Natisov 15.000« . MCt:-. ^ŽjiASlgerc" izhaja vsaki ~'ptte.<, datiran z dnevom ^psslednje nedelje. čnina velja za Av-za celo leto j'krone, za Ogrsko [K 50 vin. za celo 1 Nemčijo stane leto 6 kron, za riko pa 8 kron; ugo inozemstvo se 1 naročnino z ožina visokost pošt-e.Naročnino je pla-i naprej. Posamezne y. se prodajajo po 8 v. dništvo in uprav-vo se nahajata v gledališko po-fslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Hi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za Vi strani K 40 — za V« strani K 20-— za V, strani K 10 — za Vu strani K 5 — za '/»t strani K 250 za •/•» strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. •Ste?. 8. V Ptuju v nedeljo dne, 20. februarja 1916. XYH. letnik. . očesa, t :ožo ne od ' - —. »s red Durazzom! '29. OgTKl - Ruski napadi povsod odbiti. — Italijanski neuspehi. ela vrsta francoskih in angleških bojnih parnikov potopljena. — Us- lns ešni napadi naših letalcev na Mailand in druge dele Italije ter letalni '"""'• spehi Nemcev nad Anglijo. — Bolgarski kralj na Dunaju. — Neža- dovoljnost v vrstah naših sovražnikov. lovi Tirana zasedena. tabor^vatrijsko uradno poročilo od petka.) K.B. Dunaj, 11. februarja. Uradno se les razglaša : Rusko bojišče. Delovanje sovražnih jiz*edo\aln-.h čet pioti fronti armade nadvoj- ie Jožefa Ferdinanda traja naprej. varstveni oddelki vrgli so Ruse povsod aj. Prednje straže ogrskega inf. reg. št. 82 jršile so nekaj ruskih konipanij. Italijansko bojišče. Nobenih po->mh dogodkov. Južno-vzhodno bojišče. VAlba-ji prodirajoče avstro-ogrske bojne moči so je 9. t m. Tirano in visočine med ezo ter P a z a r j e m zasedle. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Tirana je danes glavno mesto v Alba- in tudi sedež od četverozveze podplačanega ad paše. Mesto ima okoli 25 000 prebivalcev I leži v jako plodoviti planjavi. Ceste so jako lahne, bazar se zamore meriti z onim v Du- Eza Z zasedenjem Tirane pride v ospredje rb za Darazzo, katerega hočejo Italijani na način proti našim čotam držati. Nemško uradno poročilo od petka. KB. Berlin, 11. februarja (W.-B.) Iz ve- ga glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Severno-zapadno M i m y napravili so Francozi po are dolgi tiljerijski pripravi štirikrat poskuse, dobiti aj tam izgubljene jarke. Njih napadi so se . pi nesrečili. — Tudi južno od S o m m e so zamegli ničesar od izgubljene postojanke nazaj dobiti. Ob Aisne in v Champagni deloma živahni artiljerijski boji. Eden naših balonov se je brez moštva odtrgal in odplol pri V a i 1 1 y čez sovražne črte. Vzhodno bojišče. Severno od jezera Triswjaty bil je napad nekega močnejšega ruskega oddelka zavrnjen. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Novi angleški vojni parnik .Arabic" potopljen. K.B. Berlin, 11. februarja (W. B) V noči od 10. na 11. februarja zadeli so pri nekem sunku torpednih čolnov naši čolni pri „Dog-gerbanki", okoli 120 morskih milj vzhodno angleškega obrežja, na več angleških križark, ki so takoj bežati pričele. N*ši čolni so jih zasledovali, so potopili novo angleško križa r k o .Arabic" in zadeli s torpedom tudi drugo križarko. Naši torpedni č« lni so rešili poveljnika .Arabic", naialjo dva oficirja iu 21 mož. Naše bojne sile niso imele nobenih poškodb ali pa izgub. Šef admiralnega štaba mornarica. * * * Križarka .Arabic" je bila šele med vojno od Angležev zgrajena ; zato primanjkuje podatkov glede njene moči in oboroženja Ena francoska pancerska križarka se potopila. Iz L u g a n a se poroča za avor Namestnik generalštabnega Pvo< P°slai pl. Hofer, fml. 8etue sl™ * ojni min * * A A '1 Reka Arzen teče severno-vzhodno ""seanifca r a z z a in se izlije 13 km severno me«?* dvorna morje. Naše čete stojijo torej n e p o sre*a^arJa »' pred D,u r a z z o m. .adosla i u r i a n c Nemško uradno poročilo od pontjeljka.°'n,8ter8ki K.-B. Berlin, 14, februarja. (W. B.| Anglešk velikega glavnega stana se poroča: R R Z a p a d n o bo j išč e. Živahni artiljet , ' boji trajajo na velikem delu frente naprej lli8 •" ražnik obrnil je popoldne svoj ogenj zopeP Lens in L i e v , n. — Južno od S o ""J". " razvili so se ljuti boji proti neki naprej f .J* ° njeni, povečani „sappen"-točki na4e pestiji f^', Mi smo zapustili širokim napadom izročen™. rek. — V Champ a g ni bila sta dva so???" Z protinapada južno od Saint Marie-r*ž*n* Je gladko zavrnjena Severno zapadno od T a h1 J vzeli smo Francozom v naskoku čez 700 možno od osrednje dežele k mira prisiliti. nekim (Kakor se vidi iz teh ostrih besed, ji»6 traji nost pri naših nasprotnikih že močno vjn>d R e i jena. Op. ur.) kusi s agni Bolaarski krali na Dunaiu. gnjem rnjen aopoiane zapustil je ooigarsti Kralj s Bfr0I,tj n stvom koburško palačo, da poaeti cesarugnj p] v Schonbrunnu. Kralj je nosil gala uniforizeto J,( in kr. feldmaršala. Tudi vožnja v ScbSul t/ je bila podobna triumfnemu pohodu Tesnilu, ljudi pozdravljalo je kralja neprenehoma t,nfli nim veseljem. Posebno prisrčna je bila tov pred graščinskimi durmi Schonbrnl V gradu-samem je prišel cesar, istotako formi feldmalšala s trakom Ciril-Metidovetjj] svojemu gostu iz svojih dvoran nasproti. Poi je bil izredno prisrčen. Oba vladarja sta f kreno poljubila. Vladarja potegnila sta se p' nazaj v svoje dvorane in sta ostala dalje! v prijaznem pogovoru. Ob pol 1. uri vri je v mali galeriji pojeden pri cesarju, kata — 3 — razven monarhov kot gosti udeležili: nad-jvoda Kari Franc Jožef, ministerski redsednik Radoslavov, generalisim Že-o v, dvomi maršal S a v o v, vse OBtalo spremno, poslanik T o š e v z gospodi poslaništva in etue službe, zunanji minister pl. BurisD, ijni minister pl K r o b a t i n, ministerska edsednika grof Sturgkh in grof T i s z a T dvorna služba. Po pojedini obdržala sta oba adarja »cercle." Cesar je govoril najprve z adoslavovom in Že kovom, kralj z u r i a n o m in Krobatinom ter z obema icsterskima predsednikoma. Angleška križarka »Arethusa" potopljena. KB. London, 14. februarja. (Uradno). gleška križaika »Arethusa" zadela je