LETO XXV. — številka 100 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, četrtek, 28. 12. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KAMNIK £) Osnovna organizacija zveze komunistov Kamnik je doslej štela 103 članov. Zaradj večje učinkovitosti so ustanovili dve osnovni-organizaciji. Ena zajema člane, ki stanujejo v severnem delu mesta, druga pa člane v južnem delu mesta. Za sekretarja osnovne organizacije ZK sever so izvolili ing. Eda Peternela, za sekretarja osnovne organizacije jug pa upokojenca Jožeta Plešnarja. Letos so v Kamniku sprejeli v članstvo ZK 34 mladincev in mladink. J. V. KRANJ £ Kranj, 27. decembra — Na zadnji letošnji seji se je popoldne sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Obravnaval je nekatera organizacijska vprašanja. 0 Danes (četrtek) se bo na zadnji letošnji seji sestala kranjska občinska skupščina. Odborniki bodo med drugim razpravljali in sklepali o predpisih za uresničitev programa stanovanjske politike v prihodnjih letih. O tem je v občini ta mesec potekala razprava v skupščini, v delovnih organizacijah, na sindikalni konferenci in v organih ter vodstvih drugih družbenopolitičnih organizacij. Razen tega pa bodo odborniki med drugim razpravljali tudi o akcijskem programu inšpekcijskih služb in davčne upVave. A. 2. RADOVLJICA „.• ....... ■ •••. ■ ■. 0 v torek popoldne se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta skupaj z delegati za osmi kongres zveze sindikatov Slovenije. Razpravljali so o občinski stanovanjski politiki, o nalogah sindikatov pred občnimi zbori in osmim kongresom ter o uresničevanju ustavnih dopolnil. Radovljica, 27. decembra — Na zadnji letošnji seji sta sc popoldne sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Razpravljala sta o akcijskem programu stanovanjske gradnje v občini do 1976. leta in sprejela več odlokov s področja stanovanjske politike v prihodnjem letu in za prihodnje srednjeročno obdobje. A. 2. Društvo novinarjev Slovenije žeti vsem svojim članom, bralcem, poslušalcem in gledalcem srečno novo leto 1973. Kot smo že poročali, so na Jesenicah v petek ob 13. url na prostoru pred Titovim domom demonstrirali proti nadaljevanju vojne v Vietnamu. Protestno zborovanje so pripravile vse družbenopolitične organizacije v jeseniški občini. Zborovanje je odprla Mara Taler, predsednica občinske konference SZDL. Nad 5000 udeležencem so govorili Miha Klinar, pesnik in pisatelj, Anton Zupan, delavec v Železarni, Magda Flandcr za mladino in Miloš Vcskovič, predsednik klubov OZN osnovne šole Tone čufar z Jesenic. V imenu prebivalcev jeseniške občine so protestirali in zahtevali, da se takoj preneha s krivično vojno in sklene pravičen mir. Udeleženci demonstracije so ameriškemu vcleposlanitšvu v Beogradu in odboru za pomoč vietnamskemu ljudstvu poslali resolucijo, v katerih so zahtevali, da se preneha s krivično morijo v Vietnamu. — B. Blenkuš Omejitev potrošnje tudi v zdravstvu? Ker bodo znani zvezni zakoni in drugi tudi republiški instrumenti o usmeritvi družbene potrošnje v letu 1973 šele tik pred koncem letoš- njega leta, skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Kranj nista mogli sklepati o izračunu dohodkov sklada v pri- CP GORENJSKI TISK OBDAROVAL UČENCE NA ŠENTURSKI GORI — Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj ima že vrsto let pokroviteljstvo nad osnovno šolo na Šentursk] gori. Predstavniki podjetja jih večkrat obiščejo, pa tudi učenci so bili *že na obisku v podjetju. V torek, za konec leta, so jih predstavniki podjetja spet obiskali in jim poklonili različna praktična darila. Med drugim tudi primož za tehnični pouk. Hkrati pa so se ob tej priliki dogovorili, da bodo spomladi mladi šolarji obiskali podjetje in si ogledali tiskarno. Na sliki: Pred šolskim poslopjem — spomin na prijetno srečanje. — A. 2. — Foto: D. Trobec hodnjem letu in s tem jasno ne o enaki ali spremenjeni prispevni stopnji za zdravstveno varstvo. Skupščini sta le sprejeli sklep, da letošnja stopnja in vse dosedanje obremenitve veljajo do konca marca 1973, ko bo šele mogoče na podlagi sprejetih dokumentov v zvezi in republiki ter po dogovorih sklepati o dohodkih sklada v naslednjem letu. Po dosedanjih napovedih za leto 1973 o omejevanju družbene potrošnje se tudi zdravstvu ne obetajo lepi časi. Če bo obveljala varianta, po kateri naj bi sc družbena potrošnja v naslednjem letu gibala na isti višini kot v letošnjem, potem denarja za normalno izvajanje zdravstvenega varstva v letu 1973 ne bo dovolj. To pa poriieni, da se bodo morale zmanjšati pravice zavarovancev ali drugače povedano, povečati bi se morala participacija zavarovancev za posamezne storitve. Vsekakor bodo skupščine zdravstvenega zavarovanja morale rešiti težavno nalogo, če bodo hotele ob predvidenem dvigu osebnih dohodkov v gospoda/stvu za okoli 14 odstotkov in ob predvidenih podražitvah energije, komunalnih storitev in višjega stanovanjskega prispevka zagotoviti zavarovancem enake pravice ob sredstvih na nivoju iz leta 1972. V Savi 3000 zaposlenih srečno in uspešno 1973 Ljubljanska banka EIV30 skupaj z Iskro V torek dopoldne je bila seja delavskega sveta združenega podjetja Iskra Kranj, na kateri so sklenili, da se celjsko podjetje EMO z novim letom prikijuči k Iskri. V celjskem podjetju pa so se odločili za pripojitev že na referendumu 24. novembra. V sestavu združenega podjetja bo Iskra-EMO 19. organizacija. Tako bo Iskra imela po novem letu 22 tisoč zaposlenih. Celjska tovarna bo obdržala sedanji predmet poslovanja in tudi zaščitni znak. Zunanje trgovinske posle bo v prihodnje opravljala še samostojno, vendar tudi v sodelovanju z organizacijo Iskra-Commerce. A. 2. V industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju so v torek ob 12. uri zaposlili 3000. delavca. To je bil Rado Košir iz Šmartnega 25 pri Cerkljah in bo delal v skladišču gotovih izdelkov. 35-letnemu Radu Koširju so ob tej priliki pripravili malce slovcs-nejši sprejem, mu čestitali in zaželeli, da bi se v prihodnje v tem kranjskem kolektivu dobro počutil. V primerjavi z minulim letom so letos v Savi povečali število zaposlenih za okrog 150, že prihodnje leto, ko bo zgrajena nova avtopnevmatl-karna, pa jih bodo zaposlili še okrog 350. Ker znaša po podatkih zadnjih let fluktuacija delovne sile v kolektivu okrog 250, to pomeni, da bodo prihodnje leto morali v Savi zaposliti okrog 600 delavcev. Pravijo, da doslej pri sprejemanju novih delavcev niso imeli posebnih težav. Pričakujejo, da bodo prihodnje leto prvič morali iskati delavce tudi zunaj Gorenjske. Zato so v novem samskem domu v škofji Loki že odkupili okrog 40 ležišč, aprila pa bodo v povečanem mladinskem domu v Stražišču dobili še 50 dodatnih ležišč za na novo zaposlene delavce. Razen tega bodo prihodnje leto tu- di več sredstev namenili za reševanje stanovanjskih vprašanj. Tako smo izvedeli, da bo Sava prihodnje leto namenila za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih 10 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, medtem ko bodo morale delovne organizacije v občini na podlagi sporazuma izločati (kot kaže) 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. A. 2, Svečanost Iskre Delovni kolektiv Iskre Elektromehanike Kranj bo danes proslavil 26-Ietnlco obstoja. Na svečanosti, ki bo ob 16.30 v kinu Center v Kranju bodo podelili značke in denarne nagrade članom kolektiva, ki so v Iskri 20 in 25 let. članom zveze komunistov, ki so člani več kot 25 let, pa bodo podelili zlate značke. Na svečanosti bo po> leg predsednika delavskega sveta in sekretarja organizacije ZK govoril tudi predsednik občinske skupščine Slav* ko Zalokar. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor Iskra, recitator-jI in instrumentalni ansambel iz Iskre. A. 2. NAGRADE KUPCEM OB 20 LETNICI CENTRALA — V prodajalni Delikatesa podjetja Central v Kranju je bilo v ponedeljek zvečer veliko nagradno žrebanje za kupce, ki so v trgovinah podjetja Central letos kupili pri enem nakupu za več kot 50 din blaga. V okviru 20-letnice podjetja je Central letos pripravil dve veliki nagradni žrebanji. Prvo je bilo maja letos. 200 srečnih dobitnikov je v ponedeljek izžrebala 10-letna Majda Volčini Iz Kranja. Med nagradami v vrednosti 15 tisoč novih din in so bili tudi ponv ekspres, 140 litrski hladilnik, sobni vlažilec zraka in pet ročnih ženskih ur. — A. 2. — Foto: J Perdan Izid nagradnega žrebanja v trgovini Delikatesa, ki je bilo 25. XII. 1. Pony exprcs — kupon št. 32930, 2. hladilnik GORENJE — kupon št. 53319, 3. sobni osvežilec GEZIB — kupon št. -53069, 4. ročne ure — kuponi št. 12734, 42202, 43091, 45038, 45044 IZ2REBANI SO BILI SE OSTALI NAGRADNI KUPONI: 122, 280, 466. 582, 826, 1278. 1719, 1847 , 2554, 2573. 2721, 4662, 4673, 4700, 5755, 6219, 6349, 6531, 6690, 6955, 7120, 7412, 10157, 10653, 10741, 10950, 11022, 11535, 11601, 12118, 12251, 15556, 16016, 16203, 16531, 16579, 16757, 17005, 17014, 17168, 19951, 20238 , 20317 , 20349, 21101, 21695 , 21870, 22647 22715, 25393, 25398, 25751, 25778, 26152, 26237, 26364, 26554, 26713, 28048 , 29109, 29175. 29919, 30023 , 30051, 30767 , 30868, 31122, 34486, 34707, 34997, 35636, 35940, 36098. 36296, 36376, 36536, 37701, 37952, 38043, 38139, 38284, 38374, 38987, 39083, 39658, 41943 , 42290, 42370, 43249 , 43958 , 45039, 45113, 45129 45538, 47904, 48138, 48139, 48623 , 48670, 49464 . 49467 , 50182. 50305, 51784, 52642, 52789, 53119, 53220, 53249, 53298, 53536, 53562. 54495, 54539, 8487, 36351. 2907, 3115, 3311, 3315, 4188, 4269, 4286. 8381, 8439, 8942, 8989, 9050, 9207, 10047. 12726, 13228, 13605, 14266, 15002, 15501. 17595, 17271, 18317, 19271, 19340, 19488. 23231, 23740, 23868, 24021, 24668, 25143. 26791, 27153, 27522, 27805, 27897, 27970, 31705. 31707, 32168, 32415, 33175, 34336. 36574, 36647 , 37022, 37156, 37402. 37527, 40028, 40299, 41016, 41061, 414%, 41588, 45616, 45993 , 46306,.47075, 47334, 47667, 50789 , 50793 , 50796, 51036, 51043. 51770. 53624, 53754, 54140, 54204, 54401, 54416. fcLAS * 4. STRAN i _ Komisija za razpis mesta glavni direktor pri podjetju ____JELOVICA ™~r™* lesna industrija Škofja Loka JELOVICA 1 1 razpisuje delovno mesto glavnega direktorja (ni reelekcija) Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat Izpolnjevati Se naslednje pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo; 2. da ima najmanj pet let delovne prakse na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah ali deset let prakse v lesni stroki; 3. da ima moralne in poslovne sposobnosti, potrebne za tako mesto; 4. zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika in družbenopolitična aktivnost kandidata. Kandidate vabimo, da vlože ponudbe do 15. januarja 1973 na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — razpisna komisija. Praznovanje dneva JLA Tovarna športnega orodja Elan, HC Moste, osnovna šola Žirovnica, združenje RVS in ZZB NOV Slovenije iz Žirovnice so v počastitev dneva JLA poslale svoje zastopnike z darili v karavlo v Moste. Sprejeli so nas vojaki in njihov starešina tovariš Drago, ki je bil ob letošn;cm prazniku JLA povišan v čin zastavnika. Tov. Drago jc na kratko orisal pot in ustanovitev JLA, nato pa so nas vojaki počastili s priboljškom, katerega so tega dne deležni vsi pripadniki JLA. Srečanja se je udeležil tudi Jože Rebolj-Planinc, nekdanji komandant partizanskih enot na območju Karavank* T. Mežnarc Razkrinkani škodljivci Ni res, tovariši! Ni res, da so pri nas komisije, ki raz-krinkavajo drulbene škodljivce, neučinkovite! Takšne govorice je namreč širila so-vraino razpoložena manjšina destruktivnih elementov, spretno skrita pod krinko pohotnih in redoljubnih državljanov. Ne nasedajte jim! Naše ekipe delajo s polno paro, nič slabše kot one v sosednjih republikah, od koder prihajajo vesti o senzacionalnih aretacijah prevarantov in gotjufov velikega kalibra. Ja. res! Osebno sem raziskal razne neuradne namige in podtikanja ter odkril, da smo do danes obračunali le s celo vrsto parazitov, ki so povzročali zastoje v vsesplošnem na. predku dežele. Ce ne verjamete, berite dalje. Budnemu očesu tovariša Klamfača se moramo zahvaliti, da je njegova bivša gospodinjska pomočnica zdaj v preiskavi. Ženska mu je iz hlačnih žepov kradla drobit ter ga dajala svojemu brezposelnemu ljubčku. Za name. ček so ji dokazali, da je meni nič, tebi nič uporabljala gospe j ino perilo in robčke. Pod nadzorstvom sta tudi dva berača, občinska podpiranca. Prvega so prijeli zato, ker je drugemu izmaknil štirideset starih tisočakov, drugega pa zato, ker ni znal pojasniti, na kakšen način je zbral denar. Nadalje so onemogočili hišnika bloka 2419, ki je v kleti jemal premog stanovalcev. V aktovki je imel štiri kilograme, v levem* žepu 50 dekagra. mov in v aesnem 75 dekagra-mov lega pomembnega energetskega vira. Neizpodbitnim, skrajno resnim obtožbam ni mogel kljubovati niti kurir velikega podjetja; dognali so, da jc nekako prišel do pisem direktorjeve prilelnice ter jih proti nagradi odstopil šefovi soprogi. Neupravičena preprodaja vrednostnih papirjev in izdajanje poslovnih skrivnosti, kajpak. Tri dni pozneje so poklica, li na zagovor natakarico ošta-rije Vrtoglavica. Baje je gostom vztrajno stregla koka-kole brez zamaškov. Le-te je vtikala v svoj žep, upajoč', da bo nekoč pod plutovino našla risbo spačka in nana-gloma postala lastnik avtomobila. Potem je počilo v tovarni Vinta. Zgrabili so stru-garja, ki si je drznil med delovnim časom izpiliti rezerv, ne ključe svoje kletne sobice. Trenutno skupaj s sostanovalcem, zapitim pleskarjem, čigar javno povedani vic o smeri plovbe jugoslovanskega gospodarstva so pristojni organi nemudoma vzeli na zna-nfe, premišljuje, kako bi obšel čeri zakona. Toda ne boj. te se, sodili jima bodo, sodili enako odločno kot kuj onu, ki je v razkošnem hotelu naročil 21 jurjev vredno kosilo Z vsem, kar sodi zraven in ki je nato, pri sladici, vstal, zavil v WC ter skozi okno pobegnil v noč. Torej le mirno kri, dragi občani. Roka pravice ne počiva. Prepričan sem, da bomo kmalu, zelo kmalu prišli do dna korupciji, poneverbam, utajam in podobnim grdobi, jam, ki ovirajo blaginjo skupnosti. Komisije, kot smo videli, nikakor ne lenarijo. I. Guzelj V Peku nagradili in pogostili upokojence Navada je že, da vodstvo tovarne obutve Peko iz Tržiča vsako leto pred novoletnimi prazniki povabi na ogled tovarne in na pogostitev vse nekdanje, sedaj že upokojene člane kolektiva, ki jih je preko 350. Letošnje srečanje upokojencev je bilo v torek, 26. decembra. Vabilu sc je odzvalo 200 upokojenih članov kolektiva, ki so si najprej ogledali tovarno, nato pa so se zbrali v 'domu TVD Partizan v Tržiču, kjer jih je najprej pozdravil glavni direktor Peka Jože Dolenc. Seznanil jih je š sedanjim položajem tovarne in z načrti za prihodnost ter s pozor-nostjo, ki so jo deležni nekdanji člani kolektiva. Upokojence so pozdravili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij kolektiva. V imenu upokojencev se je zahvalil Anton Kralj. Vsak upokojenec je prejel tudi 150 dinarjev in koledar. -jk V spomin profesorju Kalanu Prišla je žalostna ura, ura slovesa. Poslavljam se od vas v imenu tiste generacije, ki vas ima v tako čudovitem sporni, nu kot vzgojitelja, učitelja in človeka z zlatim srcem. Bili smo mladi ljudje v šolskih klopeh z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, pač letnik med mnogimi v tistth težkih, a lepih časih povojne obnove, petletke in mladinskih brigad. Prišli ste v razred in prav po očetovsko ste nas vodili mimo vseh zaprek in Hiav, ki jih je prinašalo vsakdanje dijaško življenje — vse do mature. Razšli smo se kot dobri prijatelji in tovariši. Kasneje smo se srečevali na naših obletnicah, ki so bi. le res prisrčne in tople. Vedno ste se radi odzvali našemu vabilu, toliko smo si imeli povedati prav vsako leto! Radi ste nas poslušali, se z nami veselili naših uspehov, nam svetovali iz svojih bo- gatih življenjskih izkušenj in z nami obujali spomine na nekdanje dijaške dni. Skupaj smo zapeli slovensko narodno pesem in tudi naš Gaude-amus igitur. Toliko lepih spominov nas veže! Še lani, v juniju smo slovesno proslavili 20-lctnico naše mature! Žal pa je letos v oktobru prišlo pismo, v katerem ste nam sporočili da iščete zdravja v bohiišnici, da se ne morete udeležiti naše obletnice. Še so zapisani vaši zadnji pozdravi, .?e se jih dobro spominjamo: »Iz srca pozdravljena vsa praznična družina, ki se bo zbrala! Tako se prijateljstvo utrjuje, mladost podaljšuje. Gaudeamus igitur!« Nikoli vas m bomo pozabili; bili smo dijaki kranjske gimnazije in spomin na dobrega profesorja nas bo še naprej spremljal skozi Živ~ ljenje... Slava vam! M. čampa Srečanje starih Mošnjanov Kot že večkrat doslej jc krajevni odbor SZDL Mošnje tudi letos organiziral srečanje občanov, starih nad 70 let. Mošenjski staroste so se zbrali skupaj minulo nedeljo, 24. decembra. Med petindvaj-seterico navzočih so bili trije zakonski pari, za katerimi je že več kakor 50 let življenja v dvoje. V kulturnem programu na čast priletnim gostom so sodelovali pionirji osnovne šole Antona Tqmaža Linharta, na koncu pa je prireditelj slavljencc obdaril z ličnimi novoletnimi voščilnicami ter jim zaželel obilo sreče in zdravja v letu 1973. 1 Darilo za oskrbovance v Preddvoru Svet proizvodne delovne enote pri Tekstilnem centru v Kranju jc sklenil, da letos ne bodo pošiljali običajnih novoletnih voščilnic, temveč bodo denar (3000 dinarjev), ki bi ga potrošili za tc namene, nakazali domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru za izboljšanje življenjskih pogojev naših najstarejših občanov. —jk Milijonta avtomobilska guma v Savi. Predsedniku delavskega sveta tovarne avtoplaščev Sava Kranj Francu Sircu (desno) jo je izročil delavec Lojze Župane. — Foto: I. Jereb Program razvoja tržiške občine sprejet Scstavljavcc je oviralo pomanjkanje razvojnih programov posameznih delovnih organizacij, na katere bi se morali opirati Oba zbora skupščine občine Tržič sta na soji, ki je bila v torek, 26. decembra, sprejela predlog družbenega plana razvoja tržiške občine do leta 1975. Ustrezne službe so dokument pripravljale več kot loto dni. Predvsem jih je oviralo pomanjkanje razvojnih programov pos> meznih delovnih organizacij. ki bi morali biti osnova občinskemu programu. Kljub temu je po oceni odbornikov družbeni plan dober, stvaren in uresničljiv, če ne bo večjih »gospodarskih pretresov«. V programa imata industrija in gradbeništvo najpomembnejše mesto. To so potrdile tudi številne raz prave o osnutku iti predlogu. Bistvenih spreminjeval-nih predlogov v predhodni Razpisna komisija pri osnovni šoli LUCIJAN SELJAK KRANJ razpisuje prosto delovno mesto snažilke za nedoločen čas Nastop službe takoj. jatvni razpravi pred sprejc-jetjem sicer ni bilo, vendar je bilo največ govora o vprašanju delovne sile. Osnutek družbenega plana do leta 1975 je bil izdelan s predpostavko, da tržiška občina ne uvaža delaivcev, temveč skuša pomanjkanje le-teh nadomestiti z večjo in hitrejšo modernizacijo proizvodnje in večjimi vlaganji. Vendar se je v kasnejših razpravah pokazalo, da so bile pripombe nekaterih delovnih organizacij, ki so trdile, da takim vlaganjem tržiško gospodarstvo ne bo kos, tudi upravičene. Skupščina o tem ni sprejela končne odločitve, temveč je menMa, naj o tem odloča vsaka prizadeta delovna organizacija posebej. V družbenem programu je upoštevana tudi stabilizacija gospodarstva, ki je bila prisotna tudi že doslej. Zato v Tržiču ''upajo, da bodo tej nalogi kos. Bojijo se pa, če bodo kos potrebnim vlaganjem v osnovna sredstva in v obratna sredstva. Precej ra/prav je bilo tudi o delu programa, ki govori o negospodarstvu in družbenih službah. Odborniki so menilii. da je ta ded progra- ma odvisen predvsem od razvoja, ki je imelo že doslej za delo družbenih dejavnosti veliko razumevanja. J. Košnjek Milijonta avtomobilska guma Izdelali so jo v torek, ob 11. uri v kranjski Savi V torek dopoldne je bila v tovarni avtomobilskih plaščev Sava v Kranju manjša slovesnost. Ob 11. uri so izdelali milijonto avtomobilsko gumo. To je bila tako imenovana diagonalna avtomobilska guma (6.15/155-13), s kakršnimi so opremljeni avtomobili znamke prinz, fiat 124, zastava 1300 in drugi. Predsedniku delavskega sveta tovarne avtomobilskih plaščev Sava Kranj Francu Sircu je še vročo milijonto gumo izročil delavec Lojze Župane in rekel: »Ta plašč ti izročam s priporočilom vseh gumarjev, da ga hranimo v dokaz na pomembno delovno zmago.« Milijon avtomobilskih gum na leto pomeni, da kranjska Sava nc sodi več med manjše proizvajalec avtomobilskih gum. Lani so jih na primer izdelali še 940 tisoč, letos pa so proizvodnjo povečali za 11 odstotkov. Za prihodnje leto pa predvidevajo, da jih bodo izdelali že milijon 260 tisoč. Na tiskovni konferenci so pojasnili, da bodo letos izdelali okrog 25 tisoč tako imenovanih radialnih avtomobilskih gum. 7.c prihodnje leto pa bodo proizvodnjo le-teh, ko bosta zgrajeni nova avtopnevmatikarna in nova valjarna, močno povečali. Poprečno bodo namreč naredili tovrstnih gum različnih dimenzij 1500 na dan. Že ob koncu leta pa se bo proizvodnja radialnih gum povečala na okrog 2000 na dan. 1974. leta pa bodo dosegli proizvodnjo, ki so jo predvidevali v programu, ko so se odločali za novo investicijo. Glede na povečano proizvodnjo avtomobilskih gum v prihodnjem letu (predvidevajo, da bodo v tovarni avtomobilskih plaščev dosegli 400 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka) bodo močno povečali izvoz. Sava bo letos izvozila za okrog 3,2 milijona dolarjev izdelkov, kar je precej več kot so predvidevali na začetku leta. Prihodnje leto pa naj bi izvozili za 4 milijone dolarjev izdelkov, od tega samo avtomobilskih gum za okrog 3 milijone dolarjev. A. Žalar ZDAJ TUDI SEMAFORJI — Vključili so namreč semafor V ponedeljek ob 13.30 je Kranj dobil drugo semaforskn križišče, na križišču gorenjske ceste z obvoznico — Foto: F. Pcrdan V ponedeljek je obiskala Tekstilindus prva skupina upokojencev. — Foto: F. Perdan Srečanje upokojencev Tekstilindusa Podjetje Tekstilindus je letos ob koncu leta prvič povabilo v podjetje upokojene člane kolektiva. Prejšnja leta je namreč vsak obrat posebej vabil upokojence. Ker pa ima Tekstilindus okrog 1300 upokojencev, bodo srečanja trajala več dni. Ta in prihodnji teden bo namreč vsak dan obiskala podjetje po ena skupina. V ponedeljek je obiskala podjetje prva skupina. Bilo jih je okrog 130. Ogledali so si p6djetje, potem so jih pogostili in obda- rili. O poslovanju in načrtih podjetja jim je prvi dan govoril direktor kadrovskega sektorja Tine Rojina. Podjetje Tekstilindus bo letos za srečanja z upokojenci namenilo okrog 80 tisoč novih dinarjev. A. 2. Načrtno delo žirovskega AMD Žirovsko AMD šteje 195 članov -— Uspešno delo komisij — Največja želja: prostori Na razširjenem sestanku avto-moto društva Žiri so preteklo nedeljo njegovi člani pregledali delo v preteklem letu in si začrtali smernice za delo v prihodnje. Ugotovili so, da so poglavitno zastavljeno nalogo dobro izpolnili. Število članov v AMD se je namreč v zadnjem letu povečalo s 149 na 195. Vseeno pa Žirovci menijo, da je v primeri s številom vozil na tem področju — 350 je samo osebnih avtomobilov — članov še vedno premalo. Gospodarska komisija je v letu 1972 izvedla akcijo testiranja motorjev motornih vozil (59 testov) in akcijo tehničnih pregledov motornih koles. Kot je znano letos na območju občine Škofje Loke ne bi bilo nobenega pregleda teh lahkih vozil in prav zato sc je žirovsko .AMD glede na oddaljenost odločila za to pohvale vredno potezo. »Brenclje« je pripeljalo kar 305 mopedistov iz vse Poljanske doline. Komisija za šport in rekreacijo s svojim delom ni popolnoma zadovoljna. Izleta v avstrijski kraj Zeltvvcg na ogled avtomobilskih dirk formule I, turističnega izleta v Cortino d'Ampezo v Italiji in izleta v neznano po Tuhinjski dolini se je udeležilo le malo članov. Mnogi so na sestanku menili, da je za to kriva slaba obveščenost. Sklenili pa so tudi, da bodo z izleti v tej ali drugačni obliki tudi prihodnje leto nadaljevali. Omeniti je treba, da je ta komisija ob krajevnem prazniku pripravila tudi že tradicionalno spretnostno vožnjo, ki je dobro uspela. Šolska komisija skrbi za šolanje voznikov in za nakup učnih pripomočkov. Zirov-ska avto šola ima trenutno na voljo osem inštruktorjev in tri vozila, štirje novi inštruktorji pa naj bi bili usposobljeni že v kratkem. Teoretični del izpita je letos opravljalo 78 kandidatov. Poleg vsega tega pa je komisija v novembru pripravila še uspelo predavanje o zimski vožnji. Za najmlajše v društvu skrbi komisija za podmla- dek. Mladi Žirovci so v zadnjih dveh letih dosegali lepe uspehe tudi v republiškem merilu. Dobre rezultate pa sta jim letos onemogočila nerazumljiva odločitev republiške komisije (brez obvestila so pionirji morali reševati povsem neznane teste!) in pa bolezen zlatenica. Tako jc odplaval po vodi tudi republiški naslov, ki se jim je letos najbolj nasmihal! V nadaljevanju so se udeleženci sestanka pogovarjali predvsem o možnostih gradnje novih prostorov za AMD. čeprav se že zdaj — nič drugega ne pričakujejo tudi v prihodnje — morajo spoprijeti s številnimi, včasih tudi nepotrebnimi težavami, so v Žireh prepričani, da bodo s skupnimi močmi tudi to željo uresničili. Ta pridobitev pa bi tudi pomenila možnosti za še uspešnejše in boljše delo. Predstavnik AMZ Slovenije jc ob koncu pozdravil uspešno delo društva in članom zaželel tudi v prihodnje veliko uspeha. J. Govekar Pomoč za socialno šibke učence V petek popoldne sta se v Škof j i Loki na skupni seji sestali skupščina temeljne izobraževalne skupnosti škofja Loka in svet za izobraževanje in vzgojo skupščine občine škofja Loka. Prisotni so obravnavali učno-vzgojne uspehe osnovnih šol v občini v preteklem šolskem letu, o organiziranju pouka v letošnjem letu, o štipendijah in kadrovski problematiki v osnovnih šolah ter o socialnem programu temeljne izobraževalne skupnosti. Glede zasedenosti delovnih mest na šolah v občini so menili, da je ta precej boljša kot v preteklem šolskem letu. Izjema je le žirovska šola, kjer se je stanje celo poslabšalo. V primerjavi s preteklim letom je letos na šolah manj učiteljev s srednješolsko izobrazbo, nekaj več je predmetnih učiteljev, povečanje števila študentov in absolventov pa ni vplivala na strokovno zasedenost pouka. Kljub napredku pa ena najvažnejših nalog vodstev šol in samoupravu i'i organov še vedno ostaja prizadevanje, da nestrokovno zasedena mesta zasedejo usposobljeni strokovni delavci, učiteljem, ki so v učni praksi uspešni in še nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, pa je treba omogočiti, da bodo lahko študirali. