Ptuj, petek, 16. avgusta 2013 letnik LXVI • št. 64 V. d. odgovornega urednika Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 oglasnih straneh. Štajerski V Po naših občinah Kidričevo • Še vedno vsak na svojem bregu O Stran 8 Torek: Tednikov kopalni dan Temačni Park ^gJ^F Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini ni možno. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Informacije: 02 749 45 30 1 Štajerski T — Ptuj • S koliko parkirišči gospodari mesto Ptuj? Parkirnine so dober biznis Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Rokomet • Bezjak odličen v NBA ligi O Strani 13 Tenis • Rola: »V Braziliji je nekaj, kar mi odgovarja« O Strani 15 %WUJ www.radio-ptuj.si Ptujska parkirišča z okrog 830 parkirnimi mesti, ki so v lasti MO Ptuj, letno ustvarijo v povprečju dobrih 300.000 evrov prihodka. Prihodek se steka na račun koncesionarja, to je Komunalnega podjetja Ptuj. Glede na globe, ki jih zaradi napačnega parkiranja izrekajo mestni redarji, parkirišča letno v ptujsko mestno blagajno prinesejo še 100.000 evrov. V središču Ptuja je tudi nekaj brezplačnih parkirišč (pod gradom, lokacija bivše vojašnice, Zadružni trg, pri železniški postaji) in plačljivih parkirišč v zasebni lasti (pri Blagovnici Mercator, pri trgovini Špar, parkirišče Iblo, parkirišče Žerak ...). Po uradnih računovodskih podatkih, ki smo ji prejeli od MO in KP Ptuj, parkirnine za Občino in kon-cesionarja niso bog ve kako dobičkonosen posel. Kljub temu pa se je vprašati, kam se letno »porazgubijo« trije stotisočaki. »Vzdrževanje, pometanje, urejanje zelenic, rezanje drevja, zimska služba in podobno. Pa tudi investicijska vlaganja,« so odgovori pristojnih. Kaj menite vi? Bi se strinjali? Odgovore ponujamo na strani 3. MZ Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Podravje • Ceprav skčraj ni občjfiSGSiateri ne bi našlfr i kakšneggawapol podrtega ali zapuščenega objekta v javni laštir ki se ruši, pa se z daleč največ takšnimi sramognlmili točkami lahkoneslavno „ponaša" mestna .občjtiaPtujš O StrW4^6 Za »napačno« barvo senčnika 1000 evrov kazni?! Ptuj • Na vrhuncu turistične sezone v MO Ptuj pozivajo k urejanju gostinskih vrtov skladno s 15. in 26. členom odloka o rabi javnih površin; gostinci morajo imeti senčnike v naravni barvi platna. O Stran 2 Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALE« POHORJE A RESORT .C H www.pohorje.org 1 1 Več na oglasnih straneh. AAA m mM mM j ^j^arodAo Ptuj 2013 Minoritski samostan, J J. avgust J JI 3, ob 19.3 J uri re: Perutnina Ptuj T *|AGER MESTNA OBČINA PTUJ i t i I i t i VI»E*T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Po Sloveniji petek • 16. avgusta 2013 Ptuj • Mestno jedro in terase Za »napačno« barvo senčnika 1000 € kazni?! Na vrhuncu turistične sezone v MO Ptuj pozivajo k urejanju gostinskih vrtov skladno s 15. in 26. členom odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj, ki je vstopil v veljavo pred kratkim. Zavezanci so bolj ali manj ponudniki v starem mestnem jedru, ki ga mesto ščiti tudi z vidika barve senčnikov. Ti morajo biti v naravni barvi platna, brez drugih reklamnih napisov, dovoljena sta le ime in logotip lokala oziroma ponudnika. Senčniki tudi ne smejo biti med seboj povezani, vsi morajo biti enake barve in oblike, razen če je s pogodbo določeno drugače. Na javni površini je po odloku o rabi javnih površin prepovedana tudi postavitev podesta, polaganje preprog in predpražnikov, različnih nadstreškov, tend, ograj, šotorov ali drugih načinov zavetrovanja, zapiranja ali označevanja območja gostinskega vrta ali zunaj njega. Odlok tudi določa, da mora biti senčnik v historičnih območjih v barvi naravnega platna, na njem pa ne sme biti reklamnih napisov, razen imena logotipa lokala. Ob gostinskem vrtu mora biti zagotovljen prostor za prehod pešcev v širini, ki Uvodnik omogoča nemoten prehod pešcev invalidov in mamic z vozički, vendar ne manj kot 1,2 metra. Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi. Skladno z že omenjenima členoma odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj morajo gostinci z letnimi vrtovi le-te urediti v 30 dneh in o tem obvestiti tudi oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo. Uskladitev gostinskih vrtov mora v historičnem območju Ptuja opraviti sedem gostincev. Na tem območju pa je že sedaj težje preživeti kot v drugih območjih mesta, kjer določila tega odloka niso tako stroga do izvajalcev ponudbe. Zdeset- Vzrok za optimizem? Evropski statistični urad je objavil, da so v evrskem območju v drugem četrtletju zabeležili rahlo, 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda in da se krepi zaupanje v evropske finančne trge. V Nemčiji je ta številka še višja in znaša 0,7 %. Je to že razlog za slavje? Optimistični podatki zagotovo kažejo na neko izboljšanje stanja in ponovno oživitev gospodarstva v najrazvitejših evropskih državah, vendar je skorajda vsem v Sloveniji kristalno jasno, da nas ni na najhitrejšem evropskem vlaku, tudi na drugem ne. Slovenija ostaja precej zadaj in bo evropski optimizem v najboljšem primeru čutila šele čez nekaj mesecev. To bo še eden v seriji dokazov, da obstaja »Evropa različnih hitrosti« in da smo tiste najhitrejše vlake zamudili že okoli leta 2000 ali še kakšno leto prej. Vsekakor pa so lahko ugodni podatki vzpodbuda tudi za slovensko gospodarstvo, ki v precejšnji meri čaka na državno ali evropsko pomoč. Ta je sicer dobrodošla in v precejšnjem odstotku primerov tudi upravičena, vendar se je treba odločneje opreti tudi na lastno znanje in ustvarjalnost. Imamo gospodarstvo, ki je za evropske razmere majhno, a tega ne znamo izkoristiti sebi v prid in ga hitro prilagoditi nastalim razmeram. Vmedijih skorajda dnevno gledamo, poslušamo ali beremo o stečajnih postopkih, manj pa o podjetjih, ki so nastala na podlagi dobre podjetniške ideje. Pa jih je kar nekaj! Prikazuje jih npr. oddaja Prava ideja na TV Slovenija, v kateri lahko vidimo načine, kako so nekateri uspeli udejanjiti svoje ideje. Poti je veliko, na žalost pa so le redke brez ovir. Pri tem ne pomagajo niti politiki, ki se vse preveč ukvarjajo sami s sabo, namesto z ustvarjanjem boljših pogojev za podjetništvo. Pred kratkim sem zasledil neverjeten podatek, da bi lahko v Sloveniji s samooskrbo v kmetijstvu ustvarili 100 tisoč delovnih mest! Zakaj o tem ne govorijo vsi politiki? Zakaj nam o tem ne poročajo vsi medij? Kaj je pomembnejše od tega? Če bi se to zgodilo vsaj v manjši meri, bi bil sedaj optimizem med Slovenci podoben tistemu v Nemčiji. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik V historičnih območjih mesta dovoljeni le senčniki v barvi naravnega platna. kana mestna ponudba je že pred leti iz mesta pregnala kritično maso ljudi, ki bi omogočala preživetje vsem, ki še vztrajajo na tem območju. Mestni svetniki, ki so jih polna usta mestnega jedra, njegovega oživljanja, bi morali biti „prizanesljivi" vsaj pri senčnikih, ne glede na stroko, če so že sporni podesti, in njene zapovedi. Senčniki z drugo barvo, ne z barvo naravnega platna, ki so odprti le za nekaj dni Oprema vrtov 15. člen odloka o javnih površinah v MO Ptuj: "Elementi opreme vrtov morajo biti primerni in morajo zadostiti spomeniško-varstvenim zahtevam in arhitekturno-urbanističnim lastnostim navedenih prostorov, materiali morajo biti kakovostni in sodobni, tako da omogočajo, da bo oprema v prostoru delovala lahkotno in transparentno ..." v letu, v nobenem primeru ne morejo kaziti historičnega videza mesta, ampak kaj ko s takšnimi določili svojih odlokov historična območja ščitijo tudi v drugih občinah. Kava, pijača in prigrizek enako teknejo ne glede na barvo senčnika. Kakovost ponudbe in ureditev vrta v celoti sta tista, ki vabita in delata obiskovalca zadovoljnega, ne pa barva senčnika. Mesto do posta-vljavcev gostinskih vrtov pa na drugi strani ni niti tako prizanesljivo, da bi jim od plačila uporabnine, ki se odmeri za vse dni koledarskega leta, odštelo obdobje morebitnih deževnih dni ali dni slabega vremena, v katerih javne površine niso uporabljali. Vreme namreč postaja vse bolj odločilen dejavnik tudi pri uporabi gostinskih vrtov poleti. Zagrožena globa za prekršek oziroma ravnanje v nasprotju s 26. členom je 1000 evrov. Ogromno je stvari, ki motijo veliko bolj kot barva senčnikov Mestne svetnike in stroko bi v mestu moralo bosti vse drugo prej kot barva senčnikov. To pa so neurejene fasade, nepremično premoženje v lasti MO Ptuj in drugih, ki ni urejeno (od Koteksa naprej...), neurejeni izveski, nad katerimi naj bi bdela celo neka komisija, v javni WC na primer „vabi" ciklostirana označba, prav tako na teraso nad tržnico. Zelo moteče pa je tudi spoštovanje kulturne dediščine mesta v času tradicionalnih ptujskih poletnih sejmov. Najbolj na udaru je vsako leto Orfejev spomenik, ki je bil tudi na letošnjem Ožbal-tovem sejmu prodajno mesto za enega od ponudnikov. Kot že vsa leta doslej ga tudi letos ni nihče niti opozoril na kršitev določil mestnega odloka o javnem redu in miru. Že zdavnaj pa bi na javni površini, kot so pločniki v Prešernovi ulici, morali odstraniti tudi verige, s katerimi si stanovalci tega območja varujejo vhod v svoje hiše. V staro mestno jedro ne sodijo niti betonska korita, ki jih sicer krasijo označbe Evropske prestolnice kulture, najmanj pa bi morala biti v barvi lončevine, če bi bila mestna zakonodaja dosledna na vseh področjih varovanja historičnosti tega mesta. V mestu so moteči tudi napisi in table ponudnikov, ki jih že zdavnaj ni, kot tudi nekatere še neočiščene izložbe. Kot pri večini odlokov naj bi pri tem ločili zrno od plev. MG Slovenija • V Katoliški cerkvi praznovali veliki šmaren Množica vernikov na Ptujski Gori Katoličani so včeraj (v četrtek) praznovali praznik Marijinega vnebovzetja, ki se po ljudskem izročilu imenuje tudi veliki šmaren. Po cerkvah bodo številne maše, še posebej praznično bo v Marijinih svetiščih, ki so med Slovenci zelo priljubljena. Največ vernikov je bilo po pričakovanjih na Brezjah, novi predsednik škofovske konference Andrej Glavan pa je maševal na Zaplazu. Veliki šmaren, ki je pri nas tudi dela prost dan, je največji in eden najstarejših Marijinih praznikov. Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu. Slovenski škofje vsako leto ob velikem šmarnu obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji. Procesije in maše so pripravili že na predvečer velikega šmarna, praznik so ponekod pričakali s ce-lonočnimi molitvami. V največjem romarskem središču pri nas, na Brezjah, je bila v četrtek osrednja slovesnost ob 10. uri, vodil jo bo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Množica vernikov je obiskala tudi v osrednji primorski in štajerski romarski središči, Sveto Goro in Ptujsko Goro. Zdaj že nekdanja ljubljanski in mariborski nadškof, Anton Stres in Marjan Turn-šek, po julijskih odstopih večjih slovesnosti ob prazniku nista več vodila. Novomeški škof Andrej Glavan, ki začasno vodi ljubljansko nadškofijo, Stresa pa je nasledil na čelu Slovenske škofovske konference, pa je dopoldne maševal v romarski cerkvi na dolenjskem Zaplazu. Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki začasno vodi mariborsko nad-škofijo, pa je med drugim mašo vodil v Petrovčah, kjer je bila osrednja slovesnost prav tako ob 10. uri. Kardinal Franc Rode je dopoldne maševal v Fari pri Kočevju. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. avgusta 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Javna parkirišča v enem letu predstavljajo skoraj polmilijonski posel Kam gre denar od parkirnin V središču Ptuja parkirišča in parkirne prostore, ki so v lasti ptujske Mestne občine, upravlja Komunalno podjetje Ptuj. Parkirišče na Potrčevi cesti je v celoti asfaltirano in ima 210 parkirnih mest. Parkirišče v Lackovi ulici je deloma asfaltirano in deloma gramozirano ter ima 110 parkirnih mest. Na celotnem območju modre cone je v mestu še 512 parkirnih mest (posamezna parkirna mesta v modri coni ter parkirišča pri Upravni enoti, zdravstvenem domu, mestnem stadionu in v Dravski ulici). Mesečna parkirnina na parkiriščih v Potrčevi in Lackovi ulici znaša dobrih 35 evrov, v Dravski ulici, kjer je parkirišče v celoti gramozirano, pa dobrih 20 evrov. Na treh naštetih parkiriščih je dovoljeno dolgotrajno (in tudi kratkotrajno) parkiranje. Za kratkotrajno parkiranje v modri coni in na parkiriščih je cena za uro parkiranja od 0,40 do 0,60 evra. Plačljiv je tudi vstop v peš cono. Za dostavna vozila je cena po uri od 0,79 do 1,59 evra, za stanovalce starega mestnega jedra, ki nimajo svojega parkirnega prostora in parkirajo na javni površini na območju modre cone, je cena parkirnine na mesec dobrih 12 evrov. Stanovalci, ki imajo možnost parkiranja vozila v lastni garaži ali na lastnem dvorišču, dostavna vozila, ki imajo v dostavnem času prost vstop, ter intervencijska vozila (policija, gasilci, zdravstvena služba, invalidi) plačujejo za vstop v peš cono mesečni pavšal v višini 5,12 evra. Tarife za enkratni dnevni vstop v peš cono so sledeče: do ene ure 4,20 evra, do treh ur 8,40 evra in nad tri ure 16,80 evra. Ob predhodni najavi je možen tudi vstop in izstop vozil ob porokah, za kar se zaračuna 8,40 evra. Cene je s sklepom potrdil svet Mestne občine (MO) Ptuj dne 21. decembra 2006. 15-letna koncesija Komunali Ptuj Vsa našteta parkirišča in parkirna mesta na podlagi 15-letne koncesije upravlja Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Koncesija je bila podeljena leta 2000, poteče pa 3. oktobra 2015. Upravljanje parkirišč na eni strani pomeni pobiranje parkirnine, na drugi strani pa nemoteno obratovanje ter vzdrževanje parkirišč. »V skladu s koncesijsko pogodbo je koncesionar dolžan vzdrževati parkirne površine (vzdrževanje, čiščenje, odstranjevanje snega, vzdrževanje zelenic, drevja), in sicer na parkiriščih, ki so na zemljiščih v lasti MO Ptuj. Poleg navedenega se na parkiriščih, ki niso asfaltirana, navozi gramoz. Prav tako je koncesionar dolžan postavljati, zamenjati, dopolnjevati, odstranjevati in vzdrževati opremo na parkiriščih. V navedenem obsegu se nujna dela tudi izvajajo,« so pojasnili v KP Ptuj. V 12 letih dobri štirje milijoni prihodkov Čeprav uporabnike kratko- Nimajo pajka za drage avtomobile ... V večini ptujski redarji za napačno parkiranje uporabijo ukrep izdaje globe, lahko pa bi se odločili tudi za ukrep kleščenja ali odvoza vozila. Slednjih v praksi načeloma ne izvajajo ali pa po njiju posežejo le v izjemnih primerih. Odvoz in kleščenje odredijo mestni redarji, na osnovi njihove odredbe storitev izvede koncesionar, torej KP. »Pajek«, ki bi odvažal nepravilno parkirana vozila, na Ptuju sicer zasledimo bolj redko. Neuradno smo izvedeli, da zato, ker vozilo KP naj ne bi bilo ustrezno za odvoz vseh vrst avtomobilov. Tiste manjše in lažje (ter tudi starejše) bi še zmogli odpeljati, medtem ko tistih novejših in težjih (ter tudi vrednejših) naj ne bi bili več zmožni naložiti. Rado Vek, vodja dejavnosti gospodarskih javnih služb pri KP Ptuj, je na naše poizvedovanje, katera vozila je »ptujski pajek« sposoben odpeljati, odgovoril: »Na parkiriščih MO Ptuj, katerih upravljavec je KP Ptuj, se izvajajo odvozi opuščenih vozil in vozil manjših dimenzij. Odvoze večjih vozil zaradi velike možnosti poškodb izvajamo s podizvajalskim podjetjem.« Sicer pa občinski redar, ki vodi postopek, lahko na terenu namesto globe izreče tudi opozorilo. To pa takrat, ko oceni, da je to zadosten ukrep in če gre za prekršek neznatnega pomena. trajno parkiranje stane le kakšen evro, v primeru rednega koriščenja oziroma najema parkirišča pa nekaj deset evrov, se v letu dni na računu KP Ptuj iz naslova dejavnosti urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč zbere zajeten kupček denarja. Govorimo o znesku dobrih 300.000 evrov letno. Od oktobra 2000 do konca lanskega leta je prihodek KP Ptuj iz tega naslova skupno znašal 4,2 milijona evrov. »V skladu s koncesijsko pogodbo je plačilo za dodelitev koncesije delež neto prihodka od pobrane parkirnine in vstopa v peš cono. Pogodbeni strani (koncedent in koncesionar) si delita tudi dobiček iz dejavnosti, in sicer v razmerju 50 : 50. Plačilo dela dobička iz naslova koncesije je bilo izvedeno le v letu 2005 (v višini 12.137 evrov). V vseh ostalih letih se dobiček likvidnostno ni nakazoval na MO Ptuj zaradi vlaganj, ki smo jih izvajali iz lastnih sredstev (vlaganja v infrastrukturo, posodabljanje opreme, nabava novih parkomatov, izgradnja novih parkirnih mest, vlaganje v izboljšanje prometne varnosti ...),« je delitev denarja, zbranega iz naslova parkirnin, med MO Ptuj in KP Ptuj pojasnila Tanja H. Sternad, finančnica v KP Ptuj. Prekrškarji plačajo letno okrog 100.000 evrov Za »red in disciplino« na parkiriščih ter v cestnem prometu v mestu med drugim skrbijo mestni in medobčinski redarji. Med drugim vas redarji lahko kaznujejo, če je vaš avtomobil brez listka parkiran v modri coni, če parkirate v nasprotju s prometno signalizacijo ali če parkirate na pločniku, kolesarski stezi in poti za pešce, pa tudi če neupravičeno zasedete parkirno mesto, rezervirano za invalide. Gre za prekrške v tako imenovanem mirujočem prometu. Iz tega naslova so redarji na območju MO Ptuj v letu 2011 zbrali za dobrih 100.000, lani pa za slabih 90.000 evrov glob. V prvi polovici tega leta je bilo izdanih za 54.000 evrov glob. Ob prekrških v mirujočem prometu vas redarji lahko oglobijo tudi za prekoračitev hitrosti. Iz tega naslova so v letu 2011 v MO zbrali dobrih 47.000, v letu 2012 pa 61.000 evrov. V obdobju januar-junij 2013 je bilo glob iz naslova prekoračitve hitrosti izdanih za dobrih 25.000 evrov. »Zbrana sredstva iz naslova glob so v skladu z Zakonom o prekrških prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, katere predpis je bil kršen,« je pojasnil vodja Medobčinskega redarstva Robert Brkič. Z globami zbrana sredstva se torej stekajo v integralni proračun MO Ptuj. Za kateri namen so ta sredstva porabljena, so na ptujski Mestni občini odgovorili: »Če prihodek ni opredeljen kot namenski, se porabi v okviru odhodkov integralnega proračuna. Sredstva, zbrana iz naslova parkirnin in glob, so prihodek občinskega proračuna in se v okviru le-tega tudi porabijo. V proračunu se planirajo tudi sredstva za vzdrževanje in razvoj obstoječe cestne infrastrukture in prometne signalizacije. Zbrana sredstva iz naslova parkirnin in pobranih glob se uporabijo tudi v te namene.« Mojca Zemljarič Zanimalo nas je, koliko KP Ptuj iz naslova opravljanja dejavnosti, ki jo določa koncesija pogodba, letno nakaže na račun MO Ptuj. Enako vprašanje smo naslovili na KP Ptuj in MO Ptuj. Med podatki, ki smo jih prejeli, so razhajanja. Na MO Ptuj so pojasnili: »Seznam, ki so ga pripravili na Oddelku za finance in analitiko na Občinski upravi MO Ptuj, je seznam neposrednih transakcij v proračun. Razen tega je KP Ptuj iz naslova podeljene koncesije izvedlo in opravilo še dodatna vzdrževalna in investicijska dela.