na dnem cbiežjn na r» ko mino. Smatra se *arko za izgubljeno. Okoli 10 ljudi po ~ke je otoDilo. (Zavarovana križarka »Arethusa" bila je 191o zgrajena. Vsebine ima 3660 ton, hit- ti 29 morskih milj in kurjavo za olje. Obo- nit je bila z 8 topovi (2 kanona po 15, 2 cm hit okostje dvignili čez grič, pritrdili dve vrvi tako, da so zamogle grozovito postavo premikati in ?o potrpežljivo čakali. V jutranji megli prišli so Rasi. Ko so koščeno postavo videli, pričeli so kar blazno nanjo streljati. Ali okostje se ni prestrašilo. Croglje so prelukujale pač njegov plašč in mu vrgle čelado raz glave ; okostje samo pa je ostalo po konci in se strašno režalo Rasom. Vsled tega se je rusko prodiranje vstavilo. Ko pa so naši vojaki s svojimi vrvmi koščenega moža naprej sunili, so pričeli Rusi divje bežati. II. Koroškemu listu »Freie Stimmen" posnemamo pismo, ki ga je spisal vojni ranjenec g. Sepp J o v e n iz Wolfsberga o smrti junaškega koroškega učitelja g Hugo K r e i n e r iz Zlana. V pismu čitamo: »Imeli smo izvršiti iz neke vasi napad na rusko postojanko. Ta vas se imenuje Dobrin-d a. Skriti za kočami in ploti, dospeli smo do novo zgrajenega šolskega poslopja Tu smo se vstavili, da se zberemo. Praporščak K r e i n e r porabil je priliko, da poišče v hiši kaj za jesti. Po nekaterih pričakovanja polnih minutah prišel je zopet v spremstvu svojega uradnega tovariša, tamošnjega učitelja, ki ni bil pobegnil, kakor večji del prebivalstva. Praporščak K r e i-ii e r nesel je hlebec bruha pod pazduho in je pričel takoj kruh ednakomerno razdeliti. Medtem je že semintja okoli voglov hiše zažvižgalo in nekaj šip je padlo razbith na tla Konečno je Nikita v Lyonu. Kakor znano, jo je besedo-lomni črnogorski kralj Nikita popihal čez doline in gore, ko so se v bližini njegove rezidence prvi avstrijski bajoneti pokazali Pobral je šila in kopita, prelomil še parkrat v naglici svojo balkansko »častno besedo", na ložil svoje ženske in prtljago ter jo popihal Sel je najprve v Italijo. V Rimu ga je sprejel njegov zet ,re piccolo" Viktor Emanuel. Pa se menda nista mogla dogovoriti, mali kralj velike Italije ter veliki kralj male črnogorske. Zato je Ni kita zopet vstopil v vlak in se odpeljal na Francosko in sicer v mesto Lyon. Prinašamo ob tej priliki pač redko sliko prihoda kralja Nikite v Lyonu. KonioNikiiainLvon. bil zadnji kos kroha razdeljen. Zdaj je Krei-n e r šele videl, da je vkljnb blaznemu gladu v veselju dajanja pozabil, shraniti nekaj kruha tudi za-se Prišlo je povelje za napad in ko so se pričele delati „švarmlinije", dejal je Krei-ner s smehljajočim se obrazom: „Umre se lažje, akoje želodec prazen!" Revež je prav slutil. Ko so Rasi po blaznemu odporu, v katerem so pustili igrati vse kalibre, grič izpraznili, izgubili smo bili dva svojih najboljših voditeljev: lajtnanta Fritz van de Castel in našega praporščaka Hugo Kreiner". Prodajalci mleka v ptujskem okraju. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je izdalo sledeči razglas: V zadnjem času se slišijo pritožbe, da so pridelovalci mleka, ki so dosedaj nosili mleko mestnem prebivalstvu v Ptuju ali vojaškim zavodom, s^oje dajatve neutemeljeno vstavili, tako da se posebno v mestu Ptuj čuti veliko pomanjkanje mleka. Vsled te obsežne odpovedbe mleka se dozdeva, kakor da bi brezvestni h II dobni ljudje pridelovalce mleka z agitacijo do-vedh do tega protipostavnega mmena. Vidi se mi toraj potrebno, da vse pridelovalce mleka pcsebno opozorim na določbe § 1 minist. ukaza z dne 26. novembra 1915, drž. zak. štev. 345. zadevajoč uravnavo prometa z mlekom, po kateri je brez izjeme prepovedano izdelovanje Smetane vsake vrste kakor tudi uporaba neposnetnega mleka za krmljenje telet in svinj, ki so starejše kakor 6 tednov. Nadalje odredim temeljem pooblastitve ki se je podelila z namest. odlokom z dne 22. decembra 1915, štev. 4 2892/3/ Gosp. mob. po §§ 5 in 6 navedenega mjnist. ukaza, da so vsi pridelovalci, ki so dosedaj mleko za vporabo v promet prinašali, zavezani, da po merodajnosti svoje zmožnosti, mleko oddajajo dosedanjim odjemalcem. Vsaka izpremeonba oziroma po-manjšanje dosedanje oddaje mleka se mora najmanj 14 dni poprej naznaniti pri občinskem predstojništvu pridelovalnega kraja, ki mora slučaj po ceni navedenih razlogov predložiti političnemu oblastvu v odobritev. Ob enem se pridelovalci mleka občin Hajdine, Krcevine, Ki-carja, Pobreža, Podvinc, Spuhlje, Brega, Ragoz nice, Zabovec, Mestnega vrha in Brstja, ki so od 1. januarja 1916 oddajo mleka spremenili oziroma ustavili, poživljajo, da V teku 8 dneh da se izognejo kazni, ponudijo mleko zopet svojim prejšnjim odjemalcem, ali v teku jednake dobe pri pristojnem občinskem predstojništvu naznanijo razloge (vzroke), zakaj so prinašanje mleka ^ustavili oziroma spremenili. Ako bi dotična stranka ne sprejela ponudbe, tedaj se mora ponuditi prinašanje mleka pri mestnem urada v Ptuju (čuvalna soba). On pridelovalci mleka, ki so dosedaj prodajali mleko na javnem trgu, smejo tudi nadalje prodajati mleko na jedoak način, pa civilnim osebam ali legitimiranim kupcem vojaških zdravstvenih zavodov. Vsako prodajanje oziroma predkupovanje Tako izredno blagodejno, bolečine odpravljajoče, oživljajoče vdrenenje s Fellcrjevim rastlinskim eseučnim Quidom z znamko napravi nas odporne proti mokroti, prepihu ler proti prehlajenju in odprati bolečine. 