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi skupščina občine morala v okviru svojih možnosti prosvetnim delavcem pomagati reševati stanovanjske probleme, saj bodo le na ta način šole lah-ho dobile strokovno usposobljene učitelje. Prav tako pa bo treba razpisati Še več štipendij za slabše zasedena področja: na filozofski fakulteti ali pedagoški akademiji, za razredno stopnjo (strokovno nezasedena so mesta v Žireh, Javorjih in Škofji Loki) pa štipendije za oddelek za razredni pouk na pedagoški akademiji. Ker razlike v socialnem položaju učencev močno vplivajo na njihov vsestranski razvoj in s tem j v zvezi tudi na potek učnovzgojnega procesa, je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti predlagala, da je na vseh šolah treba ugotoviti socialni sestav učencev kot osnovo za vse nadaljnje ukrepe. Na podlagi ugotovljenega stanja pa naj bi šole ob zagotovljenih sredstvih nudile socialno šibkim učencem pomoč v obliki brezplačnih malic, kosil, učbenikov in ekskurzij. Nadalje naj bi že v bližnji prihodnosti vse šole pripravile oddelke podaljšanega bivanja, ki naj bi v prvi vrsti zajeli socialno šibke učenec, učenci pa bi prispevali le za prehrano. Da bi se zmanjšale razlike v pripravljenosti otrok na vstop v šolo, je treba povečati zmogljivosti obstoječih vrtcev in ustanoviti nove v vseh večjih naseljih ter uvesti celoletno brezplačno malo šolo. Izboljšati je treba sodelova- nje med starši in šolo ter vsem sposobnim učencem iz socialno šibkih družin omogočiti nadaljevanje šolanja oziroma usposabljanje za ustrezen poklic (štipendije!). Še bolj pa se je treba tudi prizadevati po zapolnjenju vrzeli, ki pogosto nastane ob prehodu učencev iz osnovne šole v šole druge stopnje. J. Govekar PJWMHOVA PMAT1KA Nagradna igra v Pratiki, v Pavlihi kupon HRANA ZA PTICE RIBE SIVI L. A Novo leto 1973 prinaša prve kmečke pokojnine Skoraj 16.000 slovenskih kmetij bodo po novem letu obiskali in prvič izročili najstarejšim slovenskim kmečkim gospodarjem skromne, a težko pričakovane in zaslužene pokojnine! Na osnovj zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki ga je slovenska skupščina sprejela aprila letos, bodo po 250 din na mesec dobili 75 in več let stari kmetje ter najmanj 70 let stari kmetje-borci. To bodo najstarejši kmetje, kajti zakon, ki smo ga aprila sprejeli v Sloveniji, bo začel popolnoma veljati leta 1975. Do takrat pa bomo zakon, ki odpravlja boleče socialne razlike na podeželju, uveljavljali postopoma. Starostno pokojnino bodo najprej dobili kmetje, stari 75 in več, leta 1974 kmetje, stari najmanj 70 let, leta 1975 pa končno vsi upravičenci, stari nad 65 let. Kmetje-borcj bodo dobili pokojnino pet let prej kot ostali upravičenci. Kmečka starostna pokojnina bo za vse enaka in bo znašala 250 din. V najnujnejših In upravičenih primerih bodo imeli kmetje-borci tudi pravico do varstvenega dodatka. pok Kdo bo dobil kojnino? Na katci ih domačijah se bodo torej prihodnje leto vsak mesec ustavljale pismonoše s sicer skromno vsoto? Starostno pokojnino bo dobil kmet, ki je že dopolnil oziroma bo leta 1973 dopolnil 75 let. Razen tega mora biti do dneva uveljavitve pokojnine najmanj 5 let kmečko zdravstveno zavarovan. Prav tako je moral prejemnik pokojnine v zadnjih 20 letih vsaj 10 let opravljati Izključno kmetijsko dejavnost. Pogoj za prejemanje pokojnine je tudi, da mora k m e t - u pok o j en ec i z poč i t i kmetijo nasledniku, ki bo prav tako starostno kmetijsko zavarovan ali bo plačeval prispevek v kmetijski pokojninski sklad. Po novem letu bo prejemal pokojnino tudi preužitkar, ki jc, oziroma bo leta 1973 dopolnil 75 let in je ob izročitvi posestva Izpolnjeval pogoje, ki so določeni za kmeta zavarovanca. Vendar velja ta pravica le za tište preužitkar je, ki so to postali pred 7. aprilom 1972. Ta dan je namreč začel veljati kmetijski pokojninski zakon. Kmetje-borci imajo ugodnejše pogoje Omenili smo že, da imajo kmetje-borci nekoliko ugodne j še pogoje za prejemanje kmečke pokojnine. Pokojnino bodo dobili tisti kmetje borci, ki so stari 70 let in izpolnjujejo po;-.oje, ki veljajo tudi za druge kmečke zavarovance. Enako velja tudi za preužitkar je. Stari morajo biti najmanj 70 let in izpolnjevati tudi ostale že prej omenjene pogoje. Tudi pri kmetih-borcih je zakon precej natančen. V narodnoosvobodilni borbi oziroma gibanju so morali prizadeti kmetje-borci sodelovati pred 9. septembrom leta 1943, dotlej italijanski državljani pa pred 13. oktobrom 1943, doba sodelovanja do 15. maja 1945 pa mora biti šteta dvojno in to brez prekinitev. Torej, samo dvojno priznana leta sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem daje kmetom-borcem take ugodnosti pri pokojnini. Kmetje-borci, ki so socialno ogroženi, imajo pravico do varstvenega dodatka. Merila za višino teh socialnih prejemkov določijo občinske skupščine. Starostna pokojnina in varstveni dodatek lahko dosežeta mejni znesek pokojninskih prejemkov v delavskem zavarovanju. Ta mejni znesek bo leta 1973 znašal 855 dinarjev. Kmet-borec, ki izpolnjuje pogoje za prejemanje varstvenega dodatka, lahko dobi po novem pokojninskem zakonu pokojnino že z dopolnitvijo 60 let starosti. Pokojnme tudi za preužitkarje Tudi zakonec kmeta-zava-rovanca ali preužitkarja bo dobil prihodnje leto družinsko pokojnino, če je dopolnil 65 let. Zakonec kmeta-borca pa, če je dopolnil 60 let. Seveda to le ob pogoju, če je umrli zakonec dobival starostno pokojnino ali če je ob smrti izpolnjeval pogoje za pokojnino. Zakonec ima prav tako tudi pravico do varstvenega dodatka, čc je bil pokojni zakonec borec, ali če je prosilec za pokojnino tudi borec. Vse posle pri uveljavljanju kmečkih starostnih pokojnin je prevzela služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, kar jc ceneje. Ustanavljanje nove, posebne službe, bi bilo neprimerno dražje. Vlogo za pokojnino mora kmet oddati pristojni podružnici te službe. O tem smo naše bralce že obvestili. Rezultat načrtnejše-ga in dolgoročnejšega reševanja problematike vasi in podeželja Na Gorenjskem bo v prihajajočem letu 1973 prejemalo pokojnino okrog 430 kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, zapisane v zakonu. Pogoje za varstveni dodatek pa ima po podatkih ustrezne službe okrog 100 kmečkih gospodarjev in preužitkarjev! Na prvi pogled so te številke precej skromne. Skromne, ker je kmetov na našem, vedno bolj »nekmetijskem« področju, precej več. Vendar, skromne pokojnine, ki jih bodo pismonoše prvič raznosile po novem letu, so šele začetek urejevanja in reševanja socialne problematike vasi in zametek politike, ki bo zagotavljala našemu, sicer trdnemu kmečkemu življu, večjo socialno in družbeno varnost ter obetav-nejšo prihodnost. Ta varnost in prihodnost, o kateri pi- šem, ni pomembna le za kmečko generacijo, ki odhaja in je ostala zvesta kmetijstvu v njegovih najtežjih časih. Omenjena varnost in prihodnost je še posebno pomembna za generacijo kmetov, ki prihaja. To so mladi ljudje, voljni dela na kmetiji in prepričani, da njihov samoupravni položaj v družbi ne bo nič slabši od delavčevega in nič manj plačan. In kar je še posebno pomembno, pokojnine jim kažejo, da bodo lahko tudi na stara leta, ko njihove roke ne bodo več zmogle dela, preskrbljeni. Pokojnine, o katerih pišemo, nimajo torej le ekonomskega pomena. Veliko večji je njihov socialni pomen za sedanji trenutek in še bolj za prihodnjega. Leto 1973 torej začenja naš kmet s pridobitvijo več. Upajmo, da bodo prihodnje leto zaživele tudi druge reši- Življenje na Odpor do sodobne tehn Kot bi bilo včeraj, se spominjam neke žene, kako se je zgražala nad prvimi pralnimi stroji, češ, da je pnč vajena čistoče in ne ho nikdar dala nase perila opranega v nekem stroju. Prav tako se spominjam starejše tajnice z dolgoletno prakso, ki je biia'incd najboljšimi stenografi. Doživela je pravi krah, ko so ji začeli okrog mize nameščati diktafone in druge sodobne tehnične pripomočke. Človek sc s težavo prilagodi sodobnim tehničnim napravam, ropotu in ob tem naglici. To velja zlasti za starejše ljudi, ki jih sodobno življenje na gumb po dolgem, ustaljenem kalupu in navadah v današnjem razvoju nenadoma postavi pred tolikšno novost. Ne znajo, ne morejo se prilagoditi, čutijo do tega celo odpor. tve in kmečke pridobitve, o katerih smo vztrajno pisali v tem letu. O njih je tekla beseda na nekaterih naših najvišjih partijskih in državnih zasedanjih: večja vlaga* nja v kmetijstvo, beneficirane obrestne mere pri vlaganjih v kmetijstvo, nov zakon o gozdovih, večja vlaganja v kmečki turizem, načrtno preusmerjanje kmetij itd. Končno smo spregovorili tudi o potrebnosti vzgajanja večjega števila kmetijskih strokovnjakov in o izobraževanju kmetov! Odgovorni na vseh ravneh so se teli vprašanj lotevali nadvse resno. Slišali smo zagotovila: tokrat ne bo in ne sme ostati le pri obljubah in besedah. Upamo, želimo in prepričani smo, da bo tako res in da bomo ob zatonu leta 1973 lahko napisali prav tako spodbudne in pohvalne besede. Kmetijstvo in ljudje, ki jim daje ta pomembna j>o-spodarska panoga kruh, in posredno vsa družba, si želi še več dejanj in uresničenih obljub! Pripravil: J. Košnjek gumb ike In kako naj se takim spremembam prilagodijo šele živali? Ta misel se je vsiljevala ondan na živinorejski farmi v Poljčah ob ogledu povsem avtomatiziranega molzišča najnovejšega tipa švedske proizvodnje Alfa Lavvall. To je prvo tako sodobno molai-sče v Jugoslaviji, po naročilu četrto na svetu, kot trdijo proizvajalci. Celotna vrednost molzišča velja okroglo 3 milijone dinarjev. Farma je kot eno izmed dciovišč kmetijske zadruge Radovljica v sklonu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Molzišče zavzema precejšen prostor, v katerem počasi, komaj opazno kroži 7 vagon-čkov. Molznice prihajajo po urejenem ozkem dohodišeu in vsaka, ki je na vrsti, nevede stopi na vagonček. Zlasti še, ker jo tja izvabi poslastica — porcija zobania, odmerjena za čas molže, ki se ji vsuje tik pred gobec. Medtem ko je krava vsa za maknjena v zobanje, se ji domala avtomatično očisti v<-me, nadene sesalni aparat in čez dobre pol minute ko je vse opravljeno, jo ograje na drugi strani rahlo potisnejo. prisilijo v izhod. Ves prostor je prepleten s cevmi in z napravami ob medli, nevzne-mirljivi razsvet'javi. V eni uri se zvrsti na tem vrtiljaku 100 do 120 krav. Ves postopek jc zelo higienieen, udoben, avtomatiziran. A kar je glavno, z mnogo manj ročnega dela. Kljub tolikšnim novostim, stroškom in skc.aj dveletnim pripravam na ta objekt, pa uradne otvoritve ni bilo. Povsem razumljivo. V Poljčah so s strahom pričakovali, kako se bodo na to novost prilagodile živali. Tudi konstruktorji so na to opozarjali. In res. Prve molže so bile prave borbe; ruvanje s kravami, ki so bile vznemirjene, nekatere dobesedno podivjane. Ob tem so ugotovili, da so krave si mentalske pasme zelo trde, »neumne« za take novosti. Krave črno-bele pasme — H-ske pa so se v večini mirneje privadile. Nekaj krav se je ob tem celo poškodovalo Zato so morali nekaj stare) ših krav in nekaj poškodb vanih »obsoditi na smrt«, nekaj pa si jih prodali ali za časno dali Kmetom. Toda po mesecu prakse se je vse umirilo. Krave na Jo. hodišč komaj čakajo na vrsto, da se v vagončku »po-crkljajo« z zobanjem in vse že teče mirno, skoraj neslišno. Led je prebit. Tudi molznice, ki bodo med vso čredo prvič vstepile, bodo v žo prib-^enem okolju lažjrf1 spi zaile s to novostjo. Farma v Poljčali ima $cdaj okroglo 150 rrrolTTtie. Predvideno je, da čredo povečajo za 100 glav — na 250 molznic. Poprečje mlečnosti na kravo stalno dvigajo in so lani že dosegli 5200 litrov, posamič ne molznice pa celo do «iK)Q blrov na leto. Ob takin uspehih so vsa leta deležni >se pozornosti živinorejskih stro. kovnjakov pri nas in ceio v tujini. Novu sodobno molzišče pa bo lahko šc nov prispevek k njihovim naporom za večjo proizvodnjo in Ta znižanje proizvodnih s'ro-škov. K. Makuc Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo proti mastnim lasem DROGESAN nealkaln: šampon Kom kozm obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1973 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Sredstva za posebna voščila smo namenili za opremo otroških vrtcev v okolici Kranja. t r i g I a v saua Uroisj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Delovni kolektiv podjetja TEHTNICA Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1973 ter se priporoča s svojimi storitvami Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki Obenem vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1973 Delovni kolektiv Komunalnega podjetja Tržič želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1973 in se še nadalje priporoča za svoje storitve Osrednja knjižnica občine Kranj želi srečno novo leto vsem občanom posebno obiskovalcem svojih oddelkov LJUDSKA KNJIŽNICA PIONIRSKA KNJIŽNICA STUDIJSKA KNJIŽNICA Tudi v letu 1973 bomo ustregli vsem vašim željam po najnovejši leposlovni, strokovni knjigi in periodiki Elektrotehniško podjetje KRANJ Koroška cesta 53 c s svojo dejavnostjo: projektiranje, maloserijska proizvodnja, elek-troinstalacije, prodaja električnega materiala in servisov. Želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1973 Stanovanje -želja in cilj mnogih Zadnje letošnje seje občinskih skupščin bodo v mnogočem odločilne za nadaljnjo stanovanjsko politiko na Gorenjskem. Ko so se na primer v kranjski občini začele razprave o nadaljnji stanovanjski gradnji, o tem, koliko stanovanj bo zgrajenih na leto, je predsednik občinske skupščine Slavko Zalo-gar rekel, da bo pri končni odločitvi glede tega kranjsko gospodarstvo naredilo izpit. Pa ne le kranjsko gospodarstvo. Lahko bi rekli, da je ogledalo ekonomske moči družbe ali družbene skupnosti ravno tako ali drugače urejeno stanovanjsko vprašanje občanov. Stanovanje je namreč tisti človekov prostor, v katerem preživi več kot polovico življenja. Prav zato ni le pomembno zanj in za razvoj družine, marveč za celotno socialno varnost in družbeno aktivnost. Kot rečeno bodo prav zadnje seje občinskih skupščin glede tega odločilne. Na njih bodo namreč določili merila, koliko denarja bo šlo v prihodnje za gradnjo stanovanj. Kaj bi lahko napovedali ta hip? POTREBE VEDNO VEČJE KOT MOŽNOSTI Takole na prvi pogled bi lahko rekli, da bodo v prihodnje delovne organizacije namenjale enkrat več denarja za gradnjo stanovanj kot co ga doslej, če vemo, da je biilo že doslej treba odvajati najmanj 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov in da to ni bil ravno majhen denar, pod cm bi pričakovali, da poslej ne bo več toliko težav zaradi pomanjkanja stanovanj. Pa le ni tako. Zanimivo je, da sc prav pri stanovanjih in seveda 'tudi pri drugih oblikah družbenega standarda (šolstvo, 'kultura, zdravstvo, socialno varstvo) srečujemo vedno z večjimi potrebami kot so dejanske možnosti. Človek bi sc vprašal, ali je stanovanje res tako nepomembna kategorija družbenega standarda, da jo lahko zanemarimo. Po vsej merilih družbene in socialne varnosti ne bi mogli pritrdilno odgovoriti. In vendar se kljub drugačnemu prepričanju spiski prositlcev za stanovanja iz dneva v dan daljšajo.' STANOVANJE JE MERILO DRUŽBENEGA STANDARDA V celoti sc strinjam s tistimi, ki na tem področju zagovarjajo ekonomsko logiko. Z drugim1 besedami to pomeni, naj se tako imenovana neproduktivna dejavnost v družbi prilagaija gospodarski oziroma produktivni. Alj drugače povedano, gospodarstvo naj bo toliko obremenjeno, kolikor zmore. Po tej logiki naj bi bila torej od razvitosti gospodarstva odvisna tudi razvitost standarda. In ob takšnem zaključku se prav hitro znajdemo pri- stanovanju. Kajti to je prav gotovo eno od osnovnih meril za razvi- Kaj naj torej pomeni jutriš-n j i dan ? Ne ;le bolj š-i kos kruha dan? Ne le boljši kos kruha ob mesečnem izplačilu, ne le več sredstev za družbeni standard, marveč tudi "boljše in trdnejše gospodarjenje, večjo proizvodnjo, boljšo kvaliteto in 9 tem tudi večji osta- nek dohodka za takoVtmeno-vano družbeno dejavnost. ŽELJA IN CILJ MNOGIH Takšne nekako so tirnice, po katerih teče ekonomska logika. Kakšni pa so primeri iz tako izpeljane ekonomske realnosti? Mlad človek se danes v večini primerov ne srečuje s stanovanjskim problemom. V mislih imam tista mhvda leta od 10. do 20. ali 25. lota, ko se svoje eksistence zaveda, ne občuti pa pomanjkanja prostora. Preprosto ne zato, ker živi pri starših, (ki pa vsaj v večini primerov recimo v teh letih že imajo stanovanje. Ko pa se mlad človek odloči za samostojno pot, za lasten dom, se nenadoma sreča s to eksistenčno dobrino. Praviilo-ma traja nekaj let, da dobi stanovanje. Mnogi se že kmalu po od loeiil ne m trenutku za samostojno pot odločijo za gradnjo lastnega doma. Nekaj let traja odpovedan je in pot do cilja. In skoraj jih ni, ki ga ne bi dosegla. Mnogi pa se odločijo za varčevanje in prav tako v nekaj lotih s pomočjo podjetja, v katerem so zaposleni, dobiijo stanovanje v bloku. Skratka, vsem mladimi (pa ne le mladim) je danes želja in cilj stanovanje. MLADOST JE NOROST Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most, pravi pregovor. Pa je kar prav tako. Večina mladih, ko se poroči, namreč nima stanovanja. Največkrat si niti ne zna. jo predstavi jati težav, s katerimi se bodo morali spoprijeti, ko se poročijo. Ena največjih jc skoraj vedno stanovanje. Tokrat pravzaprav šele nastopi prava i/.treznitev. Q Prvi doun mladoporočencev jc navadno stanovanje pri ženinih ali moževih starših. Zanimivo je, da v poprečju več mladih zakoncev rešuje začetne stanovanjske težave pri ženinih starših. Matere mladih mož sicer rade sprejmejo snahe v hišo, vendar kot kaže, se v takšnih primerih preje začne kazati pravilo, da mladi in stari ne gredo skupaj. Zet je se s taščami običajno dlje časa dobro razumejo. Vendar pa je res, da noben zet nima tašče tako rad, da bi namesto ženine nosil s seboj tašči no sliko. Skratka, mladi in stari gredo pri reševanju začetnih stanovanjskih in zakonskih težav še kako skupaj. Vendar ne za dolgo. Prava »ljubezen« med mladimi in starimi se skoraj vedno začne šele tedaj, ko im;Ua mlada stanovanje in hodita domov na obiske. % Več načinov je, da danes v začetnih težavah dobi mladi par stanovanje. Eden od takšnih je" da postaneš podnajemnik v privatnem stanovanju. V takšnih primerih je največkrat treba na mesec lastniku odšteti precejšnjo najemnino. In še se ti lahko zgodi kot znancu: Ko je žena povila drugega otroka, mu je lastniik čez noč postavil pohištvo na dvorišče. In ko se je žena vrniila domov, je za nekaj let uredil neprijeten dom v mrzli podstrešni sobici. Šest flot sta z ženo in dvema otrokoma zdržala brez stanovanja. Zdaj ga imata. S pomočjo podjetja sta ga dobila. Pa še nekaj se danes vse bolj pogosto dogaja mladim, ki so podnajemniki. Za veliko mesečno odškodnino oddajajo nekateri stanovanja, za katera plačujejo majhno najemnino v blokih. Neupravičeno bogatenje bi lahko rekli temu. £ V sedanjih razpravah, o ceni stanovanja je bilo veliko govora tudi o tako imenovanem standardu stanovanj. Sta-novanja bi bila lahko namreč nekaj cenejša, če kopalnice in kuhinje ne bi bile opremljene, če v stanovanju ne bi bilo poda itd. Razprave so pokazale, da takšna pocenitev stanovanja ni nikakršna re-šiitev. Sploh pa ne za mlade, ki na začetku običajno nimajo lepih osebnih dohodkov. Poznam mlado družino. Po poroki sta nekaj časa stanovala pri moževih staiš.ih. Ni jim šlo skupaj. Preselila sta se k ženinim. Pa tudi nista kaj prida prebrala. Potem sta imela srečo. Med številnimi prošnjami so ugodili njuni. Odobrili i so jima dvosobno (majhno) stanovanje. Vendar sta pred vselitvijo morala napeljati elektriko, položiti pod, opremiti kuhinjo ter stranišče s kopalnico itd. Zdaj imata stanovanje, bojirta pa se, kako bosta vračala vsa posojila. Pa vendar stanovanje ni njuno. Ce se bosta izselila, bosta marsikaj morala pustiti v njem. V soboto malo pred 11. uro dopoldne sta se poročila v Kranju. Oba sta zaposlena v podjetju živila. Dokler ne bost« dobila stanovanja, bosta živela pri Adinih starših v Preddvoru, je povedal uekaj minut »star mož« Zvone. _ Je res norost, če se mladj poročijo, dokler nimajo stanovanja? Ne. Podali so se na resno in trezno pot. Največkrat na težjo, kot so pričakovali. — Foto: F. Perdan O Številna podjetja d ra/.mišl jajo, kako bi dobilJa nove delavce. Ko jih dobijo, jih z zadovoljstvom sprejmejo. Pred sprejetjem, pa morajo le-ti podpisati še kratko izjavo: »Ob vstopu na delovno mesto izjavljam, da v podjetju pet let ne bom zaprosil za stanovanje ali za odobritev posojila za gradnjo.