« Zneski nakazil Mestni občini Ptuj iz naslova koncesijske pogodbe LETO Podatki KP Ptuj (€) Podatki MO Ptuj (€) 2000 36.056,48 35.805,43 2001 39.054,80 41.861.97 2002 36.264,01 36.357,76 2003 37.744,51 37.013,54 2004 42.753,45 42.629,54 2005 41.186,72 41.464,12 2006 43.729,11 43.819,59 2007 40.735,56 40.984,61 2008 41.969,89 41.660,49 2009 39.595,42 36.325,71 2010 40.000,25 37.077,32 2011 13.999,00 20.340,13 2012 63.703,00 63.703,06 Vir: KP Ptuj in MO Ptuj Prihodek, dobiček ali izguba iz dejavnosti urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč KP Ptuj LETO PRIHODEK (v evrih) DOBIČEK (v evrih) IZGUBA (v evrih) 2000 80.555,58 - 20.198,48 2001 329.986,96 - 25.864,13 2002 308.872,04 22.451,71 - 2003 324.754,85 4.168,88 - 2004 372.472,64 28.564,77 - 2005 353.734,52 350,80 - 2006 371.015,69 - 676,39 2007 364.700,00 - 8.820,00 2008 371.730,00 1.730,00 - 2009 346.446,00 4.335,00 - 2010 335.474,00 7.109,00 - 2011 332.909,00 4.051,00 *2012 318.720,00 - - Vir: Komunalno podjetje Ptuj *2012: Podatki o dobičku ali izgubi iz naslova dejavnosti za leto 2012 še niso javno objavljeni. Javna objava poslovnih rezultatov za leto 2012 bo po skupščini delničarjev, ki pa je sklicana za konec avgusta. Število prekrškov v mirujočem prometu (na parkiriščih) na območju MO Ptuj, ki jih je ugotovila redarska služba LETO V modri coni brez listka V nasprotju s prometno signalizacijo Na pločniku, kolesarski stezi Na mestu za invalide 2010 1530 600 865 87 2011 1790 644 680 34 2012 1735 273 507 62 *VIŠINA GLOBE 40 evrov 80-160 evrov 80 evrov 80 evrov Vir: Medobčinsko in občinsko redarstvo *V osmih dneh po pravnomočnosti izdaje plačilnega naloga je možno plačilo polovice predpisane globe. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. avgusta 2013 Podravje • Čemu služijo kazni za neurejenost nepremičnin Najbolj sram je lahko Ptuj Čeprav skoraj ni občine, v kateri ne bi našli kakšnega napol ali v celoti podrtega ali vsaj zapuščenega objekta v javni lasti, ki se ruši, pa se z daleč največ takšnimi sramotnimi točkami lahko neslavno „ponaša" mestna občina Ptuj. Ptuj - sramota do neba: nekdanji Koteks in arkadna hiša v Dravski ulici V ostalih spodnjepodravskih občinah je sramotnih ruševin bistveno manj, kar sicer ne pomeni, da jih ni, vendar so bodisi v državni bodisi v zasebni lasti. Poiskali in fotografirali smo tudi takšne, vsaj tiste najbolj „v nebo vpijoče", ob tem pa smo župane tudi povprašali, ali so lastnike teh črnih pack kdajkoli kaznovali po sprejetih Odlokih o javnem redu in miru. Razen ormoških občin, ki po besedah županov sploh nimajo tovrstnega odloka (in torej tudi ne morejo izrekati kazni), so prav vsi ostali prvi možje občin odgovorili, da globe zaradi zapuščenega ali propadajočega objekta niso izrekli še nikomur - ne občini, ne zasebnemu lastniku in ne državi. In če bi jih spraševali dalje, zakaj ne, bi gotovo vsak od njih našel tudi kakšen zelo opravičljiv razlog, zakaj ne; največkrat bi bil to dolgotrajen postopek denacionalizacije, nerealne zahteve spomeničarjev ali pa kar finančna nesposobnost lastnika, kdorkoli že to je... V najstarejšem slovenskem mestu (in mestu z neprecenljivo kulturno dediščino) je še veliko stavb, ki kličejo po obnovi, četudi se je pri urejanju fasad v zadnjih letih naredilo veliko, tako da vsaj zunanjost ne kazi mestne podobe kot kulturnega spomenika. Mestni proračun je prekratek za številne nujne posege na objektih v starem mestnem jedru, brez denarja so v večini tudi njihovi lastniki oziroma tisti, ki so jim bili objekti vrnjeni v denacionalizacijskih postopkih. Denacionalizacija je Ptuju naredila večjo škodo kot vsi drugi posegi v mestu. Mesto ima pri posegih v mestno jedro „probleme tudi s stroko", ki želi število objektov, ki so pod zaščito, še povečati, zaradi česar naj bi trpel tudi mestni razvoj. Objektov, ki kličejo po obnovi, je v mestu še veliko. Foto: Črtomir Goznik Koteks Tobus je eden tistih objektov, ki je na mestni veduti najbolj viden zanemarjen objekt. Foto: Črtomir Goznik Edinstven kulturni spomenik v Dravski ulici, ki iz leta v leto bolj propada, za katerega doslej lokalna skupnost še prav tako ni našla denarja za obnovo. Najbolj vpadljiv neurejen objekt na mestni veduti, viden že na daleč, še posebej pa z mostu za pešce, je objekt nekdanjega Koteksa v Dravski ulici. Gre za še edini ohranjen objekt industrijskega značaj znotraj mesta, za katerega stroka predlaga, da ga razglasijo kot kulturni spomenik lokalnega pomena. A zaradi tega, ker se mesto in stroka o njegovi namembnosti še doslej nista uskladila, vse bolj propada in že ogroža varnost. Za stroko je edina sprejemljiva namembnost tehnični muzej, lokalna skupnost pa to območje vidi kot turistično območje s hotelskimi zmogljivostmi. Za Koteks so z javnim natečajem v letu 2010 zbirali rešitve, ki so bile zanimive v arhitekturnem in vsebinskem smislu in naj bi bile podlaga za iskanje potencialnih investitorjev, ki se vidijo v turizmu in v storitvenimi dejavnosti. Kot je takrat povedal ptujski župan Štefan Čelan: »Naša želja je, da bi s prenovo v teh objektih dobili ustrezne hotelske kapacitete, ki jih to mesto za razvoj turizma nujno potrebuje.« V letu 2010 je mestni svetnik in častni občan Ptuja Albin Pišek pisal takratni ministrici za kulturo Majdi Širca, naj dovoli rušenje objekta, ki kazi podobo Ptuja, ki je tudi gradbeno že močno načet, tako da ni možna obnova. Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor je na predlog o rušitvi odgovorila, da je za to potrebno kulturnovarstveno soglasje ministrstva za kulturo. Ministrica za kulturo Majda Širca leta 2010 ni pozitivno odgovorila na predlog o rušitvi nekdanjega Koteksa, celo več, MO Ptuj je naložila, da objekt sanira, ker je Foto: Črtomir Goznik Hiša v Brstju, ki jo je MO Ptuj prvotno nameravala urediti v varno hišo. Zatem pa je bila v igri, da jo porušijo zaradi novogradnje trgovine Lidl, ki se prav tako ni zgodila. Njeno propadanje je nezadržno. v statičnem pogledu z njim vse v redu. Na objektu se v zadnjih treh letih ni dogajalo nič, le rdeča mreža okrog njega dodatno opozarja na njegovo propadanje. V Dravski ulici pa je še en objekt, ki nezadržno propada in za katerega ne kažeta zanimanja ne stroka ne lokalna politika, sicer bi že zdavnaj stekla njegova sanacija. Gre za edinstveno hišo z arkadami s toskanskimi stebriči, ki je bila postavljena leta 1739. Tudi hiša v Brstju bi že zdavnaj morala spremeniti podobo, tudi ta je last MO Ptuj. Vpadljiva hiša na Vinarskem trgu 10 (bivša Trstenjakova ulica 12), kjer je bila nekoč zelo znana ptujska gostilna Beli križ s prenočišči, je zabita z deskami. Vrnjena naj bi bila denacionalizacijskim upravičencem. Za vodni grad, ki je redek primer te vrste v Sloveniji, je prav tako tekel denaci-onalizacijski postopek. Kaj bo z obema objektoma, v tem trenutku ni znano. Kidričevo - sramota: dvorec Ravno polje in kopališče V občini Kidričevo je največja črna packa propadajoč dvorec Ravno polje, ki je že skoraj popolnoma porušen, zato je pogled nanj katastrofalen. Grajski kompleks se skriva za desetletji robidovja, bršljana in drevja, ki preraščajo obsežen kompleks, katerega temelje so postavili Stubenbergi v drugi polovici šestnajstega stoletja. Dvorec se je začel podirati v začetku sedemdesetih letih. Do leta 1980 se je zrušila večina strehe, začel se je rušiti strop, propadale so izpostavljene stene in zidovi. Do leta 1986 se je Zavodu za spomeniško varstvo Maribor uspelo organizirati vsaj toliko, da so se začele priprave za nujna gradbena dela, ki bi zagotovila ohranitev dvorca. V mnogih prostorih so ostale smeti, zrušene konstrukcije in neuporabna krama. Konec leta 1999 je bilo organizirano odpeljanih precej kamnitih elementov in stavbnega pohištva. Igor Sapač z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je ugotovil, da je omenjene stebre in krono vodnjaka našel vzidane v obnovljenem dvorcu oziroma zasebni rezidenci nad Grosupljem. Na občini Kidričevo so nad propadom dvorca Ravno polje sicer zgroženi, a kot je pojasnil župan Anton Leskovar, imajo zavezane roke, saj ne gre za njihovo last in zato ne morejo ukrepati. Sicer pa domačini vedo povedati, da ima dvorec še vedno občasne obiskovalce, sumijo, da se ob večerih tam zbirajo narkomani, zato bi bilo nujno, da nekdo fizično prepreči dostop do ruševin. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nekdanja gostilna Beli križ, že dolgo propada in nič ne kaže, da bi se z njim kaj dogajalo, razen tega, da mu strežejo vandali. Enonadstropna sedemosna stavba, redek primer vodnega gradu, ki je ohranil svojo podobo iz 17. stoletja, za katerega se dolgo ni vedelo, da je prav tako predmet denacionalizacijskega postopka. MO Ptuj je zanj celo dala izdelati konservatorski načrt. Ce bi ostal v njeni posesti, bi po enem od načrtov v njem uredili INDOK center za področje kulturne dediščine, umetnosti in turizma. Foto: M. Ozmec Propadajoč dvorec Ravno polje je tudi nevaren za okolico, saj so ruševine nezaščitene. Druga črna packa je propadajoče letno kopališče Kidričevo, ki je bilo zgrajeno pred ptujskimi Termami in je bilo znano daleč naokoli. Tako zemljišče kot vsi objekti kopališča so v lasti Taluma, kjer so leta 1999 ugotovili, da so potrebni temeljite obnove in posodobitve. Ker pa sredstev za to ni bilo, so ga septembra 2000 zaprli. Kopališče so želeli sanirati skupaj z načrtovano graditvijo sežigalnice odpadkov, ki bi kopališču zagotavljala toplo vodo tudi v pomladnih in jesenskih mesecih. Ker pa so se krajani Kidričevega na referendumu odločili, da sežigalnice ne bo, je propadla tudi ta ideja. Tako kopališče od petek • 16. avgusta 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Foto: M. Ozmec Tudi nekdanje letno kopališče Kidričevo, ki je bilo zgrajeno pred Termami, že 14 let sameva in propada. takrat propada. Zadnje čase razmišljajo, da bi vzpostavili celovito infrastrukturo, ki bi bila namenjena turistični dejavnosti in športnemu turizmu. V pogovorih med vodstvom Taluma in občine Kidričevo naj bi predlagali vključitev načrtovanega projekta v nabor Regionalnih razvojnih projektov v obdobju 2014-2020, s čimer bi si investitorji lahko zagotovili sofinanciranje tudi iz evropskih sredstev. Cilj projekta v Kidričevem je ustvariti novo dejavnost s pozitivnimi učinki. Na občini so še pojasnili, da skupaj s Talumom intenzivno iščejo načine financiranja obnove kopališča, o čemer so se pogovarjali tudi na skupnem sestanku v začetku julija, ko so si sedanje stanje kopališča tudi ogledali. Med črnimi packami je v tej občini zagotovo tudi odlagališče odpadnih gum v Lovrencu, kjer pa naj bi se po zagotovilih Ministrstva za kmetijstvo in okolje zadeve vendarle pričele urejati, občani pa so nas opozorili tudi na neugledno deponijo lesa. Majšperk - v sramoto sta Muc in Hamre V občini Majšperk je med črnimi packami zagotovo propadajoč lokal Muc sredi Majšperka. Kot smo izvedeli, naj bi bil lastnik lokala zasebnik Turkuš, lastnik zemljišča pa Občina Majšperk. Lokal, ki je bil pred leti lepo urejen, je zaprt že več let, na Občini pa ne vedo, kaj je bil vzrok za njegovo tedanjo zaprtje. Sicer pa po besedah majšperške županje Darinke Fakin ne bo več dolgo tako, saj so v pripravi projekti, po katerih naj bi na tem mestu občina zgradila prepotrebno parkirišče. Manjša siva pika pa naj bi bil v tej občini tudi dvorec Hamre sredi Majšperka, v katerem sta bila dolga leta policijska postaja in vrtec, kmalu po osamosvojitvi pa sta se obe javni ustanovi iz njega izselili, tako da so v njem ostali le še stanovalci. Danes je v njem le še en stanovalec, zato je pričela zunanjost dvorca počasi propadati. Po dosegljivih informacijah naj bi šlo za nerešen denacionalizacijski postopek, ki naj bi kmalu dobil svoj epilog. Markovci - kazenska ovadba zaradi onesnažene Lagune V občini Markovci imajo veliko črno packo v pravem pomenu besede. Gre za močno onesnaženo markovsko Laguno, ki leži na desnem bregu Drave, in kar je po besedah župana Milana Gabrovca najbolj bodeče, nahaja se na območju zaščitenega območja Krajinskega parka Šturmovci in v območju Nature 2000. V veliko in globoko gradbeno jamo, ki so jo izkopali v času gradnje HE Formin, ker naj bi bila na tem mestu prvotno predvidena strojnica, pa so ta načrt opustili, se že več kot tri desetletja iztekajo in zbirajo odplake. Kot so povedali na občini Markovci, naj bi študije pokazale, da naj bi odpadne vode pritekale v glavnem iz območja mesta Ptuja, s Perutnino vred, ter iz kidričevskega Taluma z delom naselja Kidričevo. 8. člen odloka o javnem redu in miru Vse občine Spodnjega Podravja, ki imajo sprejete Odloke o javnem redu in miru, so se kaznovanja nevzdrževanih nepremičnin dotaknile v osmem členu, ki (v vseh občinski odlokih identično) pravi tako: Zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja je prepovedano: opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj, in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice. Kljub prizadevanjem in večkratnemu pozivu župana občine Markovci potencialnim onesnaževalcem in najodgovornejšim v državi, naj ukrepajo in naj prenehajo onesnaževati, se do sedaj ni premaknilo še nič. Strupene odplake, med katerimi naj bi bilo tudi več strupenih in nevarnih težkih kovin, naj bi se še naprej odlagale v Laguni, zato je župan Milan Gabro-vec ta teden napovedal, da bo jeseni zoper vse potencialne onesnaževalce in odgovorne, ki to onesnaževanje dopuščajo, vložil kazensko ovadbo. Če ne gre zlepa, pa bodo zadevo očitno morali rešiti zgrda, na ustreznem sodišču. Občina Zavrč - nevarne ruševine nekdanjega Kmetijskega kombinata Za največjo črno packo v tej občini so proglasili ruševine nekdanjih prostorov Kmetijskega kombinata Ptuj. Kot je pojasnil župan Miran Vuk, je pred približno dvema letoma te prostore skupaj z zemljiščem odkupilo zasebno podjetje, ki naj bi ga vodil vsem znan nekdanji domačin. Novi lastnik je del stavbe porušil, vendar je ruševine pustil slabo zaščitene občini v sramoto. Kot je še dodal župan, naj bi novi lastnik na tem mestu želel zgraditi dom za starejše, ki bi ga v občini sicer potrebovali, vendar naj bi se zataknilo pri financiranju ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU OBČINA GLOBA pravna oseba GLOBA posameznik Ptuj 2.500 € 250 € Destrnik 2.500 € 250 € Trnovska 800 € 200 € Sv. Andraž 800 € 200 € Juršinci 800 € 200 € Hajdina 800 € 200 € Markovci 800 € 200 € Dornava 800 € 200 € Kidričevo 300 € 200 € Videm od 417,29 € do 4.172,93 € od 41,73 € do 417,29 € Podlehnik 100 € 40 € Žetale 100 € 40 € Majšperk 800 € 200 € Cirkulane od 417,29 € do 4.172,93 € od 41,73 € do 417,29 € Duplek * 40.000 SIT 10.000 SIT Starše * 20.000 SIT 5.000 SIT Gorišnica * 5.000-50.000 SIT 10.000-100.000 SIT Duplek: 166,91 € in 41,72 € Starše: 83,45 € in 20,86 € Gorišnica: 41,72 € - 417,29 € in 20,86 € - 208,64 € (preračunano v evre po tečaju 239,64 SIT = 1 €) Občine na Ormoškem odloka s kaznimi nimajo. Foto: Črtomir Goznik Mariničeva stavba na Spodnji Hajdini in pridobitvi koncesije. Sicer pa so na občini in tudi drugi krajani ogorčeni, saj napol podrte stavbe od daleč kvarijo ve-duto Zavrča. Ker pa je gradbišče nezaščiteno, na nekaterih mestih so se celo vdrla tla v kletne prostore, je vse skupaj tudi nevarno za otroke in odrasle, saj je ruševine delno preraslo grmovje. Hajdina - na lepše čase čaka Mariničeva hiša Občina Hajdina je lastnica le ene stavbe, ki čaka na obnovo. Gre za nekdanjo Mariničevo domačijo na Spodnji Hajdini, ki ni kulturni spomenik in v kateri želi Občina Hajdina med dru- gim urediti tudi informacijsko pisarno. S projektom za njeno ureditev so sodelovali že na več razpisih, a na nobenem doslej še niso bili uspešni. Nazadnje skupaj z občino Varaždinske Toplice na evropskem razpisu za arheološke parke, ki pa še ni končan. Kot v povezavi z Mariničevo domačijo pove Franc Mlakar, podžupan občine Hajdina in hajdinski svetnik, vodja projekta ureditve arheološkega parka na Spodnji Hajdini, je to vsebina, ki sodi na to območje glede na tukajšnje bogastvo rimskih ostalin. Nanj so pokazale tudi geofizikalne raziskave; med drugim naj bi bile na tem območju tudi ostaline Vikto-rinove cerkve. Lokal Muc sredi Majšperka je prava sramota. Foto: M. Ozmec Foto: m. ozmec Tudi ruševine nekdanjih prostorov Kmetijskega kombinata v Zavrču niso nikomur v ponos, ker niso dobro zaščitene, pa so tudi nevarne. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. avgusta 2013 V slovenskogoriških občinah skoraj ni pack V Trnovski vasi, Juršincih, na Destrniku in pri Sv. Andražu v Slov. goricah ni zapuščenih objektov v občinski lasti, ki bi kazili izgled kraja in okolice. Prej se najde kakšen v zasebni lasti ali v lasti Cerkve, kot npr. v središču Juršincev, na katere pa žal nimajo veliko vpliva, a si želijo, da bi v prihodnosti našli ugodne rešitve zanje. Podobno je tudi v Dupleku, kjer ni zapuščenih objektov v občinski lasti. Starše - največja packa je dvorec V Staršah pa na boljše čase čaka zapuščen dvorec, ki bo svojo prenovo morda doživel že v bližnji prihodnosti, če bo občina uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo, na katerega se nameravajo prijaviti. Ormož - največja packa je hotel V središču Ormoža se v spečo in grdo Trnuljčico spreminja poslopje hotela, ki je bil v preteklosti središče družabnega življenja v mestu. Zadnje desetletje je počasi in klavrno iz dneva v dan životaril ter pred enim letom zaprl svoja vrata. »Razlog za zaprtje je bil predvsem v odpovedi večdesetletne pogodbe za gostinske storitve s strani družbe P&F Jeruzalem Ormož in dolg, ki ga je povzročila družba Vegrad, ker ni poravnala svojega računa v višini 54.000 evrov. Sedaj je terjatev prijavljena v stečajni masi ter neizterljiva. Sami objekti so za opravljanje gostinsko-namestitvene dejavnosti potrebni investicijskih vlaganj in predvsem energetske sanacije. Danes je lastnik nepremičnine družba IGD Holermuos iz Ormoža,« je v imenu lastnikov pojasnil Davorin Lesjak ter o načrtih v zvezi z objektom dodal: »Nastanitveni del smo oddali v najem Slovenskim železnicam, Železniškemu gradbenemu podjetju iz Ljubljane. Nadaljnji načrti in usoda Hotela Ormož so močno povezani s splošnim izhodom iz trenutne gospodarske krize ter vizije lokalne skupnosti, ali bo v turizmu prepoznala dejavnost prihodnosti, ali pa bo še naprej razvoj turistične dejavnosti in infrastrukture mrtva črka na papirju . Občina Ormož je te naloge zaupala ormoški Javni razvojni agenciji in TIC-u, katera pa svoje naloge opravljata, kot da sta sama sebi namen in troši-ta javni denar, brez kakršnih koli pozitivnih učinkov ali koristi za gospodarske subjekte v občini Ormož.« Velika črna packa Ormoža je kar sam hotel v jedru mesta. In kaj o tem, da so vrata hotela zaprta poreče ormoški župan? »S takšnim stanjem, da so vrata hotela v središču mesta zaprta, ne morem biti zadovoljen. Menim, da bi lahko bila odprta vsaj kavarna v pritličju in pa ob koncih tedna tudi restavracija, na primer za ciljne večje skupine gostov (poroke in podobno) - glede na to, da je kuhinja v hotelu bila pred leti obnovljena. Gre za edini hotel na območju naše občine in turistični objekt, ki ima tudi največ nočitvenih kapacitet. Zato mi je res žal, da ne obratuje. Kolikor mi je znano, so ga bili lastniki primorani zapreti, ker naj ne bi uspeli pokrivati stroškov,« je povedal župan Alojz Sok ter pojasnil, da v njihovi občini odloka, ki bi predpisoval kazni za lastnike neurejenih nepremičnin, nimajo. Središče ob Dravi - sramota je stari mejni prehod V občini Središče ob Dravi je sramota (države) nekdanji mejni prehod ... Zapuščen in razpadajoč dvorec v Staršah bodo morda vendarle začeli obnavljati. V občini Središče ob Dravi smo kot neurejeno zasledili območje nekdanjega mejnega prehoda. Območje prerašča visoka trava, na lokaciji so ostali tudi zapuščeni bivalni zabojniki, ki so sicer v preteklosti služili za poslovne namene. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak je pojasnila: »Zemljišče je sestavljeno iz več parcel, po nam dostopnih podatkih je v največji meri lastnik Republika Slovenija in v njenem imenu upravljavec Direkcija RS za ceste (DRSC). Nadalje je kot lastnik vpisan tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (torej ponovno država), ena parcela je vpisana kot last Kmetijskega kombinata. Le-ta več ne obstaja, do prepisa lastnine na državo pa še očitno ni prišlo. Ker gre za območje v naši občini, ga vsako leto najmanj enkrat počistimo, običajno je to v spomladanskem času. Na problem neurejenosti smo DRSC že opozorili, prav tako pa tudi koncesionarja, to je Cestno podjetje Ptuj. V prihodnje naj bi se na tej lokaciji uredilo parkirišče, ki bo moralo biti tudi ustrezno vzdrževano.« Podobno kot v Ormožu tudi v Središču odloka, ki bi predpisoval kazni za lastnike neurejenih nepremičnin, nimajo. Sveti Tomaž - največ težav z zasebnimi nepremičninami V občini Sveti Tomaž packe, ki bi bila vidna že na daleč ali bi bila v nebo vpijoča, nismo našli. Župan Mirko Cvetko je pojasnil, da imajo na območju občine sicer z zapuščenimi starimi objekti v zasebni lasti, ki so dotrajani, se rušijo ali so na pol podrti, kar nekaj težav. »V takšnih primerih se z lastniki poskušam sam dogovoriti, da objekt sanirajo ali porušijo - da ne ogroža okolice ali življenja ljudi. Če pogovor ne prinese želenega učinka, primer prijavimo na gradbeno inšpekcijo na Ptuj. Potem pa je dalje stvar zakonodaje in inšpekcijskega postopka,« je povedal župan Cvetko in navedel, da tudi pri njih Občina zaradi neurejenosti nepremičnine ni še nikogar kaznovala. Gorišnica - blok brez znanih lastnikov V občini Gorišnica smo zapuščeni objekt zasledili v bližini železniške postaje v Moškanjcih. Župan Jože Kokot je pojasnil, da objekt ni v občinski lasti. »Če bi bila Občina lastnik tega poslopja, bi prav gotovo že nekaj uredili, da ne bi bilo tako zanemarjeno,« je pojasnil župan in dodal, da je po njegovih informacijah lastnikov te stavbe več. »Porazgubili so se po svetu, nekateri so že pokojni. Občina je vse lastnike že poskušala poiskati, vendar smo bili pri tem neuspešni. Kar se tiče Odloka o javnem redu in miru, pa moram dodati, da globe za neurejenost ali propadanje objekta nismo izrekli še nikomur.« Dornava - razpokan baročni dvor V občini Dornava je v nezavidljivem stanju poslopje baročnega dvorca. Objekt je v lasti države, ki sicer napoveduje njegovo obnovo. Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Aleš Črnič je junija ob obisku vlade v Podravju o načrtih, povezanih z dvorcem Dornava, povedal: »Država je za bodočnost dvorca veliko naredila že s tem, da ga je uvrstila v nacionalni program za kulturo za naslednje obdobje, ki bo osnova za pridobivanje evropskih sredstev. Obnovo dvorca Dornava in parka ocenjujemo na okrog osem milijonov evrov. Nekaj malega je treba postoriti še pri pripravi dokumentacije, vsekakor pa bo treba projekt zelo dobro vsebinsko osmisliti.« Vrata dvorca sicer niso popolnoma zaprta, saj občasno v njem lokalna društva organizirajo različne prireditve. Tudi v občini Dornava imajo v Odloku o javnem redu in miru zapisane globe za morebitno kaznovanje lastnikov neurejenih nepremičnin, vendar ukrepa doslej niso še nikoli izrekli. Cirkulane -„Borlska sramota" Na območju občine Cirku-lane v oči bode problematika gradu Borl. Pred štirimi desetletji je bil grad z okolico ugledna turistična točka z bazenom in restavracijo. Grajsko poslopje je bilo in-frastrukturno urejeno in ni propadalo, na grajskih dvoriščih so bile urejene letne terase, ki so vabile na plese in druženje. Grajske zidove danes prerašča bodičevje, omet odpada, okna so dotrajana. Grad in obe dvorišči so zaklenjeni. Pred leti je vrata zaprl tudi gostinski lokal, ki je bil v neposredni bližini. Da bi imela država kot lastnica gradu kakšne resne načrte v zvezi z njegovo obnovo, ni ne duha ne sluha. Objekt so poskušali že večkrat prodati, vendar vsakič neuspešno. Tako Občina Cirku-lane kot tudi Društvo za oživitev gradu Borl sta v preteklosti na lastnika naslovila različne pobude, da bi poslopje vsaj deloma zaživelo. Nekega bistvenega uspeha pri tem ni bilo. Društvo okrog gradu sicer enkrat letno organizira čistilno akcijo, sicer pa je območje zapuščeno in skozi leto sameva. Dodatne težave predstavlja tudi razpoka v skali, na kateri borlsko grajsko poslopje stoji. Lani junija se je namreč iz stene odluščil precejšen plaz kamenja in skal, razpoka v skalni steni pod grajskim poslopjem pa je vidna že od daleč. Na župana občine Cirkulane Janeza Jurgca smo naslovili vprašanje, ali so zaradi neurejenosti nepremičnin na območju občine že kdaj izrekli kakšno globo. Odgovoril je, da ne. Podlehnik - propadajoča OŠ na Rodnem Vrhu V občini Podlehnik packo predstavlja zapuščena nekdanja šola na Rodnem Vrhu, ki je približno dve desetletji v najemu stranke LDS. »Ko sem nastopil funkcijo župana, me je čakala pogodba, da objekt »vrnejo« občini, saj smo namreč po delitveni bilanci tudi njegov lastnik. Pogodbe nisem podpisal, saj sem želel primopredajo objekta na kraju samem, pa še kakšen evro bi prav prišel, saj je objekt potreben vlaganj ali pa rušitve. Za obisk na objektu sva se pogovarjala tudi z nekdanjo predsednico LDS Katarino Kresal, vendar do realizacije ni prišlo. Objekt je last Občine Podlehnik in nam ni ravno v ponos. Kakšna bo njegova usoda, pa v tem trenutku še ni znano. V dogovorih smo bili z Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi na tem mestu zgradili nekakšen učni center, pa je ostalo zaradi krize samo pri dogovorih,« je povedal župan občine Podlehnik Marko Ma-učič in pojasnil, da so dvakrat na leto okrog objekta pokosili travo. Uradni najemnik poslopja je še vedno LDS, prav tako pa Občina nima niti ključev objekta. »Bi pa se lahko obnašali kot dober gospodar in jih priganjali k predaji objekta ali vzdrževanju le-tega. Črna pika tudi meni!« je dodal Maučič. Glede zaračunavanja glob za neurejene objekte (v skladu z Odlokom o javnem redu in miru) pa je prvi mož podlehniške občine dejal, da kazni iz tega naslova niso izrekali. Žetale - sramota je stara pletarna V naselju Dobrina v občini Žetale propada objekt stare ple-tarne. Župan Anton Butolen pojasnjuje: »Propadajoči objekti in veliko posestvo v Dobrini so bili pred vojno last družine Straschil, ki je imela veliko nepremičnin tudi na Ptuju. Ne morem točno reči, kdaj so bili objekti zgrajeni, so pa že zelo stari. Potomci oz. pravni nasledniki so vložili zahtevek za denacionalizacijo, ki pa je bil dolgotrajan in se je zaključil z zavrnitvijo, saj vlagatelj naj ne bi imel ustreznega državljanstva. Na mojo osebno zahtevo mi je bilo rečeno, da je glede zavrnjenega državljanstva vložena ustavna presoja. Ali je to res in ali je sedaj zadeva že rešena, v tem trenutku ne vem. Po zakonu je formalni lastnik kmetijskih zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč, lastnik stavbnih zemljišč in poslopij pa Občina. Občina se je trudila dobiti najemnika za prostore, dokler so bili še uporabni, vendar so vsi potencialni najemniki od namere odstopili, ko so bili obveščeni, da postopek denacionalizacije še ni končan. Občina je poskusila objekte zaščititi s popravilom strehe, vendar je ta tako dotrajana, da bi bilo treba menjati celotno ostrešje, za kar pa občina pri vseh drugih potrebah nima denarja. Pa tudi če bi ga imeli, bi se postavljalo vprašanje smiselnosti obnove objektov, dokler ni dokončno rešeno lastništvo in določena namembnost prostorov,« je stanje opisal župan občine Žeta-le Anton Butolen. Na vprašanje, ali so v preteklosti v skladu z Odlokom o javnem redu in miru že kogarkoli kaznovali zaradi neurejenosti ali propadanja nepremičnine, pa župan odgovarja: »Globe nismo izdali še nikomur.« MZ, OM, PK, MG Foto: MZ 8 Štajerski Po naših občinah petek • 16. avgusta 2013 Kidričevo • Vodji obeh CI zahtevata odgovore v 14 dneh Svet je majhen Prevare in pogum volitve. Časniki v Nemčiji so začeli hvaliti pozitivne učinke varčevalnih ukrepov v Italiji zato, da bi dokazali, kako primerne so bile zahteve Berlina po strukturnih reformah oziroma zategovanju pasu po Evropi. Zanimivo je, da se slavospevi Italije, ki naj bi končno okrevala in začela novo pot gospodarske rasti, pojavijo prav v tednu, ko v Rimu tamkajšnji minister za ekonomijo Fabrizio Saccomanni predstavlja porazne številke o visoki brezposelnosti mladih državljanov in negativno rast osmega zaporednega četrtletja. Nemški analitiki se očitno bojijo slepe ulice, v katero so zapeljali določene države ter povzročili številne recesije. Noben drugi Evropski voditelj ni bil v zadnjih letih krize večji zagovornik mednarodnih finančnih struktur od Kanclerke. Vendar je resnica mednarodnega bančnega sveta zelo zapletena in večinoma neznana. Napoleon je nekega dne napisal:»V trenutku, ko je država odvisna od denarja bančnikov, državne zadeve vodijo bančniki, ne voditelji, saj je roka, ki da, nad roko, ki dobi. Finančniki nimajo državljanstva in so brez minimalnega dostojanstva.« Od trenutka, ko smo vstopili v evroobmočje, so se vse državne centralne banke vključile v sistem, ki je daleč od popolne teorije svobodnega trga in osnovnega monetarizma. Centralne banke bi morale nadzorovati bančni sistem, ustvarjati monetarno maso in jo s primerno politiko vodenja upravljati v dobro gospodarstva, kar pomeni za blaginjo države. Odkar smo padli v spiralo globoke gospodarske krize in odkar vidimo, da se Evropska unija ni sposobna primerno spopasti z novimi izzivi, smo lahko začeli opažati, da je »nekaj gnilega v deželi Danski«. Državljani ne vedo, a veliko število centralnih bank je zasebnega značaja. Centralna banka ZDA - Federal Reserve - je popolnoma zasebna ustanova, ki so jo leta 1907 ustanovili trije najbogatejši bančniki na svetu: Rockefeller, Morgan in Rotschild, in sicer po težki gospodarski krizi, ki je zahtevala večji nadzor nad bančnim sistemom. Federal Reserve je torej zasebna banka, ki tiska denar in nadzoruje sistem največjega svetovnega gospodarstva. Denar, ki ga izda, proda z dodatnim interesnim odstotkom ZDA. Vse, kar centralna banka izda, je popolni dolg (izdana monetarna masa skupaj z interesno obremenitvijo) Washingtona do »lastne - zasebne - centralne banke«. Bogati bančniki nadzorujejo državo in mastno služijo. Pred ustanovitvijo banke Federal Reserve seje ameriška oblast neposredno zadolževala pri mednarodnih finančnikih. Prvi, ki se je leta 1863 želel temu upreti z izdajo lastnih, državnih bankovcev, je bil Abraham Lincoln. Izdaja je bila izredno poceni in brez dodatnih bremenitev. Dve leti pozneje so ga umorili. Sodobni časi so dali še enega predsednika, ki je želel izdati monetarno maso, ki bi bila le last države: Johna Fitzgeralda Kennedyja. Mladi predsednik ZDA je 4. junija 1963 izdal izvršni sklep 11110. Pet mescev pozneje so ga ubili v Dallasu. Očitno samo naključja. Tudi Evropska centralna banka je neuradno»zasebno podjetje«, ki je na podlagi mednarodnih pogodb popolnoma neodvisno in uživa imuniteto pred katerimkoli sodnim sistemom, nedotakljivost, kakršne ne pozna nobena država na Zemlji. ECB je sistem, ki izdaja monetarno maso ali, bolje rečeno, je monetarni suveren sistem, ki smo mu vsi samodejno podrejeni. Gospodarska in finančna oblast centralnih bank sta neomejeni. Denar lahko ustvarijo iz nič! Tako centralna banka Federal Reserve kot Evropska centralna banka vodita finančne sisteme brez minimalne demokratične odgovornosti do državljanov, brez minimalne transparentnosti pri odločitvah, prav tako nikomur ne polagata računov za delovanje in sta dejansko osvobojeni kateregakoli bilančnega poročanja ali nadzora, ki je značilen za komercialne banke. V Evropi se moramo v trenutku, ko iščemo izhod iz krize in nove smernice za skupno dobro, zavedati, da je bila ideja o skupni valuti brez politične unije dobronamerna zgolj na začetku, a sčasoma je postala samomorilno orožje. Evro trenutno nadzorujejo najmočnejši svetovni finančniki, ki so v zadnjih letih skoraj podvojili špekulativne prihodke. Države, katerih javni dolg iz dneva v dan raste, so popolnoma nemočne. Napačne gospodarske rešitve, ki jih zahtevajo mednarodne finančne ustanove, ki v prvi vrsti zagovarja - zaradi napačnih predpostavk - Nemčija, povečujejo njihov nadzor! Tiste, ki se skušajo upreti, doleti neprijetna usoda: finančni napad. Obveznice postanejo dražje, kar pomeni, da dolg čez noč lahko bliskovito skoči navzgor in mednarodni sistem izsili tudi zunanji nadzor t. i. trojke, ki večinsko lahko zagovarja le interes bančnih ustanov in deluje popolnoma zunaj demokratičnega političnega nadzora. Finančni svet vsak dan bolj arogantno zahteva globlje varčevalne ukrepe in razprodajo javnih lastnin zgolj zato, da državam vzame še zadnje vzvode. Državljani tako ne morejo odločati o lastni usodi. Živimo v sistemu, ki je prava industrija dolga. Tisti, ki nadzoruje dolg, pa nadzoruje dolžnika. To je preprosta resnica, ki jo vsi poznamo. Evropa prihodnosti, če seveda želi preživeti, mora voditi preobrazbo socialnega in gospodarskega sistema, v katerem svobodni trg ne bo le demagoško kritje za kriminalna dejanja določene finančne elite. Angela Merkel bo zelo verjetno čez dva meseca ponovno zmagala na volitvah, ampak Slovenci se moramo zavedati, da bodo prvi meseci leta 2014 usodni za našo prihodnost in da se bo na volitvah za EUParlament treba masovno odpraviti na volišča. Ena sama napaka v političnih odločitvah v Bruslju nas lahko pahne desetletja nazaj. Moramo postatipo-gumni v Evropi! Laris Gaiser Še vedno vsak na svojem bregu Vo(|ja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl in Civilne iniciative (CI) za ohranitev železniškega postajališča v Cirkovcah Leon Pišeksta ponovila zahteve do župana občine Kidričevo Antona Leskovarja in mu postavila rok, da jih izpolni v 14 dneh, sicer bodo zahtevali referendum za odpoklic župana in občinskega sveta. Na tiskovni konferenci, ki sta jo vodja obeh civilnih gibanj Branko Štrucl in Leon Pišek pripravila v prostorih restavracije Pan v Kidričevem, sta pred številnimi novinarji županu občine Kidričevo Antonu Le-skovarju postavila 14-dnevni rok, da odgovori na skupne zahteve obeh gibanj, o katerih smo že obširno poročali. Ob tem je Branko Štrucl poudaril: »Župan Leskovar se s svojo občinsko gospodo boji, da bodo izgubili oblast in vse privilegije. Čeprav govori, kakšno podporo ima med krajani, da nima konkurenta in da mu ni problem, da bi županoval še en mandat, smo v obeh gibanjih mnenja, naj o tem presodijo ljudje in to na najbolj demokratičen način, na referendumu. Naj ljudje izrazijo svojo voljo in odločijo, ali imata občinski svet in župan še naše zaupanje, ali pa je prišel čas, da vodenje občine prevzamejo ljudje, ki niso moralno in etično sporni, ki niso skorumpirani in bodo delali v korist vseh občanov Kidričevega in ne tako, kot je danes, da ljudi razdvajajo, namesto da bi nas združevali.« Ker dvomijo v to, da bo, tako pravi Štrucl, »občinska gospoda skupaj s strahopetnim in strahovladnim županom« referendum razpisala, so že začeli iskati svoje pravice na ustavnem sodišču. Zaradi domnevno spornega ravnanja župana in občinskega sveta na čelu z SDS in SLS, so, kot je zatrdil Štrucl, že obvestili komisijo za preprečevanje korupcije in ustavno sodišče. »To bo prvi primer v zgodovini Slovenije, ko bo ustavno sodišče moralo odločati o razpustitvi občinskega sveta in župana neke občine, pa tudi o referendumu, ki ne bi smel biti problem, zato pričakujemo, da bo ustavno sodišče občini naložilo, da ga mora razpisati,« je še dejal Štrucl. Foto: M. Ozmec Vodja obeh gibanj Branko Štrucl (levo) in Leon Pišek sta ponovila zahteve do župana Antona Leskovarja in mu postavila rok, da jih izpolni v 14 dneh, sicer bodo zahtevali referendum za odpoklic župana in občinskega sveta. Svojo trditev, da Leskovar ni primerna oseba za župana, sta Štrucl in Pišek podkrepila s predstavitvijo že znanih vzrokov, ob tem sta javnosti pokazala tudi dokument Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki priča o tem, da (kot sta zatrdila) »župan občine Kidričevo Anton Leskovar, direktor občinske uprave Damjan Napast in podžupan Milan Strmšek javno lažejo, saj vsi trije trdijo, da Občina ni imela možnosti vplivati na potek projekta modernizacije železnice z lokacijo postajališča, v omenjenem dopisu pa je jasen dokaz, da vsi trije javno lažejo«. Drugi dokument Ministrstva za notranje zadeve pa priča o tem, da je nekdanji občinski svetnik, danes župan občine Kidričevo Leskovar, pred leti fizično napadel mladoletno osebo, jo poškodoval in za to plačal kazen. Leskovar očitke zavrača in sporoča, da bo ponovno kandidiral Župan Anton Leskovar, ki je trenutno na dopustu in je za tiskovno konferenco izvedel od drugih, je ponovno zavrnil vse očitke, ki sta jih na njegov račun izrekla Štrucl in Pišek: »Tako jaz kot občinski svet imamo čisto vest, saj delamo v skladu z zakonodajo. Lahko nas prijavijo kamorkoli, pa ne bodo nič našli.« Pojasnil je še, da so prejšnje referendumske pobude zavrnili, ker naj ne bi bile skladne z zakonodajo; glede železniškega postajališča pa dodal: »O tem ne odloča Občina, ampak država. O tej zadevi smo se pogovarjali že leta 2001, leta 2009 pa je Državni zbor sprejel državni prostorski načrt, ki je sicer v Cirkovcah predvidel možnost postajališča na obeh lokacijah, v grafičnem delu pa se vidi, da so parkirišča vrisana le na novi lokaciji! Na vseh sestankih, ki smo jih o tej zadevi imeli na Občini, smo vedno zagovarjali stališče, da bomo za tisto lokacijo, ki bo varnejša za občane, zato tudi sedaj zagovarjamo to varianto.« Foto: M. Ozmec Župan občine Kidričevo Anton Leskovar vse očitke odločno zavrača in sporoča, da bo prihodnje leto na županskih volitvah ponovno kandidiral. Na očitke, da je sporno delovanje občinskega podjetja, zaradi česar zahtevajo njegovo ukinitev, pa je Leskovar odgovoril: »Vsaka srednje velika občina ima svoje javno podjetje samo zato, da se komunalne storitve opravljajo čim ceneje in tako je tudi v naši občini. Ko smo gradili prvo fazo kanalizacije, je bilo jasno rečeno, da lahko s kanalizacijo upravlja samo 100 % javno podjetje. To je bil eden od razlogov za ustanovitev javnega podjetja, poleg tega pa gre tudi za racionalizacijo, saj javno podjetje opravlja storitve neprimerno ceneje, kot smo jih plačevali prej. Ko bodo septembra občine na Ptujskem sprejemale nove cene, bodo lahko to vsi primerjali. Sicer pa je v današnjem času zelo neodgovorno zahtevati zaprtje podjetja in delavce poslati na borzo. Zato sprašujem gospoda Štrucla, ali resnično želi, da bi bili ti delavci brezposelni in nekoristni kot marsikateri drugi.« Sicer pa je Leskovar priznal incident z mladoletnikom, ki se je zgodil pred leti, a ob tem pojasnil, da je le poskušal zaščititi šibkejšega dečka; glede na ponovni poziv k odstopu pa je odločno odvrnil: »O tem ne razmišljam, ampak že danes napovedujem, da bom kandidiral tudi na naslednjih županskih volitvah, saj menim, da se moje delo in delo sedanjega občinskega sveta pozna na vseh področjih! Sicer pa že tri leta poslušam obtožbe na moj račun, brez vsakega dokaza; če se bo takšno obtoževanje ter blatenje imena Občine Kidričevo in mene kot župana še nadaljevalo, bom prisiljen poseči popravnih sredstvih. Vse, kar bom iztožil, v to sem prepričan, pa bom namenil v dobrodelne namene.