12 steklenic franko 6 K 24 steklenic franko 10 K 60 vin. Lekarnar E.V. Feller, Stubica, EUa trg št. 241 (Hrvatsko). CezlOO.OOO zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. mleka na javni cesti je brezpogojno prepovedano m bo kaznovan kupec kakor tudi prodajalec. Prestopki tega ukaza bodo se po § 10 uvodoma navedenega ukaza kaznovali z denarjem do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Končno še opozarjam na to, da one osebe, ki šuntajo prebivalstvo h kakemu protipostavnemu postopanju, v takšnem slučeju zakrivijo kaznjivo dejanje, pri katerem se postopa naglosodno, in takšne osebe je brezpogojno naznaniti Ces. kr. okrajni glavar: Netoliczka. Valona. Z ozirom na sedanje vojne dogodke na Balkanu, zlasti z ozirom na prodiranje proti Ber elbaaisc/tt fofen fe/ane. albanskemu pristanišča V a 1 o n i, katerega so j Italijani dosegli, prinašamo tozadevni zanimivi zemljevid. Izpred sodišča. Lep sosed. Celovec, 14. februarja. V noči na 26. oktobra p. 1. se je na neko njivo, ki je bila last posestnika Tomaža S t r a u 6 v Š t. O ž-b a 11 u pri Ebersteina, naaejalo plevel. V noči na 5. novembra se je zgodilo isto na nekem pšeničnem polju posestnika StracBa. Na ta način prizadeta škoda presega svoto 200 kron. Plevel bode škodoval tudi prihodnjim žetvam. Sam je padel takoj na opetovano predkaznova-nega, kot jako zločinskega znanega seseda, posestnika Albina W a s t i a n, ki živi v hudem sovraštvu s StrsuBim. Po drugem činu se je poklicalo takoj policijskega psa iz Št. Vida. Pes je sprejel sled in tekel takoj proti posestvu Wastiana, na katerega je pričel lajati. Wastian je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. Smrtna obsodba v Srbiji. Bel g rad, februarja. „Belgrader Nach-richten" poročajo: Srbski državljan Peter Bro-v u 1 o v i č iz Bržana je bil z razsodbo vojaega sodišča v Paračinn zaradi vohunstva, storjenega ob priliki zadnje nemške ofenzive, obsojen na smrt. Obsodba je bila izvršena že naslednji dan. — Srbska kmeta Panu B o b o č iz Ra-denke in Anton 2 o g a r iz Daboča sta bila od vojaškega sodišča 4. etapnega komanda zaradi neopravičenega nošenja orožja obsojena na smrt in je bila sodba v Naresnici izvršena. Obsojeni vojni liferanti. Budimpešta, 15. februarja. Danes je razglasila sodnija po ednajstdnevni razpravi razsodbo proti Henriku F a y in tovarišem. Henrik Fay je bil prevzel vso oskrbo za nekatere vojaške bolnišnice v Badimpešti in tudi v provinci. Svojih, v pogodbi določenih dolžnosti pa nalašč in iz dobičkaželjnosti ni izvršil. Obsojen je bil na štiri leta ječe in 6000 kron denarne kazni. Zločinec kot ,državni uradnik". Maribor, 14. februarja. V Celje pristojni slikarski pomočnik Anton Florjane bil je že v svoji mladosti pokvarjen; še predno je bil j 14 let star, moralo se ga je zaradi tatvine kaz-j novati. Potem je šlo tako naprej, od tatvine do tatvine, tako, da je bil doslej že 18 krat pred-kaznovan, enkrat celo s 6 leti težke ječe. Vojna napravila je iz njega črnovojnika. Pri superarbi-triranju dne 10. januarja bil je spoznan za ne- irsjo Ednaka odliir8tva_ sposobnega za vsako črnovojniško službo i puščen. Koncem januarja klatil se je v oia izvr Ptuja in osleparil ženske za denarne zui vojaš1 pritrdil si je namreč črno-rumeni črnoroj župana trak okoli roke in je trdil, da je uradnik (ravnost okrajnega glavarstva v Ptuju ter kot tak( vodijo blaščen, primernost od države izplačanih rajnega por pregledati in jih znižati ali pa zvišati ljati ži' teval je od žensk 1 do 2 kroni, jim naštevati dostikrat popolnoma nerazumljiva potrdili če dr jim bode podporo zvišal. Sodnija obsodila jibiti. D' rega sleparja na 6 mesecev težke ji se po aa. — Razno. Hf"a eskrbe Nadvojvoda Evgen Korošcem. Poveljnikjcija se zapadne fronte, generalni oberst nadvo/kvizicr Evgen naslovil je na koroško p r|| v a 1 s t v o sledečo dne 9. februarja 1916. mu zadržanju koroških čet predjoka, i vražnikom je vzorna požrtvovaluodstvo prebivalstva dežele. Darila, ki jih j(*lj'vo roška vojna oskrba braniteljem domovine $°] slala in občudovanja vredni način, s katero- .. ' roško patriotično prebivalstvo n a j p o mi ^gp, bnejša bremena vojne nosi, je sigi e iti« mojega in mojih hrabrih vojnih sil neomejeaseca i priznanja ter naše najiskrenejše zahvale. Pa det vojvoda Evgen. Pozor, črnovojniki ! Vsi črnovojniški o^j':^' zanci, ki so poklicani pod orožje za 21. i q^ ruarja k nadomestnemu okrajnemu komaniovani Mariboru, ki spadajo torej glasom črivlu ni vojniškega legitimacijskega lista k skn^el,e armadi, se s tem obveščajo, da se njih*T0J1 ' zentiranje dne 21. t. m, ne bode izvrši j.-g-Mariboru, marveč v Hočah (Kotsch)a ;p ^ Mariboru. Opozarjamo črnovojnike na to dolo Oge Rosegger o navijanju cen. Peter R o sfc a n. f ger, sloviti štajerski ljudski in kmetski piši*. Po izrazil se je v eni zadnjih številk svojega I živeg „Heimgarten" prav ojstro proti navijalcem Sar tem pravim sovražnikom našega ljudstva, b pri drugim pravi: BŽalostno je, da imamo še vir š i č ljudi, ki so tako brezčastni, tako tnmrtil srčni, prostaški, tako bestijaliime ei in ki težko bedo našega časa v to izrablme za da obogatijo na troške tisočerih rojakov. Ei V ! da mora trgovec od dobička živeti, tega »ni po imeti. Jaz pa ne mislim na meščanski dob>ancu marveč mislim na dobičke gotovihenitih trijotov v razmerju od 300 doZmdil odstotkov! Takim ljudem naj bi se tlravnil par mesecev trdnjave preskrbelo in nekaj i da ji čev denarne globe. — Male navijalce cen, stero i kaznuje; »velike", ki hočejo imeti zadnji v Vo. od našega ljudstva, te se pusti pri mira l>han postanejo milijonarji. „Naj ubogi psikJvca pajo, da zamoremo le mi svojec je d he napolniti!-* — Tako izgleda našailttala 1 To je edinost! — Sramovati se miramoDkrade Ta bi moralo kar kazni deievati, denarn: Iz zapornih. Zlasti velikim grešnikom naj Srečali preskrbelo par let ječe. Tako, kakor se goyzeio Nemškem. Kazni, denar in zapor! In izdkazal kazni! — Potem bode enkrat d-bro za (koj ii šufte!" Tako piše sedanji največji nem Za štajerski pisatelj o navijalcih can. In kin rje dejal, da nima prav ? Ljudstvo žttno F i svoje imetje, svoje zdravje in svoje življjji. svojo srečo in svojo bodočnost za ogrožeoo Ko movino ; ti vampirji, ki se nahajajo seveda ■• Kaie gokrat v krogih najvišje gospode, pa pijejo;"lin, in mozeg ubogega ljudstva... Rekvizicija živine po zakonu o vojnih^ jatvah. Ker se zadnji čas množe slučaji, i posamezne civilne osebe v sleparske naa laste pravico do rekvizicije raznih stvari in j spravljajo zlasti kmetsko ljudstvo v more škodovati, če podamo zmisel zakoni vojnih dajatvah. Po tem more zahtevati vojij vojne dajatve, ne pa tudi