« Marsikdo takrat ne pomišlja im podpiše tudi to. Potem pa spozna medvedjo uslugo. Se bi lahko naštevali primere. Vsak je po svoje pretresljiv in zgodovina slehernega je, da je vsaj nekaj let treba spoprijemati se s težavami. In ne malokrat se zgodi, da je mlada družina že ta. ko prekaljena, da bi se skoraj zlomila, ko končno zaživi v novem domu. 500 NA LETO Samo v Kranju vsako leto zabeležijo okrog 500 porok. In pr:*nekaterc med njimi že prvi dan po sklenitvi zakonske zveze čaka skrb, kako priti do stanovanja. Upajmo, da se vsem tem (tudi mladim) pričakovalcem zdaj obetajo boljši časi. Zakaj? Z novim letom naj bi bila stanovanjska poliitilka drugačna. Začrtana je tako, da se začne zmanjševati socialne razlike na tem področju. K temu naj bi pripomogli tako imenovani solidarnostni skladi, v katerih bi se natekai denar, za delno nadomestile* stanarin tistim, ki ne bodo mogli plačati polne stanarine. Iz teh skladov naj bi se gradila 'tudi stanovanja za mlade zakonce. Tisti pa, ki se odločajo za gradnjo lastiiM stanovanja, naj bi zasadi skromnih dohodkov dobivali posojilo pod ugodnejšimi pogoji. % Prav zato so ti zadnji dne-% vi tega leta slede »- £ vanjske politike OdEkx :u. % Upama in *int*mp si lahko, % da bodo tisti, ki bodo •>d-§t ločali o njej v prihodu;-', 0 razumeli, da je ustrezno d) stanovanje danes osnovna d) družbena dobrin i # še vedno želja in cilj nmo-M giih. A. Žalar ms— iTr-arvriar Napredek medicine Znanstveniki napovedujejo, da bo medicinska znanost do leta 1980 premagala ošpice, rdečke, migreno, kronične depresije, sklerozo, božjast, visok krvni pritisk, diabetes in še druge bolezni, medtem ko bo nahod ostal. V tem desetletju naj bi se po' napovedih znanstvenikov medicinska znanost tako obogatila s tehničnimi dosežki, da bo praktično lahko nadomestiti vsak del človeškega telesa razen centralnega živčevja in hrbteničnega mozga. Manj rožnate napovedi pa veljajo za bolezni srca in ožilja ter za duševne bolezni. Zločinci s talci V ameriški državi Tennessee v mestu Chatta-nooga je policija presenetila štiri oborožene zločince, ko so ropali samopostrežno trgovino. Roparjem pa je uspelo pobegniti, s seboj pa so vzeli štiri talce, med njimi majhnega otroka. Policija se jim ne upa približati, da se roparji ne bi znesli nad talci. Preživeli potniki Sedemdeset dni po nesreči urugvajskega potniškega letala so med zasneženimi vrhovi Andov našli 16 preživelih potnikov. V letalu so bili člani ragbijskega moštva iz Monlevidea, namenjeni pa so bili v Čile. Dva od preživelih sta deset dni hodila po zasneženih pobočjih, da sta prišla do ljudi in prinesla vest o preživelih. Letalo se je razbilo na 6000 metrih višine, zato je kazalo, da ni od potnikov nihče ostal živ. Na kraj nesreče so po novici, da tam še čakajo preživeli na rešitev, takoj poslali dva helikopterja. Ta dva sta prepeljala šest potnikov, ostalih osem pa zaradi viharja še niso mogli rešiti. Hormon rasti Sodelavka bukarešlanskega instituta za endo-krinologijo dr. Livia Simionescu je izolirala iz človeške hipofize hormon rasti. Romunija je. četrta dežela na svetu, kjer je strokovnjakom uspel ta znanstveno tehnični dosežek. S pridobljenim hormonom zdravijo otroke, ki zaostajajo v rasti in tiste z bolno hipofizo. Letalska nesreča Zahodno od Osla se je zrušilo norveško potniško letalo z 42 potniki in 3 člani posadke. Le sedem ljudi je nesrečo preživelo. Doslej še niso ugotovili, zakaj se je letalo zrušilo 20 kilometrov pred letališčem norveškega glavnega mesta. Železniška nesreča Tovornemu vlaku, ki je vozil od Matuljcv proti Reki, so na strmini odpovedale zavore, tako da je pripeljal na reško železniško postajo s hitrostjo 108 kilometrov na uro. Vagoni vlaka so se začeli odklapljati, rušili so progo in trgali električno omrežje. Vlak je nato treščil v prazno kompozicijo potniškega vlaka. Strojevodja potniškega vlaka je še pravočasno izskočil, tako da je nesreča minila brez človeških žrtev. Lažje ranjena pa sta strojevodja podivjanega vlaka in njegov pomočnik, ki sta prav tako izskočila tik pred trčenjem v potniški vlak. Škodo cenijo na JO milijonov din. Slaba odpornost proti raku Avstrijski znanstvenik dr. Hans Altmann, ki dela v zavodu za. jedrske raziskave, meni, da nekatera zdravila, praški in razpršila v sodobnem gospodinjstvu zmanjšujejo sposobnost človeškega organizma za boj proti zločestim bulam. Med snovmi, ki zelo zmanjšujejo naravno obrambno sposobnost organizma, naj bi bili po mnenju tega znanstvenika močno razširjeni preparati za zdravljenje revmatiz.ma in malarije, v gospodinjstvu pa pralni praški, laki za lase in razne kemične snovi proti mrčesu. Predmeti na Luni Na Luni jc dvanajst astronavtov v treh letih in pol pustilo neizbrisne sledove. Vse naprave, ki so jih pustile odprave po šestih pristankih na Luni, so vredne, kot so izračunali pri NASI, okoli 40 milijonov dolarjev. Te naprave ne bodo rjavele, ker na Luni ni vode, niti ne bodo začele razpadati kako drugače, ker ni zraka niti peščenih viharjev. Znanstveniki menijo, da bodo naprave v prihodnjih petih letih pravilno delovale in bodo ostale nepoškodovane. Med »odpadki« na Luni so tudi lunarna avtomobili, televizijske kamere, stopnice, po katerih so izstopali iz lunarnega modula, ter zavoji s hrano in oranžnim sokom. Enciklopedija posebnosti V Veliki Britaniji je izšla svojevrstna enciklopedija, kjer so zbrani vsi nenavadni rekordi. Tu je omenjeno na primer ime Leslia Jonesa, ki v devetih sekundah popije 26 svežih jajc, v desetih sekundah 1,136 litra mleka, v treh minutah in 23 sekundah pa poje 25 banan. Slabo mislimo o kačah Ameriški živalski psiholog Houston McVey trdi, da po krivici mislimo o kačah, da so slabe, nevarne in strupene, medtem ko so v resnici mirne, čiste in koristne. Od 2500 vrst kač jih ima okoli 400 vrst strupene zobe, od tega pa jih le nekaj ugrizne tako hudo, da je človek v smrtni nevurnosti. Kače so koristne predvsem zato, ker uničujejo mrčes vseh vrst in pa poljske miši, ob slab glas pa naj bi kače spravila biblija Z zgodbo o prepovedanem jabolku. Dvojni tir za najdaljšo progo Transsibirska železnica, ki je s 9337 kilometri najdaljša na svetu, bo do leta 1975 na svojem evropskem odseku med Moskvo in Uralom dobila še drugi tir. Dela so že v polnem teku. Prvih 64 kilometrov so te dni izročili prometu. 34 Matjaž Žigon . DRUGO ROJSTVO Ida ga je morala pocukati za rokav, da se je prebudil iz zagledanosti in sta odšla navzdol, po ograjeni potki tlakovani z brunci, vzdolž spodnje barake, zavila okrog vogla in prišla do lesenega stopnišča pred vhodom v dolnjo bolniško sobo, kamor se je nameril na prvi obisk. Ko se je počasi povzpel na tretjo, četrto stopnico, je začutil vse burnejše utripanje žil v sencih pa rahla omotica se ga je znova lotevala, tako da si je moral malce odpočili, oslonjen na bolničarko. Selc potem sta vstopila. Notranjščina fe bolniške sobo je skoraj enaka kakor zgoraj, je na prvi pogled ugotovil Aleš, samo nekoliko je manjša: enak pograd v dve nadstropji na eni strani, enake postelje — dvojčice na drugi, enaka pečica iz bencinskega soda v sredini, ranjenci in ranjenke v povojih ... in tamle na drugi postelji od vrat, le par korakov proč, sedj in mi kaže hrbet čokat moški v modrikasto zelenem suknjiču, s črnimi lasmi, počesanimi na prečo, ogleduje si čevlje v rokah, svetlikajo se, novi, in spredaj so nekam čudno kratki, kakor bi bili prirezani — seveda, Vanja, naš Vanja je, in čevlji so vsekakor narejeni posebej za njegova znakažena stopala! Ni ga takoj poklical, v hudomušnosti, ki sc je naenkrat porodila v njem, ga je hotel iznenaditi — naj me Vanja kar sam zagleda na nogah — to bo zijal! si je mislil — nemara malce po otročje, a ne da bi se tega zavedal. Za hrbtom ga jc opazoval, kako sc je obul — levo nogo je imel še vedno do gležnjev obvezano — kako je nato vstal, oprijemaje se za pokončni tram dvonadstropne postelje, in zakoračil po prehodu med ležišči, proč od vhoda: tršatega možaka prvi koraki v čevljih so bili od sile okorni — toda hodil jc sam, ne da bi se za karkoli oprijemal — brez palcev, brez toliko prstov na obeh nogah kar imenitno! In ko se je 'pri koncu prehoda komandant obrnil, nerodno kakor rekrut, ki prvič v življenju zasliši povelje Na levo — krog!, ter jc zagledal skojevca pokonci, se je sprva ves začudil, nato pa se mu je polni obraz razlezcl v nasmeh, z jamicami na licih, razkazovaje zdrave, bleščeče bele zobe. Aleš, od radosti ta hipec kar krepak, mu je pohitel naproti. Pogosto sta se bila videvala v zgornji baraki, a sta se ta čas rokovala srčno, kakor bi se sešla šele po dolgih, dolgih mesecih. Vanjino presenečenje nad tem, kako se je stanje Aleša v zadnjem tednu, dveh poplavilo, ni bilo brez razloga: saj je do tega primera zanj, ki o medicini pač ni dosti vedel, pomenil zadetek naravnost v sence lahko edino — smrt! Drži, je ta čas ocenjeval, zdelalo je fanta, da ga bolj ni moglo: omršavcl jc, lične kosti mu kar izstopajo izza obveze, bled je, ko brez krvi pa ko da ni sonca nikoli videl, oči so se mu pogreznile v dupline — ali tc oči zdaj sijejo od veselja! — Sakrabolt, Aleš, dobro si se izrezal! S temi skopimi besedami je komandant izrazil vse svoje občudovanje. Posadil je od prvega sprehoda utrujenega gosta na svojo posteljo, v prijetno toploto, ki se je širila od bližnje pečke, in o marsičem sta se imela pogovoriti. Vanja je s takšnim glasom, kakor da mu je za izgubljene prste mar ko za lanski sneg, povedal med drugim, kako je z njim: edino na levi nogi, tam, kjer je popred bil palec, se še majčkeno cedi, Felicijan pravi tudi, da mu bodo noge prve čase pri hoji pač nekoliko otekale — ali kaj zato, lc dober teden, če se mu ne bo ravno kaj skisalo, je dejal doktor, pa bo lahko zapustil grapo! Naslednjega dopoldneva jc Aleš po kratkem sprehodu sem in tja po baraki utrujen sedel blizu zglavja na rob svoje postelje in sc zagledal nekam skozi okno. Plitve, njemu samemu ne povsem jasne misli so brez reda, kakor je naneslo, prehajale s predmeta na predmet — naenkrat pa se je ovedel, da ima na umu svojo usnjeno vojaško torbico, ki je v njej nosil vso duševno pašo, kar jo je premogel — tistih nekaj brošuric, beležke s partijskega tečaja in skojev-ske dopise. Odkar ga je zadelo, se menda še ni bil spomnil nanjo, zaradi tega je sedaj toliko bolj nestrpno zaželel, da bi si jo ogledal — če jc sploh ohranjena, če so jo prinesli z njim v bolnico. Ozrl se je na Ido, ki je bila ta dan dežurna v njegovi sobi: sedela je pri nogah tistega ranjenca na desni sosednji postelji, onstran proti peči, na stolu zraven sebe je imela pleteno košaro, s kupom polno opranih, razvitih povojev, in z debelimi prsti jih je urno in spretno zvijala v svi tke. Ni rada videla, če jo je kdo brez nuje motil sredi posla, toda na klic Aleša je delo pri priči odložila, vstala in stopila do prieakujočega; pa v očeh se ji je bralo, da je pripravljena takoj ustreči sleherni njegovi želji, naj bo še tako malo pomembna. — Ako je morda to novost pri njej, to njeno razločevanje med Alešem in drugimi ranjenci — naj se je razlike zavedala ali nc — opazil kak prizadeti, je najbrž ni mogel kar brez zavisti vzeti na znanje! Ko je Aleš iz odgovora zvedel, da so torbico prinesli obenem z njim in da jo ima Ida spravljeno na podstrešju, ter je nato zaprosil, naj mu jo koj prinese, se ni nič obotavljala, odšla je precej, kakor da gre za nujno zadevo, pa komaj bi naštel do sto, že se je vrnila ter mu jo nasmehljana izročila. Z obema rokama jo jc poprijel, ne pretežko, toda nabasano, iz svinjine, ustrojene na hitro, z dolgim jermenom za čez ramo — in ko jo je z zanimanjem ogledoval od vseh strani, je presenečen opazil v desnem spodnjem vogalu poklopca kot grah veliko luknjico z razcefranim robom; odvihal jc vogal in dve podobni luknjici je uzrl približno na istem mestu tudi na obeh straneh ob robu torbice, skozi sprednjo in stransko steno, vse tri luknjice v isti črti. Ha! Tudi tule je šel skozi en drobec tiste bombe, ali kaj je že bilo! jc spreletelo Aleša. Fant, vražje srečo si imel — par centimetrov — pa bi jo dobil še v kolk! i RADIO i Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, (radijski dnevnik), ll, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. ČETRTEK, 28. decembra 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Mali pevski sestavi pojo pesmi slo venskih skladateljev — 1020 Pri vas doma — 12.10 Vesele pesmi Marjana Kozine — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 15.40 Etudc na koncertnem odru — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert pO željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z z&bavnina orke-strom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Pakta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Večer sodobne poljske glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni varietc — 15.35 Slovenski 'pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Silva Stingla — 18.00 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrli-ljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes PETEK, 29. decembra 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Ra. dijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Glasbena pravljica — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Risto Savin: odlomki iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ludvvig van Beethoven: Prva klavir- ska sonata v f-molu — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ray Martin — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Ob 60-letnici Petra Li-parja — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni varietc — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi plesnimi or-keslri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 33. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godala v ritmu — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Naš orkester igra Dvora ka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S knjižnega trga — 16.55 Glasbena med igra — 17.10 Z ansamblom (Jeorge Shearmg — 1720 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti ur; — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Plesni orkester RTV v Portorožu — 21.30 Zabavna radijska igra: Inšpektor Jones pripoveduje — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 8.05 Uvodni akordi — 6.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Odrasli tako — kako pa mi — 14.20 Z ansamblom Les Para-guaios — 14.35 Glasbeni varietc — 15.35 Zabavnj zbori, filmska glasba in še kaj — 16.05 Danes smo izbrali — 16.40 Rad imam glasbo — 17.40 Instrumenti v ritmu — 18.00 Oddaja progresivne glasbe — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Za vsakogar nekaj 31. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 šc pomnite, tovariši — 10.25 Pesmj borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci —13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.10 Z jugoslovanskimi zabavnimi ansambli — 16.30 Veselo silvestrsko otroško in mladinsko popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Silvestrovo 1972 — 24.00 Srečno 1973 — 00.05 Prvi ples v novem letu — 01.00 Po novem plesnem redu — 02.05 Nekaj okroglih — 03.00 Spomini in želje — 04.05 In še malo glasbe za ples — 05.00 Pa lahko noč in nasvidenje Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — L2.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Silvestrovo na valu 202 1. JANUARJA 6.00 V praznično jutro — 8.05 Radijska igta za otroke: Pojoča hiša — 8.45 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Z veselo pesmijo v novo leto — 10.05 Mojca Murko: Svet v letu 1972 — 10.30 Zaplešimo ob novoletni jelki — 11.15 Novoletni sejem — 12.10 Čestitke ob novem letu — 13.30 Posebna oddaja: Partizansko novo leto 1942 — 14.05 Parada opernih glasov — 15.05 Novoletna skakalna turneja — prenos — 15.35 Lahka glasba — 16.15 Dvanajst voščil za dvanajsti rojstni dan — 17.05 Novoletni ples — 18.20 Pozabljene strani — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada — 22.20 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.20 — Sprehod; instrumentov — 14.35 Glasbeni varietc — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.35 Glasba ne pozna meja — 18.40 Dvajset minut s Plesnim or-lestrom RTV Ljubljana — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža 2. JANUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Pesmi o zimi, vinu in ljubezni —- 9.05 Posebna oddaja: Delo aktivov delavcev komunistov — 930 Zima in mi — 10.05 V tričetrtinskem taktu — 11.15 Radi ste jih poslušali — 12.10 Posebna oddaja: Sedanji utrip partizanskih gozdov — 12.35 Cocktail melodij — 13.30 Lahka glasba — 14.05 Posebna oddaja: Delovni ljudje iz vaše republike v letu 1973 — 14.30 Melodije iz slovenskih oper — 15.05 Gostje mednarodnega festivala Slovenska popevka 72 — 16.00 Zgodilo se jc zares — 1630 Za mladi svet — 17.05 Uspehi naših ansamblov v preteklem letu — 1S.20 Janez Menart: Krvava rihta — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Novoletna razprodaja melodij — 20.30 Radijska igra: Mesečna vozovnica —21.20 Lahka orkestralna glasba — 22.20 Popevke sc vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za vsakogar nekaj Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni varietc — 13.35 Lahka glasba na našem valu — 16.00 Ponovitev oddaje sil-vestrovega večera 3. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 lz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Charles Gou-nod: Valpurgina noe iz opere Faust — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 1330 P r poročajo vam — 14.10 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 1430 Naši poslušale; čestitajo in pozdrav, ja jo — 15.40 Majhen recital .violinista Roka Klopčiča — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albu ma Nevvvorških Vilharmoni-kov — 17.10 Naša glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vin je te — 18.30 Naš razgovor — lf).00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glaasbe Drugi program 13.50 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 1435 Glasbeni varietc — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 61.05 Srečanje melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Beat ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam 4. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Mali pevski sestavi pojo narodne pesmi — 10.20 Pri vas doma —• 12.10 Koncertni drobiž — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Tr.ajo pihalne godbe — 1330 Priporočajo vam —14.10 Mladina poje — 1.430 Sestanek instrumentov — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 Suita in burleska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom Rai-mondo — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute* z ansamblom Lat i nos — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Glasba ameriških skladateljev tega stoletja Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni varietc — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, demo, na-okrO£ — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z dixioland ansamblom ležeta Privška — 18.00 Sestanek ob juke-bo\u — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrldjak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes 5. JANUARJA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Ra-dijska šola za nižjo stopnjo — 935 Koncert za mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jakov Gotovac: prizor iz 3. dej. opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetij-.ski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Med Beethovnovimi bagatelami — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 1730 Clbvek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci ««• 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov — 20.30 Top-pops 13 -- 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnijo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Kadijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 1435 Glasbeni var;e» te — 1535 Vodome' melodij — 16.05 Beat g'jsba po svetu in pri nas — '6.40 Melodije po poš:i — 17 40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z ansamblom Mojmira Šepeta —• 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Orgle v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe ČETRTEK, 28. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Za-greb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.30 C. Dickens: Oliver Tvvist — 1. del, 18.10 Obzornik, 18.25 Druščina Jehu — serijski film, 18.50 Mozaik, 18.55 Sedem morij — serijski barvni film, 19.45 Pri dedku Mrazu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi: Cesta, 21.35 Proslava ob 30-lctnici USAO — oddaja TV Beograd, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 29. decembra 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.00 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.30 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 16.00 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Ba-nik — prenos (RTV Zagreb), 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Očka po želji — glasbena pravljica, 1825 Obzornik, 18.40 Atletska gimnastika, 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Kredit, 18.55 Recital Igorja Dekleve, 19.10 Mozaik, 19.15 Profesor Baltazar — barvna risanka, 19.25 Skok v prazno — reportaža, 19.45 Pri dedku Mrazu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Dekleta iz Rocheforta — francoski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 30. DECEMBRA •35 TV v Soli (RTV Zagreb), 11.00 Marksizem (RTV Sarajevo), 12.00 Obersdorf: smučarski skoki — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 16.30 Košarka Lokomotiva : Ra-botnički — prenos (RTV Zagreb), 18.05 Obzornik, 18.20 Nenavadni kojot Concho — barvni film iz serije Disnevev •vet, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Pr: dedku Mrazu, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zakaj bi veselo ne peli, 21.35 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 22.00 Arsene Lupin — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 31. DECEMBRA 8.55 Pet minut po domače, 9.00 Kmetijski razgledi: Varnost pri delu, 9.20 Mestece Pcyton, (RTV Ljubljana), Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Dežela voda, 11.50 Poročila, 11.55 TV (kažipot, Nedeljsko pcooldne, 18.05 Poročila, 13.15 Srečno Kekec — slovenski film, 1935 Pri dedku Mrazu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Propagandna oddaja, 21.00 Novoletni spored (RTV Ljubljana in Beograd) 1. JANUARJA 9.30 Novoletna čestitka in napoved, 9.35 J. Zmavc: Domača naloga na potepu — mladinska igra, 10.35 Propagandna medigra, 10.40 Disnevev svet — barvni film, 12.10 Propagandna medigra (RTV Ljubljana), 12.15 Novoletni koncert — barvni prenos z Dunaja (EVR-Zagreb), 13.25 Glasbena medigra (RTV Ljubljana), 13.30 Garmisch: smučarski skoki — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 15.30 Veseli planšarji v Planici, 16.00 Otroški novoletni spored, 16.20 Zlepljene basni: Zajec Repoder, Trije čuvarji, Vsi junaki (RTV Ljubljana), 16.35 Otroški spored (RTV Zagreb), 17.10 Otroški cirkus Bvlija Smarta — barvna oddaja, 18.10 Reportaža, 18.15 Poročila, 18.20 Svet v letu 1972 (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi ža mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Propagandna medigra, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3- 2-1 (RTV LJubljana), 20.30 Nastop ansambla Lado (RTV Zagreb), 21.00 Lice ob licu, 22.20 Koncert za največji jez (RTV Beograd), 22.40 Zabavno glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 23.40 Poročila (RTV Beograd) 2. JANUARJA 10.05 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 10.10 Radost Evrope — ponovitev finalne oddaje (RTV Beograd), 11.20 Otroški spored, 1220 Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske — Zlata lisica — posnetek s Pohorja (RTV Ljubljana), pribl. ob 14.00 Vojaška glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 14.15 Domače gledališče — humoristična oddaja (RTV Beograd), 14.55 Stan in 01 io prodajata mišelovke — ameriški film, 16.05 Poročila (RTV Ljubljana), 16.10 Koncert za sosede (RTV Beograd), 16.40 Mozaik, 16.45 Srt-vestrska oddaja, 18.45 Reportaža, 18.55 Malta — dokumentarna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3 2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kako je svet majhen ali Humoristični kabaret (RTV Zagreb), 21.20 Sten d h al: Rdeče in črno — zadnja oddaja (RTV Ljubljana), 22.10 Ritem v čr-nobelem (RTV Skopje), 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 3. JANUARJA 12.55 Innsbruck: smučarski skoki — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 15.15 Svetovni p(x kal v alpskem smučanju za ženske — posnetek s Pohorja (RTV Ljubljana), 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Prigode psa Civila — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od filma do filma, 18.45 Znanost in ekonomika, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Jazz: Koncert Bobbvja Hutchorsona in Harolda Landa (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Nekateri so za vroče — ameriški film, 22.25 Glasbeni nokturno: Mitja Gregorač, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 4. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 C. Dickens: Oliver Tvvist — 2. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Druščina Jehu — filmska serija, 18.55 Sedem morij — barvna odda. ja, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma — 4. del, 22.15 W. A. Mozart: Cosi fan tutte — zadnja oddaja, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 5. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.20 Obzornik, 18.35 Rekreacija: Orodna telovadba, 18.45 Ekonomsko izrazoslovje: Cena, 18.50 Mozaik, 18.55 Sodobniki: A. Ruibin-stein, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 2030 3-2-1, 20.40 Ljudje z otoka Hemsoe — švedski film, 22.25 Pesem Planice — barvni film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Obvestilo! Do nadaljnjega so zaradi gripe prepovedani obiski bolnikov na oddelkih Splošne bolnice Jesenice, razen za novo leto, t. J. v ponedeljek, dne 1. januarja 1973, od 13. do 14. ure najožjim svojcem, če so popolnoma zdravi. Ta teden na TV Torek, 2. januarja, ob 14.55: STAN IN OLIO PRODA. IATA MIŠELOVKE — ameriški film; režiser John Greiten; v glavnih vlogah: Stan Laurel in Oliver Hardv; Slan Laurel in Oliver Ila«rdy sta neuničljiv par, njuna komična pojava pa postaja spet vse bolj priljubljena. Škoda, da sta bila deležna tako števtilnih slabih in celo neumnih scenarijev. Kljub temu ju imamo radi, saj sta nepozabna kot dobrohotni »modni« in pokroviteljsiki Oliio ter nemočni, otročji in vedno podrejeni Stan. V fi8mu, ki ga bomo danes gkvlali, sta v švicarskih Alpah, kjer prodajata mišelovtke. Sreda, 3. januarja, ob 20.35: NEKATERI SO ZA VROČE — ameriški film; režiser Billy VVilder, v glavnih vlogah: Marilvn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon, Gcorge Raft; Film o dveh mladih muzikantih, ženskem orkestru in bandi čikaških gangsterjev je predvsem izvrstna komedija s skoraj neizčrpno vrsto domislic in komičnih situacij, kjer se sijaijno prepleta duhovita parodija na gangsterske filme. Režiser VVilder je za ta film angažiral vrsto sijajnih igralcev. Petek, 5. januarja, ob 20.40: LJUDJE Z OTOKA HEMSOE — švedski film; režiser Arne Mattson; Film odlikuje lepa fotografija in izredna čistost v slogu. Igralska, ekipa je mojstrsko opravila svojo nalogo; ustvarjalni rezultat vseh sodelujočih je v popolno filmsko sozvočje zlila celota, pač dosežek več v trdni tradiciji švedskega filma. Lotos je bilo mednarodno leto knjige. 2e lani smo začeli s predstavitvijo filmov, posnetih po literarnih delih, a nam ni uspelo zbrati dovolj literarnih del za lepo predstavljen in zamišljen ciklus. No, tako se nam je to posrečilo letos. Gledalci bodo imeli dovolj priložnosti za primerjanje, saj je večina knjig, po katerih so bili posneti filmi iz tega cikla, prevedenih v slovenščino. Naj navedemo nekaj naslovov: Zločin in kazen (Dostojevski), V 80 dneh okoli sveta (J. Verne), Striček Vanja (Cehov), Rimi janka (Mora-via), Kralj Lear (Shakespeare), Ana Karenina (Tolstoj), Madame Bovary (Flanbcrt), Tihi Don (So-lohovV Kranj CENTER 28. decembra ni kino predstav 29. decembra amer. barv. film MAŠČEVANJE HANNIB CAULDER ob 16., 18. in 20. uri 30. decembra amer. barv. film MAŠČEVANJE HANNIB CAULDER ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma ZADNJI DRAKULA ob 22. uri 31. decembra JUNAKI RISANEGA FILMA ob 10. uri, amer. barv. film MAŠČEVANJE HANNIE CAULDER ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma VROČI DIAMANT ob 21. uri 1. januarja angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 15., 17. in 19. uri, premiera Šved. barv. filma PREGREŠNI VIKAR ob 21. uri 2. januarja šved. barv. film HUGO IN JOZEFINA ob 10. uri, angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 15., 17. in 19. uri 3. in 4. januarja šved. barv. film PREGREŠNI VIKAR ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 28. decembra šved. barv. film HUGO IN JOZEFINA ob 16. uri, amer. barv. CS film CRNI IZZIV ob 18. in 20. uri 29. decembra špan.-ital. barv. CS film DINAM1TAR JOE ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film CRNI IZZIV ob 18. uri 30. decembra JUNAKI RISANEGA FILMA ob 16. uri, amer. barv. CS film PUSTI KAVBOJA, KADAR IJUBI ob 18. uri, premiera angl.-amer. barv. filma DETEKTIVOVA LJUBEZENSKA ZGODBA ob 20. uri 31. decembra amer. barv. CS film PUSTI KAVBOJA, KADAR LJUBI ob 14. in 18. uri, JUNAKI RISANEGA FJ LMA ob 16. . uri, amer. barv. CS film CRNI IZZIV ob 20. uri 1. januarja šved. barv. film HUGO IN JOZEFINA ob 14. uri, angl.-amcr. barv. film DETEKTIVOVA LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri 2. januarja JUNAKI RISA. NEGA FILMA ob 14. uri, angl.-amer. barv. film DETEKTIVOVA LJUBEZEN. S"\ ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri 3. januarja angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 16., 18. in 20. uri 4. januarja angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 16. in 20. uri, angl.-amer. barv. film DETEKTIVOVA LJUBEZENSKA ZGODBA ob 18. uri Kamnik DOM 28. decembra danski barv. film RDEČI RUBIN ob 18. is 20. uri 30. decembra špan.-ital. barv. cs film dinamitar joe ob 16., 18. in 20. uri 31. decembra špan.-ital. barv. cs film dinamitar joe ob 15. in 17. uri, danski barv. film rdeči rubin ob 19. uri 3. in 4. januarja amer. barv. cs film prepozno ZA heroje ob 18. in 20. uri Tržič 29. decembra kanad. barv. film uvajanje v ljubezen ob 18. in 20. uri 30. decembra šved. barv. film hugo in jozefina ob 16. uri, kanad. barv. film uvajanji- v ljubezen ob 18. in 20. uri 31. decembra premiera angl. barv. filma hrepenenje po vampirju ob 15., 17. in 19. uri 1. januarja angl. barv. film hrepenenje po vampirJU ob 15., 17. in 19. uri 2. januarja angl. barv. film hrepenenje po vampirJU ob 15. in 17. uri 4. januarja amer.-ital. barv. cs film tepepa ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 31. decembra šved. barv. film hugo in jozefina ob 16. uri, franc. barv. film 7 fantov in ena... ob 19. uri škofja Loka SORA 28. decembra angl. barv. film fantom londona ob 20. uri 3U. decembra amer. barv. film dr. doolittle ob 18. uri, amer. barv. film kockar in prostitutka ob 20. uri 31. decembra amer. barv. film dr. doolittle ob 16. uri, angl. barv. film nekaj se plazi v temi ob 18. in 20. uri 1. januarja amer. barv. film kockar in prostitutka ob 18. in 20. uri 2. januarja amer. barv. ti'lm GRAND prix ob 17.30 in 20. urr 3. januarja angl. barv. film fantom LONDONA ob 18. Uri, franc. barv. film ZLATA Mladost ob 20. uri 4. januarja ital. barv. film kor barji ob 20. uri 5. januarja ital. barv. film kor barji ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 29. decembra angl. barv. film nekaj se plazi V temi ob 20. uri 30. decembra angl. barv. film fantom londona ob 20. uri 31. decembra amer. barv. film kockar IN prostitutka ob 17. uri 1. januarja amer. barv. film grand prix ob 17. in 20. Uri 2. januarja amer. barv. film dr. doolittle ob 17. uri, amer. barv. film kockar iN prostitutka ob 20. uri 3. januarja amer. barv. film ^r. doolittle ob 20. uri 5. januarja franc. barv. film zlata mladost ob 20. Uri Bled 28. decembra angl. barv, film rebus ob 17. in 20. uri 29. in 30. decembra amer. barv. film DOBRI IN SLABI FANTJE ob 17. in 20. uri 31. decembra amer. barv. film DOBRI IN SLABI FANTJE ob 15., 18. in 20. uri 1. in 2. januarja ital. barv. film CENA OBLASTI ob 15., 18. in 20. uri 3. in 4. januarja danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 17. in 20. uri 5. januarja amer. barv. film BALADA O D1NGAS MAGIJU ob 17. in 20. uri Radovljica 28. decembra amer. barv. film PLAVI VOJAK ob 20. uri 29. decembra franc. barv. film MORILEC V IMENU ZAKONA ob 20. uri 30. decembra franc. barv. film MORILEC V IMENU ZAKONA ob 18. uri, amer. barv. film PLAVI VOJAK ob 20. uri 31. decembra franc. barv. film MORILEC V IMENU ZAKONA ob 16. uri, amer. barv. film PLAVI VOJAK ob 18. uri, šved. barv. film POROČNI VIKAR ob 20. uri 1. januarja ital. barv. film VIKING JUGA ob 16. uri, amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 18. uri, angl. barv. film MESTO, IMENOVANO KUKAVICA ob 20. uri 2. januarja angl. barv. film MESTO, IMENOVANO KUKAVICA ob 16. in 18. uri, ital. barv. film VIKING JU-GA ob 20. uri 3. januarja angl. barv. film PRIVIDI ob 20. uri 4. januarja amer. barv. film KOCKAR IN BLODNICA ob 20. uri 5. januarja amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 20. uri Obvestilo živinorejcem Živinorejsko veterinarski zavod v Kranju sporoča vsem živinorejcem, da jc moral po večati pristojbino za osemenjevanje govedi — krav in telic na 80 din. Za ta znesek ima lastnik živali plačano: osemenitev, pregled na bre-jost ter v gotovih primerih zdravljenje plodnostnih mo tenj. Oscmcnjujemo po hlevih na domu, kar je za rejce zelo velika ugodnost. Opomnimo naj samo to, da skoraj na vseh ostalih področjih osemenjujemo na določenih mestih, kamor gonijo pleme-niče tudi po več kilometrov1 daleč. Nova pristojbina velja od 1.1. 1973. Osemenjevanje bo potekalo po točno določenem programu, ki ga izvajamo že več let. Upamo, da bodo rejci sprejeli z razume vanjem našo odločitev. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj želi vsem živinorejcem uspešno In zadovoljno novo leto! Nova dramska Iz starega predstava na Sovodnju poko- Člani KUD »Boštjan Jezeršek« iz Sovodnja v Poljanski do- iT«511 £ CtOSl lini bodo na silvestrovo, v nedeljo, 31. decembra ob 17. uri |.*7di!wO na tla in se razbiilo. Tako ^re nisem mogel zapreti. BL1 v velikih skrbeh, kaj bo, ko se oče vrne. Res, kmalu je prišel in v delavnici videl odprto omaro, na delovni mizi pa uro z razbitim steklom. Prišel je v kuhinjo in me vprašal: »Ali Si ti razbil uro?« »Ne,« sem kratko odgovorU. Čez nekaj časa mi je dejal, da mi bo veliko laže, če bom priznal. Kaj sem hotel? Moral sem priznati. Potem mi jih je z gumijastim pasom odštel deset po zadnji plati in bilo je končano. Od ta.krat ne stikam več toliko po hiši, kadar pa, dam vsak predmet nazaj na mesto, kjer sem ga dobil. Marjan Logar, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakar, Šenčur V torek dopoldne se jc Rebeka vrnila iz šole. Kakor vedno je postaivila torbico na staro mesto v polici in si ogledala urniik. Sreda — sami težki predmeti. Hitro je vzela zgodovinski zvezek, narisala skico in se iz knjige naučila novo snov. »Prebavila« je še Karavanke in napisala slovensko nalogo. Ko se je vrnila mama iz službe, je Re-beka odšla na dvorišče. Tu se je spomnila, da je pozabila napraviti • matematično nalogo. Toda preveč je bila zatopljena v igro, da bi se lahko odtrgala od nje. Mislila je, da jo bo med odmorom prepisala, potem pa se bo že vse uredilo. Naslednji dan je Rebeka prvič odšla v šolo brez domače naloge. Prvi dve uri je bila sila nemirna, kajti skrbelo jo je, kako bo pri matematiki. Med glavnim odmorom Se je Rebeka z bonboni približala Martini. »Kaj pa bi rada?« jo je vprašala Marti-. .«, je v zadre-Reboka, »samo »Oh, veš odvrnila matematično nalogo sem po-zabilla napisati. Ali md lahko posodiš tvoj zvezek?« je zaprosila vsa ponižna. »Saj ne bom prepisovala, samo da vidim, kako gre.« »Ne!« je odločno zavrnila Martina. Re-boki je planila kri v lica. »Sama moram še nekaj popravita,« se je izgovarjala Martina. »In, če bom brala, bom dobila minus.« Tako sta sc prepi-aJi. Šolski zvonec je kmalu naznanil začetek pouka. Med matematiko je tovariš poklical Rebeko, naj bere domačo nalogo. Odprla je zvezek in se zagledala v prazne liste. »Torej brez naloge?« jo je očitajoče vprašal tovariš. »No, tudi tebi ne bi škodoval minus,« ji je rekel profesor in v redov al nico zapisal maj. hen minus, toda bid je še vedno viden. Od tedaj je Rebeka sklenila, da bo vedno napisala domačo nalogo. Zdenko Zejan, 8. č r. osn. šole Simona Jenka, Kranj, iz glasila Oš Glas mladosti Strah stari mami. domov. Na- Bil sem pri Vračal sem se stajal je mrak. Hodim počasi. Moji koraki ne preglasijo žuborenja po točka, ki me spremlja vso pot. Želim si ob sebi človeka, ki bi mc varoval pred temo. Sence dreves se mi zdijo kakor velikani, veje teh pa ro Bil sem še zelo majhen, komaj pet let mi je bilo. Že tedaj sem se zelo zanimal za avtomobile. Vsakega sem opazoval z Velikim zanimanjem. Zrl sem za njim, dokler se ni izgubil za prvim ovinkom. Že več kot teden dni sem ležal hudo bolan v svoji postelji. Dnevi so se vlekli kakor jesenske megla po skalnatih poboč- Takšen sem bil jih Storžiča. No, končno je prišla nedelja ta na obisk je prišel stric. Vesel sem skočil pokonci in hotel stricu odpreti vrata. Toda, joj, zelo nerodno sem padel po tleh, kakor sem bil dolg in širok. Planil sem v Jok, ker sem dobil kar precejšnjo buško. Stric, ki je bil takoj pri meni, me je tolažil * besedami: »Nikar ne joči, no, ali ne, da je že nekoliko bolje!« Pa njegove tolažilne besede niso kaj prida pomagale. »Marko,« me je poklical stric, »kaj, če ti kupim avto? Boš potem nehal jokati?« Bolečine v meni so hipoma prenehale, celo vročice nisem več čutil. Ves navdušen sem vprašal: »Ali kar pravega?« »Da,« je stric odločno odgovoril. Materi sem pozneje kar v enj sapi povedal, kaj mi je obljubil stric. No, zdravje se mi je kmalu obrnilo na bolje. Vse dneve sem premišljeval, vse noči sem prešanja! o pravem avtomobilu. Celo z risanjem sem si ga hotel jasneje predstavljati. In končno je prišla tista nedelja. Stric je prišel pozno popoldne. Stopil je v kuhinjo in prijazno pozdravil: »Dober dan vam želim! O Marko, si že zdrav?« »Stric«, sem skoraj zakričal, »ali imate zunaj avto?« Le-ta me je pogledal in rekel: »Veš, to je skoraj nemogoče, da bi ti imel pravega.« »Kaaj?« sem razočarano izdavil. »Poglej,« me je hotel razveseliti stric, »kupil sem ti ga, le manjši je. Ali ni lep?« Vzel sem ga iz njegovih rok in še zahvalil se nisem. Stric jc kmalu odšel. Jaz pa sem se zaprl v svojo sobo. Vsi načrti, ki sem jih prej koval, so se podrli. Navil sem avtomobilček do konca, da se je kakor pravi zaletel v steno in se prevrnil. Marko Naglic, 7.a r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor ke, ki me bodo zdaj zdaj zgrabile in ponesle v mogočna usta teh velikanov. Tudi potoka me je strah. Njegovi svetlikajoči sc valovi so se mi zdeli, da me bodo pograbili in dala velikanom. Pospešili sem korak. Vendar to ni pregnalo vseh strahov, ki so bili v meni. Strah me je stri. Ko. rak mj je prešel v tek, začel sem teči pred strahovi, pred temo in vsem, kar je v meni vzbujalo, da me bo pogubilo, zmal'ičilo. Končno sem zagledal mesto. Mesto mi je vlilo poguma in kmalu sem bili rešen muk, ki sem jih tačas prestajal. Prišel sem domov. Nikoli več si ne želrim, da bi šed sam v temti k stari mami ali kam drugam. Matija Meglic, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Brinov grm Na vrtu za ograjo brinov grm zeleni. Igle sem in tja razteza, da ga za prijeti ni. Brin zeleni ni na temle vrtu vzklil rastel je na skalnem krasu, kjer se veter je podil. Brin zeleni, brin zeleni rasti nam lepo in ostani živ spominček na to kraško žemljico. Lidija Razpet, 3. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Stal sem sredi travnika. Ži-ve duše ni bilo nikjer, lo vzkliki ljudi so se slišali iz vasi. Ves dan je sijalo sonce, čim bolj se je bližal večer, tem manjša je bila njegova moč. Padalo je vse nižje in nižje, dokler ga ni prekrila zavesa oblakov. Oblaki so zardeli kakor železo, ki ga kovač potegne iz žerjavice,' kot da bi se upiralo. Sonce je počasi zlezlo za goro, počasi kakor kača se je iz kotlin začela plaziti megla. Vse je bilo tiho in mirno. Mrak je prodiral iz gozdov, globeli in porečij. Niti vetrič ni pihljaL Strah me je bilo. Gola drevesa so bila v mraku podobna orjakom, ki stegujejo svoje roke nekam daleč naprej. Opazili sem štor. Zazdelo se mi je, da se za njim nekdo skriva in čaka, da me ujame. Mraz in mravljinci so mi lezli po hrbtu navzgor. Bolj ko sem napenjal oči, temneje j« bilo. Nato je zavel mrzel vetrit Zazeblo me je. Počasi in z okornimi koraki kot starec, sem se vrnil domov. ' Iztok Dacar, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržli Usoda S prestreljeno glavo taval je sam in tekel, ne vem kam. V obupu se zgrudil je in ostrmel... Smrt! Smrt na njem je stala, koso v rokah je dr tale. Stal je pod njo? Podložen in tih, v trenutku ni mogel vet dihati in rpMi Ves tih in nem L se vdal je v usodo. In je umrl. Saša Drljača, 7. a r. osn. šole T m IJ>— Seljaka, Kranj Iz glasila OŠ Brstje MARTA odgovarja Lucija B. iz Kranja — Prosim, svetujte mi obleko s kratkimi rokavi, ki bi bila primerna tudi za silvestrovanje. Imam rdeče blago z belimi črtami. Obleko bi kombinirala z belim blagom. Rada imam obleke z visokim pasom in koničastim izrezom. Marta — Obleko si oglejte na levi strani. Je princes kroja, srednji in zadnji del sta po sredini prerezana. Končuje sc nad koleni, zape- nja pa z zadrgo ob strani. Spodnji rob, obroba ovratnika, pas okoli ramen ter rokavi so iz belega blaga. Na rokavih pa je pas rdeče barve in gumbki. Anica D. iz škofje Loke: — Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela obleko. Obleka naj ima dolga rokava ter naj sega do kolen. Všeč so mi gube, okrasni šivi ter koničasti ovratniki. — Stara sem 14 let, visoka 162 cm, tehtam pa 50 kg. Marta — Pri modelu za vas sem upoštevala predvsem vaše želje. Dolžina obleke je do kolen, rokavi so dolgi. Do pasu je obleka oprijeta. Pas je vstavljen in prešit s šivi črne barve. Ti krasijo tudi spodnji del rokavov ter koničast ovratnik. Obleka ima spredaj šest gub, zadnja stran je gladka, zapenja pa se z zadrgo ob strani. Pred ogledalom Letos se bomo od starega leta poslavljali v nedeljo zve. čer in prav to koledarsko presenečenje bo verjetno razveselilo vse zaposlene žene, posebno frizerke, pa žene, ki delajo v trgovinah in drugje. Tako ne bodo utrujene od delovnega dne, ki bi ga sicer morda končale ob sedmi uri zvečer, nato pa hitele domov, da pripravijo večerjo, deriejo otroke spat, nato pa bi odhitele še na veselo praznovanje.' Le prav mlade ob takem de-lovniku potem še lahko pre-plešejo vso novoletno noč. Praznovanje v nedeljo zvečer pa bomo lahko pričakale spo. čite, kar sc bo seveda poznalo tudi na obrazu, pa naj bomo praznovali doma ali kje zunaj. Za poslednji večer v letu bi bili vsekakor še posebno radi lepi in urejeni. Razporedite si dan tako, da bosta dve uri popolnoma vaši, najbolje je, če je to čas od šeste do osme ure zvečer, ko navcutno odhajamo od doma ali pa sprejemamo goste. Najprej je na vrsti obraz. Če se šminkate, je treba staro dnevno šminko odstraniti z mlekom ali losionom. Nato je na vrsti kopel. Voda naj ne bo prevroča, da ne boste utrujeni. Lase in frizuro zavarujte z veliko plastično kapo. Če vas bolijo noge, jih na koncu stuširajte s hladno vodo. V kad vrzite tudi sol za kopanje ali pa tudi pest ali dve morske soli, kar poživi cirkulacijo krvi. Sicer pa se potem, ko boste zlezli iz kadi in se obrisali, zdrgnite po vsem telesu s kolonjsko vodo. To vas bo Še posebno osvežilo. Zdaj se lahko še polepšate z masko. Če nima- te že kupljene, je pri roki gotovo nekaj kvasa ali rumenjak. Z masko na obrazu je treba leči za četrt ure, nato se s toplo vodo sperite. Obraz lahko zdaj navlažite z losionom ali pa ga opij uska. te z mlačnim kamiličnim čajem. Zdaj je na vrsti oblačenje svežega perila, nato pa začnete lahko šminkati obraz. Če niste navajeni šminkanja, potem nikar ta zadnji večer, ne eksperimentirajte. Pametno je kak dan prej preizkusiti nove barve ali nov način šminkanja, da ne bo jeze, razočaranja. Obraz pred šminkanjem namažemo z dnevno kremo. Nato nanj nanesemo tekoči puder, ki ga razmaže-mo tudi po vratu in dekol-teju, če je obleka izrezana. Nato operemo zobe in pod pazduho nanesemo deodo-rans. Dlake pod pazduho odstranimo že dan ali dva prej, če obleka nima rokavov. Čc vam pristoja, lahko na lica nanesete moderno rdečilo, nato pa uporabite, če ste vajeni, še puder v prahu. Nato so na vrsti obrvi in oči. Senca za oči se ne bo razmazala, če veke prej popudramo. Trepalnice namažemo dvakrat, drugič šele, ko se prvi premaz posuši. Zdaj sc lahko oblečete, nato pa namažete ustnice, če to seveda želite. Preden z glavnikom popravite pričesko, obleko zavarujte z ogrinjalom. Nohti ne bodo lepi, če jih boste lakirali v zadnji mi. nuti, zato mislite na to že med dnevom. Če imate fadi, nanesite še kapljico parfuma na zapestje in za uho in že ste urejeni od nog do glave in pripravljeni za najlepšo noč v letu. Predlogi za novoletni jedilni!« Če ste obupali nad ceno orehov, še ni treba, da bi bili novoletni prazniki brez kolača. Poskusite za spremembo takle recept: potrebujemo 4 jajca, 12 dkg margarine ali surovega masla, 23 dkg sladkorja, 28 dkg moke, osminko litra mleka in pecilni prašek. Maščobo zmešamo, da se speni, nato pa dodamo drugega za drugim rumenjake. Počasi umešamo še polovico sladkorja. Ko je zmes dobro premešana dodamo moko s pecilnim praškom ter snega iz beljakov, v katerega smo vtepli drugo polovico sladkorja. Po potrebi dodamo še mleko. Kolač spečemo v okroglem modelu v srednje vroči pečici od 40 do 60 minut. Pečenega pustimo v modelu, da se na pol shladi, nato ga obrnemo na pomokano desko in pustimo vsaj 12 ur. Potem ga DRUŽINSKI POMENKI prerežemo in namazeimo z dobro marmelado. Kolač nato prelijemo z belim prelivom. Zanj potrebujemo: 250 gramov sladkorja v prahu, sok ene limone, nekaj žlic tople vode, beljak. Sladkor presejemo, ga damo v lonček ter dodamo beljak, limonin sok in če je potrebno še toliko vode, da dobimo gosto tekočo zmes. Vse skupaj mešamo toliko časa, da postane popolnoma gladko. Kolač spečemo vsaj dan prej preden ga bomo ponudili. Da ne bl vse novoletne praznike stali pri štedilniku, skuhajte že dan prej in shranite v hladilniku sarme, obaro, paprikaš, vampe, golaž ali mrzlo pečenko. Tudi kro-karsko solato, že ime pove, da se prileze po neprespani novoletni noči, lahko pripravite za več obrokov dan poprej in shranite v hladilniku. Pripravimo jo takole: na koščke zrežemo kuhan ohlajen krompir, dodamo kuhan korenček, grah ali stročji fižol, zeleno, kisle kumarice, koščke pečenke, šunke ali jezika, majonezo, kis, olje, limono, gorčico, peteršilj, sol in poper In morda še malo smetane. Vse sestavine pomešamo in do uporabe shranimo na hladnem. Poleg ponudimo pivo. ffc zdravnik ^tsvetuje Nalezljiva zlatenica (7) Bolnik ne sme uživati cvrtja (tudi na olju), preveč maščob, svinjske masti in mesa, hrano, ki napenja in je težko prebavljiva, konzerv vseh vrst, alkohola, pravega čaja in kave. Jedi nekoliko manj solimo. Tudi zdravila mora jemati bolnik le tista, ki mu jih predpiše zdravnik. Tako dieto imajo odrasli pacienti velikokrat leta in leta, ker čutijo večje ali manjše težave ob kršenju tega režima. Priporočljivo je popili na te-šče vsak dan kozarec mlačne mineralne vode donat (Rogaška slatina). Nalezljiva zlatenica je bolezen, ki se mora po zakonu obvezno prijaviti pristojnemu epidemiološkemu oddelku. Bolezen prijavlja zdravnik. Pri zlatenici so izvor okužbe blato, kri in verjetno tudi izločki iz nosu. Bolnik je kužen že pred pojavom vidnih znakov zlatenice in okužuje svojo okolico še preden vemo, da je bolan. Virus zlatenice se izloča z blatom in zato moramo mislili na vse možne poti od črevesja bolnika do ust bodočega bolnika, če hočemo preprečiti širjenje bolezni. Strogo se moramo držati vseh navodil glede higiene, s katerimi nas seznani sanitarni teh nik ob obisku na domu, še pred tem pa zdravnik, ki je ugotovil zlatenico. Bolnik mora imeti svoj jedilni pribor in posodo, svojo brisačo ter osebno in posteljno perilo. Pri pranju in čiščenju posode in predmetov kot tudi perila je potrebno še posebno razkuževanje z razkužili, detergenti in pre-kuhavanjem. Enakih navodil o osebni higieni se morajo držati tudi svojci-Zlasti ne smemo pozabi'1 na umivanje rok pred P1*** pravljanjcm hrane, pred jedjo in po uporabi stranišč. Posebno pozornost in skrb moramo pokaza" pri otrocih, ki so preniaj' hni, da bl lahko vso osebno higieno pravilno in r>a' tančno izvajali. S seznanjanjem in upoštevanjefl1 vseh teh navodil poniag3' mo bolniku in zdravnik11 ter preprečujemo razS,r' janje neprijetne bolezni-dr. M. Zavrni* Na podlagi odloka o podeljevanju nagrad občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15-162/68, 19-176/69 in 27-248/69) skupščina občine Kranj, komisija za podeljevanje nagrad občine Kranj, po sklepu seje z dne 22. decembra 1972 razpisuje nagrade občine Kranj za leto 1973 — za skupine občanov, delovne in druge organizacije: za izredne uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; —- za posamezne občane: za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. Nagrada občanu znaša 5000 din, nagrada skupini občanov; delovni ali drugi organizaciji pa 10.000 din. Predloge za podelitev nagrade občine Kranj lahko dajejo občani ter delovne in druge organizacije. Predlogi za podelitev nagrad morajo bitj predloženi komisiji za podeljevanje nagrad občine Kranj do 30. aprila 1973. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgusta. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za podeljevanje nagrad občine Kranj prodajalna obutve Kranj razglaša prosto delovno mesto prodajalca Pismene ponudbe pošljite v poslovalnico Peko I, Kranj, Titov trg 13. Nastop dela je mogoč takoj. Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosto delovno mesto fakfurista Pogoji: dokončana administrativna šola. Zasedba delovnega mesta za določen čas. V poštev pridejo tudi kandi-dati-kez nepopolno aadministrativno šolo in znanjem strojepisja ter dela v administraciji. Ti kandidati bodo morali opraviti pred zasedbo delovnega mesta preskus znanja. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj sc zgla-Bijo osebno ali pošljejo svoje vloge na upravo pod-letja v 8 dneh od dneva objave. modna hiša Modna hiša v Ljubljani ima v prodaji bogato kolekcijo damskih in moških večernih oblek, ki bodo dobrodošle za veselo praznovanje novega leta in podobne svečane priložnosti. Obleke so v prodaji v najrazličnejših krojih, materialih in desenih in velikosti, tako da bo lahko vsakdo zlahka našel sebi primeren model. ČETRTEK, 28. decembra 197& ---___JIC Razpisna komisija Tržiška industrija obutve in konfekcije, Bračičeva l/a na podlagi 85. člena statuta ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja Pogoji: 1. visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu; 2. višja izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima organizacijske sposobnosti, splošno družbenopolitično razgledanost, ki je potrebna za opravljanje dela direktorja podjetja. Vsak kandidat mora svoji prijavi priložiti: dokazilo o izobrazbi, potrdilo o nekazno-vanju in kratek življenjepis o dosedanjem delu. Nastop službe je po dogovoru, najkasneje pa do 30. aprila 1973. Razpisni rok traja do 10. januarja 1973. Komisija za razpis in imenovanja direktorja bo kandidate o svojem sklepu obvestila v roku 8 dni po sprejetju sklepa. Kandidati naj na kuverte napišejo za razpisno komisijo. mali oglas' ŽIVIL./\ KRANJ Za graditev stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne legozidake po ugodnih cenah v naslednjih poslovalnicah: LJUBLJANA: Standard-Invest Celovška cesta 89 Vodovodna cesta 191 KAMNIK: »Metalka« prodajalna Kidričeva ulica JESENICE: »Univerzal«, PE Kurivo Spodnji plavž CERKLJE NA GORENJSKEM Kmetijska zadruga Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije! STAFvOARD-INVEST, Ljubljana, Celovška c. 89. Obratovalni čas prodajaln veletrgovine ŽIVILA Kranj za novoletne praznike: Prodajalne bodo v nedeljo, 31. decembra in ponedeljek, I. januarja 1973 zaprte, v torek, 2. januarja 1973 bodo prodajalne odprte od 8. do 11. ure. Obveščamo cenjene stranke, da smo namesto novoletnih čestitk sredstva namenili vzgojnovarstvenim ustanovam Kmetijsko živilski kombinat Kranj obrat Komercialni servis obvešča graditelje in kmetovalce, da bomo s 1. januarjem 1973 pričeli prodajati v našem novem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov): — gradbeni material — stavbno pohištvo — umetna gnojila Cene konkurenčne! Priporočamo se! PRODAM Prodam KRAVO po tretjem teletu. Prebačevo 53, Kranj 5747 Prodam HARMONIKO hoh-ner. Benedik, Strmica 3, Selca 6737 Prodam TELEVIZOR RR Niš avtomatic. Čarman Lovro, Kopališka 19, Škofja Loka 6738 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, čebašek, Voklo 30 6739 Prodam PRAŠIČA za zakol. Podreča 26, Kranj 6740 Prodam dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a 6741 Prodam PRAŠIČKE. Babni vrt 2, Golnik 6742 ZAMENJAM plemensko KRAVO z mlekom za jalovo, lahko starejšo, za meso. Podlonk 17. Železniki 6743 Prodam PRAŠIČA za zakol in BIKA za dopitanje. Zalog 31, Cerklje 6744 Prodam 120 litrski HLADILNIK, PISALNO, MIZO in KAVČ. Telefon 24-009 Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 6745 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje po zelo ugodni ceni. Povšin Jože, Ribno 24, Bled 6746 Prodam 110 kg težkega PRAŠIČA in dva PRAŠIČA, težka po 50 kg. Stiska vas 1, Cerklje 6747 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 80 kg. češnjevek 8, Cerklje 6748 Prodam malo rabljeno lahko ogrodje za KAVČ (orehov furnir). Kožuh, Staneta Rozmana 11, Kranj 6749 Prodam ELEKTROMOTOR 4 KM na vozičku s kablom. Voklo 31 6750 Prodam električni 50-Iitrski BOJLER (4oglat), malo rabljen TELEVIZOR, kombinp-ran OTROŠKI VOZIČEK in SPALNICO »BELA« (Meblo). Naslov v oglasnem oddelku 6751 Prodam 16-colski GUMI VOZ in mlade PSE ovčarje. Jugovic Vencelj, Frankovo naselje 127, škofja Loka 6752 Prodam sedem tednuv stare PRAŠIČKE. Šmartno 13, Cerklje 6766 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pšenična Polica 4, Cerklje 6767 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 43, Cerklje 6768 Prodam osem PRAŠIČKOV, starih šest tednov. Ambrož 5, Cerklje 6769 Prodam 16 mesecev starega BIKA. Lenart 5, Cerklje 6770 Prodam težko KRAVO s teletom. Zalog 17, Cerklje 6771 Prodam PRAŠIČA. Trboje 52 Smlednik 6772 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK tobi, KUHALNIK na tri plošče in MOPED kolibri. Ribno 22 6773 Poceni prodam novo PLIJ* SKO in novo trajnožareč« PEČ ter GRAMOFON s ploj' ščami asimil za učenje ncrfl$ ščine. Prislov Bogdan, Vrbi 18 67741 Prodam PRAŠIČA za zajl kol. Zg. Bela 19, Preddvor T 67731 Prodam lesen SKEDENA 8 X 10 m v dobrem stanju« krit s cementno opeko folc^t Voklo 45 6776? Prodam okrog 600 kg težko KRAVO, ki bo čez 14 dni telet ila, in 13 mesecev staro^ TELICO za pleme, težko* 300 kg. Likozar Anton, Voklo* 83 6777tt Prodam PRAŠIČA za zakoH1 Trboje 38 677*fe Prodam TRAKTOR lani 20 KM in KONJA. Zbilje 2k 677i| Poceni prodam dobro ohr* njen TELEVIZOR RIZ Zagreb. Partizanska 44, Kranj , Prodam nov TELEVIZORj panorama iskra avtomatic V garancijo. Bife pri MarM Struževo, Kranj 6781! Ugodno prodam dva P^r3I rabljenih kompletnih SMU' čl za starost od 10 do 15 leti Simonič, Nazorjeva 12, Kranjt Prodam PRAŠIČA za zakoU Trboje 74 679J Ugodno prodam večjo koli'] čino STREŠNE OPEKE bol brovec — nekaj nove, BAbv KONSKO OGRAJO za cenof železa in spomladi še kom*l pletno, rabljeno OSTREšJB-Rihtaršič, Šempeterska 43, ; Kranj, telefon 21-502 6795 ^ Prodam v 9. mesecu brej"} KRAVO. Voklo 16, Šenčur KUPIM Kupim SADILEC za krortv pir z branami. Zerovnik JoŽft Voglje 53 6753 Kupim okrog 400 kg težk■ f. dom 5427 ! V Petek, 29. decembra, se v delavskem domu nov PLESNI TEČAJ letnike. Tečaj bo vedno kfedah in petkih ob 18.30 6760 Vščam cenjene stranke, !°d 1. januarja 1973 dalje ^eham s prodajo na drob-'ker bom delal samo po-Kmeti.jsko J'Sne L S OSTALO PROSTOR ZA MIRNO OBRT (okrog 28 m2, sanitarije, trofazna električna napeljava, centralno ogrevanje) darn v najem na Kokrici. A. Čebul j, Kokrica, Kuratova 28 (naselje 'Jelovica), Kranj 6792 go- \ Larstvo &kof'a Loka-1 iu Al°Jz, predelava mesa, 'Jlo 6761 (J!e stranke prosim za od-m Uokvirjenih slik, ogle-v' ^ami/nih in premičnih ekl po šestih mesecih ne * ki; VarJam več in ne odško- »volt" Otmar, ranj Ste-6761 STANOVANJA $fe*>vmu 0lit'™ ogrevano t^Jeno SOBO. Zanova 18, 6787 j . ^K$a ?enska vzame * ČUVANJE dve dekleti na $ ^ Frančiška, Mlakarje-6794 icur m tiska ČP Go- $ •p 5* t* ■a W,,Š!Va in "Prave lista: \% }%& M°še PiJa«eja 1. -$ va„r raču" Pri SDK v C1« 51500-601-10152 -1 glavni urednik, iN ^Se i tUk Kranj- Ulica Ni,. iiadeJa 1 — Naslov i v»^v°rni urednik in upra S C'190' uredništvo 21-835, lh nj nari» 21-860, malooglas- 4 *llo naročniški oddelek 5 % ' — Naročnina: letna \ Polletna 30 din, cena 1«S \L,'no Številko 70 par. # C °glasi: beseda 1 din, v^- Neplačanih oglasov °bJavl]amo. PRIREDITVE J- TVD PARTIZAN STRA- Ž1SCE priredi 31. decembra ob 20. uri TRADICIONALNO SILVESTROVANJE in 1. januarja ob 19. uri NOVOLETNI PLES. Rezervacije za silvestrovanje po 40 din se dobijo pri hišniku. Zabavali se boste ob spremljavi kranjskega ansambla DIXI-LEND 6679 KUD Storžič KOKRICA prireja SILVESTROVANJE v kulturnem domu na Kokrici. Igra ansambel TURISTI. Vljudno vabljeni! 6731 Krajevna organizacija RK Sv. DUH priredi SILVESTROVANJE 31. decembra 1972, ob 19. uri v kulturnem domu. Igra ansambel bratov OSTERMAN. Predprodaja vstopnic v bifeju. Vabljeni! 6732 MLADINSKI AKTIV TRBOJE priredi vsako soboto, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 6762 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE prireja 1. januarja, ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER. Vabljeni! 6763 MLADINSKI AKTIV ZALOG pri Cerkljah priredi 31. decembra ob 19. uri TRADICIONALNO SILVESTROVANJE. -Za veselo razpoloženje igrajo VIA KARAVAN. Vabljeni! 6764 D*PD SVOBODA ŠENČUR priredi veselo SILVESTROVANJE v domu kulture v Šenčurju od 19. do 4. ure. Rezervacije po 20 din dobite v Samopostrežni trgovini. Vabi DPD Svoboda Šenčur Kompas Ljubelj prireja silvestrovanje v prostorih restavracije Igral bo ansambel Orion. Cena silvestrovanja, bogatega menuja je 170 din. Rezervacije sprejema recepcija v hotelu na Ljubelju. Kompas Ljubljana Gostinski obrati Ljubelj Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu zapustil naš najdražji mož, oče, brat, stric, bratranec in svak Božidar Kern korektor Glasa v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 29. decembra*, ob 15.30 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. žalujoči: žena Halka, hčerka Darja, brat Ivan z ženo in drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Glasgovv, 27. decembra 1972 Zahvala Vsem, ki ste naklonili pozornost, ljubezen, dobroto mojemu ljubljenemu edinemu sinu Bogomiru v njegovem prekratkem življenju ob smrti in slovesu. Iskrena hvala. Žalujoča mami Anica Arhar Ob težki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Alojza Pernuša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremilj k njegovemu preranemu grobu, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sestram, dr. Pavlinu in dr. Pri j i ter strežnemu osebju bolnice Golnik. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku za ganljiv govor in pevcem iz Kokrice in Kranja za zapete žalostlnke. Lepa hvala tudi Lojzetu za tople besede ob odprtem grobu, gasilcem za spremstvo ter sodelavcem podjetja Creina in Tekstilnemu centru za poklonjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Za njim žalujejo: žena Marija, hčerka Dana z Romanom, sinova Janez z družino in Branko Kokrica, Kranj, 24. decembra 1972 nesreče S CESTE NA TRAVNIK 1 V soboto, 23. decembra, dopoldne je na cesti prvega reda na Jeprci voznica osebnega avtomobila Anica Ambrožič iz Ljubljane zapeljala preveč v desno na bankino, od koder je njen avtomobil zaneslo na travnik. Voznica je bila v nesreči lažje ranjena, škode na vozilu pa je za 2000 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V soboto, 23. decembra, popoldne je na cesti prvega reda T Podvinu voznik osebnega avtomobila nemške registracije Janez Mohorč zavijal v levo proti Mošnjam, pri tem pa je Izsilil prednost pred osebnim avtomobilom nemške registracije, ki ga je vozil Stjepan Kravos. Pri trčenju sta bila ranjena voznik Mohorč in sopotnica v njegovem avtomobilu ter sopotnika v Kravosovem avtomobilu. Škode na vozilih je za 50.000 din. SMRTNA NESREĆA Na Koroški cesti v Kranju je v ponedeljek, 25. decembra, popoldne voznica osebnega avtomobila Karolina Hobič iz Zg. Bitenj kljub zaviranju zadela Draga Lindiča, starega 75 let, iz Kranja, ki je nenadoma z desne strani zunaj prehoda za pešce prečkal cesto. Avtomobil je zbil pešca na levo stran ceste, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Anton Dolenc iz Rodin. Na tleh ležečega Draga Lindiča je prepozno opazil, tako da ga je avtomobil zadel. Drago Lindič jc obležal mrtev. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA V ponedeljek, 25. decembra, ob 19. uri je v križišču Ceste maršala Tita in Ceste Cirila Tavčarja na Jesenicah voznik osebnega avtomobila Viktor Endliher iz Kranjske gore zmanjšal hitrost, ker je nameraval zaviti na desno, kar je nakazal tudi z desnim smernikom. Med zavijanjem pa je vanj trčil zaradi prekratke varnostne razdalje osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Josef Sehon. Udarec je bil tako močan, da je Edlihcrjcv avtomobil odbilo v avtomobil Rena Resnika iz Kranja, ki je stal na Cesti Cirila Tavčarja. Škode je za 15.000 din. PREHITEVANJE V torek, 26. decembra, popoldne se je na cesti med Kranjem in Brnikom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega aavtomobila Tomislav Stoilkovič iz Kranja je prehiteva! dva osebna avtomobila. Ko je oba prehitel, ga je zaneslo v desno s ceste v letališko zgradbo, od tam je avtomobil odbilo, da se je prevrnil na streho. Voznika so huje ranjenega prepeljali i ljubljansko bolnišnico, škode je za okoli 20.000 din. L. M. Zahvala Ob bridki izgubi našega očeta Franca Bečana s Trstenika št. 19 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku izrazili sožalje in z nami sočustvovali, počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, predsedniku koroških borcev za poslovilne besede, gospodu župniku, pevcem s Trstenika in vsem darovalcem cvetja in vencev: Iskra M. N. in S. U., Sava, ZB, PGD Trstenik. Žalujoči: žena Angela, otroci, vnuki in drugo sorodstvo Trstenik, 25. decembra 1972 Zahvala Ob smrti moje žene Terezije Benedik se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na zadnjo pot ter ji darovali cvetje. Posebna zahvala duhovnu iz Stražišča za poslovilne besede in pevcem DU iz Kranja. Miha Benedik ZEVNIK JOŽE urar Kranj, Tavčarjeva 37 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1973 in se priporoča Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj, C. talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1973 ter veselo silvestrovanje. Zahvaljuje se za dosedanji obisk in sc priporoča še v bodoče. BERCIČ-CETINSKI krznarstvo Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zdovoljno leto 1973 Kmetic Marija gostilna, Kranj, Maistrov trg želi cenjenim gostom in abonentom srečno 1973. leto. Zahvaljuje se za obisk v preteklem letu in se še nadalje priporoča. Poskušal povoziti miličnika Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 28-letnega Viljema Horvata iz Fokovcev pri Murski Soboti, stanuje v Gozd-Martuljku, ključavničarja, na tri leta strogega zapora, ker je 24. aprila letos zvečer v Kranjski gori s svojim osebnim avtomobilom trikrat skušal povoziti miličnika Matjaža Dolšino. Okoli 23.30 je Horvata pred počitniškim domom Alpe Adria v Kranjski gori ustavljal miličnik Matjaž Dolšina, ki je bil tedaj v redni službi. Miličnik je ugotovil, da voznik nima vozniškega dovoljenja, zdelo pa se mu je tudi, da je vinjen. Zato ga je povabil s seboj na postajo milice, kjer bi voznika preizkusil z alkoskopom. Temu pa se je Horvat uprl. Po daljšem pregovarjanju se je miličnik usedel k vozniku, da bi se oba odpeljala na postajo milice. Voznik Horvat je nato miličnika nagovarjal, naj mu oprosti prekršek, kar pa je le-ta odklonil. Horvat mu je nato zagrozil, da živ ne bo prišel na milico. Ker se je miličniku zdelo nevarno še vztrajati v takem položaju, Je iz avtomobila, ta je vozil takrat v prvi prestavi, Izskočil. Voznik Horvat je odpeljal naprej, miličnik pa se je napotil po levi strani ceste proti postaji milice. Naenkrat je opazil, da vozi proti njemu neki avtomobil. Ta bi ga bil povozil, če miličnik ne bi odskočil s cesie. Horvat, ta je namseč zavozil proti miličniku, je nato odpeljal protj Gozd-Martuljku. Miličnik pa je nadaljeval pot do postaje milice. Pri hiši št. 101 je zaslišal za seboj brnenje avtomobila, vendar mu ni prišla na misel, da bi se voznik Horvat utegnil vrniti in poskusiti Še drugič. Tomaž Arih, ki je hodil po desni strani ceste nasproti miličniku, pa Je opazil namene avtomobila, ki Je zapeljal na levo In hotel povoziti miličnika. Arih je zavpil miličniku, naj se umakne in ta je še pravočasno odskočil. Voznik Horvat Je peljal naprej in po okoli 150 m obrnil. Miličnik Matjaž Dolšina se je odločil, da ga bo ustavil z rdečo lučjo. Vendar pa Horvat ni ustavil, celo zapeljal je proti miličniku, tako da je moral odskočiti. Obtoženec se je sicer zagovarjal, da se ničesar ne spominja, česar pa sodišče na podlagi izvedenčevega mnenja ni sprejelo. Sodišče je zaključil«?, da se jc obtoženec zavedal, da bi lahko s tem, da je trikrat vozli na miličnika, le-tega povozil in le prisebnemu reagiranju miličnika se je zahvaliti, da do tega ni prišlo. Skratka, obtožencu je sodišče dokazalo, da je kriv kaznivega dejanja poskusa uboja storjenega iz eventualnega naklepa. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajšilno, da obtoženec skrbi za otroka, kot obtežilno pa njegovo pred-kaznovanosl, asocialni način ponašanja in pa vinjenost. Glede na to, da je dejanje ostalo pri poskusu, je sodišče glede na vse druge okoliščine po zakonu zagroženo kazen omililo in ga obsodilo na tri leta strogega zapora. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma, kar pa je bila tudi obtoženčeva želja. Krajevna organizacija SZDL Šenčur želi vsem prebivalcem Šenčurja in Srednje vasi mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1973 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servi« prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Bcksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vserd kmetovalcem. Kegljači Triglava pod drobnogledom OB 20-LETIMICI DRUGI V EVROPI Največji in najbolj športni kolektiv v občini Kranj, sedemkratni državni in osemnajstkratni zaporedni ekipni republiški prvak, za svoje uspehe letos dobitnik nagrade občine Kranj Ni naključje, da smo letos kljub zimskim in letnim olimpijskim igram za zadnjo praznično novoletno številko našega časnika izbrali prav največji športni kolektiv v občini Kranj kegljaški klub Triglav. Leta je v letu 1971 slavil 20-letnico svojega delovanja. Že leta 1951 so namreč v Kranju ustanovili prvi kegljaški klub z imenom Kegljaški klub Kranj. Ljubiteljem kegljanja je Po nekaj letih uspelo od gostilniškega in hazarderskega j načina podiranja kegljev na-; Vdušiti pristaše tega športa ; 2a pravo športno kegljanje, i Da niso držali križem rok, nam pove že podatek, da so ob koncu leta po ustanovnem občnem zboru imeli v svojih vrstah že skoraj 200 registriranih članov. Začetek je bil težak Pot od rojstva pa do danes je bila za kegljače Triglava težavna. Enostezno kegljišče pri >Stari pošti« — °d lastnika so ga sicer do- bili brez.plačno — je bilo za športno kegljanje neuporabno. Preuredili so ga in začeli vaditi, tekmovati in se udeleževati prvenstvenih srečanj. V letih od 1951 do 1954 je kegljaški klub Triglav že dosegel vrsto odličnih tekmovalnih uspehov v republiškem, zveznem in mednarodnem merilu. LETA 1954 ŠTIRISTEZNO , KEGLJIŠČE članstvo je raslo iz leta v leto. Samo ena steza pa ni zadoščala za vse. Zato so začeli kegljači Triglava — v letu 1954 se je tudi kegljaški klub priključil novoustanovljenemu osrednjemu športnemu društvu Triglav Kranj — razmišljati o gradnji šti-risteznega kegljišča. Vrgli so se na delo. Dolgoletna želja članov in privržencev keglja-škega športa se jc uresničila leta 1956. Na dan republike so na Sejmišču slovesno odprli novo moderno štiristez-no kegljišče, štiri leta pozneje pa so ^ga avtomatizirali. Člani kluba so ga s skromno družbeno pomočjo sami zgradili. Obenem je bila to druga prelomnica kegljaškega športa v kranjski občini. Čeprav si je klub že prej prizadeval, da bi bilo kegljanje čimbolj množično, mu je z graditvijo tega modernega objekta uspelo pritegniti še ostale ljubitelje kegljanja. Tako je sedaj kegljaški klub Triglav ena najbolj množičnih teles-novzgojnih organizacijah v občini in med vodilnimi ke-gljaškimi organizacijami v Jugoslaviji. V svojih vrstah ima nad 300 članov, poleg tega imajo po sindikalnih podružnicah organizirane krožke. Leti imajo mesečna tekmovanja, na katerih nastopa redno od 28 do 32 ekip. Klub je bil od ustanovitve tudi pobudnik kegljaškega športa na Gorenjskem in v Sloveniji. Vse od leta ukinitve okrajne kerljaške zveze za Gorenjsko leta 1964 pri klubu deluje tekmovalna 'skupnost Gorenjske za kegljanje. j^demkratnl državni in osemnajstkratni republiški prvaki, kegljači kranjskega Triglava, to ^ njihov ekipni uspeh v 21 letih. Moštvo je lani doseglo svoj največji uspeh v tekmovanju kegljaški pokal Evrope, ko je zasedlo drugo mesto. Na sliki od leve proti desni: tehnični OD USPEHA DO USPEHA Veliki uspehi že v začetku delovanja kluba so dali vsem kegl jačem in upravi neverjeten polet. Zmag in najvišjih uvrstitev so dosegli toliko, da jih bomo našteli le nekaj. Moška članska ekipa je dosegla svoj največji uspeh na lanskem tekmovanju za kegljaški pokal Evrope. Zasedli so odlično drugo mesto. V jugoslovanskem merilu so bili sedemkrat državni in osemnajstkratni zaporedni republiški prvaki. Ženska članska ekipa in ekipa starejših članov pa se ponašata po enkrat z najvišjim osvojenim državnim naslovom. Poleg tega pa sta obe ekipi bili najboljši tudi v republiškem merilu. Ob blestečih moštvenih uspehih pa so razumljive tudi mnoge visoke uvrstitve posameznikov. Tako je Jože Turk trikrat osvojil državni naslov, enkrat pa je bil najboljši tudi med mladinci. Lado Martelanc je trikratni prvak SFRJ. Po enkrat pa se z najvišjim državnim naslovom ponašajo Zvonko Debeljak (član), Bosiljka Slruž-nik Francka Zumer, Justina Rozman (članice) in Vlado Struž.rrik (mladinec). Poleg državnih naslovov so številni njihovi člani osvajali tudi republiška prvenstva. Seveda niti republiška niti državna reprezentanca nista mogli pogrešati najboljših kranjskih kegljačev. Omembe vredni so zlasti naslednji mednarodni uspehi kranjskih reprezentatov: Lado Martelanc je leta 1959 na svetovnem prvenstvu zasedel tretje mesto. Cvetka Čadež je osvojila leta 1964 evropsko prvenstvo v parih, Jože Turk pa jc bil na svetovnem prvenstvu leta 1968 v paru z Mirom Steržajem drugi. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Splitu je majico 9 državnim grbom spet oblekel Jože Turk, ki je v ekipni konkurenci osvojil bronasto kolajno, bil peti med posamezniki, z Miklavčičem pa je bil v parih osmi. Poglejmo še nekaj vrhunskih dosežkov kegljačev gorenjske metropole. Tako je letos Ambrožič na tradicionalnem tekmovanju parov za Gromov memorial podrl 1055 kegljev, mladi Jenkole na državnem prvenstvu dvojic v Portorožu 1043, njegov partner Martelanc pa 1011. Na državnem prvenstvu v Portorožu je tisočo znamko presegel tudi Kordež, ki je podrl 1034 kegljev, Turk, ki pa to ni njegov najboljši rezultat na Gromovem memo-rialu 1009, z enakim rezultatom pa se ponaša tudi Jereb. LETOS NAGRADA OBČINE KRANJ Za tekmovalne dosežke in razvijanje množičnosti je klub dobil zlato plaketo keg-ljaške zveze Jugoslavije. V letu 1967 so bili dobitniki Bloudkove plakete, leto prej pa je to priznanje prejel še vedno aktivni tehnični sekretar Stane Rebolj st. Ni pretirano trditi, da je bil Rebolj vse od ustanovitve pa do danes srce kegljaškega športa v Kranju. V letošnjem letu so za dosežene uspehe kegljači Triglava prejeli ob občinskem prazniku {udi najvišje priznanje v občini — nagrado občine Kranj. Z organiziranostjo, prizadevnostjo, tekmovalnimi uspehi in z razvijanjem množičnosti so ' nedvomno lahko za zgled vsem ostalim organizacijam v kranjski občini. Ekipa in posamezniki so tako ponesli ime Kranja v tekmovalne arene Jugoslavije in mnoge države zunaj naše domovine. Ob izteku letošnjega leta se čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi bili tudi v prihodnje med najboljšimi v državi. Srečno 1973! D. Hume* Evropsko prvenstvo bo v Tržiču! retar Stane Rebolj, Jože Turk, Milan Vehovec, inž. Riko Prion, Miro Ambrožič, tehnični pUa Ivan Kranjc; sedijo: Milan Jereb, Tone česen, Rajko Stare (manjkata še najmlajši an Miro Jenkole in najstarejši kegljač Vlado Martelanc). Sekretariat SankaSke zveze Slovenije in organizacijski odbor za izvedbo evropskega prvenstva v sankanju, ki bo po sklepu mednarodne san-kaške zveze leta 1974 v Jugoslaviji, sta na skupnem sestanku v Kranju sklenila, da bo velika mednarodna sanka-ška prireditev, na kateri bodo sodelovali predstavniki sedmih evropskih držav, na novi sankaški progi na Ljubelju. Za organizacijo evropskega prvenstva se je potegoval tudi sankaški klub So ra Medvode, vendar imajo Tržičani in proga na Ljubelju neprimerno boljše pogoje. Ljubeljska naprava je grajena po mednarodnih predpisih, ima potrebne vodne naprave, razen tega pa omogoča tekmovalcem motoriziran povratek s cilja na start. Zaradi lepe naravne lege imajo gledalci pregled nad celotno progo. Evropsko prvenstvo v sankanju bo januarja leta 1974! Pred tem bo na ljubeljski progi obvezno testno mednarodno tekmovanje, po katerem bodo skušali organizatorji odpraviti še zadnje pomanjkljivosti. Pred sankaškfmi delavci v Tržiču je torej odgovorna naloga. Le-ti zagotavljajo, da ji bodo kos, saj pomeni zaupanje organizacije tako velikega tekmovanja nagrado za dosedanje uspehe v jugoslovanskem in slovenskem san-kaškem športu. Kar 8 članov sankaške sekcije pri TVD Partizan v Tržiču je članov državno sankaške reprezentance! -jk /O ljubljanska banka SSSBJSrt^Bftfc. Sredina izredna številka Glasa Je izšla v drugačni obleki-Upamo, da vam je ugajala. Žal pa bomo v tej obleki začeli redno izhajati šele februarja ali v začetku marca. Stavljenja montaža in fotografiranje smo opravili doma, to je v CP G©* renjski tisk, le tiskali smo v tiskarni Ljudske pravice v Ljub' ljanl. Na sliki: tiskanje Glasa na velikem rotacijskem stroji solna v Ljudski pravici. — Foto: F. Perdan • • • Naslednja številka Glasa bo izšla v soboto, 6. januarja 1^ EKSKLUZIVNA KRANJ t LET PRODAJA 49 3 SI o 0> MASKE ZA AVTO 101 ZASTAVA IN AVTOKOZMETIKA ZA ZIMO O rjr Nasilje, vojne, ugrabitve letal, naravne katastrofe — značilnost minulih dvanajst mesecev Leto 1972 se izteka. Kaj nam je prineslo? Kakšne obete za prihodnje? Kaže, da se nam obeta še hitrejši napredek znanosti in tehnike. Današnji sprehodi po luni so komaj koraki popotovanj po vesolju in najbolj oddaljenih planetih našega osončja. V naslednjih dvajsetih letih naj bi bile premagane vse nalezljive bolezni, razen morda prehlada. Blaginja človeštva naj bo narasla do danes še neslutenih motnosti. Toda to je le ena, svetlejša stran razvoja. Kaj pa druga? Kaj še lahko pričakujemo? Človeštvo bo še naprej razdeljeno na bogate in revne, kajti prepad med tistimi, ki imajo preveč, in tistimi, ki komaj iivotarijo, je iz dneva v dan večji. Napoveduje se še večja premoč sedanjih in prihodnjih velesil, ki grozijo podjarmiti manjše in vojaško šibkejše narode. Strahotna orožja, katerih rušilno moč že danes okušajo ljudstva Indokine, se bodo še razvila in doJ)ila še večjo uničevalno silo. Težko je verjeti, da bi se bodoče generacije sporazumele o uničenju teh smrtonosnih naprav. Pesimisti napovedujejo naraščanje kriminala, razpadanje družine, vse večje števi'o duševnih bolnikov Jn podobne Žalostne stvari. Je prihodnost res tako brezupna? Ali pa naj raje verjamemo tistim zanesenjakom in zagovornikom lepše prihodnosti, ki obljubljajo bodočim generacijam svet brez vojn, nasilja in bomb, svet bratstva med narodi, blaginje in sreče. Lepo bi bilo verjeti slednjim. Toda ali lahko. Če se ozremo le po letošnjem letu in pogledamo, kaj nam je prineslo, je vizija bodočnosti kaj temačna in nejasna. Vseh dvanajst mesecev so nas spremljale vesti o širjenju vojne v Vietnamu, ugrabitvah letal, naraščanjt4 terorja, kriminalu in za nameček je v vse to gorje posegla še narava, ki je dovolila tajfunom in vodni ujmi zdivjati prek pokrajin in žitnih polj, notranjim silam porušiti mesta in soncu požgali, kar je s trudom vsadila vanjo človeška roka. Leto 1972. Leto nasilja, naravnih katastrof in tudi leto komaj slutenih športnih dosežkov in izboljšanja mednarodnih odnosov in misij miru. Njegovi dnevi se iztekajo. Sprehodimo se še enkrat skozenj in upajmo v lepšo prihodnost. JANUAR Komaj se jc začelo leto 1972, že so športniki sredi vrveža velikih prireditev. Poglavitno besedo so seveda imeli tekmovalci na snegu, ki Bo se pripravljali za nastop na olimpijskih igrah v Sap-poru. Naneslo jc, da jc imela prav JuiToslavifja velik delež pri korakih v olimpijsko leto, zlasti s tekmovanjem Žensk za svetovni pokal v alpskem smučanju na Pohorju in z evropskim pokalom v Kranjski gori. Tudi tekači so novu športno leto odprli pri nas — s prireditvijo v Bohinju In če k tem prireditvam dodamo še skakalno turnejo treh dežel in prireditve v Dražgošah, je seznam prvega športnega tedna v novem letu popoln — ob nadaljevanju ligaških tekmovanj seveda. Tudi OZN je novo leto začela z novimi silami. Za gene. ralnega sekretarja je bil po odhodu U Tanta Izvoljen Avstrijec Kurt VValdhehn. »Ne spadam med tiste, ki bi pred težavami zarivali glavo v pesek. Seveda tudi za generalnega sekretarja veljajo omejitve, prek katerih ne more, toda v okviru pooblastil mora biti kar sc da dejaven in odločen,« je Izjavil ob prevzemu dolžnosti in nadaljeval, da bo vodil politiko OZN po načelu bolje preprečiti kot zdraviti. Aziji tudi novo leto ni prineslo miru. Poročila o bomb- nih napadih na Severni Vietnam še kar naprej prihajajo in nič ne kaže, da bi bila mirovna pogajanja v Parizu uspešna. Več uspeha so imele miroljubne sile na indijski podcelini. Indijsko-pakistan-ska vojna se je končaila in Vzhodni Pakistan je postal neodvisna država Bangladeš. Sredi januarja je v novo, četrlo obdobje svoje zgodovi. ne stopila tudi afriška država Gana. Radio Akra Je sporočil, da jc oblast prevzela skupina oficirjev. Ponovila se je slika februarskega Juira izpred štirih let, ko Je prav tako skupina oficirjev odstranila dr. Kvvame Nkrumaha, ko je bil na obisku v Pekingu. Tudi tokrat Je voditelj padel v odsotnosti: premier dr. Kafi Busia je dva dni pred udarom odpotoval na zdravljenje v London. Novice s svetovnih odrov je 26. januarja odrinila vest o katastrofi jugoslovanskega potniškega letala nad Češkoslovaško, ki se je zaradi podtaknjene ustaške bombe razletelo na Krušno goro. Nesrečo je preživela le stevvar-desa Vesna Vulovič. FEBRUAR Ta mesec je minil v znamenju dveh pomembnih dogodkov: olimpijskih iger v Sap-poru na Japonskem in Nixo-novega obiska na Kitajs'.em. Oba sta pomenila eno redkih manifestacij miru in prijatelj, stva v preteklem obdobju. V olimpijsko vas, ki je bila od 3. do 13. februarja gotovo eno redkih naselij na svetu, kjer pripadnost temu ali onemu narodu, eni ali drugi politični struji ni igrala nobene vloge, je odpotovalo tudi 26 jugoslovanskih športnikov. Ob premoči športnikov SZ, Avstrije, Nemčije, Francije, skandinavskih dežel in ne nazadnje domačinov, niso dosegli pomembnejših uspehov. 17. februarja je na Kitajsko odpotoval predsednik ZDA Richard Nixon in s tem prekinil 23 let trajajočo ledeno dobo v meddržavnih odnosih, nepri/.nanja azijskega velikana in kopico problemov, ki so se iz tega rodili. Vse to se je skrivalo tudi za zadržanostjo in dostojanstveno vljudnostjo, s katero je Peking pozdravil voditelja najmočnejše države na svetu, ki je sam potrkal na kitajska vrata. Obisk vsekakor ni ostal brez posledic za Kitajsko: odpri ji je nove možnosti odpiranja v svet, razbijanja gospodarske in psihološke blokade, vstopa v OZN kakor tudi prevzemanje od-go*>rnosti za svetovne konflikte. lAftEC Niso se še dobro polegli odmevi fanfar v Sapporu in ko-maJ Se je Nlxon vrnil v Belo hišo, že je Izraelsko letalstvo naredilo konec Idili miru. Na. padi na položaje palestinskih komandosov v Siriji so ponovno razpihall ogenj sovraštva v prednji Aziji. Nič bolj razveseljive novice ne prihajajo iz Indokine. Boji v Vietnamu se nadaljujejo, le da so pobudo prevzele sile FLO. Vojna Se k razširila tudi na Kambodžo. Nemirna pa je tudi Evropa. Na Cipru sinoda pravoslavne cerkve še naprej zahteva od nadškofa Makariosa, da odstopi s položaja predsednika države in naj sc posveti le cerkvenim zadevam. Ljudstvo pa mu t demonstracijami izraža podporo. 15. marca so časoprisj prinesli vest o nesreči danskega letala, ki se je na poU iz Cevlona v Kopenhagen zaletelo v goro ob Perziijsikem zalivu. Življenje je izgubilo 112 ljudi. Le nekaj dni kasneje pa ja letalo Inex Adrie DC-9 trčilo v hrib južno od Adena. Ziv-ljcuje jc izgubilo trideset potnikov in pet članov posadke, Neprijetne novice je vsaj za nekaj dni odrinilo vstran zanimanje za smučarske polete v Planici. 24. marca se je namreč začelo svetovno prvenstvo. Zmagoslavje so spet požeLi skakalci iz vzhodnih držav, pa tudi naši se niso slabo odrezali. APRIL Prvi topli pomladni dnevi so prinesli novo žalostno vest: pokrajino Fars v Južnem Iranu je prizadel potres Jakosti 9,5 stopnje po Rili ter* jevl lestvici. Zajel je območje okrog 60 kilometrov v doL zini in 20 kilometrov v širini vzdolž Perzijskega zaliva. Umrlo je okrog 5000 ljudi, nekajkrat toliko pa je bilo ranjenih. 17. aprila so ameriška vesoljci znova poleteli proti Luni. Apollo 16 se je odtrgal od zemlje ob 18.45 po lokalnem času. Tako Se je začela peta in predzadnja človekova odprava Luno iz programa ApoL lo. Vesoljci so pristali na Zemljinem satelitu 20. aprila ob 23. uri. Dva dni kasneje pa se j« na nebu odigral pravi črni le. talski dan. Nad letališčem v Adis Abebi je strmoglavil reaktivec s 107 potniki. Neznani ugrabitelj pa je poskušal ugrabiti ameriško letalo, k| je letelo iz Miamija v Chi-cago, vendar se je na izstopnem letališču predal polici jL Ugrabitve letal so se prenesle tudi na vzhodnoevropsko nebo. Dva čehoslovaka sta prisilila letalo češke zračne plov-be, da Je pristalo na nurnber-skem letališču. Zadnje dni aprila je zahod-nonemški predsednik VVillr Brandt prvič preizkušal svojo moč v Bundestagu. Zmagal je le s slabo večino. Egiptovski predsednik An-var El Sadat pa je prispel na tridnevne uradne pogovore v Moskvo. Največ so govorili • kri/.i na Bližnjem vzhodu m sovjetski pomoči Egiptu. MAJ Maj, mesec pomladi irj cvetja, je bil v letu 1972 še najbolj miroljuben. Prve dni se je mudil na obisku v naši državi predsednik centralno afriške republike Bokassa. S predsednikom Titom sta si (Nadalj. na 40. str.) Vsem varčevalcem in poslovnim prijateljem želi JUGO BANKA srečno in uspešno novo leto 1973 ŽIVI L S K I KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA DE Gorenjka Lesce DE Pekarna Kranj DE Tovarna čokolade Gorenj ka Lesce DE Pekarna Tržič vsem svojim potrošnikom želi srečno novo leto 1973 ter priporoča svoje izdelke: žitarice, mlevske izdelke, kruh, pecivo, testenine, pekatete, čokolado Gorenj ka, rolade, kolače in izdelke obrata Šumi Jeseniški danes in jutri v očeh »trmastega IMotranjca« • Hitra odzivnost in takojšnja reakcija na vse, kar neposredno ni v skladu z njegovimi poslovnimi načrti in kolektivnimi sklepi; izredna izrazna moč v besedah, dokazovanju in prepričevati ju; nenehna in povsod prisotna poslovna odločnost in strokovnost; široka razgledanost in vsestranost — so značilne poteze generalnega direktorja jeseniške železarne dipl. inž. mag. Petra Kunca, ko se dan za dnem z vsakim delom svoje osebnosti in poslovne sposobnosti bori izključno le za boljši železarjev jutri... • Nenehno gibanje in delovanje, aktivnost v domala vseh dejavnostih družbenega in političnega iivljenja v občini je verjetno tudi ena izmed glaxmih potez njegove osebnosti. Poteza, ki vsekakor izvira iz njegovega značaja. Že kot mladi in'obetajoči športnik kar ni mogel strpeti ob enostranskem športnem izživljati ju in tudi delo v enem samem šolskem krožku ali organizaciji ni itioglo potešiti njegove stalne želje in nemirnega hotenja po znanju, odkrivanju, izpopolnjevanju... • Posledica vsestranske delavnosti v utrujajočem delovnem dnevu, ki vedno znova terja vse posledice popolne izčrpanosti teles« in duha, je najbrž občasna vzkipljivost, ki jo odkritosrčno priznava. Tako kot priznava, da je večkrat njegova preuranjena ocena sogovornikove sposobnosti ena izmed njegovih napak ... % Svojo resnično srečo in življenjsko razvedrilo išče v tistih redkih trenutkih z družino nekje na smučiščih, na sprehodih, v melanholiji samotnih trenutkov, ob poslušanju skupnih plošč in najmilejših zvokov glasbe, ki jih iz klavirja izvablja njegova hčerka... Tako vam tokrat predstavljamo generalnega direktorja jeseniške železarne. V odgovorih, ki niso v neposredni zvezi s samim gospodarjenjem v Železarni, pa vendar imajo v vsakem odgovoru tudi svoje mesto. Inž. mag. Peter Kune nas je sprejel z vso pripravljenostjo in pozornostjo, z njemu lastno nenarejeno ljubeznivostjo in pristno odkritosrčnostjo. Trmasti Notranjec »Kje ste se rodili in kaj je vplivalo na vašo odločitev, da se posvetite železarstvu?« »Rodil sem se 1. januarja 1936. leta v Sinji Gorici pri Vrhniki kot zadnji otrok v itevilni družini. Pravijo mi tudi trmasti Notranjec. Po osnovni šoli sem nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani, se po maturi vpisal na strojno fakulteto. Zadnja tri leta me je štipendirala železarna Jesenice in ko sem^se vključil v to sredino na Jesenicah, sem se kmalu nave- zal na kraj in ljudi. Delal sem kot projektant, vodja konstrukcijske grupe in pridno študiral energetiko. Leta 1968 so me izvolih za glavnega direktorja in letos sem bil ob prvi reelekciji ponovno izbran. Medtem ko sem v mladih letih deloval v domačih športnih društvih, šolskih društvih in organizacijah, sem v letih na Jesenicah deloval na širokem področju družbenih dejavnosti: bil sem predsednik aero kluba, se udejstvoval v šolstvu, prosveti, stanovanjskem podjetju itd.« Napori za množičnost »Kaj pravite na očitke, da Železarna Jesenice podpira le vrhunski šport?« »Železarna Jesenice je pred leti prejela visoko priznanje za uveljavljanje rekreativne dejavnosti in tudi zdaj v Železarni na vse načine podpiramo in se zavzemamo za množičnost in železarjevo športno rekreacijo. V naših sindikalnih tekmovanjih sodeluje okoli 2000 železarjev, podpiramo pa vse vrste športnega delovanja od šaha do rekreativnega hokeja. Čeprav smo storili precej za rekreacijo, pa ne trdimo, da ne bi lahko tudi več. Premalo je še ljudi, ki redno obiskujejo tedenske rekreacijske ure. Res pa je, da železarna podpira tudi vrhunski šport, saj smo pred leti sprejeli patronat nad hokejem in smučanjem, s tem, da izdatno podpiramo tudi vse druge dejavnosti: šah, godba itd. Prav zaradi strukture prebivalstva pa sta vrhunska športa, predvsem hokej, na Jesenicah izredno priljubljena. Mislim, da smo s tem, ko smo zgradili novo halo, dali možnost tudi drugim. Menim, da bi morali biti Jeseničani na halo bolj ponosni. Stroški zaradi vrhunskega športa se kažejo predvsem v zelo veliki odsotnosti z dela. v letu 1972 kar 4200 delovnih dni! Za vrhunski šport smo torej letos namenili 543.500 dinarjev, za rekreacijo 200.000 dinarjev, za kulturo v okviru železarne 90.000 dinarjev, za rekreacijo v okviru tovarniške mladine 40.000 dinarjev za kulturo v občini na primer 110.000 dinarjev in za razne druge dejavnosti 121.000 dinarjev.« Premalo zavzetosti »Ko ste že omenili kulturo: kakšen je vaš osebni pogled na jeseniško kulturo?« »železarna Jesenice namenja nekaj sredstev za kulturno življenje v občini, vendar je tako naša pomoč kot stalni viri financiranja vse premalo za tako kulturno življenje, kot bi ga irneli radi. Tako za kulturo kot za vsako dejavnost velja, da denar ni vse, da je precej več tudi trdna volja, kar so nam pokazali tudi že v drugih občinah. Prav zadnje čase se zelo prizadevajo za izdelavo načrtov za nov kulturni dom na Jesenicah. Takih akcij je bilo v povojnem obdobju več in mislim, da bolj hromijo kot pa pospešujejo delo pro-svete in kulture. Res pa je tudi, da večje priznanje vedno dobe le funkcionarji kot pa marljivi delavci, ki dan za dnem prebijejo v društvu, gledališču itd.« Zaprtost jeseniškega železarja »še vedno povsod slikajo jeseniškega železarja kot delavca, ki izredno težko dela, po delu pa se vdaja pijači. Kaj menite vi o njem?« »Kljub temu, da delo železarja ni več tako težko kot pred desetletji, pa še vedno dela v zelo težkih pogojih, ki bodo delno odpravljeni le s premišljenimi investicijami. Težko delo zahteva, da prihaja na delo spočit, da je pri delu previden. Se vedno pa obstaja slab sloves, da je grob in da se zateka v gosiil-ne. Danes pa je resnično tega vse manj. Z razvojem samoupravljanja železar izgublja prizvok revolucionarnosti, saj svojo voljo izraža v ustreznih samoupravnih organih. Se vedno pa se je pripravljen boriti za svoje pravice, za boljši delovni jutri kolektiv«. Delaven je, prizadeven, pri delu nekoliko sam vase zaprt. Prav tak se pojavlja tudi v družbi ali na cesti. Ob posebnih prilikah pa se razživi in je široko razumevajoč za vse okoli sebe. Predan je novim idejam, poln poleta, ko so njegove ide-je tudi sprejete.« Več neposrednosti »Kakšen je odnos med vami in železarjem? Se srečujete z njim tudi zunaj železarne?« »Zelo često. Večkrat prav iz teh pogovorov zunaj železarne spoznavam, kaj mislijo o podjetju, mojem in svojem delu. Skupaj z njimi sem p.e. živel nekaj zelo težkih let. Kljub temu proti meni, ob ustavitvah dela, upravičenih in neupravičenih zahtevah, niso buli sovražni. v večini primerov so zelo skrbno tehtali razloge, zakaj so njihove želje v določenih trenutkih le prevelike. Želel bi, da bi bilo veliko več delavcev pripravljeno spregovoriti o vsem, čeprav bi bilo v nasprotju s tem, kar mislim sam. Delavci včasih zelo težko razumejo naloge, ki jih. mora opravljati direktor, in le ma-lokatere stiske so jim znane. Zato je v pogovorih večkrat izražena marsikatera pikra na račun mojega dela. V tovarni pa so zelo korak t ni, celo nekoliko preveč. Kritika, ki je podprta z dejstvi, bi marsikdaj zmanjšala razdaljo, ki med direktorjem in neposrednim proizvajalcem v tako velikem podjetju vsekakor obstaja.« D. Sedej VELETRGOVSKO ^ T J U E K L OEXP0RT PODJETJE L B L J A N A IMPORT Bližajo se prazniki. Treba bo kupiti darilo. Nič zadrege. Vstopite v trgovino podjetja Steklo v Kranju na Titovem trgu 17 in rešeni boste skrbi. Skrbno izbran asortiment najlepših izdelkov iz stekla, porcelana in keramike vas bo navdušil. Na svidenje pri Steklu v Kranju. a.--- s poslovno enoto Koloniale Bled želi vsem, posebno pa svojim potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1973 Zahvaljujemo se vam za zaupanje v preteklem letu in se še vnaprej priporočamo Delovna skupnost Veletrgovina Živila Kranj A Vsem občanom srečno KOLEKTIV CESTNEGA PODJETJA V KRANJU 1973 Prešernovo gledališče Kranj želi vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem srečno novo leto 1973 lyl*M mtm Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem srečno novo leto 1973 še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. Kranjske opekarne Kranj z obrati: Bobovek, Češnjcvek in Stražišče Nudi vse vrste zidne in stropne opeke po ugodnih cenah in želijo vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1973 /C! ljubljanska banka podružnica Kamnik želi vsem svojim cenjenim vlagateljem in občanom srečno novo leto 1973 Scnta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 želi vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom srečno in zadovoljno novo leto 1973 FATAMORGANA Fatamorgana je zračna optična prevara, slepilo ozu>oma privid. Pojavlja se kot posledica živčne in telesne izčrpanosti, ko človek kot v snu vidi tisto, česar si želi, a je vse skupaj le utvara. Ta pošast se me jc v življenju samo enkrat polastila. Bilo je to za božič 1943. leta na Jelovici. Prve dni decembra 1943. leta sem se odločil za odhod v partizane. Tedaj sem bil star 17 let. Mati, ki je ležala bolna, mi je rekla: »Poglej, kako si slaboten. Ne odhajaj v tako hudi zimi, počakaj pomladi. Nemcem te ne bo tre-b_ ubiti, saj boš sam umrl, ko si pa vedno bolchcn. Kaj mislih, da partizani spijo v posteljah.« Tiho sem zaprl vrata in se izgubil v mrzlo decembrsko noč. Z menoj je v partizane odšel tudi Jože Vovk iz Smo-kuča (pred nekaj leti sc je smrtno ponesrečil kot olicir vojnega letalstva), Fajdigov Janez iz Vrbe in šc dva Jeseničana, ki sta prišla na dopust iz nemške vojske. Odpeljal nas je vosovec Miloš Hrovat (sedaj uslužbenec občinske skur ščine Kranj). Pod Vrbo nas je sprejel Tine D.>-lar-Ciro, sekretar rajonskega komiteja Žirovnica. Ze prvo ne i smo spali s partizani na Jelovici. Pri Debelaku v Rovtu v Selški dolini smo se priključili Prešernovi brigadi. Dodelili so mc v 2. četo 2. bata ljona, ki mu je poveljeval Frane Jcrncjc-Milčc (sedaj ima gostišče na Pokljuki). ?.e prvi večer smo šli v akcijo na Jože Vidlc tekstilno tovarno v Stražišču. Zaplenili smo veliko blaga. Od tam smo se vrnili v Rovt, blago pa smo odnesli proti Puloku. Kje vse smo potem hodili, ne vem. Vem le dobro, da smo osem noči zapored hodili in da v osmih dneh ponoči nisem niti za trenutek Za tisnil očes. Podnevi sem sem ter tja ujel kakšno uro spanja. Posebno dobro mi je ostal v spominu pohod brigade iz Po/.irna na Jamnik. Vso noč smo hodili po hribih, grapah in gozdovih; gor in dol. Zjutraj smo lačni in izmučeni prispeli na Jamnik. Že deset dni nisem videl kruha. Iako lačen nisem bil nikdar ne prej in ne pozneje. Tešili so nas, da bodo kuharji pripravili dobro večerjo. Ze od prejšnjega dne nisem ničesar zaužil. Bili smo v novi hiši. S skupino borcev sem ležal, v zgornjih prostorih, kjer še ni bilo nobene opreme ali peči. V želodcu je krulilo, po telesu pa me je' mrcvaril mraz, da sem poskakoval bo sobi. »Večerja!« je zaklical dežurni. Urno sem stopil v vrsto, lil sem sesti po vrsti, le nekaj metrov oddaljen od dišečega kotla. Tedaj so v bližini odjeknili streli. »Nemci!« je ne^kdo zakričal, .»prevrnite kotle!« Kuharji so v sneg prevrnili skuhano večerjo. Nihče od borcev je ni okusil. Povrhu tega je začelo se močno sne? žiti. Od Jamnika do Vodiške planine je komaj tri kik>me-. tre zračne poti in nekaj čez tristo metrov višinske razlike. Po poti so vodniki zašM in mi smo do tja potrebovali več kot deset ur. Meni le Se danes dozdeva, da smo venomer lezli v hrib. Pred menoj se je prevrnila muia, natovorjena z minometalcem, in se skot a! i la sto metrov po strmem pobočju. Borci so kleli mulovodca, saj so morali po žival in opremo Mu.a je ostala nepoškodovana..»Jutri bo božič,« mi de borec, ki jc hodil za menoj. Spomnil sem se materinih besed: Saj boš kar sam umrl v mrazu in snegu. Počakaj pomladi. Le mladostna trma in ponos sta me gnala naprej. Ce drugi vzdržijo, bom tudi ja/. Na Vodiškj planini ni bilo za vse prostora. Dva bataljona sta šla naprej na Selško planino. Snega je bilo več kot meter. Prvi v koloni so se menjali na vsakih nekaj metrov. Gazili so do pasu. Le od kod jemljejo toliko moči? Na« novinec niso silili naprej. Zdelo se mi je, da nas čuvajo kot dojenčke. Popoldne ob dveh smo prišli na Selško planino, toda brez hrane. Ze dva dni nisem ničesar zaužil. Razmestili smo se po planšarskih kočah in si zakurili ogenj. Od svežih smrekovih vej se je tako kadilo, da smo buli več pred ko .ini kot v njih. »Potrebujemo petdeset prostovoljcev,« je dejal poveljnik,« da bi šli po hrano v Bohinj.« Javil sem se. Tako sem bil lačen, da sem želel čimprej priti do hiš in kruha. Spet smo gazili globok svež sneg. Po poti sploh nismo govorili, tako smo bili utrujeni in lačni. Pot se jc neskočno viekla, Pozabil sem na izčrpanost in lakoto, mislil som le na to, kdaj bomo prišlj do prvih hiš. Kar naenkat se na ovinku izza debele smrtrke prikaže s snegom pokrita hiša, potem še ena in za njo naselje. »Fantje, prišli smo v vas. IV v-jte, koliko h:Š jc pred nami,« sem vzhičeno vzkliknil in pospešil korak. »Kaj se pa norčuješ?« zasli-šim glas. »Ste slepi, poglejte, še par korakov je do hiš.