« M. Ozmec petek • 16. avgusta 2013 Kmetijstvo Štajerski 9 Gornja Radgona • Pred sejmom Agra V znamenju voda in kvinoje V Gornji Radgoni se družba Pomurski sejem (PS) pospešeno pripravlja na izvedbo letošnjega, že 51. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki bo v dneh od sobote, 24., do četrtka, 29. avgusta. Sejem, ki ga bo odprla predsednica vlade Alenka Bratušek, bo na nekaj več kot 68 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin gostil kar 1730 udeležencev iz 29 držav. Številna sejemska dogajanja je na tiskovni konferenci napovedal predsednik uprave PS Janez Erjavec in poudaril, da gre za njihov najpomemb- nejši projekt, ki je hkrati zelo pomemben tudi za slovensko kmetijstvo in celotno pokrajino ob Muri. »Kljub kriznim časom smo kot organizatorji sejma zadovoljni, saj smo pripravili več kot 80 strokovnih srečanj in posvetovanj, kjer bo okoli sto strokovnjakov razpravljalo o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih Na 51. sejmu Agra se bo letos predstavilo 1730 udeležencev iz 29 držav. s področja kmetijstva, pridelave in predelave hrane ter prehrane,« je dejal Erjavec. Izpostaviti velja brezplačno svetovanje o vrstah obdavčitev kmetij in obveznem vodenju posebnih knjig na kmetijah. Zanimiva utegne biti razprava o podnebnih spremembah v Sloveniji ter o oskrbi s hrano v javnih zavodih, posebna pozornost pa bo namenjena vprašanju zagotavljanja in zavarovanja pravice do pitne vode. Sicer pa bo letošnji sejem v znamenju mednarodnega leta sodelovanja na področju voda, hkrati pa bo Agra posvečena znamenju kvi-noje, starodavnega žita, ki so ga Inki gojili že pred 3000 leti. Med novosti sejma se omenja tudi lokalna samooskrba, ponudba turističnih kmetij ter razširjeni projekt Kupujmo slovensko. Obiskovalci sejma - organizator v šestih sejemskih dneh pričakuje okoli 120 tisoč ljudi - si bodo lahko ogledali številne strokovne razstave živali, rastlinske in parkovne nasade ter permakulturni vrt. V sklopu sejma bodo podeljena mnoga odlikovanja za proizvode, ki so bili ocenjeni minule dni - po besedah Erjavca so strokovne komisije ocenile več kot 1000 izdelkov. Na sejmu bodo poslovno in promocijsko nastopile številne tuje države, med njimi Brazilija, Poljska in AP Vojvodina. Predstavil se bo projekt City co- operation, v katerem bo sodelovalo 24 madžarskih, avstrijskih in slovenskih mest na področju mestnega marketinga, skupne promocije ter prireditev in konferenc. Slovenijo bodo zastopali Beltinci, Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Radenci. Na skupnem prostoru se bodo predstavili člani zadruge podjetnikov občine Nedelišce iz Hrvaške in Županijska komora Sisak, veliko novih razstavljavcev pa se pričakuje tudi iz sosednje Avstrije in Madžarske. Agro bodo ob komercialnih razstavljavcih sooblikovale najvidnejše vladne, zbornične in strokovne institucije: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zavod za gozdove Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska zveza društev Pomurja, Konzorcij biotehniških šol ter institucije s področja univerzitetnega izobraževanja, Gradbeni inštitut ZRMK, Športna enota Slovenske vojske, Policija in Carina. In še to: cene vstopnic za ogled letošnjega sejma ostanejo nespremenjene. Odrasli bodo odšteli sedem evrov, učenci, dijaki in študentje štiri, starejši od 60 let ter skupine nad 20 oseb po šest evrov, družinska vstopnica za štiri osebe pa bo veljalal4 evrov. Organiziran bo tudi posebni sejemski avtobus, ki bo vozil vsak dan iz Ljubljane (odhod ob 7.30), s postanki in pobiranjem potnikov na Vranskem, v Celju, Slovenski Bistrici in Mariboru. NŠ Slovenija • Prijava škode zaradi suše Rejcem ne bodo vzeli plačil kljub zmanjšanjem črede Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pozivata vse upravičence, ki so v letu 2013 oddali zbirno vlogo z zahtevki za ukrepe 1. in 2. osi iz Programa razvoja podeželja (PRP) in zaradi suše ne bodo mogli izpolniti pogojev upravičenosti do plačil za prevzete obveznosti, da ji v desetih delovnih dneh od dneva, ko to lahko storijo, pisno sporočijo, da uveljavljajo primer višje sile. Za dan, ko to lahko storijo, šteje tudi dan, ko upravičenec zaradi primera suše ne more več v celoti izpolnjevati prevzete obveznosti. Končnim prejemnikom sred- stev iz naslova teh ukrepov, ki zaradi posledic suše v letu 2013 ne bodo mogli ohraniti staleža živali glede na zbirno vlogo, ki je bila podlaga za dodelitev sredstev iz naslova navedenih ukrepov, in bodo ob oddaji zbirne vloge za leto 2014 navedli nižji stalež živali, ne bo treba vrniti že izplačanih sredstev. Kot sporočajo s pristojnega ministrstva, naj obvestilo vsebuje podatke z imenom in priimkom nosilca kmetijskega gospodarstva, številko KMG-MID, število hektarjev prizadetih površin in ukrep, za katerega sporočajo višjo silo zaradi suše ter pogoje ukrepa, ki jih zaradi suše ne morejo izpolnjevati. Višja sila zaradi suše se lahko uveljavlja še za ukrep izravnal- nih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in kmetijsko okoljske. V primeru pravočasnega obvestila višje sile se neizpolnjevanje prevzetih obveznosti za ukrep OMD in podukrepe KOP ne bo upoštevalo kot kršitev. Upravičenci lahko sporočijo višjo silo zaradi suše na obrazcu, ki je dostopen prek spletne strani agencije. Ob morebitni kontroli na kraju samem lahko upravičenec opozori kontrolorja, da ta v zapisniku o kontroli pri opombah navede gerke oziroma identifikacijo živali, za katere je upravičenec agenciji sporočil primer višje sile zaradi suše. Obvestilu o primeru višje sile zaradi suše dokazil ni treba prilagati. Patricija Kovačec ka Prodajalna Videm | Prodajalna MajšperkJ Prodajalna Podlehnik PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535 M l _ d Vi 25 m Fi Marko Bezjak in Poljak Bartosz Jurecki (oba Magdeburg) z igro na turnirju Kempa cup niso prepričali. Moj matični in prvi klub Jeruzalem se bo tudi letos boril za obstanek v ligi. Verjamem, da ga bo tudi izboril, čeprav trenerju Saši Prapo-tniku in njegovim varovancem ne bo lahko,« je še povedal Bez-jak in dodal: »Veseli pa me, da v Ormožu vedno več priložnosti dobivajo mladi igralci iz lastnega bazena, ki bodo čez čas morali prevzeti odgovornost na svoja pleča. Glede na nekaj zanimivih igralskih potencialov si srčno želim, da bo še kdo iz Ormoža v prihodnosti končal v Bundesligi. Seveda ob pravilni športni poti, ki ti jo nudi najprej domači klub. Ko si mlad, so najpomembnejše minute in ne denar ter ime velikega kluba, zato fantom svetujem, naj ne živijo v oblakih, ampak naj postopoma gradijo svojo rokometno kariero.« Jure Natek in Marko Bezjak - dva izmed osmih Slovencev v Bun-desligi Padalstvo • Svetovni pokal Slovenci odlični, Balta na vrhu Minuli vikend se je v objemu italijanskih Dolomitov v Bellunu odvijal še en boj za svetovni pokal. Slovenski fantje so tudi tokrat dokazali svojo izjemno pripravljenost. Ekipa Elana je z velikim naskokom premagala tudi najhujše konkurente, Italijane, bron so odnesli reprezentanti Češke. Za ekipo Elana so po Lescah in Reki to letos že tretje stopničke v borbi za svetovni pokal. Gorenjcem Urošu Banu, Se-nadu Salkicu, Borutu Erjavcu in Domnu Vodišku se je spet pridružil Ptujčan Peter Balta. Ekipa Ptuja (Boris Jan-žekovič, Aleksander Čuš, Tonček Gregorič in Gora-zd Vindiš) je namesto njega medse ponovno povabila mladinca Matevža Cestnika. V goste k Dancem se je odpravil Tomaž Korpar, pomlajena ekipa ALC Lesce pa je medse sprejela ptujskega mladinca Marka Veseliča. Zaradi velikega števila tekmovalcev je organizatorjem Vrstni red v sezoni 2013/14 - napoved nemških strokovnjakov: 1. THW Kiel, 2. HSV Hamburg, 3. SG Flensburg, 4. Rhein Neckar Lowen, 5. Fuchse Berlin, 6. SC Magdeburg, 7. TSV Hannover Burgsdorf, 8. MT Melsungen, 9. Frisch auf Goppingen, 10. HSG Wetzlar, 11. TBV Lemgo, 12. Tus Lubbecke, 13. H BW Ballingen, 14. GWD Minden, 15. Vfl Gummersbach, 16. Bergischer SC, 17. ThSV Eisenach, 18. TV Emsdetten. Magdeburg živi za rokomet Na vsakem koraku se lahko vidi, da mesto Magdeburg (230.000 prebivalcev) živi za rokomet. Zeleno-rdeča je klubska barva, ki krasi številne domove. Športna dvorana Getec sprejme 7.221 gledalcev, čeprav se cene kart gibljejo od 13 do 28 EUR. Minulo sezono uspelo izpeljati sedem od predvidenih osmih serij. Tako so se na prvem mestu ponovno nagnetli kar štirje tekmovalci. Med njimi sta se veselila kar dva Slovenca: Uroš Ban in Peter Balta. Ob več kot odličnem rezultatu je Peter Balta tudi tokrat najboljši padalec med Ptuj-čani. Vidno zadovoljen je po tekmi povedal: »Seveda sem zelo zadovoljen, tako z uvrstitvijo kot s samim rezultatom. Vremenski pogoji so bili res si je domače tekme v dvorani Getec v povprečju ogledalo 5.311 gledalcev. Takšen obisk pričakujejo tudi čez nekaj dni, ko bodo na generalki pred prvenstvom gostili poljsko Wislo Plock. Sicer najvišji obisk v povprečju beleži THW Kiel, katerega tekme si je letos ogledalo kar 268.314 gledalcev (7.892 na tekmo). Skupaj si je vse tekme Bundeslige ogledalo neverjetnih 1.389.215 gledalcev (4.555 na tekmo). Sezona v Bundesligi se začne 24. avgusta, Magdeburg pa dan kasneje čaka gostovanje pri Goppin-genu (trener Velimir Petkovič, Prošt, Rnič, Pevnov, Beljanski, Spaeth, Kraus, Oprea, Schone), ki so ga porazili na turnirju Kempa cup. Uroš Krstič prava preizkušnja za vse, zato mi še toliko več pomeni dober rezultat. Res intenzivno treniramo in upam si trditi, da sem odlično pripravljen na tekmo, ki me čaka v Rusiji.« Malo manj sreče so imeli člani ptujske ekipe, saj so se jim vse do pete serije nasmihale stopničke, a sta bili zadnji dve seriji pretrd oreh, tako da so grdo zdrsnili po lestvici navzdol. A fantje že smelo gledajo za naslednjimi izzivi. Ekipa ima še nekaj časa za priprave na tekmi v Avstriji in Švici, še pred tem pa se Peter Balta in njegov varovanec Matevž Cestnik odpravljata v Rusijo. Vesna Osterc Ptujska ekipa v Bellunu, stoji Peter Balta 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 13. avgusta 2013 Nogomet • NK Hajdina Okrepljeno ekipo bo še naprej vodil Igor Vorih Nogometaši Hajdine so v minulem prvenstvu zasedli mesto v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice v Super ligi. Verjetno je to manj, kot so pričakovali, zato se želijo čim bolje pripraviti na tekmovanje v prihajajoči sezoni, ko so cilji višji. Predsednik NK Hajdina Matic Ber je povedal: »Priprave na novo sezono smo pričeli 15. julija in naši fantje redno vadijo v kar lepem številu pod vodstvom trenerja Igorja Voriha, ki tudi v letošnji sezoni ostaja na naši klopi. Ekipo smo okrepili, in sicer z Benjaminom Strelcem (Grajena) in povratniki v klub: Andrej Mlinarič, Gregor Horvat in Tomi Štumberger. K delu članskega moštva pa bomo priključili tudi nekaj mladincev iz ekipe, ki je bila minulo prvenstvo prvak v svoji kategoriji, kar tudi pove, da ne zapostavljamo NK Hajdina Foto: Matija Brodnjak dela z mladimi. Naši cilji okoli uvrstitve so vsekakor višji kot lani, želimo v sredino razpredelnice, po možnosti v skupino med prvih pet.« Danilo Klajnšek Mali nogomet • LMN Juršinci 2013 Naslov ŠD Rim, za njimi Rokomet.net-Simonik Od junija do avgusta je v Juršincih potekala poletna liga malega nogometa, v kateri je sodelovalo devet ekip, ki so igrale po enokrožnem sistemu - vsak z vsakim. V ligi so nastopala številna zveneča imena futsala iz celotne vzhodne Slovenije. Že drugo leto zapored je prvo mesto osvojila ekipa ŠD Rim iz Žetal, ki je letos ligo osvojila brez poraza, z maksimalnim številom točk (24). Drugo mesto je v neposrednem obračunu v zadnjem krogu osvojila ekipa Rokomet.net-Sinonik, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Bar Žabica-Zvone team. Noči pod topoli so prinesle še zadnje dejanje letošnje LMN Juršinci. Najboljše ekipe so prejele zaslužene nagrade, za 1. mesto je ekipa ŠD Rim prejela pokal in 675 EUR, za 2. mesto je ekipa Rokomet.net-Sinonik prejela pokal in 405 EUR ter za 3. mesto je Bar Žabica-Zvone team prejela 270 EUR in pokal. Plaketo za najboljšega vratarja je prejel Žiga Zupanič (ŠD Rim), laskavi naslov za najboljšega strelca pa je šel v roke Denisu Hrgi (Vinogradništvo Toplak). SD RIM: Žiga Zupanič, Tomaž Gajser, Matej Gajser, Vojko Tominc, Simon Krajnc, Robert Železnik, David Škra-bl, Marko Vogrinc in Klemen Širec. Rokomet.net-Sinonik: Nejc Lovrec, Uroš Simonič, Denis Ivančič, Mitja Vesenjak, Marko Cebek, Benjamin Strelec, Davorin Bratušek, Rok Berlak in Kristjan Lovrec. Matej Gajser, SD RIM: »Najprej bi pohvalil organizatorja za odlično izpeljano ligo, ki je v celoti minila v športnem duhu in brez incidentov. Uspelo nam je ubraniti lanski naslov, česar smo še posebej veseli. Celotno ligo smo igrali maksimalno skoncentrirani, kar se nam je na koncu obrestovalo. Pohvala vsem soigralcem za dobre igre in pristop, hkrati pa bi za prikazano pohvalil tudi ostale ekipe. Verjamem, da se vidimo tudi naslednje leto« Nejc Lovrec, kapetan ekipe Rokomet.net-a in soorganizator lige: »Na začetku nismo pričakovali, da se bomo potegovali za najvišja mesta. Dokazali smo, da se z borbeno igro in kančkom sreče da presenetiti tudi boljše ekipe, kot smo mi. Liga je bila v letošnji sezoni zares močna, ekipa ŠD Rim ni imela prave konkurence, ostale ekipe pa smo se 'udarile' za drugo mesto. Na osmih tekmah so naši fantje šestkrat zmagali, točko so si razdelili z Barom Žabica, premoč pa so morali priznati igralcem ŠD Rim, pri katerem igrajo igralci, ki se lahko pohvalijo z nastopi za slovensko futsal reprezentanco. Letos smo bili srečnejši mi, naslednje leto morda kdo drug. Izkoristil bi priložnost in povabil vse ekipe, ki želijo igrati dober futsal, da se nam 'pod topoli' pridružijo v naslednji izvedbi lige 2014.« Zmagovalna ekipa ŠD Rim Nogomet • Prijateljska tekma 1 A AVTO GERECJA VAS -NŠ DRAVA PTUJ 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Arsič (32.), 1:1 Rozman (40.), 2:1 Kokot (85.) 1A AVTO GEREČJA VAS: Gavric, Lešnik, Gabrovec, Lončarič, Horvat, N Šešo, A. Šešo, Leben, Rozman, D. Hertiš, Brodnjak; Igrali so še: Kokot, Klajderič, Vrečar, Rajh, M. Hertiš. Trener: Sveto za r Kai-sersberger. NS DRAVA DRAVA: Ajlec, Gori-čan, Nikollaj, D. Krajnc, Ljubec, Arsič, Nežmah, Hojnik, Zagoršek, Šoštarič, Dan Krajnc. Igrali so še: Megla, Antolič, Pukšič, Letonja, Goričan. Trener: Fridl Franc V prvem polčasu so gostje prvič zapretili v 25. minuti, ko se je Zagoršek najbolje znašel v gneči pred domačim vratarjem, ven- dar ga iz dveh poskusov ni uspel premagati. Dravaši so povedli po lepi akciji, ko je po podaji Ljubca s peto zadel Arsič. Domačini so po prekršku nad Lebnom izenačili iz prostega strela, ko je Rozmana iz približno 18 metrov z leve strani premagal nemočnega Ajleca. V drugem polčasu so domačini preko Damjana Hertiša izpustili priložnost za vodstvo, gostujoči kapetan Arsič pa je v 73. minuti zapravil enajstmetrovko (streljal je mimo gola). Po enakovredni igri je v 85. minuti po lepem predložku Mitja Hertiša domači napadalec Kokot premagal vratarja Ptujčanov in tako postavil končni izid srečanja. Tekma je bila zelo borbena, s polno dinamike, tako da so bili gledalci zadovoljni s prikazanim. Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 6. KROGA - PETEK ob 20.00: Maribor - Celje; SOBOTA ob 17.30: Krka - Zavrč, Luka Koper - Gorica, SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - Domžale; NEDELJA ob 20.30: Olimpija - Triglav. 2. SNL PARI 2. KROGA: SOBOTA ob 17.30: Aluminij - Kalcer Radomlje, Šampion - Krško, Roltek Dob - Bela krajina, NEDELJA ob 17.30: Ah Mas Tech - Šenčur, Šmartno 1928 - Farmtech Veržej. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 3. KROG: Aluminij - Koper (v nedeljo ob 17.30) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 3. KROG: Aluminij - Koper (v nedeljo ob 15.30) Tenis • Na Ptuju turnir evropske serije Na igriščih TK Terme Ptuj bo v naslednjih dneh zelo živahno, saj bo na Ptuju potekal turnir evropske serije (Tennis Europe) za igralke in igralce do 12. leta starosti. Organizatorji so doslej prejeli prijave 48 deklet in 80 fantov iz 17 držav. V soboto in nedeljo, 17. in 18. 8., bodo na sporedu kvalifikacije, od ponedeljka do sobote pa bodo nato na sporedu boji glavnega turnirja. Mladi bodo nastopili v konkurenci posameznikov in dvojic, potekali pa bodo tudi dvoboji v tola-žilnih skupinah. Edini predstavnik domačega kluba bo Blaž Vidovič. dk, jm 1. ŠD RIM 8 8 0 0 24 2. ROKOMET NET 8 6 1 1 19 3. BAR ŽABICA 8 5 1 2 16 4. VINOGRAD. TOPLAK 8 3 2 3 11 5. KMN MITMAU 8 3 2 3 11 6. ŠD POLENŠAK 8 2 3 2 9 7. FC PTUJ 8 1 3 4 6 8. BAR KAVALO 8 1 1 6 4 9. SAKUŠAK PUCH 8 0 1 7 1 Danilo Klajnšek Utrinek s podelitve priznanj Nogomet • Lige mladih H V ■ ■ V«| ■ ■ . ■ ■ ■ Zaceli s štirimi zmagami in enim porazom V soboto so tekmovanje pričeli tudi mladinci in kadeti Aluminija v 1. slovenski ligi, v torek pa še fantje U-15. Lani so mladinci in kadeti dosegli zavidljive rezultate, v letošnji sezoni pa si želijo še stopničko višje. Od 8. julija naprej so se vsi dobro pripravljali, saj so želeli v kar najboljši formi pričakati prvenstvo. Mladinci Aluminija so prejšnji vikend igrali na turnirju v Jareni-ni in osvojili drugo mesto. Trener mladincev Bojan Spehonja je dejal: »Mislim, da smo se dobro pripravljali in odigrali sedem pripravljalnih tekem. Ostala je večina igralcev, nekaj smo dodali novih. Vsekakor želimo boljšo uvrstitev, podobno pa razmišljajo tudi naši tekmeci. Zmaga na uvodni tekmi proti Krki je bila zelo dobrodošla, saj je start pomemben.« Trener kadetov Tomislav Grba-vac je dejal: »Pretekli vikend smo slavili na turnirju v Jarenini, kjer smo v finalu premagali celjski Šampion. Nasprotnika v prvem krogu nismo poznali dovolj dobro, vendar je prevladala naša velika želja po uspehu. Vsak dober začetek prinaša določeno mirnost. Prišlo je nekaj novih fantov, ki se morajo še privaditi na to tekmovanje. Naša želja je uvrstitev za stopničko višje kot v minuli sezoni. Zmaga proti močnima ekipama Krke in Rudarja nam veliko pomenita.« V minuli sezoni so fantje ekipe U-14 osvojili drugo mesto. Z njimi že dalj časa dobro dela trener Borut Kolar. »Vadbo smo pričeli 8. julija, tako kot druge selekcije. Na voljo je 23 mladih nogometašev. Delali smo dobro, odigrali štiri prijateljske nogometne tekme, vse z namenom, da letos osvojimo prvo mesto. Sezono smo začeli optimistično in v takšnem vzdušju v uvodu premagali Jarenino.« 1. SML REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Krka 3:0, Šampion - Olimpija 0:1, HIT Gorica - Maribor 1:0, Jadran Dekani - Bravo 3:4, Ilirija -Celje 4:0, NŠ R. Koren Dravograd - Rudar Velenje 4:2, NOGA Triglav - Koper 2:2. REZULTATI 2. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:0, Koper -NŠ R. Koren Dravograd 5:1, Celje - NOGA Triglav 1:6, Interblock -Ilirija 2:2, Domžale - Bravo 3:0, Olimpija - Jadran Dekani 1:0, Maribor - Šampion 4:0, Krka - HIT Gorica 1:4 1. HIT GORICA 2. OLIMPIJA 3. NOGA TRIGLAV 4. KOPER 5. ILIRIJA 6. MARIBOR B. 7. DOMŽALE 2 0 0 2 0 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 0 1 6 :0 6 8:3 4 7:3 4 6:2 4 1 3 0 3 1. KROG: ALUMINIJ - KRKA 3:0 (3:0) STRELCA: 1:0 Podbrežnik (13.), 2:0 Vrbanec (24.), 3:0 Vrbanec (43.) 