vojaški dobavi Vojaštvo zahteva vojne dajatve v zmisloj kona le potom pristojnega c. kr. ok glavarstva. V izrednih slučajih je dajati za j potom občine. Le, če je skrajna sila — i v neposredni bližini fronte — sme voj^° se i vil je o sti htevati vojne dajatve od tistega, ki jih bi izvršiti. Živino rekvirira v naši de vojaštvo le potom c. kr. okr. glavarstev [županstev. Prevzemajo jo vojaške komisije [ravnost od producenta. Pri teh komisijah, ki vodijo oficirji, so navzoči navadno zastopniki trajnega glavarstva. Zopanstvo pa pasti pri- Ijati živino na določen kraj. Vojaštvo sme ktevati plemensko in molzno živino za klanje ^, če drugačne v primernem časa ne more obiti. Dolžnost okrajnih glavarstev je, skrbeti, se po nepotrebnem ne nničnje te vrste ži- Ej8 — Bazen za oboroženo silo lahko odredi phtična oblast rekvizicijo raznih živil v prilog [eskrbe pomanjkanja trpečih občin. Ta rekvi- ;ija se vrši na podlagi posebnih zakonov. Inkvizicije se navadno od političnih oblasti po- |m županstev javno razglašajo. Ljudje, ki re- firirsjo za kako občino, se morajo vsak čas kazati z izkaznico pristojnega okrajnega gla- stva. Na tej mora biti navedena številka Boka, s katerim se je odredila rekvizicija. — jvodst*o se v lastnem interesu opozarja, da je tljivo pred sleparskimi rekvizitorji. Posamezni ovci in živinski barantači nimajo rekvizične vire, tudi če bi res kupovali blago za aštvo Nepošten najditelj. Gozdni direktor gosp. | e i 11 o f iz Greifenberga izgubil je januarja |B8eca talko za akte z važnimi spisi in 1132 on denarja. Eot najditelja se je zdaj dognalo Itkega vojaka, ki je postal zaradi zapravljanja bmijiv. V obleki tata našli so všitih še 500 K barja. Obkradeni tat. Zaradi tatvine že predka- vani hlapec Magnus Wutscher v St. fin na Koroškem ukradel je Mariji Os pri an iTeifienbachu usnja za 50 kron in ga shranil voji delavski taški. Podal se je potem v go- ilno Zechner v Framrach in pustil taško v edhišju. Ko se je čez tri ure dobro okrepčal, ita je taška z ukradenim usnjem izginila. Ogenj. V W i e d w e g u pričela je goreti ta a. p f e r j e v a hiša in jo popolnoma zgo-Požar je nastal bržkone ..saled izpraznenja živega pepela v neko leseno kišto. Samomor. Pri svojem bratu v St. J a k o-pri Pliberku naložbeni hlapec Franc fršič skočil je pod železniški vlak, ki ga je iimrtil Uršič, ki je pred tremi leti pri rezanju De eno roko izgubil, izvršil je samomor brž-ne zaradi neke neozdravljive bolezni. V Službi Od smrti dosežen. Na neki službeni poti nabajajočemu se davčnemu eksekutorju "ranču G e r e n t v Mariboru postalo je na ka-penitih stopnicah pri »Tberesienhofu" slabo. gradil se je nezavesten na tla. Hitro poklicani ravnik je dognal, da je nesrečneža zadela kap da je že mrtev. Nesrečnež zapušča ženo in ero nepreskrbljenih otrok. Vojni vjetnik obkraden. Trgovska pomočnika ban W o b n e r in Emil Buizza iz C e - ivca se nahajata v ruskem vjetništvu. Zdaj je dognalo, da je neki tat v njuna, doma stala kovčega vlomil in blaga za čez 200 kron Dkradel. Iz zapora izpuščena. V zadnji številki smo OKČali, da so zaprli zaradi suma požiga deklo pzelo Dielacher v Thalsdorfa. Sam se je azal kot neopravičen in deklo so vsled tega oj iz zapora izpustili. Zaprli so v Go3tingu zaradi sleparije v Sv. f ur j u pri Sv. Pavla na Koroškem rojeno Pavlino F e i t z. Orožniki so jo oddali kazenski sod-liji. Kot nadomestilo za citronov sok priporoča Kaiser, Graudenz v organu zveze poljedelcev, erlin, sok divjerastoče česraine (Berberitze, feinsctarl, Berberis vulgaris). Sadovi, ki se za to porabljajo, morajo biti prezreli in če mogoče prestati nepreslab mraz. Iste se stisne z nekoliko vode in s pogostim mešanjem čisto mehko skuha in precedi skoz platno. Precejen sok se pomeša z dvojno količino skubanega sladkorja, mešanico sknha, se jo pusti ohladiti ia napolni v steklenice, ki- se jih mora prav dobro zapreti. Novo uniformiranje naše armade. S vpeljavo vojno zelene uniforme v naši armadi, ki se je že izvršila pri skoraj vseh, v zadnjem času v vojno odišlih naših četah, zgodila se bo v mirovnem času tudi sprememba znakov grada ali šarže. Označba šarže se bode izvršila kakor pri nemški armadi z borto na vratniku, s španga-mi na rami in malimi gumbami. Zvezde in ro zete bodo popolnoma odpravljene. Tudi označba posameznih regimentov z raznimi barvami na ovratnika se bode odpravila in nadomestila s številkami na rami. Vsi regimenti, ki se bodo v tej vojni posebno odlikovali, bodejo po zop-tnem uresničenju mira imenovani za »gardne regimente. Smrtna nezgoda. Leta 1845 rojeni Martin Schrattenberger, ki je bil v neki vini-čariji v Tresternicu uslužben, je smrtno ponesrečil. Pri podiranju orehovega drevesa padlo je veliko drevo na 70-letnega starčka in ga je ubilo. Kri kot Živilo. Da vsebuje kri pri klavnih živalih veliko množino za prehrano neobhodno potrebne beljakovine, je pač malokomu znano. Po svoji redilni vrednosti je zelo podobna mesa in vendar se porablja le majhen del krvi, pred vsem svinjske krvi za pripravljanje klobas. Kajti splošni aporabi krvi za redilne namene stoji poleg splošnega odpora proti vživanjn krvi tudi to, da se kri zelo težko ohrani in lahko segnije. Kakor piše »Naturwissenscbaftliche Wochen-scbrift", . je našel strufiburški fizijolog, profesor Franz Hofmeister novo pot premagati to osiro. Le suh, prašku podoben fabrikat bi odgovarjal zahtevam. Hofmeister upa, da je našel pot, po kateri naj bi se izdeloval tak prah. Posuši naj se defibrinirana (vlakon, oproščena) kri Za dobavo naj se- rabi -fosforjeva kislina, ker je ista za organizem dragocenejša kakor druge rudninske kisline. Iz te tako dobljene goste kaše se s tam. da se jo precedi, odstranijo za pre hrano manjvredne snovi, medtem ko ostanejo mast in lecitina podobni deli. Isti se s stiskalnico, ki delnje z močnim pritiskom, oprostijo vode, se precedijo, v plitvih skodelicah posušijo in končno zmeljejo v fino moko. Moka izgleda kakor kakao ter nekoliko diši in ima moki podoben okas. V vodi se