«. V mislih sem videl kmečko izbo s loplo pečjo, ki jo krasi drevesce. Otroci za pečjo hlastajo suhe hruške in potice, na drevescu gorijo svečke, babica pa pripoveduje pravljice, Kako lepo je to! Hiše so sc sčasoma razblinile. Tam so stale le košate smreke, težko obložene s snegom. Privid! Sc mi morda mesa? Dobro vem, da sem videl hiše. Za naslednjim ovinkom sem spet zagledal vas. Fatamorgana! Preden smo prispeli do neznane vasi v Bohinju, sem videl najmanj še sto h s. Opomogel sem se šele v neki hiši, kjer jc politkomisar razdelil hleb kruha. Vsakdo je dobil kos kruha in slanine. Po treh dneh sem prvič spet jed -i. Ko bi danes vedel, čigav je bil ta kruh. Katera je bila tista dobra bohinjska vas, ki je nahranila prešer-novce. / Dobili smo krompir, fižol, sol, potice, kruh, odpeljali pa smo tudi dve kravi. Na/a i grede smo zašli, ker je sneg pokril naso gaz. Na Selško planino smo se vrnili šele okrog poldneva. Večerja je bila obilna. V kotlih je bilo več mesa kot fižola. Jezilo me je, ker sem imel majhno porcijo. Toda intendant je pozival, naj h kotlu pridejo repetaši. V vrsto nas je prišlo okrog sto. Tisti, ki so imeli večje porcije, so bili že siti. Toda hrane še vedno ni zmanjkalo. Mi verjamete ali ne, šestkrat sem šel h kotlu po hrano, preden sem bil sit. J. Vidic šparovčkov ata so imeli dva sinova: Lojzeta in Janeza. V šoli sicer nista blestela, a doma na kmetija sta bila pridna kot le kaj. Posebno starejši Lojze, ki se mu je obetalo nasledstvo trdne in velike Sparovčkove kmetije. Ko pa so ata umrli, se je poprej pridni Janez povsem spremen:l. Začel je pohajkovati, zahajati v gostilne in javno oznanjati, da Lojzetu ne bo za hlapca. Čeprav ga je Lojze prepričeval, naj svoj del krnel i je s pridnim delom poveča, je Janez vse zakvartal in zapravil. Ostala mu je le tovarna, a pri strojih ni dolgo vzdržal. Nekega dne je izginil in nihče ni vedel kam. Vedeli smo le to, da je odšel čez mejo. šele čez tri leta se je spet prikazal in od tedaj naprej prihaja domov vsako leto, ob novem letu. Naša vas je zakotna, majhna, zato nam njegov prihod pomeni posebno doživetje. Tedaj pozabimo ^celo razmišljati o tem, kje za vraga dobi Šparovčkov Lojze toliko denarja, da si lahko v enem samem letu kupi kosilnico, mlatilnico pa traktor. Četudi ima Janez nabrušen jezik, imamo mi zato bistro oko. Ni nas, za primer samo, prvo leto mogel prepričati, da se v Nemčiji valja v denarju, ko pa se je Stefetova Zina jasno spominjala, da je pred odhodom nosil prav isto oblekot kot jo je nosil ob vrnitvi: tudi drugo leto se je zaman bahal, da se je pripeljal z avionom, ker sta mu v oslariji pomotoma z nekaj devizami vred izpadli tudi železniški karti; tretje leto so naši dediči pili v oštariji kot za stavo nekaj dni in tedaj bi bili skoraj prepričani, da ima Janez zares dovolj denarja. A kaj, ko je prav na novega leta dan prineslo prav pred naša vrata nekega mestnega gospoda, ki je ves iz sebe spraševal po falottt, takem in takem po videzu, ki naj bi mu preprodal star kasetni magnetofon za hudimano visoko ceno. Naš zdomec Janez Letos pa nam je pripravil popolno presenečenje. Pripeljal se je z avtom, o katerem nam je pripovedoval že nekaj let. In da bi bila mera polna, je s seboj pripeljal neko pomazano in pošminkano, šemasto ženščino, ki se je važno predstavljala za Hrabroslavo Plaltič. Ta Hrabroslava jc bita ogvan-tana brez vsakega okusa. Ko se je beli mercedes ustavil pred Sparovčkovo domačijo, vso lepo in belo, z rožami v oknih, z velikim hlevi, polnimi živine, se je našminkano strašilo naprej namrgodilo ob pogledu na hleve in njihov značilni vonj, iz spačenih ust pa je prišlo nekaj takega kot »es štinkt«; Janez pa je z odprtimi usta ogledoval prenovljeno domačijo in čisto nov volks\vagen pred njo. Iz zanesljivih virov vemo vaščani še to, da mu je ob novih gospodinjskih strojih in barvnim televizorjem njegovega brata zmanjkalo besed. Znano nam je tudi, da je pozneje Lojze klobuk, ki mu ga je bil prinesel Janez iz Nemčije, nosil le v hlev in da je gospodinja iz podarjenega blaga, iz katerega naj bi si ukrojila obleko, sešita dva predpasnika. Janez pa ni zijat le doma, zijal jc tudi nad našo novo samopostrežno, bifejem, avtomatskim kegljiščem v sosednji vasi. Njegov obisk pa je trajal le dva dni, ker ga jc tista 1'lahičeva Hrabroslava prepričala, naj sc po neljubem dogodku v trgovini vrneta v Nemčijo. Stacunarjeva Mara ve povedati, da jc prišlo to čudo modnega oblačenja v trgovino, po kruh. Ko je nadvse visokostno reklo: »Dajte mi 'švarc broV« jc Maro kar privzdignilo. »Kakšen brot,^ spakedralo! Govori po našel* No, ko je oni dan Janez odhajal, tokrat s polnim^ avtom kolin in mesa, je bratu zaupal, da se bo najkasneje v nekaj mesecih vrnil. Takoj tedaj pač, ko bo odplačal zadnji obrok za avto, ki ga je bil kupil rabljetiega na 90 obrokov odplačevanja. Ob odhodu je pomežiknil tudi Mlakarjevi Lizi, ki trdi, da je to zanesljivo znamenje, da se spet namerava vrteti okoli nje. Mi pa smo kar malo razočarani, ker se naš edini zdomec v vasi vrača, saj nam bo poslej ostalo le še vsakdanje gledanje v sosedov lonec, te veste, da Sparovčkova gospodinja le po eno žemljo kupuje in da ... D. Sedcj Gozdno gospodarstvo BLED Vsem delovn'm ljudem i rt poslovnim partnerjem želimo uspešno novo leto 1973 Kmetijsko živilski kombinat Kranj z obrati: Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radovljica in Komercialni servis želi svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1973 TITA N KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesorezmee in drobilke za orehe, ulitke iz temp-rane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno in uspešno novo leto 1973 Kolektiv zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škof ji Loki in Tržiču želi občanom srečno 1973 leto Tekstilni center Kranj izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1973 Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo Kovinsko podjetje Kranj želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1973 ŽITO Ljubljana DE Vesna Kamnik želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1973 Priporoča cenjenim potrošnikom obisk v poslovalnicah: Slaščičarna, Titov trg 11 Pekarna, Kidričeva 8 Slaščičarna, Kidričeva 34 Bife v prodajalni »Metalka« in Slaščičarna-bife v isti stavbi Bachus bar »Sumi« Ko pridete v Kamnik, obiščite naše poslovalnic«! Odlikovanje Polke in valčki radovljiškega ansambla Naveličan razprav o proizvodnem planu za ta mesec jc tovariš Odbornik komaj čakal, da pridejo prazniki in da si bo malo oddahnil. Niti opazil ni, da je žena nenavadno dobro razpoložena, čeprav je spet prišel kasneje domov, kot je rekel. »Dragi moj, oprosti, ker sem vedno sitnarila, da si premalo doma. Zdaj vidim, da imaš prav. Čestitam za priznanje,« je žgolela. (?) Odbornik ji je vzel iz rok pismo in prebral z vabila, naj dan pred praznikom pride zvečer v dvorano krajevne skupnosti, kjer mu bodo na slovesnosti izročili odlikovanje za vztrajno in neumorno delo. Sprelctelo ga je in dobre volje ter zadovoljen je zvrnil kozarček na zdravje z veselo boljšo polovico. Tovariš Turist se je s predstavnikom znane turistične agencije pravkar pogajal za ceno 14-dnevnega dopusta za 110 turistov iz Amerike, ki bi del januarja prebili v hotelu, v katerem je direktor. Ponudba je bila vabljiva, samo da bi predstavnik agencije popustil kakšen dinar pri pogojih. Tedaj je zazvonil telefon: »Ljubi, pridi danes domov na kosilo, prosim. Čaka te presenečenje,« je začebljala žena. »Kaj za vraga sem spet pozabil?« je zagodr-njal Turist. Šele ko je ugotovil, da ne boljša polovica, ne nadebudni sin nimata rojstnega dne, da ni obletnica poroke in da tudi tašča ne more imeti nič za bregom, je na hitro sklenil pogodbo s predstavnikom agencije in nestrpen odšel domov. Doma ga je res čakalo presenečenje. Vabijo ga na proslavo praznika, kjer mu bodo izročili odlikovanje za dosežene uspehe in napore pri razvoju družbene skupnosti. Dan pred praznikom, ko je tovariš Odbornik ie odhajal domov, da se pripravi na večerno podelitev odlikovanja, je zazvonil telefon. Takoj jc po glasu spoznal sekretarja: »Ne vem, kako naj ti pojasnim. Neka nerodnost, težava, saj veš... No, za odlikd-vanje gre. Ker so pri tvojem odlikovanju mišljene zasluge v podjetju, ti ga bomo poslali tja in ti ga danes zvečer ni treba hodit iskat v krajevno skupnost.« Direktor Turist si je uro pred začetkom slovesnosti nadel slovesno obleko in točno ob napovedani uri prišel v dvorano krajevne skupnosti. Po govoru in programu je sledila podelitev odlikovanj. Precej jih je bilo iz raznih krajev in raznih podjetij. Čudni občutki so ga obhajali, ko so bila odlikovanja podeljena. Tedaj pa ga dregne predstavnik uprave: »Veš, sekretar te je najbrž pozabil obvestiti o spremembi. Tvoje odlikovanje bomo poslali v hotel, da ti ga tam izročijo. Nekaj se je zapletlo. Boš že izvedel. V glavnem gre za to, da si predvsem v podjetju delal, na terenu te pa ni bilo kaj dosti ' videti.« Pri Turistovih in Odbornikovih doma so žene spet vihrale. Pravo nevihto pa sta oba tovariša doživela po praznikih, ko sta njuni ženi izvedeli za pravi vzrok, zakaj jima niso podelili odlikovanj. Tovariš Odbornik menda ni bil povabljen na podelitev, ker se mu ne zdi prav, da njegov sosed, ki sploh nima obrtnega dovoljenja, na debelo popravlja avtomobile. Ker se je pritožil čezenj na občinski upravi, mu je to zameni neki pomemltn mož, ki mu sosed vedno popravlja avto. Ta jc zahteval na pristojnem mestu, naj se Odbornikovo odlikovanje zadrži, ker ga za delo na terenu tako ni zaslužil. »Saj sem ti vedno govorila, da se preveč ženeš, zraven pa še vtikaš nos v stvari, ki te nič ne brigajo,« je jezikaril boljši del Odbornikovih. Turistova žena pa je možu še enkrat očitala: »Nič kolikokrat sem ti že rekla, da bodi več doma in ne vzemi svakinje v službo v hotel. Zdaj pa imaš. Kaj pomaga, če je hotel pred tvojim prihodom vedno imel izgubo, zdaj pa je že več leto nima. Več bi bil doma, da bi te sosedje videli, pa svakinje ne bi vzel v službo, pa bi dobil odlikovanje. In še življenje bi nam bilo doma bolj znosno.« Vsa srenja pa še zdaj tišči glave skupaj in razglablja: »Kako, da ima tisti pomemben mož pri nas tolikšno moč, da lahko prepove podelitev odlikovanja? Saj je odlikovanje več kot navadno darilo. aže Vsi člani ansambla so doma iz radovljiške občine — Oboževalcem (in oboževalkam) bo kmalu na voljo nova plošča vse bolj priljubljenega narodno zabavnega ansambla Vi/.e radovljiških Gorenjcev žc lep čas niso več neznane ljubiteljem narodno zabavne glasbe. Po pravici povedano pa sem fante pobliže spoznal šele v letošnjem maju na Bledu, takrat, ko jim je bila zaupana še posebno odgovorna naloga: poskrbeti za dobro razpoloženje na slovesu od nevest ob priliki letošnje folklorno turistične prireditve »Kmečka ohcet 72«. In člani instrumentalnega kvinteta Gorenjci res niso zatajili! Ko za stavo so »rezali« valčke in polke, ko so se na loj trškem vozu peljali okrog jezera. Takrat seveda za klepet ni bilo časa. Pač pa smo se za pogovor zmenili nekaj mesecev kasneje, ko so se muzi-kantje vračali z enega od številnih gostovanj po Sloveniji. Harmonikar Franc Habjan, klarinetist Dane Starič, tro-bentar Ivan Markovič, basist Marjan Legat, kitarist. Tine Jercle ter pevca Gorči šolar Ansambel radia Tržič med najbolj priljubljenimi amaterskimi ansambli pri nas Ko je stekel lokalni program Radia Tržič, sc je ustanovil tudi radijski ansambel. Pobudnik in organizator ansambla je bil Nenad Antonič, takratni urednik športnih oddaj, ki je v ansamblu igral kitaro. Zasedba je bila povsem standardna, z njim pa so nastopali pevci amaterji, doma iz Tržiča. Po dobrih treh letih nastopanja sta se ansamblu priključila danes zelo popularna pevca Janko Ropret in Majda Jazbec. V ansamblu se je zvrstilo več dobrih glasbenikov: saksofonist Andrej Arnold, študent jazz akademije v Gradeu in pogosto član zabavnega orkestra RTV Ljubljana, orglar Lado Jakša, bivši član Delia-lov in drugi. Trenutno so iz potreb, ker dajejo prednost vokalistom, zmanjšali zasedbo ansambla na kvartet: Drago Peteh — bobni, Anton Rjmškar — bas kitara, 3oris Eržen — orgle in Marjan Og-rin — trobenta. Marjan Ogrin jc že štiri leta tudi vodja ansambla. Ansambel je v zadnjem času postal eden najbolj popularnih in iskanih amaterskih ansamblov v Sloveniji. Da bi se bolj seznanili z ansamblom in njegovimi uspehi, smo zastavili vodji ansambla nekaj vprašanj: % »Kdaj se je uveljavil vaš ansambel?« »V zasedbi, v kateri nastopamo sedaj, smo igrali že pred štirimi leti. Ker smo vsi člani ansambla redno zaposleni, smo nastopali le v bližnjih krajih, kot so Bled, Bohinj, Kranj in Škofja Loka. Povsod smo nastopali uspešno. Poseben ugled ansamblu pa so dali nedvomno tudi znani pevci, kot so Jožica Svete, Sonja Gaberščck, »u M«, Ivo Robič, Marko Novo-sel, Radojka Šverkp in drugi, katere smo spremljali.« 0 »S čim ste trenutno najbolj zaposleni?« »Zaradi mnogih želja iz raznih krajev Slovenije, da bi nastopili tudi pri njih, smo se člani ansambla Radia Tržič odločili, da priredimo več koncertov v raznih krajih Slovenije. Na tej turneji, če jo lahko tako imenujem, nastopajo še pevci Sonja Gaber-šček, Janko Ropret in Braco Koren. Glasbene točke pa povezuje Mirko Bogataj. Do sedaj smo imeli že 17 koncertov, v programu pa jih imamo sc približno 58.« Q »Se mogoče spominjate kakega posebnega dogodka iz dosedanjih koncertov, ki jih prirejate po Sloveniji?« »Zelo dobro mi je ostal v spominu nastop v Kočevju, ko so oboževalke Ropreta in Korena vdrle v gar lerobo, da bi dobile njune fotografije in avtograme. Da se je direndaj polegel, je pretekla cela ura. Pa tudi avtomobil so nam popisali z raznimi pozdravi in željami.« J. Piškur in Franc Ankerst (možak na koncertih poskrbi tudi za kak »hec«) so bili pri priči pripravljeni žrtvovati nekaj minut časa, ki so bile potrebne, da je nastal pričujoči zapis. »Zares veliko nastopamo,« so mi povedali najprej, še posebno pogosto gostujemo po primorskih, notranjskih in — jasno — gorenjskih krajih. Ja, tudi po manjših, odročnejših vaseh! Veseli smo že, če so poslušalci zadovoljni. Denar je drugotnega pomena! Le tako si lahko razlagamo nastop v znanem partizanskem središču Rut nad Baško grapo, v Godoviču, kjer nas gledalci nikakor niso hoteli spustiti z odra, pa brezplačne nastope v bolnišnici za duševno bolne v Begunjah," v domu onemoglih na Gomilskem, v bolnišnici na Golniku . .. Radi sc odzovemo tudi vabilom za nastope na oni strani meje: na Koroškem in v Benečiji.« Ce Gorenjce pobaraš, kaj jih jc »potegnilo« skupaj, ne bodo dolgo razmišljali. Ljubezen do glasbe, pravijo. »Že prej smo vsi igrali v raznih drugih glasbenih sestavih. No, potem pa nas je pot pripeljala skupaj. Dva člana ansambla sta doma iz Radovljice, dva iz Lesc, po eden pa iz Begunj, Gorij in Krope!« O načrtih za prihodnost fantje iz ansambla ne govorijo radi. »Večjih uspehov sc ne nadejamo,« pravijo. »Neki cilj smo že dosegli. Seveda pa se cilji kar naprej sami zastavljajo! Pa naj povemo, da prav zdaj pripravljamo že našo drugo veliko ploščo. Upamo, da bodo tudi nove skladbe poslušalcem všeč!« In še nekaj so Gorenjci zaupali! V zimskem času bodo pripravili po različnih krajih več koncertov in prepričan sem, da bodo marsikomu skrajšali kako urico dolgega nedeljskega popoldneva. Vsakemu povabilu se bodo radi odzvali! J. Govekar Zaposlimo takoj: raznašalca-(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš Kranj — Prhnskovo in raznašalca-(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš Tržič — mesto. Zaposlitev primerna za gospodinje, upokojence in študente. Ponudbe sprejema podružnica CGP Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. Kolektiv splošnega gradbenega podjetja PROJEKT KRANJ želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1973 I;g Stre h lasa »TS *s* OZP Elektro Kranj Cesta JLA 6 s svojimi delovnimi enotami Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in uprava želi srečno in uspešno novo leto 1973 Zavod za gojitev divjadi KOZOROG KAMNIK želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1973 S Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1973 Zavarovalnica SAVA Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Kinematografsko podjetje Jesenice Vsem delovnim ljudem in obiskovalcem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1973 ter se priporočamo za nadaljnji obisk IDodovad KRANJ Vsem odjemalcem vode na območju občine Kranj in Medvode ter poslovnim partnerjem želimo srečno in uspehov polno leto 1973 »HUDIČ JE TO — VSE SKUPAJ!« Kmeta Gašperja izgubljene iluzije — O vasi, ki počasi umira, in o poljih, ki jih požira plevel Nc bom vam izdal imen. Vsaj pravih ne. Toda niti hribovsko naselje Mokrica niti stari Gašper, g'.avni »junak« pričujoče Štorije, nista izmišljena. Resnično obstajata. In ie veliko Molu -ic in Gašperjev je v Sloveniji. Zato nazivi niso pomembni. Pomembna je le njihova usoda, njihova negotova sedanjost, ki nima bodočnosti. Vasice, raztresene po obronkih naših gora, so namreč obsojene na smrt, na počasno umiranje. Niti opazimo ne, kako hirajo in propadajo, kako izgubljajo nekdanjo klenost. Od daleč jc videti kot da so polne neuklonljive energije, kot da jim nobena stvar ne more do živega. Kamniti zidovi poslopij kipijo kvišku, strme, bodisi opečnate, bodisi skriljave strehe prijetno popestrujejo v zelenje ovito panoramo, majhna, zamrežena okna krasi raznobarvno cvetje, lojtrnik stoji pred hlevom ... Ko pa prisopeš bliže, ko začuješ lajež besnih psov, ki nc marajo nepoklicanih obiskovalcev, si ra/.očđran; loj-trniku manjka eno kolo, raz pročelij mogočnih hiš odpada omet, v strehah zevajo luknje, polovica okenskih stekel je počenih, pozabljen kup gnoja onkraj opustele ropotarnice prekriva plašč gnilega listja, podivjano sadno drevje, ki ga nihče več ne obrezuje, nevarno ogroža trhli drog električne napeljave, nekdaj skrbno obdelana polja prerašča osat, Depokosenc travnike so zaphali ničvredni grmički, pod razmajanim kozolcem svatujejo vrabci... Med stebroma vhodnih vrat drema uveli možakar. Pipa v ustih je ugasnila, vendar ni nikogar, da bi mu jo prižgal. Zaman napenjam oči in iščem otroke, katerih prešerni vrišč in kriki so sicer nepogrešljiva sestavina vaških dvorišč. Ni jih. Najbrž bodo v šoli, ugotovim sam pri sebi in stopim bliže k po-čivajočemu očaku. Gašper pripoveduje »Primojdunaj, spet sem za-kinkal,« se razbudi starec in stokaje vstane. »Ali koga iščete?« Brž odvrnem, da pravzaprav ne vem točno, kaj bi rad in da me zanima predvsem življenje tu gori. Nato vprašam, kje tiči mladina, kje je drobiž, ki naj bi pozneje prevzel krmilo razsež-nih posesti. »Mladina? Kakšna mladina neki!« žalostno vzklikne so-besednik. »Sedem let bo kmalu, odkar je v vas: po-slcdnjič zavekal novorojenček. In še tega so čez tri tedne odnesli, kajti starša sta dobila sporočilo, da ju doli, v bloku, čaka stanovanje! Eh, oprostite, ker vpi-jem. Dohtar je ukazal, da se ne smem preveč razburjati; srce menda ni posebno zdravo. Ampak če pogrevam razmere v Mokrici, mi zmeraj znova zavre kri. Ne prenesem spoznanja, tla nas jemlje vrag. — Toda pojdiva raje noter. Hladno postaja. Vsak en frakcije ga bova ruknila in malo podebatirala. Velja?« Prikimam in stopim za njim. V površno pospravljeni izbi (očitno že lep čas ni občutila skrbne ženske roke) je prijetno toplo. Od peči sem puhti božajoča vročina. Molče sedeva. Medtem ko naliva žganje, bleknem: »Ste šami?« »Da. Lani decembra smo jo zagrebli, mojo Rezo. Pravil sem ji, naj ne rine ven, v mraz, pa ni nič zaleglo. Pljučnico je staknila, babnica trmasta. Nobena zdravila niso pomagala. O, če bi jih imela štirideset, bi se nedvomno izvlekla. A pri sedemdesetih, pri sedemdesetih moči opešajo.« In je pristavil, da z njim ni dosti boljše. V mladosti bi lahko drevesa ruval. Sredi novembra, v najhujšem dežju, je nekoč ves dan trebil laz. Sploh ga ni zeblo, samo ponoči so gležnji malce otekli. Kdo bi verjel, da je tistikrat naleze) revmo, ki je dolgo potuhnjeno prežnla, kdaj bo telo obnemoglo. Potlej, devet ali deset pomladi nazaj, sta nogi iznenada ohromeli. Bolečine so bile neznosne. Dasi nerad, jc nazadnje, ko je napad minil, le odklamal v dolino, na pregled. »Nič več garanja, oča!« so dejali specialisti. »Srčna zaklopka je načeta, previdni bodite.« Pozabljene usluge Mrak je jel lesti iz kotov sobe. Tiho sva zdela in pila. Gašperjev obraz so razbraz-dale gube razočaranja in utrujenosti. Bržkone jc pre-mleval dogodke minulih let. Niti ene svetle točke ni vmes. Druga za drugo so iz hleva izginjale krave, iz svinjaka prašiči. Le po dve živali sta obdržala. Reza, ki je prevzela nase levji delež opravil, pač ni utegnila biti kos številnim dolžnostim. »Pa sosedje? Mar niso hoteli pomagati?« sem prekinil neprijetni premor. »Sosedje so na istem kot jaz. Večina jih komaj hodi, kaj šele, da bi delali. Njive propadajo, štale prepreza pajčevina. Mukanje živine je vedno bolj medlo. Enajst domačij šteje Mokrica — in vse bodo šle rakom žvižgat. Sinovi in hčere, ki naj bi zamenjali betežne očete, uhajajo proč. Volajcva dva sta mehanika, Žagarjev France strugar, Višnikarjev Tine je pobegnil v Avstralijo, Pod-brekarjevi trije so v Ljubljani odprli tapetništvo... Tudi naš Marko je izgubljen. Srednjetehnično je zaključil, zdaj pa poleg službe študira za inženirja. Ob nedeljah se z ženo pripeljeta sem gor. Tolažita mc, da ne gre drugače, da jc povsod enako. Zadnjič sta privlekla s seboj premožnega gospoda, ki bi rad vzel v najem vrhnje nadstropje hiše. Praznike in dopust bo preživljal tukaj, je rekel. Lasten vikend bojda preveč stane. Privolil sem. Saj če temeljito premislite, ideja niti ni slaba. Zame so spodnji prostori dovolj.« Žalostno je bivši krajevni veljak strmel predse. Spomini so ga preplavili in odnesli dvajset! trideset let daleč v preteklost. Takrat ni nihče slutil, da se bo napredek obrnil proti odročnim zaselkom. Kljub vojni je kmetijstvo cvetelo. Partizani so bili v vasi reden gost. Na Ga-šperjevem skednju so si uredili skrivališče, jedli pa enkrat pri tem, enkrat pri onem gruntarju. »Ali kdaj pridejo pogledat, kako vam gre?« »Ne, žal ne. Izjema jc samo kurir, ki smo ga pozimi tritnštiridesetega našli v Vr-tačnikovi gmajni. Golen si je zlomil in zmrznil bi, čc nc bi naletel nanj stari Višnikar. Danes je ugleden funkcionar in poslanec. Odkrito priznava, da oblast do poljedelstva ni zavzela pravilnega odnosa. Odgovorni so sc prepozno zavedli napak. Novi zakonski predpisi bodo težko nadoknadili nastalo škodo.« V pijačo namočeni obup Prižgala sva luči. V bleščavi žarnice sem poleg črvive omare uzrl sveženj časopisov: Delo, Glas, Kmečki gias, Družina ... Gorjani, kot kaže mnogo berejo. »Hvalabogu, vsaj oči mi niso odpovedale pokorščine,« je, kakor bi slutil o čem tuhtam, nadaljeval Gašper. »Kje sva žc ostala? Aha, zakoni. Noben zakon ni sposoben zbrisati globoko zakoreninjenega, četrt stoletja pod-pihovanega mnenja, da smo kmetje nekakšna kasta zago-vedencev, nekakšen simbol preživetega v najslabšem smislu besede. To prepričanje izvira iz obdobja, ko so imeli agrarno dejavnost za postransko, nevažno zadevšči-no, za pomožni servis favorizirane industrije. Nikar ne protestirajte] Predobro vem, kako je. Marka so sošolci neštetokrat ozmerjali s kmetavzom kmetavzastim. Zasovražil je svoje poreklo in niti vreča cekinov ga ne bi obdržala v Mokrici. Ali pa Vo-lajev Loj/, in Klemnov Boštjan. Ona sta sklenila zapisati se zemlji. Čast sovrstnikov rešujeta, smo govorili. Klemen je Boštjanu celo kupil fička. Da bo lažje prenašal samoto, je modroval. A vsi visokoleleči načrti so padli v vodo. Lojz, krepak, zal, postaven fant, jc v Kranju srečal zapeljivo plavolasko ter hipoma pozabil na posestvo, na dane obljube, na jokajo-čo mamo. Punca kajpak ni želela zamenjati mestnega udobja z vilami in motiko. Jaz ali kmetija, je izjavila — in iluzije Volajevih so se podrle.« Jeznemu viharniku sta kotička ust živčno trzala. Prevrnil je kozarec ter, nc da bi pazil, kam bo položil komolca, izbruhal zadnje poglavje zgodbe o Lojzu in Boštjanu. Slednjega, je zagrenjeno povedal, bi po potrebi našla v najbližnji gostilni. Brez prestanka pijančuje. Avtomobil je prodal in denar zapravil. Žalostni dogodki izpred treh let so ga popolnoma štrli. »Ker smo v sorodu, temeljito poznam razmere. Boštjan je v Celju zmešal glavo Dori, prijetnemu, skromnemu dekletu. Doma se niso najbolje razumeli, zato je v nasmejanem kavalirju odkrila dobrodošlega varuha, prijatelja in zaveznika. Štiri mesece pozneje sta bila poročena. Verjeli smo, da bo zakon držal in da je prihod- nost Klcmenovinc zagotovljena. A Dolini svojci so vso pokvarili. Pisarili so ji nesramna pisma, jo zmerjali z rovtarko in hlevarico ter vpili, kako je izbrala najslabšo možnost, zametujoč neštete odlične, študirane in izobražene 'partije'. Cmerikavegfc večera je skrivaj napolnila kovček in nismo je več videli. Slišal sem, da je rodila sina, toda nikomur, niti obupanemu moŽU, ga nočejo pokazati. Ni čudno, da pije kot spu/.va.