v TJnhHai»._
Poslano.*
Odgovor »Ptujskemu listu« štev. 15. na dopis »Iz Spodnje Polskave*
Dopisca istega članka imenujem jaz podpisani, ker la napada mrnb osebo po krivici in lažnjivo, uku istega ne prekliče in ne pusti moj® osebe, katera je popolnoma poštena« v miru, čisto navadnega obrekoval* ca in lažnjivca.
Scliigart Ivan,
v Spod. Polskavi 6L
* Za vsebino je uredništvo odgovorno
le v smislu lisk. -/okori a.
glav. občinstvo  4__________ ge priporoč*
Restavracija v Prešernovi ulici Štev. 9,
se sprejme pri oskrbnutfvu
  rudniškega in fužinskega
obrata v Mežici na Koroškem (kr. SHS). Tj* Prošnje s prepisi spričeval, o dosedanji*1 službah in strokovni šoli ter o zmožnosti w nai naslovijo na Državno nadzorstvo i« npravništvo v Mežici kr. SHS.
dobi takoj delo v tukajšni to; bačni tovarni. Zglasiti se je p«
Robertu Smielov/skem, mestnem stavbeniku, Rimska cesta 2.
DRVA
cele vagone in tudi na m3 oddaja
Gospodarska zveza
v Ljubljani.
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo itd., katero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z I*- referencami. Import ilt ©UpOH
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21,
.......
s
Priporočamo edino tovarnižko zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ter njih
   posameznih delov. ======
POTREBŠČINE i« Šivilj«, kroje*« In čevljarje ter galanterijsko in manufakturno BLAOO za OBLEKE.
Jos. Peteline, Liljana. Sv.
za voda
desno.
S
i
B
S
J
— BelnlSka glavnica — K IS,OOO.OOO.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
v Lfiiblfani.
Podružnice; v Splita Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Cel|u in Mariboru.
Rezervni fondi okroglo K 4,000.000.
Knpnje in prodaja vso vrste vrednostnih papirjev, financira eratične dobave in dovolj nje
—— aprovliucij«tc hrfdlte —-