ne da raztopiti, se lahko razdeli in vsebuje vse beljakovine krvi. Vstavljeni češki list. Okrajno glavarstvo v Caslavn je za 17 dni prepovedalo izdajanje tamoSnjega lista »Pravda". V Belgrad se vračajo po viharju vojnih časov zopet normalne razmere. Dokaz temu je, da se je zdaj otvorilo zopet prvo ljudsko šolo v Belgrada Vpisalo se je 3000 otrok. Srbsko ljudstvo pričenja uvidevati, da se mu pod avstro-ogrskim žeslom ne bode slabo godilo. Župani in občinski svetovalci, ki so bili pri naknadnem prebiranju dne 24. in 25. januarja 1916 potrjeni, morajo dne 21. februarja 1916 odriniti v vojaško s 1 a ž b o, če niso bili medtem oproščeni. Vpoklic se posameznim osebam ne bo dostavil, ker je za vse merodajen in veljaven splošni vpoklic L/3. Novi predpisi o vzdrževalnih podporah za SVOJce vpoklicanih VOJakOV. Vlada je dala vzdrževalnim komisijam nova navodila za postopanje pri priznavanju vzdrževalnih podpor za svojce vpoklicanih vojakov. Ta navodila naj omogočijo enakomerno in čim najliberaluejše postopanje, obenem pa razširjajo krog onih, ki imajo pravico do vzdrževalnin. Upravičeni so v bodoče tudi: očim. mačeha, pastorki, nezakonski otroci žene, ki jih je le ta pripeljala seboj v zakon, adoptivni otroci in starši nezakonske matere, rejenci in reditelji, ako ne dobivajo za rejence posebno odškodnine — vsi ti pa ne morejo zahtevati, da bi se jim izplačala vzdrževalnina tudi za nazaj, t. j. za oni čas, ko še niso bili upravičeni. Vzdrževalne komisije morajo v bodoče ozirati se na dejanske mezdne razmere in ne na poprečni zaslužek, ki ga je imel vpoklicani vojak, tudi se podpore ne smejo zmanjšati, odkloniti ali odvzeti, če si upravičenci pri obdelovanju polja ali ob žetvi kaj postrani zaslužijo. zlasti imajo žene vpoklicanih vojakov pravico do vzdrževalnine tadi tedaj, če imajo kak postranski zaslužek, ki služi v izboljšanje življenja. Kot tak postranski zaslužek je smatrati oni, ki ne presega višine vzdrževalnine; če ima pa žena otroke, pa sme ta postranski zaslužek znašati poldrugokratno, pri treh in več pod 8 let starih otrocih celo dvakratno vzdrževalnino. Ženam in otrokom se vzdrževalnina ne sme prikrajšati, oziroma le v toliko, v kolikor presega poprečni dnevni zaslužek vpoklicanega. Vzdrževalnino je priznati tndi po odhoda pod orožje rojenim otrokom poklicanih vojakov. Komisijam se naroča, da naj vse pritožbe strank skrbno preiščejo ter jim ugodijo, ako so upravičene. Ruski vojni vjetnik rešitelj življenja. Pri Brežicah na Koroškem je v vasi Ober-d o r f pričela hiša goreti, v kateri so se nahajali le trije otroci, medtem ko so bili vsi odrasli v cerkvi. Neki ruski vojni vjetnik je z največjo nevarnostjo za lastno življenje vlomil v gorečo hišo in je vse tri otroke rešil. Nemški listi na Poljskem. V okupirani Poljski izhaja zdaj tudi cela vrsta nemških časopisov. Med njimi so sledeči najpoglavitnejši: »Deutsche Warschauer Zeitung" (Varšava), »Deutsche Lodzer Zeitung" in »Deutsche Post" (Lodz), »Deutsche Kriepszeitung in Polen" (Vloclawek), »Kriegablatt" (Čanstohova), »Leucycaer Kriegs-blatt" (Lencyca), »Kriegsblatt" (Sieradz), »Nea-este Nachrichten" (Kowno), »Scbulverorduuugs-blatt fur Polen" in »Zeitung der X. Armee" (Wilna), »Kreisblatt" (Suwalk), »Lucker Nachrichten" (Luck), »Kovmoer Tagblatt" (Kowno), »Wilnaer Tagblatt" (Wilna), »Mittauer Zeitung" (Mitava) itd. Vseh skupaj je v okupirani Poljski 18 nemških listov, med njimi več dnevnikov. Nemci na Poljskem so si ustanovili tudi novo organizacijo pod imenom »Band der Deutschen im Konigreiche Polen", katere sedež je zdaj v Lodzu. Tam je bilo sicer že pred vojno živahno nemško gibanje. Šolarji kot tatovi. V okolici C e 1 o v c a izvršila je cela banda šolarjev razne vlome in tatvine. Pokvarjeni pobiči so se shajali v neki šapi, kjer so zbirali tudi ukradene stvari. Le v vili Hauser pokradli so blaga za 400 kron. Pa tadi na raznih drugih krajih poskusili so svojo srečo; zdaj jih je roka pravice dosegla. Priporočati je pač splošno starišem, da naj v teh težkih vojnih časih strogo ua svojo mladino pazijo, ker bi se drugače v moralnem in nravnem ozira popolnoma pokvarila. Strah pred kaznijo. VFerndorfa na Koroškem potegnili so iz Drave mrliča 20-letne služkinje Tekle Schweiger. Dekla je napravila sleparijo za 400 kron. Iz strahu pred kaznijo si je vzela življenje. Ruski vojni vjetnik! kot vlomilci. Pri nekem vlomu v gostilno Franca Striedinger bilo je ukradeno mnogo sadja, žganja, okajenega mesa, masti in sladkorja. Kot tatove se je zdaj dognalo pobegnele ruske vojne vjetuike. Proti pečenju pogač j se je v zadnjem času mnogo nastopalo. Po strokovnjaškeni naziranjn je pa ravno sedaj, ko je za glavo prebivalstva določena le omejena množina moke, izdelovanje ednakostavnih, na sladkorju bogatih pogač priporočati, ker je sladkor, ki ga imamo v obilici, ne samo najboljše nadomestilo za pomanj-kujočo mast v izreji, marveč je z ozi-rom na redilno vrednost celo cenejši nego fina moka. Pečite torej pogače po dr. Oetkerjevik receptih, dajajte nadalje svojim otrokom vsak dan take redilne in delikatne puddinge iz dr. Oetkerjevega pudding-praška z mlekom in sladkorjem. Recepti za vojne mo-čnate jedi in pekarije zastonj po dr. A. Oetker'ju, Baden pri Dunaju, fabrika redilnih sredstev. *58 Učenec iz čislane hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožen, dovršujoč 2—3 razrede srednje ali meščanske šole, se takoj sprejme v knjigarni 90 W. Blanke v PtufSS ' Kc.r4« so tndi' vjeh in vojaški sodniji oddali. Izvršil je koncem januarja tudi v prazno žapnišče romarskega kraja Materle vlom. Na polju časti. V Budimpešti je utrni vsled v vojni pridobljene bolezni^ hauptman Maks Sierach sapeurskega batajloua št. 3. Odlikovanja. Zlati zaslužni križec jo dobil pbarm. Rudolf M o 1 i t o r, rezervni kadet, sin znanega lekarnarja v Ptuju. — Oberlajtnant Hugo Valiant iz Celovca je dobil vojaški zaslužni križec 3 razreda z vojno dekoracijo. — Lujtnant Anton W i t z m an n od deželnobram-benega inf. reg. 4 dobil je zlati