2. KROG: RUDAR VELENJE -ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC:1:0 Kurež (18.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Pucko, Gerečnik, Ahec, Cafuta, Planin-šek (Kelc), Poredoš, Ž. Špehonja (Kozar), Vrbanec, Rogina (Petek), Podbrežnik (Dobaj). Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Krka 2:1, Šampion - Olimpija 0:5, HIT Gorica - Maribor 2:1, Jadran Dekani - Bravo 0:4, Ilirija - Celje 0:1, NŠ R. Koren Dravograd - Rudar Velenje 2:6, NOGA Triglav - Koper 1:1. REZULTATI 2. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 0:1, Domžale - Bravo 2:0, Koper - NŠ R. Koren Dravograd 5:0, Celje - NOGA Triglav 0:0, Interblock - Ilirija 0:3, Olimpija - Jadran Dekani 4:0, Maribor - Šampion 4:0, Krka - HIT Gorica 2:3 10. DOMŽALE 1 1 0 0 2:0 3 11. NOGA TRIGLAV 2 0 2 0 1:1 2 12. KRKA 2 0 0 2 3:5 0 13. INTERBLOCK 1 0 0 1 0:3 0 14. JADRAN DEK. 2 0 0 2 0:8 0 15. NŠ R. KOREN 2 0 0 2 2:11 0 16. ŠAMPION 2 0 0 2 0:9 0 8. ALUMINIJ 2 1 0 2 3:1 3 1. OLIMPIJA 2 2 0 0 9:0 6 9. RUDAR VELENJE 2 1 0 1 3:4 3 2. HIT GORICA 2 2 0 0 5:3 6 10. NŠ R. KOREN 2 1 0 1 5:7 3 3. ALUMINIJ 2 2 0 0 3:1 6 11. BRAVO 2 1 0 1 4:6 3 4. KOPER 2 1 1 0 6:1 4 12. INTERBLOCK 1 0 1 0 2:2 1 5. CELJE 2 1 1 0 1:0 4 13. JADRAN DEKANI 2 0 0 2 3:5 0 6. RUDAR VELENJE 2 1 0 1 6:3 3 14. ŠAMPION 2 0 0 2 0:5 0 7. MARIBOR BRANIK 2 1 0 1 5:2 3 15. KRKA 2 0 0 2 1:7 0 8. BRAVO 2 1 0 1 4:2 3 16. CELJE 2 0 0 2 1:10 0 9. ILIRIJA 2 1 0 1 3:1 3 ALUMINIJ - KRKA 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Petek (12.), 2:0 Krivec (18.), 2:1 Kramarič (48.) RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Brodnjak (80.) ALUMINIJ: Pungartnik, Lončarič, Zorec, Petek, Šiljič, Petrovič, Krivec, Brodnjak, Gale (Kovač), Ploj (Križan), Panikvar (Bohak). Trener: Tomislav Grbavac. U-15 Mladi nogometaši Aluminij U-15 so najprej odigrali srečanje 3. kroga, ker je bila tekma prvega kroga s Kovinarjem prestavljena na kasnejši termin, srečanje drugega kroga pa bodo Kidričani odigrali 11. 9.. Podobno je tudi z nogometaši Poli Drave, ki bi v prvem krogu morali igrati z velenjskim Rudarjem, vendar je bilo srečanje preloženo. ALUMINIJ - NISSAN FERK JA-RENINA 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Tomanič (3.), 2:0 Elšnik (60.) ALUMINIJ: Pernat, Tomanič, Klinc (Vajda), Pšajd, Kučič, Mesa-rič, Pipenbaher, Ovčar (Mohorko), Habjanič, Elšnik, Milič. Trener: Borut Kolar. Danilo Klajnšek petek • 16. avgusta 2013 Šport, pogovori Štajerski 15 Tenis • Blaž Rola »Očitno je v Braziliji nekaj, kar mi odgovarja« Najslajša zmaga v četrtfinalu Sao Paula Katera zmaga ti največ pomeni? B. Rola: »Rio turnir kot celota, kot posamična zmaga pa četrtfinale Sao Paula, ko sem ugnal 1. nosilca Joaa Souza. Glede na to, da je bil domačin, sem moral za zmago v dveh nizih prikazati kar dobro partijo.« Katero partijo bi najraje pozabil? B. Rola: »Najraje poraz v Turčiji, kjer sem zapravil meč žogo. Tudi poraz v polfinalu na Finskem je bil boleč, saj sem imel veliko priložnost in sem bil zelo blizu zmage.« Katero mesto je nate naredilo najboljši vtis? B. Rola: »Rio de Janeiro! Šla sva si ogledat tudi velik kip Kristusa nad Riom in od tam je pogled na mesto res impresiven.« Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola: »Finale v Riu je velik uspeh, vendar mi izgubljeni finale pušča grenak okus: ni lahko poleg sebe gledati tekmeca s pokalom zmagovalca.« 22-letni Ptujčan Blaž Rola je v zadnjih mesecih doživel najsvetlejše trenutke dosedanje teniške kariere. Najprej je postal študentski prvak ZDA, nato je osvojil dvojni naslov (med posamezniki in dvojicami s Tomislavom Ternarjem) na mediteranskih igrah v Turčiji, sledila je še izjemno uspešna serija challenger turnirjev. Po vrnitvi v Ptuj je pripovedoval o vseh doživljajih. Začniva zgodbo pred štirimi tedni, ko si se odpravil v Turčijo: tam si pred dobrim mesecem odlično igral na Mediteranskih igrah. B. Rola: »Turčija mi je bila kar 'domača', vendar je bil turnir v Eskisehirju na drugačni, trdi podlagi. Ker je sodelovanje odpovedal 1. nosilec, sem imel odprti žreb do četrtfinala. A sem v 2. krogu nesrečno izgubil proti Avstrijcu Neuchristu, čeprav sem že imel zaključno (meč) žogo za zmago.« Po takšnem izpadu se je težko pobrati in oditi na naslednji turnir. B. Rola: »Res je, ni mi bilo lahko. Že ob 'navadnem' porazu mi je težko, kaj šele po takšnem, ko sem imel zmago praktično v rokah. Naslednji dan sem že letel na Finsko, kjer sem se zelo dobro pobral. Verjetno je bil odločilen prvi dvoboj, ki sem ga odigral zelo dobro. Drugi dvoboj - proti Nizozemcu Schoorelu, nekdaj je že bil med 100 najboljšimi na svetu - je bil še boljši. Gladko sem zmagal, zato sem postal veliko bolj samozavesten. V polfinalu mi je znova zmanjkalo nekaj malega, čeprav sem imel znova vse v svojih rokah. Še zdaj ne vem, kaj je bilo narobe v zadnjem nizu, ko sem imel break prednosti, a ga nisem uspel zadržati.« Iz Finske v Brazilijo Iz Finske si neposredno odpotoval v Brazilijo: kako imaš pravzaprav organizirana ta potovanja, saj ne moreš vnaprej vedeti, kdaj boš izpadel s turnirja. B. Rola: »Pri tem mi največ pomaga potovalna agencija bo-okingpoint.net, s katero redno sodelujem. Že pred turnirjem kupim karte za določen let, potem pa imam možnost spremeniti datum. V tenisu je pač tako, da nikoli ne veš, kdaj boš končal turnir. Na Finskem sem imel optimistično rezerviran let po finalu, za kar mi je malo zmanjkalo. A ker sem moral na drugo celino, v drug časovni in klimatski pas, so mi takoj po izpadu v polfinalu organizirali let v Brazilijo. Očitno je bilo to zelo dobro, saj sem se v Braziliji hitro prilagodil in dobro igral že od samega začetka.« Kakšna je bila klimatska sprememba med Finsko in Brazilijo? B. Rola: »Sprememba ni bila drastična: na Finskem ni bilo pretirano vroče, v Braziliji pa je sedaj uradno zima. To seveda pomeni, da se temperature gibljejo okoli 25 stopinj Celzija. Bilo je malo hladneje kot na Finskem, s 'supervisorjem' pa sem se dogovoril, da bi tekmo 1. kroga igral drugi dan - tako sem imel nekaj več časa za prilagoditev. Na srečo sem imel v 1. krogu še dober žreb, tako da sem se izvlekel iz tega uvoda.« V Sao Paulu si na edinem turnirju igral tudi dvojice. r», «s B. Rola: »Tega sem se lotil zato, ker sem že vnaprej vedel, da bom v Braziliji ostal še naslednji teden. V Turčiji in na Finskem je bilo drugače, tam sem moral takoj naprej. Tako sem se dogovoril s Josejem Hernan-dezom, prijateljem iz Dominikanske republike, s katerim se poznam iz ameriškega študentskega tenisa. V 1. krogu nama je šlo odlično, v drugi tekmi pa se nama je igra povsem 'porušila' in sva izgubila. Meni se je izkušnja kljub vsemu zdela pozitivna, saj mi je zelo pomagala pri prilagoditvi.« Brazilija je bila krona tega dela sezone V Braziliji si se na dveh turnirjih uvrstil v polfinale in finale: to je krona tvojih dosedanjih iger. B. Rola: »Zagotovo, očitno je v Braziliji nekaj, kaj mi odgovarja. V Sao Paulu sem premagal 1. nosilca turnirja, domačina Joaa Souza (119. na ATP), za malenkost mi je zmanjkalo za finale, v Riu sem z dobro igro storil še korak naprej ... V Braziliji sem se počutil odlično, organizacija je bila dobra, stanovali smo v dobrih hotelih ... Vsi so me opozarjali, da je Brazilija nevarna dežela in da je Sao Paolo eno najnevarnejših mest na svetu. Sam sem upošteval navodila organizatorjev in se nisem izpostavljal, zato sem se počutil varno. Če se bom še kdaj vrnil tja, si želim, da bi ohranil enake občutke.« Kdo te je spremljal na tej turneji? B. Rola: »Z mano je bila moja punca Monika in lahko rečem, da sva se imela super. Moji domači so me redno spremljali preko prenosov, ki jih ta rang tekmovanja ponuja preko spleta.« Zanimivo je, da si premagal vse nosilce, ki so se znašli v tvojem delu žreba, izgubljal pa proti igralcem, ki so na lestvici ATP na podobnih mestih, kot si ti sam. B. Rola: »Zares sem proti vsem nosilcem prikazal odlične igre, čeprav se zavedam, da imam v svoji igri še precej rezerv za napredek. Premagati igralca, ki je pred tabo več kot 100 mest, je odličen občutek, ki ga ne doživiš vsak dan.« Si proti tem igralcem veliko bolj motiviran? B. Rola: »Motivacija je zagotovo na višjem nivoju. Ker si slabše rangiran, greš v tekmo z občutkom, da nimaš kaj izgubiti, kar je lahko prednost. Ko sem npr. finale Ria igral proti Argentincu Velottiju (pred časom je bil 160., sedaj okoli 200.), sem vedel, da je igralec podobne kakovosti kot jaz, zato sem čutil veliko priložnost. Morda je bilo prav to odločilno, da nisem šel do konca. Sicer si nimam kaj očitati, dal sem vse od sebe, ampak je bil ta dan on pač boljši. Finale v Riu je velik uspeh, vendar mi izgubljeni finale pušča grenak okus: ni lahko poleg sebe gledati tekmeca s pokalom zmagovalca.« V številnih dvobojih se je videlo, da imaš kar precej nihanj: včasih si se reševal s servisom, včasih z forhandom, včasih s skrajšanimi žogami ... Kaj so tvoja boljša področja igre in kaj slabša? B. Rola: »Zagotovo je servis področje, kjer imam še veliko rezerve. Včasih serviram odlično, včasih slabše - ta nihanja moram čim prej odpraviti in poskrbeti, da bom lahko nekatere tekme 'izvlekel' s servisom. Poleg tega je forhand področje, na katerega se lahko najbolj zanesem, kjer sem najmočnejši in je tudi najbolj konstantno. Backhand in igra na mreži pa sta področji, kjer moram popraviti še ogromno stvari. Če bom to lahko popravil v naslednjem letu ali dveh, potem lahko pričakujem nadaljnji vzpon.« Projekt trener S katerimi trenerji si v kontaktu med turnirji? B. Rola: »Redno se slišim s Tyjem Tuckerjem (glavnim trenerjem na univerzi v Ohiu, op. a.) in tudi z drugimi, ki so v ZDA v zadnjih letih delali z mano. Ko le lahko, gledajo moje tekme in mi potem svetujejo. Ker po turnirjih potujem brez trenerja, se dogovarjamo, kdo bi me lahko vsaj delno spremljal in se priključil mojim treningom na določenih turnirjih. Ob koncu sezone bo eden glavnih projektov ravno to, kako urediti stvari s spremljevalnim trenerjem. To bi mi zagotovo pomagalo pri napredku.« V zadnjih mesecih si odigral veliko turnirjev, najuspešnejši pa si bil prav na koncu. To pomeni, da si iz ZDA prišel odlično fizično pripravljen. B. Rola: »Poleg tega je treba vedeti, da sem vmes veliko potoval, kar mi je pri vsem najtež- je. Najraje bi ostal na vsakem turnirju do konca, do finala, sploh mi ni težko prenašati naporov pri igri, ker je motivacija na visoki ravni. Veliko težje je izgubljati v 1. ali 2. krogu in se znova seliti na drugi turnir - to je zame precej bolj izčrpavajoče. V ZDA smo opravili odlične priprave, saj sem brez posebnih težav odigral veliko turnirjev v ZDA, nadaljeval pa sem jih v Evropi in sedaj v Južni Ameriki. Trkam na les, da sem skoraj vse turnirje odigral brez poškodb, kar si želim tudi v bodoče.« Si sedaj zelo utrujen? B. Rola: »Ne, nič posebnega. Nekoliko me boli rama, a vse v mejah normale. Trije ali štirje dnevi počitka mi bodo dobro deli, nato pa naprej.« Zanimivo je, da si odlično prestal prehod iz turnirjev serije futures (nagradni sklad do 15 tisoč dolarjev) na challenger (od 30 do 75 tisoč dolarjev). B. Rola: »K temu je v veliki meri prispeval lanskoletni turnir v španski Marbelli, kjer sem se iz kvalifikacij prebil vse do polfinala. To je bil zame močan temelj, na katerem sem lahko gradil naslednje nastope. Tako sem se že od tega turnirja naprej počutil 'domače' na chal-lengerjih. Že prej so mi vsi govorili, da challengerji niso tak bav-bav, sedaj sem to spoznal na svoji koži.« Z 211. mestom na lestvici ATP si že na mestih, ko si med nosilci turnirja. To je lahko precejšnja prednost, saj se na uvodu ne moreš srečati z najbolje rangirani-mi igralci. B. Rola: »To mi ogromno pomeni: sam sem si to postavil za enega izmed ciljev, saj je res lažje začeti turnir z nekoliko 'slabšim' tekmecem, čeprav slabih na tem nivoju praktično ni več. Doslej sem imel kar srečo z žrebom, saj sem se z nosilci pomeril šele v drugem in naslednjih krogih.« Kakšen je tvoj načrt do konca sezone glede uvrstitve na lestvici ATP? B. Rola: »Ker branim kar nekaj točk iz lanske sezone, bi rad ostal na mestu blizu ali nekoliko pod 200. Tako bi imel januarja dobro izhodišče za novo sezono. Takrat je na sporedu malo turnirjev serije challenger in so ti zelo dobro zasedeni, zato bi se rad izognil kvalifikacijam.« Sledi kratek odmor. B. Rola: »Odmor bo res kratek, le nekaj dni dopusta si bom privoščil. Nato pa znova sledijo treningi, odhod na Poljsko, kjer bom igral futures turnir višjega ranga in potem serija challenger turnirjev.« Jože Mohorič »Zemlja, Bedene in Kavčič so mi pokazali pot« Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola: »Ob koncu sezone bo eden glavnih projektov ravno to, kako urediti stvari s spremljevalnim trenerjem. To bi mi zagotovo pomagalo pri napredku.« Počasi se približuješ najboljši trojici slovenskih igralcev, Žemlji, Bedenetu in Kavčiču. B. Rola: »To me vedno žene naprej. V ZDA sem spremljal njihove nastope in sem bil vesel zaradi njihovih uspehov, obenem pa mi je to pomenilo ogromno motivacijo za delo. Lahko se jim zahvalim, da so mi pokazali pot, kako se pride na ta mesta. Upam, da bom nekega dne z njimi skupaj v top 100 in da se bomo merili na turnirjih najvišjega ranga.« 16 Štajerski Nasveti petek • 16. avgusta 2013 Kuharski nasveti Zlikrofi Žlikrofi so priljubljene polnjene testenine, ki jih bolj pogosto pripravljajo na Dolenjskem kot v tem koncu Slovenije. Vendar gre za zelo priljubljeno jed, ki jo lahko ponudimo kot prilogo, na primer k mesnim jedem, ali kot samostojna jed skupaj z omako in jo ponudimo za kosilo ali večerjo. Vse žlikrofe pripravljamo iz mehkejšega rezančevega testa in nadeva. Mehkejše rezančevo testo pripravimo iz pol kilograma gladke moke, soli, 2-3 jajc. Testo zgnetemo s pomočjo mlačne vode. Gnetemo ročno ali strojno tako dolgo, da je testo kompaktno in elastično. Elastičnost testa dosežemo z močnim pritiskanjem dlani ob testo in s toploto roke pri gnetenju. Mlačna tekočina oziroma voda in poči-vanje na toplem še povečata elastičnost testa. Da je testo dovolj zgneteno, lahko preverimo tudi tako, da ga pre-režemo; če so v notranjosti enakomerne zračne luknje, je testo dovolj zgneteno. Dovolj zgneteno testo prerežemo na polovico, oblikujemo dva hlebčka, po vrhu premažemo z belim oljem in pustimo počivat vsaj 30 minut. Spočito testo razvaljamo v pravokotno obliko, nekoliko osušimo ter v primerni razdalji na testo polagamo manjše kupčke nadeva. Testo med kupčki nadeva premažemo z razžvrkljanim jajcem in prekrijemo z drugo razvaljano krpo testa. Druga polovica testa naj bo zvaljana 2 do 3 centimetre na večje kot prva. Testo med nadevom dobro stisnemo, izpustimo zrak, ki ostaja med testnimi krpami, narežemo s koleščkom za testo kvadrate, ki jih nato na vsaki strani stisnemo, da dobimo obliko ušes. Testa pri tem ne smemo poškodovati oziroma pretrgati. Tako pripravljene žlikrofe lahko sveže skuhamo ali delno osušimo ter shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik. Čas shranjevanja v hladilniku in zamrzovalniku je odvisen od nadeva, s katerim napolnimo testo. Znana slovenska specia-liteta so idrijski žlikrofi, ki jih ponudijo kot prilogo zraven bakalice oziroma jedi iz drobnice. Idrijske žlikrofe pripravimo tako, da si najprej pripravimo mehko rezan-čevo testo. Ko testo počiva, pripravimo nadev iz pol kilograma kuhanega krompirja, ki ga pretlačimo in mu dodamo na manjši količini maščobe prepraženo čebulo in slanino. Za pol kilograma krompirja potrebujemo 10 dekagramov fino sesekljane čebule in 10 dekagramov prekajene slanine. Slanino narežemo na drobne kocke, Foto: Črtomir Goznik da se enakomerno porazdeli po nadevu. Nadev začinimo s soljo, majaronom, poprom in narezanim drobnjakom. S pripravljenim nadevom nadevamo zvaljano testo, nadev prekrijemo z drugo testno krpo, dobro stisnemo, razrežemo in še enkrat robove stisnemo, da dobimo obliko ušes. Tako pripravljene idrijske žlikrofe skuhamo v vreli vodi, ki smo ji dodali sol ter nekaj kapljic olja, da se med seboj ne sprimejo. Vrejo naj počasi, da testo ne popoka in nadev ne izteče. Kuhane odcedimo, splaknemo z vročo vodo in prelijemo z baka-lico ali drugo mesno jedjo, ki je pripravljena z omako in ponudimo. Prelijemo jih lahko tudi s samostojno omako, na primer z gobovo, zelenjavno smetanovo ali paradižnikovo omako. Zraven ponudimo poljubno solato. Za žlikrofe lahko pripravimo tudi mesni nadev iz mešanice mletega mesa svinjine in govedine, začinimo s česnom, soljo, poprom in zelenim pe-teršiljem. Da bo nadev meh- kejši, lahko dodamo v mleku ali v vodi namočen beli kruh ali kuhani in pretlačeni krompir. Za izrazitejši okus pri mesnem nadevu pa lahko dodamo prav tako na male kocke narezano slanino, ki smo jo na suho ali na manjši količini maščobe na rahlo prepražili in jo dodamo brez maščobe, ki se je izcedila med praže-njem. Nadev lahko pripravimo tudi iz ribjega mesa, ki ga povežemo z bešamel omako in kislo smetano, začinimo pa s soljo, peteršiljem in parmezanom. Če imate brezmesni dan, pa si pripravite zelenjavni nadev. Fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe prepražimo, ko ovene, dodamo fino naribano korenje, malo zelene, peteršiljevo korenino, na drobne rezance narezani por in zelje. Začinimo s soljo, poprom in mleto kumino. Dušimo tako dolgo, da se zelenjava do 3/4 zmehča in da izpari vsa voda. Po želji lahko za boljši okus dodamo tudi kislo smetano. Vlado Pignar Tačke in repki Mucek ima odlomljen zob Lastnica 6 let starega muca s Ptuja piše, da se njen muc čudno obnaša. Muc veselo pride k skodelici za hrano in začne jesti, vendar po nekaj grižljajih neha, se odstrani od skodelice in ga hrana ne zanima več. To muc počne že tri tedne in je tudi vidno shujšal. Drugače je živahen, se igra in crklja z lastnico. Lastnica je posumila, da mačka nekaj boli v ustih, privzdignila mu je zgornjo ustnico in opazila zlomljen zob v ustih. Ko se je s prstom dotaknila dlesni ob zobu, je maček odreagiral z bolečino, pobegnil iz naročja in se skril. Lastnico zanima, ali je pri mačkih tudi tako kot pri ljudeh, da zobozdravnik plombira ali izpuli bolan oziroma odlomljen zob in kje bi to njenemu mačku naredili. Stomatološki oziroma zobozdravstveni posegi so pri malih živalih pogosti zaradi obsežne zdravstvene problematike v ustni votlini. Živali si namreč ne umivajo zob in zaradi tega se jim nabira zobni kamen, ki povzroča vnetje dlesni in okvaro zob. Odstranjevanje zobnega kamna z ultrazvokom je rutinska zadeva v vsaki bolje opremljeni veterinarski ambulanti. Pri psih se v nekaterih primerih zobje tudi plombirajo, pri mačkah pa ne, saj so mačji zobje za tak poseg premajhni. Je pa plombiranje zob redkejša praksa, najpogosteje se zlomljen ali oboleli zob izpuli. Veterinarji svetujemo lastnikom malih živali, predvsem psov in mačk, da enkrat letno pripeljejo svoje živali v ambulanto na preventivni pregled ustne votline, kjer odkrijemo probleme z zobnim kamnom, zlomljene zobe, zobno gnilobo ali karies, vnetji dlesni, parodonto-zo s povečanim izpadanjem Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zob in ostale anomalije v ustni votlini. Z lastnikom se pogovorimo in mu predlagamo rešitev težav za njegovega ljubljenčka in preventivo za vnaprej. Pri mačku gospe s Ptuja gre, kakor navaja lastnica, za odlomljen zob, ki je povzročil lokalno vnetje dlesni in močno bolečino v ustih. Ker je zob odlomljen, sta zobni živec in korenina odprta za infekcijo in vnetni proces, ki ga pogosto spremljajo bolečinsko stanje, neješčnost in slaba volja živali. Lastnici svetujem, da čim prej pelje mačka v ambulanto. Odlomljen zob bo treba izpuliti in z aplikacijami zdravil pozdraviti vnetje in bolečino. Poseg se opravi v splošni anesteziji, zraven se po potrebi opravi rentgenski posnetek ostalih zob in očisti zobni kamen, če ga ima. Muc je že naslednji dan po posegu brez bolečine in začne veselo jesti hrano. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Se namakanje kmetijskih površin splača? V zadnjih letih naše območje vedno pogosteje prizadenejo sušna obdobja. Količina padavin v rastni dobi se zmanjšuje, zato so posledice vročega obdobja poletja toliko bolj katastrofalne na kmetijskih površinah. Na drugi strani imamovPodravju zagotovljen naravni vir vode v kanalih reke Drave ob Hidroelektrani Formin in Zlatoličje. Odvzem vode iz dovodnih in odvodnih kanalov omogoča izgradnjo velikih namakalnih sistemov, ki bi izboljšali agrotehnične pogoje pridelave na tem območju. Tla na Ptujskem in Dravskem polju glede na sestav tudi prenesejo namakanje, zato je izgradnja in uporaba namakalnih sistemov toliko bolj priporočljiva. Strošek izgradnje velikega namakalnega sistema se spreminja glede na velikost oziroma število ha znotraj namakalnega sistema. Po izkušnjah izgradnje velikega namakalnega sistema v občini Ormož in na območju občine Krško je strošek izgradnje 4500-5000 € na ha površine. Podpore za izgradnjo velikih namakalnih sistemov so bile v preteklem obdobju s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje ugodne. Pri izgradnji je bil iz pridobljenih sredstev pokrit strošek izgradnje sistema, razen strošek DDV. Tudi v novem programskem obdobju razvoja podeželja od leta 2014 do 2020 so predvidena znatna sredstva za ta namen predvidoma pod enakimi pogoji pokrivanja stroškov. V osnutku programa je predvidenih okrog 30 milijonov €, kar bi zadostovalo za izgradnjo cca. 5000 ha novih namakalnih sistemov v Sloveniji. Za ta namen se moramo na našem območju intenzivno pripravljati s pripravo dokumentacije za izgradnjo namakalnih sistemov. Posebej območja občin Starše, Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica in Ormož imajo idealne pogoje za izgradnjo namakalnih sistemov glede na vir vode v vodnem sistemu Drave. Kakšna je poraba vode na namakalnih sistemih Poraba vode namakalnega sistema je odvisna od potreb in načina namakanja. Povprečna poraba vode za namakanje je po študiji o namakanju v Sloveniji znašala v obdobju 2000 do 2008 830 m3/ha. Pri tem je bilo največ 1.442 m3 v letu 2000 do najmanj 241 m3 v letu 2008. Enkratni odmerek namakanja je okvirno do 20 l/m2 (20 mm padavin) oziroma 200 m3/ha površine. Količina je odvisna od dnevne evapotranspiracije, ki predstavlja izhlapevanje (s površine) in transpiracijo (izguba vode preko rastlin). Ta je odvisna od sončnega sevanja, temperature zraka, vlage v zraku in hitrosti vetra. Izgube vlage se gibljejo od 6-7 l/ m2, kar pa je odvisno od vremenskih pogojev v posameznem obdobju. Poraba pa je odvisna tudi od samega sistema namakanja, ali gre za oroševanje ali kapljično namakanje. Količina vode za namakanje je torej odvisna od posameznega leta in predstavlja način reševanja kmetijske pridelave. Dejstvo je, da si pridelave zelenjave in povrtnin ne moremo predstavljati brez zagotovljenega namakanja. Prav tako pa glede na situacijo v zadnjih letih tudi s pridelavo glavnih poljščin, kot so koruza, krompir, oljne buče in strniščni posevki na Ptujskem in Dravskem polju, ne moremo zagotoviti normalnih pridelkov brez namakanja. Povprečna cena 1 m3 vode za namakanje znaša okrog 20 centov. Ta je odvisna tudi od tega, koliko površin je znotraj namakalnega območja aktivnih v namakanju. Cilj bi moral biti, da se večina zemljišč znotraj namakalnega sistema namaka in s tem so tudi stroški namakanja nižji. Pri porabi 800 m3 vode znaša strošek vode 160 €/ha. S porabo 800 m3 vode na ha bi gotovo zagotovili normalen pridelek koruze. Lahko bi izračunali, da bi pridelali 5 do 6 t več koruznega zrnja na ha njivske površine, oziroma 20 do 301 več mase koruzne rastline na ha. Podobno je pri pridelku krompirja, oljnih buč in drugih kultur. Torej je razvoj namakalnih sistemov potreben in ekonomsko upravičen, posebej na površinah, ki so za sušo zelo občutljive. Na teh območjih pa je treba razvijati v kolobarju pridelavo intenzivnejših rastlin, ki so tudi donosnejše in nam strošek namakanja še lažje povrnejo. Kaj storiti v bodoče? Na Ptujskem in Dravskem polju morajo lokalne skupnosti pristopiti k izgradnji velikih namakalnih sistemov, temu morajo slediti lastniki zemljišč, ki bodo soglašali s postavitvijo namakalnega sistema (80 % lastništva mora soglašati) in ga pozneje tudi aktivno koristili. Poslovni del kmetijske pridelave pa mora zagotoviti organizacijo pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov, še posebej pridelavo zelenjave in povrtnin. V novem programskem obdobju je v Programu razvoja podeželja predvidenih 30 milijonov € sredstev za postavitev velikih namakalnih sistemov. Smo pripravljeni, da večji del teh sredstev pripeljemo v Podravje in zagotovimo razvoj kmetijske pridelave na tem območju? Preidimo iz apatije v aktivno vlogo in si zagotovimo razvojno priložnost v kmetijski pridelavi. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. petek • 16. avgusta 2013 Zanimivosti Štajerski 17 Iščete svoj stil Karmen na poti v Bruselj Karmen Florjanič je stara 23 let, doma je v Dornavi, študentka angleščine in nemščine, katere cilj je služba v Bruslju. V prostem času veliko bere in posluša glasbo. Prijavila jo je sestra Sanja. Povabila je bila zelo vesela, saj ima rada izzive. Foto: Črtomir Goznik Karmen v oblačilih iz Modiane, čevlji, manjša torbica in šal so iz Alpine. KOLEKTIV SALONA inosKo m tensKo FiU2£iiSCV0 2 Slomškova 22 10 % popust v avgustu š V kozmetičnem salonu Neda so pri Karmen ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, pilingu, so ji uredili še obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo poskušala kožo negovati tudi doma. Priporočili so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože. V Frizerskem salonu Stanka, s. p. Jožice Pepelnik, je za njeno novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Karmen je imela zelo dolge lase, nekaj sta jih še pustili, tako da so še zmeraj dolgi. Postrigla jih je stopničasto asimetrično. Pri oblikovanju pričeske je uporabila Wella produkte. Vizažistka Minka Feguš je na obraz najprej nanesla kremni puder, s katerim je v celoti prekrila obraz. Nato ga je fiksirala s pudrom v prahu. Veke je obrobila s črnim črta-lom in zabrisala z nežno turkizno in svetlo modro senco. Na lica je nanesla oranžno senco, V Foto: Črtomir Goznik Karmen prej ... v bronasto roza pa poudarila ustnice. „Naša današnja izžrebanka v akciji Iščete svoj stil je Karmen, bodoča prevajalka. Njena želja je, da bi po zaključenem študiju našla delo v Bruslju. Tudi v Bruslju pa imajo poletje, kar pomeni, da bi tudi tam lahko oblekla kakšno poletno obleki- _I Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje co. Torej, če se Karmen odloči za obisk Bruslja že prej, se tja lahko odpravi v laneni oblekici. Barva obleke poudarja njeno polt, sam kroj pa zagotavlja udobnost. Torej lanena oblekica turkizne barve iz trgovine Modiana je z različnimi dodatki lahko tako poslovna obleka kot obleka za vsak dan. Danes sem se odločila, da Karmen dodam tanek šal v pestrih barvnih odtenkih in k temu dodam še majhno priročno torbico za najnujnejše stvari, brez katerih pač ne gre. Šal je kombinacija vzorcev v turkiznih, pink in rjavih odtenkih. Rahlo je zaznati tudi delček vzorca z živalskim motivom. K šalu in obleki sem zato izbrala še torbico v pink barvi. V trgovini Alpina sem izbrala tudi balerinke v modrem odtenku, kljub temu da bi v tej vročini bolj prav prišli odprti sandali s čim manj trakovi. Če se bo Karmen odločila za kakšen resnejši pogovor pri bodočem delodajalcu, pa si k obleki lahko umisli črno kombinacijo. Črne čevlje in torbico, kakšen kos nakita v črni barvi in tanjšo črno jopico,« je preobrazbo Karmen predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Karmen izbrala masažo hrbta. »Pri njej zmasiramo mišice vratu, nadlahti, hrbta do trtice in kolka. Te pa najprej pogladimo in otremo, segre-jemo in pregnetemo. Masaža hrbta blagodejno vpliva na psihično počutje, sprošča in osvežuje,« je povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG Z akcijo se vrnemo v začetku oktobra. Gorišnica • 15. tabor mladine GZ Gorišnica 2013 Najboljše so bile čokoladne palačinke ... Konec junija se je v PGD Formin začel 15. tradicionalni tabor mladine GZ Gorišnica. Tradicionalni zato, ker je že 15. zapovrstjo in se seli oziroma kroži od društva do društva. Tabor je obiskalo 43 otrok iz petih društev naše zveze (Formin, Gajevci-Placerovci, Mala vas, Muretinci, Gorišnica). Tabor organizira komisija za delo z mladino pri GZ v sestavi: predsednik Sandi Obran ter člana Tomaž Kolar in Barbara Ambrož. Tabor je potekal 3 dni. Bilo je ogromno aktivnosti, ki pa so že vnaprej skrbno načrtovane. Pričel se je s prihodom pionirjev in pionirk v petek popoldne, uradno pa z dvigom zastave. Po nekaj rundah odigrane igre med dvema ognjema je sledila večerja. Pionirji in pionirke pravijo, da se že zaradi večerje splača priti na tabor. In za večerjo ni bilo nič drugega kot slastne palačinke z nutello. Vsi pionirji in pionirke so bili letos navdušeni nad hrano, predvsem pa nad kuharjem Markom Sokom. Sledil je večer petja, plesa, smeha ter kratkega nočnega nemira. Drugi dan tabora smo začeli z jutranjo telovadbo, nadaljevali z zajtrkom s pospravljanjem. Sledil je pohod po domači vasi, zraven pa tudi ogled elektrarne in njenega delovanja, nato pa smo pot nadaljevali ob kanalu do treh kamnov in si obenem ogledali posledice lanske poplave. Ogledali smo si tudi Forminski ribnik. Sledila je gasilska šola. Najprej nam je predsednik PGD Formin Stanko Rižnar povedal nekaj o društvu in vasi Formin, nato pa so nam tamkajšnji operativci prikazali primer gašenja z gasilnim aparatom. Pokazali so nam tudi dihalne aparate ter razkazali avtomo- bile. Seveda ni šlo brez tega, da mladi gasilci ne bi vsega tega poskusili. Gasilsko šolo pa smo končali s prvo pomočjo. V soboto pa nas je čakalo tudi presenečenje: vlakec. Z njim smo se popeljali skozi našo občino, vlakec pa opremili z napisi 15. tabora in v vožnji ob mahanju, vriskanju in veselju enostavno uživali. Tudi brez piknika ni šlo, pa tudi brez tega, da smo zakurili taborni ogenj. Po vsem tem pa smo imeli še disco večer. Zadnji dan tabora nas je obiskal župan občine Gorišnica Jože Kokot in nas počastil z lučkami. Spremljal ga je predsednik komisije za požarno varnost Janez Ambrož, pa predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša, tajnik Davorin Kelenc ter oba podpoveljni-ka Franc Meznarič in Jurček Horvat. Po obisku smo skozi igro prikazali veliko veščin in spretnosti, ki jih mora gasilec obvladati, da lahko sploh je gasilec. Tekmovali smo v oblačenju gasilske opreme, v zbijanju tarče, pa tudi v spretnosti z ročnikom in vodenjem žoge. Po kosilu smo si tudi ogledali mini ZOO enega od vaščanov. Dnevi so hitro minevali in čas je bil, da spustimo zastave ter tako končamo 15. tabor mladine GZ Gorišnica 2013. Na koncu pa bi rada dodala še to: preveč je ljudi, ki se jim zahvaliti, zato vsem iskrena hvala. Posebna zahvala gostiteljem PGD Formin, GZ Go-rišnica, vsem mentorjem ter tudi županu g. Jožefu Kokot. Barbara Ambrož, NGČ, vodja tabora 2013 Ptuj • Zlatoporočenca Kramberger 50 let v dobrem in slabem Anica in Albin Kramberger z Grajene sta 20. 7. 2013 praznovala zlato poroko. Zlata nevesta se je rodila 1939 leta v Grajeni, zlatopo-ročenec Albin pa leta 1941 na Mestnem vrhu. Najprej sta živela na Aničini doma- čiji, potem sta se odpravila delat v Avstrijo. Po dveh letih sta se vrnila v Slovenijo, kjer sta si na Mestnem vrhu kupila hišo. Pozneje sta si ustvarila dom v Grajeni, kjer še zdaj živita. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sinova Miran in Vlado ter hči Sonja. Danes ju razveseljuje sedem vnukov. Do upokojitve sta bila zaposlena v podjetju Agis. Po upokojitvi je Albin postal predsednik DU Grajena, kjer je to funkcijo opravljal 20 let, vse do letošnjega leta. Veseli ju tudi prepevanje slovenskih ljudskih pesmi. Albin je vodja ljudskih pevcev DU KD Grajena, kjer z ženo Anico in prijatelji prepeva že trinajsto leto. Kljub letom sta še vedno zelo aktivna in si želita le, da bi jima še naprej služilo zdravje in da bi ju še naprej vsi radi obiskovali na njunem domu v Grajeni. AK Foto: BA 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 16. avgusta 2013 Glasbeno prizorišče ponuja ... . Kreslin avgusta v Križankah V torek, 27. avgusta, bo v okviru Festivala Ljubljana Vlado Kreslin že dvaindvajsetič nastopil v ljubljanskih Križankah. Vlado in njegov oče Milan bosta prvič na velikem odru zapela ganljivo skladbo Tisti bejli grm, ki je že osvojila srca po vsej Sloveniji in je postala prva uspešnica iz Vla-dovega novega, trojnega albuma Čarobnice. Vlada bodo na koncertu spremljali Mali bogovi in Beltinška banda, gosta na koncertu bosta Massimo Savic, s katerim bo nastopil IU RAD IO PTUJ 89,8° 98,2 oI04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj i> družbi oddaje ........ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1sdnik.si nekaj dni pred ljubljanskim koncertom v puljski Areni, ter Vladova prijateljica in glasbena sopotnica Severa Gjurin. April z novo pesmijo Uspešnice Ladadidej, Ne bi, Sam boš šel domov, Ujeta na netu so pevko April pripeljale do ene najaktualnejših slovenskih pevk in izvajalke, za katero velja, da zna postre-či s pravimi hiti in glasbo v trendu. Po več kot letu dni od zadnjega izida se April predstavlja z novo skladbo, naslovljeno Paše mi. Pesem zaznamuje trendovski radijski zvok, Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. DARJA ŠVAJGER - NEKAJ KAR NE MINE $!uk§krokodilči 8. alja KRUŠIČ- A BOŠ MALO MOJ 7. TINKARA KOVAČ - MARS IN VENERA 6. MAŠA - POLETELA SVA 5. ALENKA GODEC - VSE JE LJUBEZEN 4. MARKO VOZELJ - NORA NOČ JE PRED NAMA 3. SEXSPLOSION - LA FIESTA LOKA 2. MANCA ŠPIK - NI SKRBI 1. ALEX VOLASKO - TAM NA OE Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj z nekoliko manj izrazito dance podobo, kot smo je pri pevki sicer vajeni. Besedilo govori o popolni ljubezni in brezpogojnem zaupanju, ki človeka osvobodita in omogočita, da začne zares uživati življenje. Samo tako je lahko svet lep in samo tako lahko res paše živeti in življenje zajemati s polno žlico. Manouche in Men Si Fensi Manouche se to poletje predstavljajo s pesmijo Men Si Fensi. Pesem s šaljivim naslovom ima vse značilne elemente tega glasbenega kolektiva, katerega zlitino različnih glasbenih stilov bi najlažje poime- Filmski kotiček Zakon molka Vsebina: Vremenarji so bili aktivistična levičarska skupina, ki se je v 60-ih in 70-ih v ZDA borila proti vojni v Vietnamu in sicer z enakimi sredstvi, kot je to počela vlada ZDA v tujini, torej z nasiljem, zato bi skupina danes zaradi podtkanjenih bomb in ropov bank takoj obveljala za teroristično. Film se ukvarja z ostarelimi člani te skupine, ki so 30 let kasneje razpršeni in živijo vsak svoje življenje. Toda ko se ena od njih zaradi prevelikega občutka krivde na stara leta le preda oblastem, preveč zagnani raziskovalni novinar The Company You Keep Igrajo: Robert Redford, Shia LaBeouf, Julie Christie, Brendan Gleeson, Terrence Howard, Richard Jenkins, Anna Kendrick, Stanley Tucci, Nick Nolte, Chris Cooper, Susan Sarandon Režija: Robert Redford Scenarij: Lem Dobbs po romanu Neila Gordona Žanr: triler Dolžina: 121 minut Leto: 2012 Država: ZDA Foto: arhiv Vlado Kreslin bo v torek že 22. nastopil v ljubljanskih Križankah Foto: internet Skupina Manouche se predstavljajo s pesmijo Men Si Fensi novali electro gypsy swing. Gre za udarne kitarske linije, prodorne trobente, vokale in base, vse skupaj pa je začinjeno z modernejšimi elektronskimi ritmi. To je formula, značilna za kolektiv, ki je svoj prihod na slovensko glasbeno prizorišče lansko poletje naznanil s skladbo Kje si Lubi, z istoimenskim albumom pa je izjemna zasedba osvojila praktično vse slovenske odre. »S tokratno pesmijo naznanjamo, da že nastajajo nove ideje za skladbe, ki jih boste lahko slišali na naslednjem albumu,« je ob izidu dejal Robert Pikl, avtor glasbe in vodja skupine. Kdo je raper Manche? Mladi in vedno bolj prodorni raper Manche je pred slabim mesecem predstavil novo poletno skladbo Moj je svet, za katero so se od izida naprej na socialnih omrežjih vrstili pozitivni odzivi. Da je pesem, ki je ljubezenske narave in je začinjena z mediteranskim melosom, med poslušalci priljubljena, priča tudi podatek o 200.000 ogledih na spletnem kanalu Youtube v samo dveh tednih. MZ nehote razkrije identiteto še enega od nekdanjih aktivistov in tako sproži plaz, ki grozi, da bo razkrinkal vse nekdanje aktiviste in jim uničil življenja. Film se ukvarja z izjemno občutljivo temo terorizma in nepozoren gledalec bi ga lahko zlahka označil za propagandi-stičnega, češ, saj vendar terorizmu nadane človeški obraz. Toda če obstaja kakšen film, za katerega bi lahko rekli, da je distanciran od svoje vsebine, potem je to vsekakor Zakon molka. Namesto obsojanja ali navijanja za katerokoli plat v tej zapleteni tvorbi, ki jo imenujemo terorizem, in katerega ustroj v popolnosti pravzaprav ne pozna nihče več, hladno prikaže vzroke za njegov pojav, vzroke za njegovo početje in posledice, ki jih pustijo zlasti preživelim aktivistom. Prizadevati si za nekaj je nujno, da si osmisliš življenje, a hkrati so metoda spolzko ni-čejansko brezno, ki te posrka, če privzameš metode nasprotnika. A hkrati ne prizadevati si za nič pomeni življenje brez smisla. Zato ni čudno, da da- našnja mladina nima ciljev, ne le zaradi pretirane individuali-zacije, ki jo vsiljujejo sodobno potrošništvo z raznimi jaz-jaz-jaz-Izdelki, temveč enostavno zato, da si rešijo duše. In v tem leži dokončna zmaga establi-šmenta. Ker si je prevzel moralo nad temeljnimi človekovimi vrednostmi (in popolnoma izkrivil sekundarne), establi-šment na koncu vedno zmaga, kot kislo ugotavljajo nekdanji aktivisti v filmu. Zakaj? Ker ima prav. Ni druge odrešitve kot ljubiti Velikega brata, čeprav veš, da njegov nadzor ni več benigen, ampak nasprotno, svojo moč zlorablja že dolgo. Ravno zato je boj z enakimi sredstvi obsojen na notranji propad. Sicer tipičen redfordovski politični novinarski triler iz 70-ih (tudi redakcije časopisov so tako videti), se ukvarja z vsemi temi občutljivimi temami in tenkočutno prikaže moralni razkol nekdanjih upornikov, kako eden za drugim postajajo del establišmenta, za kar so na koncu še hvaležni. Film v svojih večplastnosti ponuja v razmišljanje preveč implikacij, da bi jih lahko povzeli, vsekakor pa je ena od njih tudi to, da je ena najtežjih stvari v življenju sprejeti svojo preteklost, se z njo sprijazniti in se naučiti živeti z njo (in res, v bližnji okolici poznamo vsaj en narod, ki tega ni sposoben). Lep triler in zlasti film, ki je v večinoma bebavi ponudbi naših vrlih kinodistri-buterjev prava osvežitev. Matej Frece J (g OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o S Toplo avgustovsko sonce vam bo 'g podarilo moči in motivacije. Dr-.g znobostestopaliposvojipoti. Uči-J= li in pilili se boste v diplomaciji, -a ki jo boste potrebovali. Na delovni nem mestu se vam odpirajo izzivi 1 in priložnosti. Sprejeli jih boste z 1 odprtimi rokami. V ljubezni bo sš vladala strast. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Delo vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite bolj prožni in v naravni obliki boste morali telesu dovajati vitamine. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Teden, ki je pred vami, bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko tudi raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njem več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija. Ljubezen: sreča na kvadrat. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Če imate delo, vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali. Vabila vas bo narava. im LEV (23.7. - 22 8.) Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali neko pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni. « DEVICA * (23.8. - 22.9.) Nakazano je, da se vam bodo v življenju odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v nekem humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno bo resnica ta, da rešujete uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja. petek • 16. avgusta 2013 Za kratek čas Štajerski iS SVEČENIK BOGINJE KIBELE VBOD Z NOŽEM, BODLJAJ LUTKA NA RUSI MESTO V SREDNJI BOSNI KOS SKALE NAS IGRALEC (BRANE) NOBELOVEC ZA MIR 1922 KATOLISKI RED URSKA JURIČ KRADLJIVEC, ZMIKAVT KOBULA (MANJ-ŠALNICA) NAS NOVINAR (JANKO) ANTON SOVRE OSABNOST, OHOLOST MOTOCIKLIST GIBERNAU OSTANKI PRI KOVANJU IZRASTEK NA GLAVI IZDELOVALEC LIJAKOV RIBIČ CVETNA ČASA NAS GENERAL MAISTER POSEVEK POLITIK BREJC LIČINKA KIP, PODOBA BORZNI TRGOVEC VAS PRI TOLMINU AVSTRIJSKI PESNIK GEORG SALA, DOVTIP KURIVO ZA PLAVŽE NOČNO ZABAVISČE VAS PRI ŽELEZNIKIH GEOLOSKA DOBA STEFAN KOROSEC SIPEK PESEK VODNA PREGRADA OVRATNA RUTA MODEL HYUNDAIA GNEČA, VRVEŽ 50. DAN PO VELIKI NOČI TORINO LIDIJA OSTERC PRENOČEVANJE ANTIČNO CELJE PETELINJI BOJ DREVO TREPETLIKA (LJUDSKO) IZOLIRANA ETNIČNA SKUPINA PRIKLOPNO MESTO MODULOV UGANKARSKI SLOVARČEK: IVENS = nizozemski filmski režiser (Joris), KNAPE = vas pri Železnikih, KORIBANT = svečenik boginje Kibele, LARISA = Neptunov satelit, POSETVA = posevek, ROČE = vas pri Tolminu, SETE = ime španskega motociklista Gibernaua, SLOT = priklopno mesto modulov, TREPOLA = ljudsko ime za drevo trepetliko. ■}0|s '}e|oz| 'e|odai} 'sab^ 'efaiao 'aaiigou 'nso^ujq Tuaip 'soje 'ys 'hiozoa 'adeuy 'jeq 'o|a 'i^oii 'ja|eap 'dl 'oiuoi 'eAjasod 'tiopny 'je^efn 'se| 'aujao^o 'isojnpeu 'eo||nqo>i 'waouos ez 'suaa| 'ueiuoj 'babiv 'u|>|0"| :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 17. avgust: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 18. avgust: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 19. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 20. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Mari- ja Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 21. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Pu-tarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 22. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimivosti. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 OR- FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). PETEK, 23. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). Skupni nočni program v živo iz studia Radia Ptuj. To nedeljo, ponedeljek in torek med 00.00 in 5.00. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in sveži zrak. Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji. ŠKOmjON^S STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Čeprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro in živahno bo v ljubezni. Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in prinesla svežine. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, resnica bo, da je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti. Pogovori zdravijo! KOZOROG (22.12. - 20.1.) Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane na poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene osebe veliko učili. ^ VODNAR ^^ (21.1. -18.2.) V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste RIBI (19.2. - 20.3.) Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopate naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. V duhovnem smislu boste prebudili intuitivno energijo. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 16. avgusta 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (6.) Lahkih nog naokrog Minilo je več kot mesec dni in nekako je čas, da napišem kaj še o mojih potepih. Ogledala sem si kar nekaj latvijskih mestec (Madona, Ogre, Ligatne, Talsi, Roja ...) in lahko bi rekla, da potovanja po Latviji potekajo nekako takole: hiša oziroma koča v osrčju narave, seveda brez spletne povezave, a z obilo glasbe, smeha, zabavnih ljudi ter dobre hrane. Ker sem prejšnji teden prisostvovala na petdnevnem treningu, ki je potekal v sklopu programa prostovoljstva, zaradi katerega sem tukaj, sem s seboj vzela tudi mobilni internet za prenosni računalnik, a glej ga šmenta, področje ni bilo pokrito z nobenim signalom, kaj šele, da bi imeli spletno povezavo. Na srečo prijatelji in domači že vedo, da dneve, ko ne odgovarjam na klice, sporočila ali elektronsko pošto, verjetno preživljam v kakšni manjši vasici ali mestu, kar pa seveda ne pomeni, da mi kaj manjka in bi bila moja neodzivnost razlog za paniko. Kakorkoli, spoznala sem šestnajst mladih prostovoljcev iz celotne Evrope, ki trenutno enako kot jaz živijo v Latviji, česar sem se že tedne veseli- la. To je bil čas za navezovanje mednarodnih stikov, kopanje v jezeru, učenje novih veščin in večerne sprehode. Zelo smo se zbližali, zato že komaj čakam, da uresničimo vse zadane načrte za potovanja, zabave ali preprosto druženja. V zadnjih dneh se mi zdi, da živim kar iz potovalke, saj sem po prihodu s srečanja prostovoljcev dobesedno prepakira- Foto: Mateja Toplak Potovanja po Latviji potekajo nekako takole: hiša oziroma koča v osrčju narave, seveda brez spletne povezave... Foto: Mateja Toplak Stockholm je znan predvsem po svoji znameniti legi, saj del središča mesta leži na neštetih otočkih jezera Malaren. Foto: Mateja Toplak Čeprav sem posedala pred kraljevo palačo, princa vseeno nisem srečala. Več sreče prihodnjič? Menjava straže je izredno zanimiva, vredna ogleda torej. Foto: Mateja Toplak la oblačila in se odpravila na svoje prvo pravo potovanje izven meja Latvije. Do letališča sem se odpravila kar z lokalnim avtobusom, saj je bistveno cenejši od ostalih prevoznikov, ki ponujajo t. i. »poceni« prevoz direktno od letališča. A dejstvo je, da tudi lokalni avtobus pelje do letališča, in to za nekaj več kot 60centov. Kar dobra ponudba, kajne? Let do glavnega in največjega mesta na Švedskem je trajal borih deset minut (seveda zaradi urne časovne razlike), tako da sem v izjemno kratkem času pripotovala iz prestolnice baltskih držav v prestolnico Skandinavije. Naslednjo uro in pol sem preživela na avtobusu, saj pri nakupu letalske karte nisem bila pozorna, na katerem letališču pristanem, zato sem bila izredno presenečena, ko sem izvedela, da sem pristala kar 120 kilometrov od Stockholma. Toliko o nizkoce-novnih letalskih prevoznikih in kasnejših dragih avtobusnih prevozih do centra mesta. Stockholm je slikovito, izredno čisto ter urejeno mesto, znano predvsem po svoji znameniti legi, saj del središča mesta leži na neštetih otočkih jezera Malaren. S prijateljicami smo se udeležile kar dveh organiziranih vodenih ogledov, ki jih pripravljajo prostovoljci za vse obiskovalce mesta, in to popolnoma brezplačno (ponudba je na voljo v vseh večjih mestih po Evropi). Tako smo dobile osnovne informacije o mestu, si dodobra ogledale stari del, parlament in kraljevo palačo (t. i. službeno rezidenco kraljeve družine), kjer smo točno opoldan najprej zaslišale zven kopit, kasneje pa še glasbo, kar je seveda najavljalo menjavo straže pred mogočno kraljevo palačo. Z zanimanjem smo opazovale konjenike, godbo in usklajene gibe stražarjev in vojakov. Trg se je kar naenkrat napolnil s turisti, ki so s svojimi kamerami ali fotoaparati poskušali ujeti dogajanje. Sama sem se raje naslonila na obzidje in uživala v trenutku. Med bivanjem na Švedskem smo spoznale kar nekaj ljudi in to je bila verjetno najzanimivejša izkušnja, saj ko sem povedala, od kod prihajam in kje živim, je bilo naslednje vprašanje zelo podobno. Iz Slovenije? Od kod? V Latviji? Kje? Ne vem, ali ljudje resnično ne poznajo zemljevida Evrope ali pa sem se morda le slučajno spet znašla v tej situaciji. Moram povedati, da imam sedaj kar dva zemljepisna problema. Ljudje najprej zamenjajo mojo rodno državo s Slovaško, kasneje pa še mojo trenutno prebivališče z Litvo. Popolno, kajne? Prišla sem domov, odložila švedsko kapo na omaro, na roki pa obdržala zapestnico v barvah latvijske zastave. Povem vam: ni ga čez moje mesto, ni ga čez Rigo. Da sem bila prihoda domov še bolj vesela, pa je poskrbelo dejstvo, da so mi končno namestili pralni stroj - sicer morajo mojstri dokupiti še nekatere »zadeve«, da bo deloval, a to je že druga zgodba ... Nadaljevanje prihodnjič Prireditvenik 1 Petek, 16. avgust 12:30 Kog: Dnevi turizma no Kogu, okroglo mizo, možnost za razvoj, promocijo in trženje stalnih turističnih ponudnikov na osnovi potencialov na Kogu, ZRS Bistra Ptuj 20:00 Vurberg, grad: Gledališko društvo Vurberg, predstava Toneta Partljiča Stajerc v Ljubljani 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka 3, komedija v narečju na prostem, KD Simona Gregorčiča 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, koncert skupine Jebe'la cesta, pop in rock glasba 21:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert N 'Toko Sobota, 17. avgust 8:30 Vitomarci, Hvaletinci: romanje, zgodovinski pohod vaških kapel in križev ter piknik pri muzeju Gomzi Novinci, DU Sv. Andraž-Vitomarci 10:00 Majšperk, Breg pri mostu: ekološko rekreativni spust 13:30 Kog: Dnevi turizma na Kogu, 6. festival vina, prihod vitezov vina in vinskih kraljic, degustacije, podelitev priznanj, babičina kuhinja, kuhanje kisle župe, postavitev klopotca, TKD Kog 14:00 Hujbar, vinogradniška kmetija Antona Novaka: postavitev klopotca 14:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, žonglerske delavnice z Blažem Slaničem 14:30 Destrnik: 32. kmečki praznik: postavitev klopotca, kmečke igre ob 15.00, zabava z ansamblom Navihanke ob 20.00 15:00 Turški Vrh, Vukovo posestvo: 17. občinski praznik občine Zavrč, konjeniške igre 18:00 Destrnik, Gasilski dom: odprtje razstave slik Staneta Vičarja in Jasmine Skurjeni ter naravoslovne raziskave o živalih Mojce Dajčman 20:00 Vurberg, grad: Gledališko društvo Vurberg, predstava Toneta Partljiča Stajerc v Ljubljani 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka 3, komedija v narečju na prostem, KD Simona Gregorčiča Nedelja, 18. avgust 9:00 Kog, pred OS: Dnevi turizma na Kogu, kolesarjenje po šiponovi vinski cesti, vinogradniške športne igre, vaške igre ob 14.00 na igrišču 10:00 Ptuj, Prešernova 37, pred upravno stavbo PM Ptuj-Ormož: muzejski vikend, Potep po mestu 14:00 Destrnik, Gasilski dom: razstava slik Staneta Vičarja in Jasmine Skurjeni ter naravoslovne raziskave o živalih Mojce Dajčman, do 20.00 14:00 Destrnik: 32. kmečki praznik: povorka starih kmečkih običajev, predstavitev projekta Od lanu do platna ob 15.30, podelitev priznanj za urejene hiše ob 16.30, zabava z ansamblom Spev ob 17.00 14:00 Mezgovci ob Pesnici, ob gasilskem domu: 20. lukarski praznik,TD Lukari, prikaz del, kulturni program, etnografska in kulinarična razstava 14:00 Žerovinci, pri Gasilskem domu: Praznik KS Ivanjkovci, prikaz košnje in spravilo sena po starem 20:00 Vurberg, grad: Gledališko društvo Vurberg, predstava Toneta Partljiča Stajerc v Ljubljani 20:30 Veličane, pred hišo Antona Puklavca: Festival Poezije in vina, pesniško branje udeležencevfrancosko-slovenske prevajalske delavnice, Društvo Antona Puklavca 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka 3, komedija v narečju na prostem, KD Simona Gregorčiča Ponedeljek, 19. avgust 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: novinarska konferenca pred prvo premiero nove sezone, Zapiranje ljubezni Pascala Ramberta 16:00 Ptuj, Belšakova ul. 71, dvorišče Krščanske adventistične cerkve: Otroški teden -postani Viking, vsak dan do 23. 8. Mestni kino Ptuj Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. avgust: 17:00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta; 19:00 Zavetje; 21:00Lore Program TV Ptu, M ( rViHui* > 1 Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: nastopajo: Ansambel Rubin, Dan in noč, Mladi Dolenjci, ansambel Spomin, Ansambel Marjana Kočevarja, Ansambel Petra Finka, ansambel Pot< ansambel Kristal, Alfi Nipič ep, ansambel Pogum Neurje zajelo Prlekijo Foto: NS V torek okoli 18. ure je neurje z močnim dežjem divjalo tudi v Prlekiji in povzročilo veliko dela gasilcem in civilni zaščiti. V Ljutomeru je vihar izruval drevo, ki je padlo na nenaseljeni objekt (na posnetku) v neposredni bližini poslovne stavbe občinske uprave in upravne enote, dež pa je zalil številne kleti, tudi prostore ene od trgovin. NŠ (Rradioptuj \^89,8 «98,2 «104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ petek • 16. avgusta 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ ^LUU \ Trn i i V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013. Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC 2013 POHORJEH RESORT www.pohorje.org 1 Glasujem za: Naziv in naslov trgovine:. Ime in priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): Pohorska dobrodošlica „„„„..„,, Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci ™foh.j,.o,8 Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ biolbffljle Cuif. ost i I llîï mi fjj) Catering JqucRAy] octenisept Valens Biu-Kuit blink ADERMA RADIOM) DNIkI Objavljamo trenutni vrstni red | prejetih glasov: >rvih 18pq številu ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZAB0VCI IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ MIRJANA DRUMLIČ - JAGER TRNOVSKA VAS 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 20. avgusta 2013 AUDI ALLROAD 2.5TDI QUATTRO AUDI M AVANT 2.0 TDI BMW 318 d TOURING DIESEL BMW 520 d F10 NOV MODEL CITROEN C41.616V NA PUN CITROEN C4 PICASS01.6 HD CITROEN C51.6 DIESEL HDI FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCIGHIA FORD MONDEO 2.0 DIESEL TITAN. OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL OPEL ASTBAGTC 1.616V OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDU OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU RENAULT CLI01.5DCI DIESEL RENAULT ESPACE DCI DIESEL RENAULT MEGANE 1.5 DO RENAULT SCENIC 1.5 DCI LETNIK CENAc OPR. 2004 6.990,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV. SIVA 2010 15.390,00 KLIMA, 1.LAST. BISERNO BELA 2004 5.490,00 AVT.KUMA, 17 COL KOV. MODRA 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV. MODRA 2008 6.090,00 KLIMA,SLOJ.LAST. KOV.SIVA 2009 9.990,00 1 .LASTNIK, VSA OPREMA BISERNO BELA 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. ČRNA 2009 9.990,00 1.LAST., NAVIG. KOV. SIVA 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV. ČRNA 2009 7.290,00 KLIMA, 1.LAST. KOV. SIVA 2008 6.790,00 COSMO KOV. ČRNA 2007 5.690,00 1. LAST, KLIMA KOV. ZLATA 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA 2002 1.990,00 KLIMA, SLO KOV. SREBRNA 2004 3.490,00 KLIMA, VEUKI SERVIS KOV. SIVA 2008 5.990,00 1.LAST, SLO KOV. SREBRNA 2008 6.490,00 KLIMA, SLO KOV. ZLATA na: www.topavtomobili.si Vso zalogo vozil najdete GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O pMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A4AVANT 2,0 TDIDPFBUSIN. 2010 14.550,00 KOV. SREBRNA BMW SERUA 3:318D TOURING 2009 12.380,00 KOV. SIVA BMW SERUA 3:318D TOURING 2010 14.270,00 KOV. ČRNA CITROEN C31,4 HDI C0NF0RT 2010 7.450,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 E-HDI 2011 11.300,00 KOV. SIVA CITROEN C5 TOURER 1,6 HDI BUSIN. 2010 9.880,00 KOV. T. SIVA FORD FIESTA TREND 1,4 TDCI 2011 7.800,00 BELA FORD S-MAX 1,8 TDCI TREND 2008 10.980,00 KOV. ČRNA HYUNDAI 1401,7 CRDIC0MF. 2012 17.980,00 KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1,2 VISIA PLUS 2008 4.790,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA KARAV. 1,3 CDT1 ENJOY 2010 6.780,00 KOV. ČRNA 0PLE INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDU 2011 12.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 407 SW BUSIN. 16 HDI 2010 8.980,00 KOV. ČRNA RENAULT CLI01,5 DCI 2010 5.490,00 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TBI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TDI CRDPF 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2,0 TDI DPF 2009 11.980,00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI PTUJSKA TELEVIZIJA PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 10:20 Modra-pon. 12:00 Povabilo na kavo - pon. 15:35 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:35 Glasbeni predah 18:00 Predstavitev Atletskega kluba Ptuj |40 Gjasb 1.5 F! i pri m od blizu - Polovica mene - pon. m od blizu - Rutina - ~~~ 19:10 Film od blizu - Ustvarjalna blokada - pon, 19:20 Fi m Camnus - Jaz in ti -pon. 19:30 Glasbena B (tuja lestvica;- 3. oddaja - pon. Ptujska kronika - pon. _____jrtTtuj 2013 21:10 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 21:35 Motoscena -16. oddaja - pon. 22:05 Regi IV Gorišnica - pon. Sobota 17.8. 1:00 Ptujska kronika - pon. 0:25 Modra - pon. 1:35 Zemlja in mi-17. oddaja-pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Koncert Jure Tori trio -pon. 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predali 6:00 Ptujska kronika - pon. 7:30 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 4. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika -non. 18:20 Cisfa umetnost - 22. oddaja - pon. 18:45 Pregled tedna - pon. 19:05 Srilanka med rajem in peklom - pon. 20:00 Ptujska kronika - non. 20:20 Cisfa umetnost - 22. oddaja pon. 20:45 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 21:10 Art Ptuj 2013 - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. Nedelu 18.8. 9:00 Ptujska L. 9:20 Kuhinjica 11:00 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna-non. 13=30Zem|ajn.mi-liodto^-gon^ . 15i00 Gostilna »Pr Francet« - 42. oddaja n.16:00 Igor in Zlati zvoki - prvih 20. - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 19:30 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 3. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:45 Predstavitev Atletskega kluba Ptuj - pon 21:05 Motoscena -17. oddaja - pon. 21:20 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. Ponedeljek 19,. 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:40 Glasbeni predah 17:00 Povabilo na kavo - non. 17:25 Film Campus - Sladic ne maram preveč - pon. 7:30 Pregled tedna - pon. 8:00 Glasbeni predah 8:15 Art Ptuj 2013-pon. 9:05 Predstavitev Judo kluba Drava Ptuj - pon. 9:30 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 3. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 2Q:2Q Zeleno -1. oddaja 20:40 Cista umetnost 22. oddaja - pon. 21:05 Povabilo na kavo - pon. 21:30 Motoscena -17. oddaja - pon. 21:55 Glasbeni predah -pon. www.petv.tv m __Spremljate nas lahko tudi na T2 in SIOLIV PTUJSKA TELEVIZIJA AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 fjtVMj ) Industrijska 9, MARIBOR f ^Z™^ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD g KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO ^ LEASINGOV & MENJAVE 1 ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA audi a6 avamt 2.0 tdi dpf0dučen 2007 15.990,00 alarm, tempomatjiavig. srebrna kov. bmw 3251 automatic, 4 vrata 2005 13.990,00 xenon, šp.p0dv0zje, tempom. črna kov. chevrolet ave01.2 se 3 vrata, slo 2006 2.950,00 klimajtont. na volanu,megl. srebrna kov. chevrolet lacett11.4 ig v, 5 vrat 2007 4.690,00 klima, megl, 4 airbagi, 1.last. srebrna kov. citroen c41.41gv. 5 vratäiract10n 2008 5.990,00 tempoma! kuma.pot.račun. temno modra kov. fiat scudo van 1.9 td combi furgon 2000 2.390,00 možnost povračila ddv bela ford monde02.0tdci karavan, slo 2005 3.890,00 avt.kuma, megl, hir, rolo srebrna kov. ford resta 1.25 tttanium, 5 vrat 2012 9.990,00 control paket 2, tempomat hotmagentakov. fdrd resta 1.25 trend. 5 vrat 2009 7.990,00 avt. kuma, potov. računal sdueeze-zelena kdv. ford hesta 1.4 comfort, 5 vrat, slo 2008 5.790,00 alu p1at, megl, kuma modra kov. ford fiestatrend 1.25,5vrat-1estna 2013 10.900,00 cool&sound paket, vinjeta belasčrno streho ford focus 16 karavan 2007 6.980,00 d0d.4 zimske gume na plat. srebrna kov. ford fusion 1.6, comfort, 5 vrat 2008 6.690,00 avt. kuma, alu piat,pot. rač t. siva kov. fordsmaxtrend 2.01 2007 8.990,00 park senz., komunik.paket srebrna kov. honda accord 2.05vrat 1999 1.990,00 alu piat., usnje, navigacija črna mazda 3231.41 sedan, slo 1999 1.850,00 abs, 4 airbagi, centr2akl rdeča opel comb01.616vt0ur.3 vrata 2004 2.990,00 klima, ars,slovenski bela opel meriva 1.51 slo 2004 4.990,00 1. lastnik, le 69.708 km srebrna kov. peugeot 2061.4,5vratsi0 2005 3.690,00 meglenke, klima, 1.last. bordo rdeča kov. peugeot 206 cc 1.616vquiksilver 2005 4.490,00 obvolkontrqle, aluplät. srebrna kov. peugeot coupe rcz 1.6, slo 2010 19.500,00 bixendn.Sp.podv.aludoo..... črna renault megane 1.5 dci, 5 vrat 2904 3.190,00 klima, el paket, meglenke srebrna kdv. renault megane 1.616v berune, 5 vrat 2009 7.990,00 klima, p0t. račj.lasfflik črna kov. renault modus 1.5 dci.elan, 5 vrat 2008 5.990,00 pot. rač, kuma, meglenke sv. modra kdv. seat alteaxl 1.9 tdi, 5 vrat, druž. avto 2007 8.990,00 opravljen veuki servis srebrna kov. volkswagen passat variant 1.91di, slo 2004 4.990,00 6 ST. MENJ.,TEMPOMAT AtUPLAT. SV. MODRA KOV. vwgolf 1.6tdi comfortune, slo, 5 vrat 2011 13.990,00 tempomat dv.avt.kuma črna kov. vw golf 1.41 trendune. 5 vrat 2904 6.690,00 avt.klima,1.last,p0tr.ser.KNJ. srebrna kov. vw golf plus 1.6 fsiconmfortune, 5 vrat 2007 8.990,00 avmt1c,elpaket,klima,... srebrna kov. vwg0if variant 1.9 tdi comfdrtiine 2002 4.490,00 4x4, serv.knj.potrj., 2.last. srebrna kov. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Štajmfaz budilka ŠTAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - Odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 100/11 - Odl. US) ter 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Uradni list RS, št. 89/08 in 10/09), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: • univerzitetna izobrazba s področja humanističnih oziroma družboslovnih ved ali univerzitetna izobrazba drugih smeri z izkušnjami s področja dela zavoda, • pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela muzeja, • opravljen strokovni izpit, • vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja, • aktivno znanje slovenskega jezika, • aktivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti: • izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje naslednjih pogojev: 1. zahtevane delovne izkušnje, 2. poznavanje področja dela muzeja, 3. vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela); • potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu; • izjavo o aktivnem znanju slovenskega jezika; • izjavo o aktivnem znanju najmanj enega svetovnega jezika, iz katere mora biti razvidna vrsta izobraževanja in izobraževalna institucija, v okviru katere je bilo znanje pridobljeno. Kandidat mora predložiti tudi program dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje. Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda imenovan za mandatno dobo petih let. Mandat bo nastopil po končanih postopkih za izbiro direktorja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. MESTNA OBČINA PTUJ S p Televizija Skupnih Internih Programov CHMiBS 00:00 Video strani 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert Adija Smolarja 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Koncert vokalne skupine IL Divji 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Mesečna kronika občine Martovci 09:10 Glasbene novičke 10:00 Koncert vokalne skupine IL Divji 12:00 Oddaja iz Ptuja 12:20 Video strani 18:00 Oddaja Iz preteklosti 20:00 Predavanje o zeliščih v Markovclh 21:30 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 09:00 100 let KD Hajdina 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Igra - Nasvidenje nad zvezdami 13:00 50 let TD Polenšak 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni predah 16:3019. praznik občine Juršlncl 18:00 Koncert vokalne skupine IL Divji 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del 21:30 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Dan folklore na Vidmu 09:30 Polka in Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 Igra - Nasvidenje nad zvezdami 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Predavanje o zeliščih v Markovclh 21:3Q Mesečna kronika občine Markovci 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani PTUJ, prestolnica poezije! aievi poezjje in Wna 18.-24. 8. 2013 PTUJ in številni drugi kraji Preko 80 gostov z vsega sveta, večerna branja v 11 jezikih, okrogle mize, gledališče, razstave in prostorske inštalacije, ustvarjalne delavnice, program za otroke, sejem poezije, hude pokušnje vrhunskih vin, festival rizlingov Ptujske kleti in koncerti Manouche, Katarina Juvančič & Dejan Lapanja, Chris Eckman ter Vasko Atanasovski Trio VSTOP PROST www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 16. avgusta 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037. PREMOG in peleti, zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. cmm Posredništvo pri prodaji obdelanega lesa. Nudimo vam: opaže, late, deske, štafle, brune, smreko, okrasne deske ... Simona Murko s.p., Jiršovci 14, 2253 Destrnik. Informacije: 031 645 618 - Joža, 070 869 784 - Dušan. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. KUPIM enoredni silažni kombajn, ohranjen. Tel. 051 895 601. PRODAM opaž, bruna, ladijski pod, možna dostava. Tel. 051 890 761. NESNICE, rjave, stare 15 tednov, cepljenje, prodam, 4,20 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. PRODAM pujske od 25 do 20 kg. Tel. 041 386 069. PRODAM prašiče od 50 do 150 kg ali menjam za senene bale, kocke. Tel. 031 295 124. SEME mnogocvetne ljuljke teta florum in tritikalo prodam. Tel. 02 790 72 21 ali 041 809 823. PRODAM telico, brejo 8 mesecev, si-mentalko. Tel. 781 01 71. NEPREMIČNINE VRSTNE HIŠE Skorba - novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646 662. PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. V NAJEM oddamo opremljen frizerski salon v Majšperku. Tel. 040 554 888. PRODAM gradbeno parcelo v industrijski coni na Ptuju in ob glavni cesti v Za-vrču. Tel. 051 395 085. POSLOVNI prostor, nadstandarden, 22 m2, v pritličju poslovne stavbe Omega na Osojnikovi 3 na Ptuju (nova lokacija Štajerskega tednika) - zelo ugodno oddam v najem. Inf. na tel. 041 652 729. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM kombiniran hladilnik Gorenje, višine 1,60 m, in rezan granit za oblaganje tal, 8 m2, debeline 2 cm, ter opeko za buteljke. Tel. 031 733 112. I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM seme mnogocvetne ljuljke, primerne za ozelenitev. Telefon 041 368 437. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MosliSek, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (F. G. Lorca) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil naš dragi Stanislav Jaušovec IZ PROLETARSKE 10, NJIVERCE Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 17. avgusta 2013, ob 11. uri na pokopališču v Kidričevem. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Vsi njegovi Ko vaše zaželimo si bližine, gremo tja, v kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vas med nami ni. SPOMIN 16. avgusta je minilo leto žalosti, odkar ste nas zapustili, draga mama, babica in prababica Terezija Kokol IZ VAREJE 34 Ostali so spomini in tiha bolečina. Hvala vsem, ki se v mislih spominjate na njih in prižigate svečke. Žalujoči: vsi vaši najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Franc Galinec IZ PLACEROVCEV 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gospe Martini, Lovskemu društvu Sv. Marjeta niže Ptuja in rogistom, govornikom, g. župniku, pevcem, gospe za molitev, nosilcem praporov ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do s. ure ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do s. ure Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva renault scenic1.616v sky 2007 6.250,00c prvi last. kov. srebrna renault autu.packmegane1.5dci coupe 2006 4.450,00« klima kov. srebrna mercedes- benz c sportcoupe 200 cdi 2004 6.990,00 € avt. klima kov. Črna audi sp0rt3ack a31.9tdi ambition 2008 10.900,00 £ serv. knjiga kov. srebrna peugeot limuzina 4071.6 hdiconf. pack 2007 6.990,00 € 87.000 prev. kov.bordo Skoda combi fabia i .9 sdi comfort 2001 2.990,00« prvi last. kov. zlata fiat d0bl01.9mulhjet8v maxi sx 2009 6.500,00 € prvi last. bela renault cli01.216v elan 2007 5350,00« 57.000 prev. kov.bordo ford fusion 1.616v comfort 2008 5.490,00« prvi last. kov. siva opel cosmo astra1.816vtwint0p 2007 8.400,00« serv. knjiga kov. sv. modra citroen selection c4 picasso 1.6vt1 grand 2011 12.700,00« 14.000 prev. bela seat ibiza 1.4 mpi stella 2002 2.150,00« klima kov. modra peugeot 2062.0 rc 2004 3.990,00« serv. knjiga kovana renault grand espace 2.0 dci initiale paris 2008 10.900,00« serv. knjiga kov. srebrna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 10.900,00« usnje kov. srebrna chevrolet kalos 1.2 direct 2006 2.990,00« klima kov. sv. zelena fiat multipla1.616v sx 100 1999 1.650,00« klima kov. zlata renault espace 11 dci privilege 2006 5.290,00« serv. knjiga kov. srebrna micr0carmc1 2004 4300,00« brez izpita kov. sv. modra peugeot 3071.6 16v d-sign 2007 5.990,00« prvi last. kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. OSMRTNICA V 87. letu je po dolgi in mučni bolezni umrl Ciril Jurkovič upokojenec Radia-Tednika Ptuj STANUJOČ V VODOVI UL. 4 NA PTUJU Pogreb pokojnika bo v soboto, 17. avgusta 2013, ob 12. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico pripeljana na dan pogreba ob 9. uri. Maša za pokojnika bo pred pogrebom, v kapeli ob 10.30 na starem rogozniškem pokopališču. Žalujoči: hčerka in sinova z družinama Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihi noči utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Srečka Krajnca IZ JIRŠOVCEV 31 A, DESTRNIK se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Alenka in hčerka Špela ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, babice Terezije Zajšek roj. Serdinšek IZ APAČ 184, LOVRENC NA DR. POLJU 17. 10. 1950-12. 7. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje, sveče, izrekli sožalje ter pospremili našo drago Rezi na njeni zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti sodelavcem PP Ptuj, enota Promet, kolektivu podjetja Jagros, d. o. o., PE Ptuj, nekdanjim sodelavkam PP Ptuj, oddelek Likvidatura, DU PP Ptuj, DU Lovrenc na Dr. polju, Društvu invalidov Kidričevo, Lovski družini Dravinja Majšperk. Hvala g. župniku Karlu za opravljen obred, ge. Hedviki za izrečene besede ob slovesu ter pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Žalujoči: njeni domači Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče Marije Hergan, roj. Medved IZ ZGORNJIH JABLAN 21, CIRKOVCE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano spoštovanje, za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev ter pisna in izrečena ustna sožalja. Hvala gospodu dr. Ranku Milakoviču za prijazen odnos do naše mame in skrb ob njenem zdravljenju, sovaščankam in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvala tudi gospodoma župnikoma Janku Frangežu in Janku Strašku za opravljen obred, govornici ge. Pulko za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, odigrano Tišino, izvajalcem žalnih melodij in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi predstavnikom DU Cir-kovce, KORK Cirkovce, FS Veterani Cirkovce, KZ Ptuj in Občine Kidričevo. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Marjan in Franc z družinama Stojnci • Deset mesecev po katastrofalnih poplavah Srečanje donatorjev na prenovljenih domačijah Le 10 mesecev po katastrofalnih novembrskih poplavah so se avgusta zbrali donatorji in prostovoljci na domačijah Kosi in Divjak v Stojncih ter proslavili konec obnovitvenih del, ki so jih opravili s pomočjo prostovoljcev, sponzorjev in donatorjev. Novembra lani so tudi prebivalci občine Markovci utrpeli precejšnjo škodo zaradi poplav, saj je voda na Ptujskem polju v dveh dneh ponekod narasla za več kot meter v višino in pri tem zalila hiše, gospodarska poslopja in opremo. Gospodinja Marjeta Ko-stanjevec se je tistih usodnih dni težko spominja: »To je bilo nekaj neverjetnega, saj je Drava narasla v dveh ali treh urah, tako da smo zadnji hip rešili živino, pa tudi sami smo morali iz hiše in se začasno preselili k tašči v Markovce. Pogled na hišo je bil grozovit, saj je voda v hipu narasla vse do oken. Nič nismo mogli rešiti, vse je odplavalo z Dravo. Narasla voda se je pričela umirjati in padati šele tretji dan, ko smo proti večeru že lahko pričeli čistiti blato in nanose, gasilci pa so nadaljevali s črpanjem vode iz kletnih prostorov. Bilo je grozno, prazna hiša, polna blata, vse stene pa so bile razmočene do višine kakega pol metra. Vse estrihe in razmočene omete smo morali s pomočjo prosto- Foto: M. Ozmec Poplavljena domačija Kosijevih v Stojncih 130 novembra lani in letos, po opravljeni sanaciji, s srečnimi lastniki in donatorji. voljcev in donatorjev odstraniti in narediti nove. Hvaležni smo Območni obrtni zbornici Jelka Slatinšek, ki v družbi Jub skrbi za trženje, pa je povedala, da so z barvami družine Jupol na tem objektu prebarvali skoraj 600 m2 zidnih površin ter donirali za 80 m2 ometov: »Narava nam s svojo rušilno močjo včasih ne prizanaša in prav hude poplave so tiste, ki nas na to vedno pogosteje opominjajo. Veseli smo, da smo družini Kosi pomagali po svojih močeh in jim ponovno omogočili normalno življenje na kmetiji.« Branko Goričan je povedal, da se v takih težkih razmerah izkaže solidarnost in humanitarnost lokalnih obrtnikov ter družbe Jub, a je hkrati grenko pripomnil: »Človeka boli, poglejte, solidarnostno in brezplačno smo pomagali družinama v Stojncih, prepleskali smo hodnike bolnišnice in še kaj, država pa ni niti toliko dobra, da bi vsem, ki smo pomagali, to upoštevala pri stroških. Tega ne morem razumeti!« Ptuj, vsem donatorjem in vsem tistim, ki so nam pri tem pomagali. Od srca hvala." In k sreči solidarnost pomagati ljudem v stiski tudi tokrat ni odpovedala. Na pobudo Branka Goričana iz Območne obrtne zbornice Ptuj se je za sanacijo notranjih prostorov odzvala družba Jub iz Dola pri Ljubljani z donacijo ometov in Jupol barv. Sanacija ometov in druga zidarska dela na Foto: M. Ozmec In takšna je bila novembra poplavljena hiša Franca Divjaka, ki je prav tako danes v notranjosti tudi že popolnoma prenovljena. objektu so se lahko začela šele v februarju, saj je sušenje zaradi dolge zime trajalo kar dva meseca. Obnova hiše s tlorisno površino 140 m2 je potekala do konca marca, ko so slikopleskarji prepleskali vse bivalne prostore. Tudi sosed Franc Divjak iz Pri sanaciji objektov Janka Kosija in Franca Divjaka v Stojncih sta koordinacijo sanacijskih del vodila predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in Branko Goričan; omete in barve je doniral Jub iz Dola pri Ljubljani, mešanje Jupol barv trgovina Ptujčanka, keramična dela podjetje MCK Janžekovič, pipe Armal je doniral RTV Maribor, zamrzovalno skrinjo pa Rotary klub. Pri izvedbi del so sodelovali tudi drugi obrtniki; sanacijo zunanjih ometov in slikopleskarska dela je doniral Branko Goričan in skupina slikopleskarjev Franc Tašner in Dejan Strelec iz Stojncev ter Ivan Horvat iz Hajdine. Polaganje estrihov je opravil Slavko Plošinjak, polaganje keramike Zvonko Galinec, centralno ogrevanje in vodovod Marjan Kelenc in Bojan Pivko, parketarska dela Stanislav Petrovič iz Stojncev in Stanislav Vrbančič iz Bukovcev, lesene podboje Mizarstvo Forštnarič, klima napravo pa Robi Kolarič. Pri odpravi posledic pa so pomagali tudi drugi domačini. Stojncev 129 se je novembrskih poplah nerad spominjal: „Bilo je neverjetno in naravnost grozno, saj je voda v hiše vdirala iz vseh strani. Morda je trajalo le kake pol ure in že je bilo vse pod vodo. Rešili smo traktor in nekaj malenkosti, drugo mi je zalilo. V hiši nam ni ostalo nič, niti stoli.« Tudi v njegovi hiši, ki jo je le slabo leto pred tem popolnoma prenovil, se več ni dalo živeti. Staro butano hišo bo moral podreti, saj je po poplavah povsem razpokana. Vidno ganjen je povedal, da so mu dobri ljudje pomagali urediti del zgornjega gospodarskega poslopja s sobo in kuhinjico, da je sploh lahko kje živel. Preživel je s pomočjo dobrih ljudi, sosedov, prostovoljcev, gasilcev, donatorjev ter sponzorjev in danes je povsem drugače, njegovo življenje je spet polno upanja ... Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sanaciji teh dveh in tudi vseh drugih poplavljenih hiš in gospodarskih poslopij v tej občini, pa se je iz vsega srca zahvalil tudi župan občine Markovci Milan Gabro-vec. „Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, saj ste s tem dokazali, da imate kljub težkim časom dovolj široko srce. Po svojih močeh pa je pomagala tudi Občina Markovci, saj je vsaki od huje prizadetih družin nakazala po 1500 evrov, vsem drugim, ki so imeli poplavljene kletne prostore in gospodarska poslopja, pa po 600 evrov solidarnostne pomoči. Odprli smo tudi poseben solidarnostni podra-čun, na katerem se je zbralo blizu 60.000 evrov in tudi ta sredstva smo kar se da pravično razdelili med ogrožene." M. Ozmec lokalih pcndrdricd zaščitna oblačila, rokavice, obutev,... RADIKALNO ZNIŽANJE samo ta mesec za izbrane izdelka, zadnje kose, vzorce, velike številke,... /ffc?; zaščita Industrijska prodajalna, Rogozniška c.13, 2250 Ptuj Napoved vremena za Slovenijo Primorskem ' bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno s popoldanskimi temperaturami okoli 30 stopinj.