zaslužni križec na traku hrabrtstne medajle. — Cetosodja Fianz Hoini.g iz Maribora, ki služi pri neki •diviziji težkih havbic ob dardanelski fronti, bil je odlikovan sturškim železnim polarnesecem. — Štabni fpldvebel nekega oddelka strojnih pušk Anton Simmerth iz Maribora bil je že z malo in veliko srebrno brabrostoo medaljo odlikovan. Zdrj gre že tretjič na bojišče. Neumno skrivališče za denar. Iz C e 1 j a se poioča: Pred kratkim je bilo posestniku Francu H o r n i k v Sjelah iz shrambe za žito 3600 kron ukradenih; imel je ta denar v pše niči skrit. Kot tata so zaprli na Vranskem nekega Petra Kavčič iz Tolminskega. Našli so pri njemu še 670 kron denarja. Iz Strahu umrl. Iz Celovca se poioča: Tu je zadel sanitetni auto v voz cestne železnice. Nesreče ni bilo. Vpokojeni nadučitelj g. Rudolf Woschnitza iz Vrbe je gledal iz n»kega gostilniškega okna. Prestrašil Be je tako, da ga je kap zadela in je kmalu na to umrl. Zaplenjeno premoženje. Uradni „Bote fur Tirol m Vorarlberg" razglaša sklep deželne sod n'je v Ini>8brucku, po katerem se zapleni vse premoženje v Italijo pobegnelega zaradi veleizdaje zasledovanega socjalno-demokratičnega dižavnega in deželnega poslanca mesta T r i e n t, znanega dra. Cezarja Bat tisti Papež je podaril 5000 lir iz lastnih sredstev zn srbske begunce, ki se nahajajo v Italiji. Izsledovanje Žita. Na Ogrskem se je oblast . lotila težavnega, a prepotrebnega dela, namreč izsledovanja skritih zalog žita. Kakor vse kaže, gre to delo prav UBpešno od rok. V Szentenu so našli pri dveh posestnikih jako znatne množine žita; ker sta bila posestnika takoj občutno kaznovana, seje oglasilo še 85 drugih kmetov, ki so skrivali žito, a so se zdaj vstrašili visoke kazni. Vlada sodi, da so na Ogrskem skrite še velike množine žita. Po našem mnenju pa je v špekulacijske namene skrito tndi Se mnogo diuzega blaga. Grozna nesreča se je pripetila v stanovanju gališkega begunca Wolfa Roller na Dunaju. Roller, ki je bil kot črnovojnik na fronti, je prišel te dni na dopust in je prinesel seboj sovražnikovo 7 cm-granato, ki je padla v njegov strelski jarek, brez da bi eksplodirala Vkljnb prepovedi so se igrali Rollerjevi otroci in otroci nekega sorodnika Billerja v sobi z granato, ki je padla na tla in se razstrelila. Štirje dečki Alessio. Opozarjamo na nsša uradna poročila, ki govore tudi o hudih bojih med avstro-ogrskimi so bili grozovito razmesarjeni, vsa sobna oprava razbita. Eden deček je že umrl, trije se še borijo s smrtjo. Rszatrelba in strašni pok je izzval v celi ulici paniko; Ijndje so mislili, da je vrgel kak sovrsžoj letalni stroj bombo. Oblasti so seveda strogo preiskavo uvedle. vljajie pdvsod in dovai bodo radi pr: Die Kampfe bei Alessio ter italijansko-srbskimi četami. V boljše razumevanje teh poročil prinašamo zemljevid AleBsia in okolice. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. W K.-B. Dunaj, 17.februarja. Proti Rusom. Ponočni napadi letalcev proti naši fronti ob Strypi potekli so brez uspeha. Ob potoku Kormin južno od Beresdiani bili so napadi ruskih poizvedovalnih oddelkov lahko zavrnjeni. — Proti Italijanom. Italijanski topovski ogenj se je obračal v eraj zlasti proti vasem v kanalski dolini, proti pokrajini Ronbona proti tolminskem mostičju in Gorici En sovražni napadalni poskus proti Motile San Michele bil je zavrnjen. — Pri Poli prisilila je odporna baterija zunanjega pasu vojnega pristan- neko italijansko letalo, da pride doli. Pilot in opazovalec sta bila vjeta. — Proti Srbom. Nič novega. Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 17. februarja. Proti Francozom in Angležem Nobenih pomembnih dogodkov. Pri pospravljanju v novi postojanki pri Oberseptu našli smo še 8 francoskih metalcev min. — Proti Rusom. Na severnem delu fronte živahno artiljerijsko delovanje. Naši letalci napadli so Diinaburg in kolodvorske naprave v Wilejki. — Balkan. Položaj je nespremenjen. Avstrijske bombe na Rimini? K.-B Lugano, 16 februarja. Glasom poročila (laške) „Agenrie Štefani1' so včeraj zjutraj pioti 4. uri avstro ogrski pomorski letalni stroji nekaj bomb na R i m i n i vigli. Vsled vplivnega cgoja odporuib topov so se takcj zopet v severno-vzhodui smeri oddaljili. Prizadeta Škoda je mala (?) Dve osebi civilnega prebivalstva sta ranjeni. Dve tretlni Albanije zasedeni. „Fremdenblatt" piše: Ak<> odgovarja angleška vest o zasedenju F i e r i s a po Bolgarih dejstvu, potem se nahajata dve tretini Albanije v roki zaveznikov. Kajti zase-denje Fierisa po B Jgarih Be je zamoglo le tedaj izvršiti, »ko se nahaja tudi Bera t, kakor je to četverozvezno časopisje opetovano poročalo, v njih roki. Zasedenje Fierisa bi imelo v prvi vrsti zaradi tega veliki pomen, ker bi prerezalo zvezo na suhem med Dunazom in Valono. 50.000 Albancev proti Valoni. ,A Vilag" poroča iz Konstantinopla, da se razven proti VaUonj prodirajočim avstro ogrskim in bolgarskim bojnim silam, tudi ena močna, izborno oborožena albanska armada, ki šteje okoli 50.000 mož, nahaja na poti proti V a 1 o d i. Valona ni za držati. „G;ornale d'Italia" izve. da je grško časopisje mnenja, albanska ekspedicija Italijanov bode istotano končala, kakor sibska ekspedicija Francozov m Angležev, namreč, da se bodo Italijani iz Valone na grško ozemlje umaknili., £ Tajnostna nemška novost na morju. ^Radical" in „Libre Parole" izvedo iz Londona : Tajnostna mornariška novost Nemčije obstoji iz tucata najhitrejših malih križark, ki imajo posebne oklope soper torpede skupno s stolpom za 42 cm-možnarje, ki se da obračati. Bolgarska odlikovanja. K.-B. Dunaj, 16 februarja 1916 Glasom BReichsposte" podelil je bolgarski kralj Njeg. Veličanstvu cesarju Franc Jožefu I. ipir. rostni križec 1. in 4 razreda nadvojvodi stolonasledniku Kari Franc Jožefu Ak8 ieliM * Metodov red z verižico in hrabrostni kr*^",","'^, razreda in avst.ro ogrskemu vojaškemu 8t>fliki glavni katal0 Sofiji oberstu L a x a hrabrostni križec 5,ga zastonj in po reda. Akn Vam je —*soform-inzcrat it fcrospodarsfce. etonj in franko a sse 4. Seli snie krmiti ziurzel krompir? M Izmivamo vi ljatsah knmpirja po zimi se zgodi česiokrat, diim esenčnim flui del istega zmrzne in postane vsli d trga za fl:'m masiramo. To hrano neporaben. Ako zmrzne, se njecioa rciilO!»tnim bolečinam nost ne zmanjša, samo majhen ciei škroba >e jtiMje franko za st menil v sladkor.; od tod sladkoben okus, ki t* 2*1 .Hrvatsko) j ugaja. Zmrzel krompir je pa za krmljcn)e svinj |Be Rhsbarbara-k i noma poiabtn. Poljedelcu zmrznejo pri zgodnjem »ne le 4 K 40 h j pu mraza dostikrat zaatne ti nožne krompirja, kiilikovana od st j veda porabi za krmljenje, ne da bi ga kaj ostataocU ! dilnice svinj v mestih in trgih pa dostikrat misij Najboljše or ; svinje zmrzltga krompirja ne žrijo, da zbolijo iiJO litrov različne j mcenje je popolnoma napačno in neutemeljeno. Knnovi zato stanejc ki je zmrzel. Se mora seveda porabljati kot kicb, Engel-Drogua živino, ker lahko segnije; v tem siaDju je sevej^ niam škod jiv. latoiej se mora gnil krompir itn pri močneje nagnitem krompirju brlani del Ntjbolj znani nemški reditelj svinj Eduard M'.yerl s svoji knjigi >Svinjen ja. sledeče : Če je krompir Vtedaj se ga da po potrebi v svežo vodo, ki j iz njfga zmrzlino ter se nato oparje-n ali] brez škode pokrmi svinjam. Če krompir se njegova redilna vrednost ne spremeni tudi ne uniči; le okus se spremeni in trpeznostB sa mr ' tud rei liko zmanjša, da začne kmalu p-tem, tako dolgo in porabi po porabi po porcijah za krmi kakor je bilo navedeno'. Da bi se zmanjšal sladeti prijeten okus krompirja, se priporoča, priprav" milo nekoliko bol| osoliti — za kar se naj rabi živinska sol; vsak krompir vsebuje malo apna; je primerno, da se mu vedno prida mali del krtde ali krmilnega apna, da dobi žival dovclj i tvi-rbo kosti. Ssdaj ko itak pdmanjkuje krmil, škoda, ako se ne bi ves zmrzel krompr por svinjsko pičo, s čemur se zopet pridelajo živla. Si pa ta tudi ceno krni lo, ker ga je navadno d»bj nizkih cenah. Bilo bi primerno, ko bi se trgovc Wagpl ! pirjem oziroma taki, ki ima|o sklade krompirja ^-otOgrafiie I delitev, združili s redilnicami svinj, da se razpok— Ciki se posije; je brezplačno iu»uiB .edno takoj porabijo. Vporaba kosti, cunj in starega papirja. JE\""££% ziger Neuesien Nachtichten" pišejo : Veiika naryuje p0 TUkj [ gospodarska vrednost starih kosti in cunj ,e šnš mafiji po ceni 01 gom našega prebivalstva še neznana. V sedanjem v/»K.. ^""^iin času so velike množine masti, glicerina in lima, dobi industrija pri pridelovanju kosti, za vojaške aM neprecenljive vrednost1, ker js dovoz bombaža, £ pred vojno prišel v veliki meri v poštev za izde: raznesilnih tvarin, zaprt vsled angleške zapore. Ti| ki še preostanejo pri pndtlovanju kosti, se pora^ za razdelovanje gnojil, ki vsied svoje močne vseblK sika in fosforjeve kisline ravno v vojnem času mi poljedelstvu največ koristi. Stare cunje, ki so prvi vrsti služile za izdelovanje papirja t! ku{ so iitotai« Lorenz Ko izmerno mnogo pridobile na vrednosti vsled ang^arib0l". Rei zapornih naredb. I>te se sedaj v prvi vrsti porabil« vojaške namene, pa tudi izdelovanje sukna za obi (TX volnenih odej itd. torej za predmete, ki istotako spi *J Cel med najvažuejJ,e vojne potrebščine. Naši obširni naožeu nei prebivalstva so že poprej oddajali pridno kosti in |i~WBrisA;nn nabralcem po takratnih dnevn h cenah. Mnogo . prijazno so bili sprejeli nabiratelji cunj v hišah pre*koj y spec nrjših stanov. Pn.v mnogo gespodinje in služkinig"v,ni Ma smatrale shranjevanje kosti in cunj za nepriroc: KorSClie nadležno, tako da so odganjale nabiralce iz svoiia kosti so si-žigalt v kuhinjah in jih metale na sme. cunje so bile proč metane ah kakorkoli zavrženi ^* proda mnogo drugače je s starim papirjem. Kako izrt^no t X-,« 1T množine papirja, starih časopisov, brošur, prospd T l£ pisemskih ovojev, ovojnega in zavojnegi papirja se'* dan in vsako uro biez koristi zavrže in večinoma pt Starosti • noma nesmiselno v pečeh ia na ognjišču sežgtlet, dve st« marsikdo bi opusti tako zapravljanje, če bi siB svesti, da je tudi star papir za našo v< jaogospodi opremo največje vrednosti. Kakor pa vidimo, se pt Nadalje ljajo cunje, ki so v mirovnih časih služile v velkiH obra za pripravljanje papirja, sedaj za važnejše nament'j jaške potrebe. Oo enim nam je pa tudi zaprt izn vi liki dovoz startga papirja, ki je pred vejno zla j Angleškega k nam dohajal. In ravno tako je paj vfdno manj drugih tvarin (leseni obrusk', in staniii ^ ki pridejo v poŠtfv za izdelovanje papirja. Zaton treba ta primankljaj izjednačiti z večjo vporabo s9*^OD-p*no I papirja in z vsemi sredstvi odpraviti neumr.o vpoa bnnjckor istega. Kako mnogovredne stvari Imamo v starih or ' in v starim papirju za vojno gospodarstvo, se vidflj '°V8 jasnejše iz lega, da naši sovražniki latširjajo v oJ 'J^1#-jj- zastdenih belgijskih ozemljih mnogo tisoč letako-, s MMMtM terimi se poziva prebivalstvo, da naj vniči cunje, y zamorei in star papir, da bi mi ne mogli dobiti iz teh ti , koristi, posebno za naše vojaške potrebe. Na ta za obla tako sj obširni osti in .1-iogo šah pre služkil leprirofili z svojih na sme avržene.j rttjno vj prospelf jnja se1* 30 ma sežge I i bi si ; gospoc o, se ! veliki namene] iprt izr ojno zla d je pa] Stanič1 . Za« abo no \ itarih cul se vidi! 0 tako.-, cunje, teh tj » ta *o ivalstsa, i odgov olžnost le od: kuhinja innurtrnnnn hitn8e Pr<,('a za 241-.» 6 k>< n; lUlluOlltipilU 111 Jii 8000 kron ostane vkuji-žrti.h. Vpraša se pri lastuika v Studencih pri Mariboru, Šolska nlici 9 63 Zdrava kri! Fotografije (Portrat) kot znamke arke V\W\ znamkam na pis- ivrb), in dopisnice s sliko iz- "eluje po vsaki poslani foto- fiji po ceni Otto Nemarni, K. Karclinental, Štev. 130. biki ae pošljejo na zahte- inje brezplačno in franko, 81 kupi 8* Lorenz Koroschetz. Maribor, Reiserstr. 23. Učenec ložeu nemščine in lnvenšcine, se sprejme jkoj v špecerijski t,r- godili Machalka & Kor8che v Ptuju, go Z« prodati imam tri kobile starosti 4, 10 in 12 et, dve ste breji. 57 * Nadalje en dobro ohranjeni onecno potrebujem konjskega in 1 vo- lovskega 89 hlapca, ki zamoretH biti tudi )Jeniena Franz SchO-iteritsch, Št Vid pri Ptuju. £es pravega razsekan in lesežagan, 1—2 m dolg, kupuje v vagonih Alex Rosenberg, Gradec, Elisabe thinergasse 6. 7I Prodajalka vajena špecerijske in manofiikturne stroke, želi s 1. aprilom 1916 spremeniti iJažbo. — Naslov v uoravi Šta jerca. BO Malo posestvo z - zemljišči in hlevi išče se v najem. • Naslov pove uprava tega lista. 7» Kri je splošna rcdilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zados no redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le v eni točki mogoče, namreč v izreji krni, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem Stud ju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in na kak način se kri in šoke izboljša, izrijo dvigne, bolezni prepreči in odpraviti zamoe. Popolnoma zastonj 79 pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše I Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar I Pišite pa takej I Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473. Viničar 76 89 pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Vpraša se v upravi tega lista. Kupim 77 cepljene trte I-a muškat, gutedel, da-mascenec muškat, rumeni rouškatelcc, beli burgondec, Rbein-rizling in podlage Goethe 9 ali Monticola. Kari Kasper, trgovec Ptuj. Njivsko orožje sejalni stroji, plugi, valčki, brane, kultivatorji stroji xsl žetev za košnjo trave in žita, za vezanje snopov, za preobračanje mrve, mrvine grablje stroji za mlatenje z ednostavnim in pa z dvojnim čiščenjem. Bencinski motorji, bencinski lokomobili ter VSi drugi kmetijski Stroji in Orožje se izdelujejo in oddajajo v priznani najboljši izpeljavi. Ph. Mayfarth & Co., Wien, II. Taborstrasse Nr. 71. Katalog stev. 807 zastonj in franko. 82 • 1 O V mineralne * 7 pastilje Posnemanja naj se zavrnejo. 39 033915 toini za kmetijstvo išče se 9) HMiuuifivjiii »mul za neko vele-posfstvo na Spodnjem Štajerskem Ponudbe z navedbo zmcžncsti in dmžTiskih razmerje vposlati na Johann Jeschounig Arndorf pri Celju, pošta Petrovče 72 v vseh trgovinah in trafikah („Štajerc"-Schwedeii.) Armadna ura z napestnikom. Velik kakor slik Armadna ura na napestnik z usnjatim jermenom, nikel ali jeklo, velika oblika K 6 —. radij K 10—. Ista mala oblika glasom slike K 10-—, K 12—, radij 15—, 18 —. S preci-ziiskim anker-kolesjem K 15'—, 20*—. ZnarhkaCyma K 30'—, Ornega K 50—. Z varstvom za steklo glasom slike K 1-60 ekstra. Najnovejša vojna ura K 6'—, I. kvaliteta K 8*—, radij K 10—. Žepna budilnica K 18—, radij K 26—. Primerni usniati napestnik K 2— ekstra. Bojna budilnica, za-niklana, 21 cm visoka, z zvoncem K 5"—. Bojna budilnica BKanonaK, budi jako glasno, K 6'—. Bojna budilnica „Bobnar", bobna generalmarš K 7—. 3 leta garancije. Pošiljatev po vpošiljatvi svote in 60 vin. za porto, tudi na bojišče po prvi zalogi vojnih ur Max Bohnei, Dunaj iv., KaigareteiistiaBe 27/51. Originalni fabriCni cenik zastonj. 44 Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju, g ) Čat za kopanjei ob delavnikih od IS. |ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih ni 11. do 18. ure dopoldne. I l kopelj z vročini zrakom, paro al:" „Brau»e»»d" t rjuho K — • 70 507. cenejša I Amerikanaka štediina kava, velearomatična. z datna in štediina. 5 kg poskusna vreča K 12"— fraiiko po povzetja. V« klgr. veleprima najfinejči Čaj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglctnic samo KI"— oddaja A. Sapira. eksport kave i čaja Ti8zaboj,dan 490. ,w Pridni švajcer s 3 delavskimi močmi, ev. tadi 3 do 4, močnimi ženskami, se proti dobremu plačila za hlev s 35 do 40 krav sprejme Vprašanja na Marie Lininger, Maribor, VolksgartenstraBe 20. 62 Mestaka parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ' v porabo. -"~~~" Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj ruzžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. itajerc" izr etek, datiran naslednje očnina ve okroglo 10°/« 50 vin 7.a Neiri celo leto metiko pa i drugo ino; začasnega zvišanja cene vsledeuni naroči velike draginje vseh maščob,"" 1! embalaž, stekla itd. Nove de-"0-Naroen. tajlne cene so za Avstrijo iCsTprods Ogrsko v vseh lekarnah in dro. žerijah sledeče: «jg fjg ( uju, gleds (!v slopje š Kupujte Lysoform-izdelke le v originalnih zavojih z znano varstveno znamko.1 Dr. Keleti & Mupanyi HW kem. fabrika Lysoform-tvornice. m Ujpest. »USk v Halozah, leži jako lepo, in travnikov na Spodnjem in Zgornjem Bregu se ogodno proda.Vpra-lanja pri Kapunu o na Bregu pri Ptuju. lita (lohnung- and DienstYermittlung) * kakor tudi na licih, pege, zajedniki, grbe, ohlapna koža in »ploh vsi madeži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkuSen dr. A. Rht-ov Pasta Pompadour Po| neškodljivo sredstvo. Poskus stane 1 krono. Velika doza 8 krone. Dr. Rix-ovo biser] (Perlenmilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 3 65 Pošilja se diskretno od Dr. A. Rix Kosm. Laboratoriam Wien IX, Lackierergasse 6|K. ^^^JtStia" pomagaj in parfumerija Wolfram V Ljubljani: lekarna k »zlatemu jelenu", parfumerija A. Kane in drogerija „Adria". za službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "*■ Vprašanja in pojasnUa V mestni Stražnici (rotovž). ioo lit. domaČe pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mnskat-hruške. pfeferminc, pomoraiče. waldmeister, višnje. Vsak neusoeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom atanejo 6 K čO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti. 524 Johann Groiicn, aotjeliska droZerija. Brno st. m (Moravska). Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prot slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1"20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi eiK 1'60— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke Si K 1'—. Razpošiljatev L. Herbat, apoteka Bleiburg na Koroškem. « Am je še I^tčih ital lavi 2 i do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. dopoldne vloge.