« Prekleta cesta! »Hudič je to, hudič!« je Gašper udaril ob mizo. Očesi sta mu vročično sijali in ugibal sem, ali nisva nemara zašla predaleč. Jutri bo najbrž bolan, me jc prešinilo. »Hvala za žganje, ata! Pozno je in ...« »No, pa adijo. In ne zamerite. Ne znam se obvladati, kajne? Toda včasih je koristno, če si človek olajša dušo.« Dodal je še, naj namesto strmih bližnjic raje izberem cesto. Debeli dve uri bom korakal, ampak vsaj zaiti ne morem. Pozabu" sem zabeležiti, da je stari Mukričan poprej, v pomu.KU, paiKiat ni.nio.zre-de omenil tudi cesto. »Preklela cesta!« je zarooanliL Litre in litre znoja so varani pretočili na njej. Plod udai niškega dela je, plod po-vojji /.ai.esenosti, ki ni priznavala ovir. Sedanji zagrenjeni gospodarji, takrat močni, grcavi dedci, so upali, da jim bo olajšala boj za obstanek, za letino, za spodoben zaslužek. Pa se je postavila zoper graditelje in celo pospešila agonijo naselja. Mlade je posesaia v dolino, od koder ni povratka. Kot bi ob rob namestili znake, ki dovoljujejo zgolj enosmeren promet. 0 Mokrica in Gašper in 0 Lojz in Boštjan niso n> ^kakršna redkost. Plod st»» Q hijskega procesa so, pro-{•i eesa, katerega posledice 4) utegnemo drago plačati. £ Koncept splošnega Ijud-(j) skega odpora — v prime-£ ru, da bi sovražniki Jugo- £ slavi ie skušali uresim iti 0 agresorske apetite — od-0 krito računa s pomočjo Q prebivalcev divjih, težko % dostopnih kotičkov naša £ domovine. Učinkovitost D gverilskega način.i borbe d je v marsičem odvisna od 0 gostoljubnosti hribovcev. 0 Ampak partizani so svojo £ čase naleteli na polne ka-£ šče in bogato zaleže-ne £ shrambe. Danes bi jih 0 pričakala peščica ukrivijo« 0 nih ženic in šepajočili O dedkov — in prazne, rar« (% zle, zakletim gradovoa* £ podobne stavbe. Igor GuzefJ Vsem članom in lastnikom motornih vozil želi Avto - moto društvo Kranj srečno in varno vožnjo v letu 1973 KomunaSni zavod za socialno zavarovanje Vsem zavarovancem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno leto 1973 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj z izpostavami na Jesenicah, v Radovljici, Šk. Loki in Tržiču Veleželeznina Merkur Kranj PE ŽeSeznina Radovljica želi vsem kupcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1973 in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in na Jesenicah C3 IKO umetno kovinska obrt Kropa Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1973 Kupujte v trgovinah Trgovskega podjetja DELIKATESA na Jesenicah, Mojstrani, Dovjem, Breznici in Žirovnici Vsem delovnim ljudem želi kolektiv podjetja srečno novo leto 1973 ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE P Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo leto 1973 Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj v združenem podjetju ISKRA KRANJ proizvaja telefonske centrale, telefone, števce,-stikala, merilne naprave, električno ročno orodje Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1973 in veliko uspehov Med junaki višav Pogovor s posadko letala Inex Adria Aviopromet DC 9 — Poklic stevvardese naporen, a lep — Hladnokrvnost je pomembna odlika mož v pilotski uniformi Dragi bralci, ste morda že kdaj občudovali junake sinjega neba? Pilote, ki iz dneva v dan vodijo orjaške jeklene ptice od letališča do letališča, od ene dežele do druge, od kontinenta do kontinenta in prevažajo zemljane, ki jim je vsak delček časa bolj dragocen. Kaj vse doživijo, kaj mislijo o svojem poklicu, o vsem tem in Še o marsičem so mi v hladnem zimskem večeru pred nekaj dnevi na letališču Brnik pripovedovali člani posadke enega od letal ljubljanskega fncx Adrie Avioprome-ta. J a, želja je eno, njena uresničitev pa drugo! Po nekaj telefonskih pogovorih z Ljubljano in obisku na letalskem podjetju smo se končno le domenili za kratek sestanek. »Težko je, veste!« je dejal šef prometne službe Franc Pcternel. »Prav pred novim letom je in letala so stalno v zraku. Na letališčih pa ... Takrat ima posadka dovolj dela s samim avionom. Pa vendar poskusite v petek. Ob pol sedmih zvečer. Petnajst minut časa bo na voljo in nič več!« Bolje kot nič sem menil, ko sva s Franccljnom že nekaj minut prej čakala na Brniku. Kazalci na uri so se že pomikali čez pol sedmo, posadke pa še od nikoder. Minuta, dve, pet ... Pogovor je torej splaval po vodi. Končno pa — na vratih se je pokazal kapetan posadke Franc Mordcj. *>*U' >"w ne prideš! Gneča je na cesti!« je bentil in se jezil nad prometno zmešnjavo na poti. »Dovolj časa bo še tudi za pogovor, le pogledati moram, kako je z vremenom nad stuttgart-skim letališčem,« naju je hladnokrvno pomiril. Zaradi pomanjkanja časa mi je pri priči predstavil prvo stevvardeso na njegovi zračni ladji Mariborčanko Lidijo Ofcntavšek. Simpatično dekle se je prvič vkrcalo službeno na avion že pred šestimi leti. OD ŠTUDENTKE DO STEVVARDESE ■Angleščino in francoščino sem študirala,« pravi. »Prvi letnik sem obiskovala, ko sem se na razpis v časopisu prijavila za stewardeso. Sicer pa me je poklic, čeprav si ga sploh nisem mogla predstavljati, privlačil že v osnovni šoli. No, in kot vidite se mi je želja uresničila. Zadovoljna sem! Kljub temu, da mi Je prav zaradi tega uspelo zaključiti le prvo •topnjo na angleškem Jeziku, Lidija Ofentavšek francoščine pa še nisem končala. Letenje me preveč zaposli. I'.i vendur bi vam jaz ali vsaka kolegica zatrdila, da te po dveh ali treh letih ne bi mogel nihče več odtrgati od tega poklica. Jasno pa jc tudi, da stevvardesa ne moreš ostati za večno. Petintrideset ali štirideset let je zgornja meja. Potem pa ... Jaz imam še en poklic!« Lidija je že dve leti poročena. Z možem, ki je zaposlen na prometnem inštitutu, sta trenutno še brez naraščaja. To pride na vrsto pozneje! Družina in poklic stevvardese ne gresta preveč skupaj! »O, se zgodi, da kdo od potnikov kdaj pa kdaj kateri od deklet mimogrede malo 'piha' na srce,« se je nasmehnila. »Tega smo že kar vajene. Poznati moraš to, ne smeš biti oster, najti moraš le pravo besedo. Stevvardese slovijo po prijaznosti. Komur je delo z ljudmi odveč, na avionu nima kaj iskati! Ne, nasilnežev pa med potniki prav zares ni!« Lidija je na krovu modernih reaktivcev v šestih letih prepotovala domala ves svet. »ZDA, Kanada, evropske dežele, Afrika, Azija, Nepal, Katmandu, Hongkong ...« je naštevala. »Na tujih tleh sem pričakala novo leto le enkrat. Kje ml je najbolj všeč. Doma, v Ljubljani! Od tujih de iel obožujem Španijo, od tujih mest Barcelono!« In kje bo dekle letos dočakalo in nazdravilo novemu letu? »V Bohinju,« je odgovorila in že sem jo prepustil Francetu za obvezno fotograf ira-nje. NAPOREN DELOVNI DAN Ormožan Jože Rudolf, pilot z 12-letnim stažem, srečni oče dveh hčerk, je prvič poletel pri vojakih. Po odhodu iz vojske ga je pritegnila šola za pilote civilnega letalstva v Vršcu. Najprej je pet let krmaril Jatove ptice, zadnja leta pa pilotira pri IAA. »Kakšen je naš delovni dan? Prav zares bi težko povedal. Danes smo recimo šli ob petih popoldne zdoma. Nekaj minut pred osmo zvečer bomo poleteli proti nemškemu mestu Stuttgartu. Od tam nas bo pot vodila proti Zagrebu in Beogradu, kamor bomo, če bo vse po sreči, prileteli malo pred polnočjo na počitek. Jutri se bomo ponovno dvignili in kljun letala znova usmerili proti Nemčiji — v Diisseldorf. Doma se bomo spet oglasili čez tri dni in po treh dneh počitka nas bo čakala nova 'rajža'...« Se vam je pripetil že kak kritičen trenutek? »Smole pa zares še nisem imel. Letališča so vedno bolje opremljena. Malo bolj. kritično je morda le pristajanje v gostem prometu. Po tem pa slovi letališče v Frankfurtu!« Zelje za novo leto? »Zelje? želje? Hja, to so eno, njihova uresničtcv pa drugo. Novo leto pa že vem, da bom pričakal doma!« PRIPRAVE ZA POLET »Vreme se slabša! Na letališče v Stuttgartu se spušča megla! Najbolje bo, da vzle-timo nekaj minut prej,« je zapovedal posadki kapetan Franc Mordej — Mariborčan po rodu. Sivolasi možakar, umirjenih kretenj, star pilotski maček, za katerega bi trdil, da bi ohranil mirno kri v še tako kritični situaciji, pa me Jože Rudolf kljub temu ni pustil na cedilu. »t.c sedemindvajset let 'krl-žarlm' po sinjem nebu. Začel som na jadralnih letalih, pet let kasneje sem se preselil na motorna in končno sem postal še inštruktor letenja na jadralnih in športnih letalih ... Pred petimi leti sem prišel v ljubljansko podjetje IAA. Prva leta sem krmaril DC 6, zdaj pa DC 9.« Spet je bilo treba pohiteti. »Mudi se! čimprej moramo startati!« je sklenil po posvetu s kontrolnim stolpom. Franc Mordej »Prekrižaril sem že vso kontinente, le Avstralije še nisem videl,« je nadalievaL Letos sem bil 'zunaj' malo manj. Novo leto bom gotovo pričakal doma. Pogosto pa se je že pripetilo, da sem ga kje v Sredozemlju. Sprehodi iz poletja v zimo, iz enega letnega časa v drugega, so v našem poklicu nekaj vsakdanjega. Iz tropske vročine sc mimogrede preseliš v arktični mraz!« Kritični trenutki? »Kaj posebno senzacionalnega še nisem doživel. Da pa sem nekajkrat zaradi okvaro pristal le s tremi motorji ull pa pristanki v megli, to pa res ni nič tako posebnega. Z enim pokvarjenim motorjem se pa res še prav lepo pri« stane. No, morda je malo težje tudi pristajanje v gc* stem prometu, denimo, ▼ Nevv Yorku, kjer je na do voljenje za pristanek treba čakati tudi po celo uro!« Cez nekaj trenutkov se je letalo že povzpelo pod nebo. V njem pa je delala uigran* ekipa: kapetan Franc Mordej, pilota Jože Rudolf in Albin Pibernik ter stevvardeso Lidija Ofentavšek, Nada Jančar, Nelka Dougan in Jožico Lipovšek, ki je skrbela za varno vožnjo in dobro počutje potnikov. Srečno) smo si zaželeli ao koncu. Srečno! In veseli bomo, če vaju bo prav naša jeklena ptica kdaj ponesla na pod — so dejali. Besedilo: J. Goveka* Slike: F. Perdan m tri g 1 a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo vam zimske spalne srajce in pižame iz flanele in kosmatega po(ycrepa po ugodnih cenah v prodajalnah v Kranju. Kamniku in Tržiču SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE: OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN želijo vsem občanom srečno in uspešno leto 1973 Mercator Vsem cenjenim potrošnikom Gorenjske želi Veletrgovina MERCATOR PE Preskrba Tržič srečno in uspeha polno novo leto 1973 Za vso naklonjenost in zaupanje se vsem najlepše zahvaljujemo, obenem pa se priporočamo za obisk in nakup v letu 1973. Nasvidcnje v prodajalnah Mercatorja v Tržiču! ti Združena lesna industrija Trzic želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1973 Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi kje boste dobili embalažo in ka«iar si opremljate stanovapje se spomnite na ZDRUŽENO LESNO INDUSTRIJO TRŽIČ Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana, Celovška 177 srečno in uspešno novo leto 1973 Želimo še boljše poslovanje in vam in nam manj škod Slaščičarna -kavarna Kranj S POSLOVALNICAMI V KRANJU: PREŠERNOVA 18 CANKARJEVA 1 CESTA JLA 10 TRŽIČ, TRG SVOBODE 18 želi vsem cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1973 Poslovalnica DT - VI 4 - Kranj. Titov trg 1 10 WjM ruDiuvamiun ui-vi t - manj, iiiuv i , - f iS Wa\ ^ Poslovalnica DT/16 - Kranj, Cesta JLA Slovenija LW WJ avto v . # ' fk^ 11 Pjfl Vsem cenjenim strankam se zahvaljujen —rlri<:pdanip 7annnni^ in -žalimo sročnn in i ujemo za dosedanje zaupanje in želimo srečno in uspeha polno novo leto 1973 Delovnim ljudem, občanom, članom hišnih svetov in stanovalcem želimo uspešno novo leto 1973 ter sodelovanje pri upravljanju s stanovanjskimi hišami in gradnji stanovanj Namesto individualnih novoletnih čestitk smo dodelili za opremo vzgojnovarstvenih ustanov v občini 3000 dinarjev Delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Kamnik želimo vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1973 Nudimo sve vrste mesnih izdelkov in sveže meso po konkurenčnih cenah ter se priporočamo Gostinsko podjetje PLANINKA Kamnik Cenjenim gostom in ostalim želimo srečno novo leto 1973. Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno vas bomo postregli. Iskra — tovarna industrijske opreme Lesce V novo leto likvidni Tovarna industrijske opreme Lesce, kl je 1. januarja letos postala 18. tovarna Združenega podjetja Iskra, je bila še do nedavnega ena tistih, ki so ji sprejeti stabilizacijski ukrepi napovedovali v prihodnjem letu slabe čase. Domala vse leto je imela tovarna, v kateri je nekaj manj kot 130 zaposlenih, blokiran račun. Nekateri gospodarski in finančni strokovnjaki so napovedovali, da skoraj ni upanja, da bi še pred koncem leta spet postali likvidni. Toda' kar se je nekaterim zdelo nemogoče, se je zgodilo. Od 4. decembra letos je ta Iskrina tovarna spet likvidna. Od številnih dolžnikov so uspeli izterjati zaostale dolgove in tako bodo morali ob koncu leta zaradi nekaterih »najtrdovratnejših« dolžnikov odpisati okrog 80 do 120 tisoč dinarjev dohodka. Prvim težavam sc je torej kolektiv nekako izognil. Veliko bolj razveseljive pa so napovedi predstavnikov tovarne, da tudi prihodnje leto ne računajo s težavami. Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predstavniki tovarne, zakaj so pravzaprav letos imeli tolikšne težave, so nam povedali: »Za tovarno industrijske opreme so pomembna tri obdobja. Najbolj kritično, in Zaradi katerega še zdaj pla-. Čujemo ceho, je bilo tisto pred šestimi leti, ko je bila končana prisilna uprava. Takrat se je kolektiv lotil novega proizvodnega programa, ki ga je kupil od Iskrinega Zavoda za avtomatizacijo. Slo Je za proizvodnjo elementov industrijske pnevmatike, tnerno regulacijske tehnike, delno hidravlike in za inženiring od navedenih elementov. Vračanje kreditov za ta program in pokritje vseh izgub iz prvega obdobja je pomenilo za sorazmerno majhen kolektiv veliko obremenitev. Odplačati smo morali namreč 4,36 milijona dinarjev. Dodatna težava pa je bila, ker nismo dobili takšnih sanacijskih kreditov kot bi jih potrebovali. Posledica teh obveznosti je bila ob sorazmerno skromnih osebnih dohodkih tudi letošnja blokaci-ja računa. No, zdaj smo domala te poravnali. Naredili smo tudi že razvojni program za prihodnje obdobje.« Ker se bodo na podlagi urbanističnega programa občine morali kmalu umakniti s sedanje lokacije v tako imenovano industrijsko cono v Lescah, smo se v kolektivu odločili, da bodo do 1974. leta izpopolnili v sedanjih sicer neustreznih prostorih opremo oziroma stroje in tako ustvarili kapital za uresničitev drugega dela programa, ko bodo zgradili nove proizvodne prostore in kupili še vrsto novih strojev. Načrti sicer niso majhni, vendar so v tovarni prepri- čani, da jih bodo uresničili. Povpraševanje po njihovih izdelkih je namreč vedno večje. Letošnja vrednost prp-izvodnje bo namreč znašala prčk 11 milijonov novih dinarjev in se je od 1969. leta povečala za 6 milijonov, čeprav niso povečevali cen izdelkom In tudi število zapo- slenih tn čas ni povečalo. Za prihodnje obdobje pa predvidevajo, da bodo 1976. leta ustvarili že 50 milijonov novih dinarjev dohodka in tako s svojimi izdelki pokrili tretjino vseh potreb v državi. Razen tega bodo z uresničitvijo predvidenega programa prihranili slovenski industriji okrog 100 milijonov dinarjev. Toliko bi namreč takrat znašal uvoz tovrstne opreme, če je ne^ bi .. že izdelovala ta Iskrina tovarna. Kolektiv tovarne industrijske opreme Lesce, ki se bo v prihodnjih letih povečal za nekaj nad 100 zaposlenih, stopa torej v novo leto s precej jasnejšo perspektivo kot je bila le-ta lani in preje. 9 Z željo, da bi tudi drugI delovni kolektivi in delovni ljudje v prihodnje dosegli čimveč delovnih uspehov, želi kolektiv Iskre — tovarne industrijske opreme Lesce vsem srečno novo leto. Iskra — tovarna industrijske industriji opreme Lesce: stiskalnica za montažo ležajev v avtomobilski GfcAS * 38. STRAN ._ 'j. -----"-- Gorenjska oblačila Kranj Vsem poslovnim partnerjem in potrošnikom želimo srečno in uspešno novo leto 1973 Delovni kolektiv Konfekcije Mladi rod Kranj želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1973 in priporoča svoje izdelke Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna za galvaniko, fosfatiranje In barvanje kovin. V tovarni dobite brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba Je vsem na voljo. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1973 a -a Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1973 TEKSTILINDUS KRANJ Vsem kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1973 2x1000 1000 m2 prodajnega prostora-1000 artiklov nova prodajalna pohištva KRANJ. Primskovo - komunalna cona l DNEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO/OTROŠKE SOBE, REGALI, KLUBSKE GARNITURE. KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM, VZMETNICE JOGI, PREPROGE, TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE, GOSPODINJSKI APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ (Nadalj.s 25. strani) izmenjala stališča o medna* rodnem položaju, gospodarskem in političnem sodelovanju med državama. Toplota je prinesla tudi veliko padavin. 9. maja je padlo v južnoameriški državi Čile toliko dežja kot znaša celoletno poprečje. Vode so se razlile po deželi, uničile polja, nasade in naselja. Brez strehe je ostalo 6000 ljudi. 16. maja sta predsednik Tito in predsednik Romunije Nicolae Ceausescu odprla naj. večjo h'drocentralo v Evropi. Iz Djerdapa so ta dan stekli prvi kilovati električne energije v obe državi, ki sta s »kupno gradnjo še enkrat dokazali, da sta pripravljeni sodelovati na vseh področjih medsebojnih odnosov. Bombna zavesa je prekrila Severni Vietnam, ko je 20. maja Nixon podajal roko Podgornomu na letališču v Moskvi. Čeprav je obisk nedvomno veliko prispeval k izboljšanju mednarodnih odnosov in odpravljanju razliLk ▼ stališčih obeh držav, sta se obe strani sprotno ogibali najbolj perečih svetovnih problemov in nevarnosti za mir: Vietnama in Bližnjega vzhoda. Roke sta si začeli podajati tudi nemški državi. Kot uvod ▼ pogovore o ureditvi odnosov m.^d državama so 26. maja i>odpisaJi v Berlinu sporazum o ureditvi prometa med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. JUNIJ Pol miljjona Moskovčanov je 5. juniija pozdravilo predsednika Jugoslavije, Tita, ko je prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Takega spre. jemn, so zapisali časopisi, mi doživel še noben predsednik. Obisk je sodil v okvir prizadevanj za izboljšanje odnosov med državama. Onesnaženost okolja že precej časa vznemirja prebivalstvo našega planeta. Da je •tanje resno, so potrdile tudi razprave uglednih znanstvenikov, ki so se zbrali v Stock-holmu na konferenci o človekovem okolju. 13. junija se je v Rabatu začela konferenca šefov držav bi vlad 41 držav, članic afri-ike enotnosti. Zasedanje je odprl maroški kralj Hasan II. Največ so govorili o osvobajanju Afrike izpod vpliva tujega kapitaila. Na povabilo prvega sekretarja Poljske združene delavske partije je odpotoval sredi meseca na petdnevni obisk na Poljsko predsednik republike Tito. Z najvišjimi poljskimi voditelji se je pogovarjal o krenltvl meddržavnih odnosov. Varšavska univerza pa mu je ob tej priložnosti podelila naslov častnega doktorja. Zadnje dni junija sta se na Brionih srečala najstarejša suverena držav na svetu: etiopski cesar Haile Solasie in predsednik Jugoslavije Josip BrozTito. Državnika, ki sta letos praznovala osemdeseti rojstni dan. sta govorila o krepitvi politike neuvrščenosti. Za prijeten zaključek meseca in na veliko zadovoljstvo nežnejšega spola so se mudili pri nas junaki kilometrske serije Mestece Peyton. Marsikateri mladoletnici so pritekle solze razočaranja ob pogledu na zajeten trebuh, nekdaj tako zapeljivega dr. Rossija. JULIJ Po maratonskih razpravah o mestu dvoboja za svetovnega šahovskega prvaka, se je spopad začel prve dni julija v Reykyaivi>ku v Islandiji. Vendar zapletov tudi tu še nj biilo konec. Razvajeni ameriški genij šaha Fischer je s svojimi nemogočimi in često že kar smešnimi zahtevaimi zavlačeval začetek partij s svetovnim prvakom Spasskim iz Sovjotske zveze. Stave so se sklepale, se nagibale "zdaj v prid enega, zdaj drugega, vendar naskoka Američana ni bilo moč ustaviti. Novj svetovni prvak je postal Boby Fischer in s tem pretrgal petdesetletno prevlado Rusov za črno belimi polji. Julij je navadno najbolj vroč mesec. A namesto mar-tinčkanja na plažah, smo se letos stiskali pod dežniki. Obilne padavine so napolnile rečne struge in Mura in Drava sta že kmalu prestopili bregove. Toda ne le Pomurju, tudi številnim drugim pokrajinam ni bilo prizaneseno. S političnega prizorišča pa jc ta mesec najbolj presenetila vest o Sadatovi zahtevi, da se iz Egipta umaknejo ruski vojaški strokovnjaka. Ozračje med državama se je na hitro ohladilo. Divjanje ustašev med našimi izseljenci In v drugih državah se je zadnje julijske dn| preselilo tudi na naša tla. Skupina diverzantov je vpad-la v Bosansko krajino z namenom, da tam zaneti upor. Vendar Jim ljudstvo n| nasedlo. V hitri akciji in s sodelovanjem vsega prebivalstva so skuniuo teroristov že v nekiij dneh uničili. AVGUST Zaradi splošne stavke pristaniških delafvcev v Voliiki Britaniji, ki so zahtevali višje plače in izboljšanje delovnih pogojev, je bila britanska vlada prisiljena uvesti izredno stanje v državi. Začelo je primanjkovatc živbl. 5. avgusta so visoki plameni in dim naznanili sabotažo v velikih zbiralnikih nafte v Dolini pri Trstu. Ko so iskali krivce, so osumili palestinske komandose oziroma pripadnike ekstremistične fašistične organizacije v Italiji. Nekaj dni kasneje se je v Georgctownu začela konferenca neuvrščenih držaiv, kj se je je udeležilo 70 državnih delegacij. Na konferenci so sprejeli resolucijo o vlogi nevezanega sveta in o položaju dežel v razvoju. 19. avgusta je odjeknila novica, da sta iz zapora na Švedskem pobegnila morilca našega veleposlanika v tej državi Vladimira Rolovlča. Jugoslovanska javnost je z ogorčenjem sprejela malomarnost švedske policije in zahtevala, da ju čimprej ujamejo. Res so jih že nekaj dni kasneje prijeli v bližini Alga rosa. Zadnje dni avgusta so se vse oči uprle v Munchen, na prizorišče doslej največjih olimpijskih iger moderne dobe. Jugoslovani smo velilco pričakovali od košarkarjev, a malo dobili. Zato pa so naše upe potrdili rokomet asi in boksar Parlov, kj so se iz Mlincima vrnili z zlatom. SEPTEMBER Niti olimpijske igre, ta velika manifestacija miru in sodelovanja med narod! In rasami, pa niso ostale brez krvavega madeža. 6. septembra Je skupina palestinskih ko-mandosov vdrla v olimpijsko vas in tam zajela izraelske športnike. V dramatičnih dogodkih na letališču v bližini Miinclma je izgubilo življenje 18 oseb. 16. septembra je bila v Cerknem veličastna proslava ob 25-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji. Ob tej priložnosti so odprli tudi novo osnovno šolo — partizanski spomenik, ki so jo s prostovoljnimi prispevki zgradili prebivalci Slovenije. Zaradi dogodkov v olimpijski vasi je Izrael začel s povračilnimi napadi. Z letalskim ognjem je zasul številne palestinske vasi v Libanonu. Vendar s tem terorističnih akcij še ni konec. Ustaški teroristi so ugrabili letalo skandinavske družbe Douglas DC-9 in potnike pridržali za talce, če švedske oblastii ne bi ugodile njihovim zahtevam. Od njih so zahtevali, naj spustijo skupino ustaških zločincev, med njimi tudi morilca Vladimira Rolovi-ča. Letalo z ustaši se je spustilo v Madridu, kjer so se predali španskim oblastem in od njih zahtevali politični azil. O terorističnih akcijah in obstoju teh skupin pa Je letos razpravljala tudi generalna skupščine, ki je začela svoje 27. zasedanje 20. septembra. Prav to zasedanje .pa je važno po nekaterih dogodkih: v OZN je bil« sprejeta Kitajska in iz Varnostnega sveta izključena Formoza, sprejet je bil Bangladeš, sprejeta Je bila resolucija o narodnoosvobodilnih gibanjih in še več važnih sklepov. Treba jih bo le izvajati. OKTOBER Mesec je minH v znamenju nasilja na Koroškem. Zaradi vse večjih zahtev demokratičnih sil je bila avstrijska vlada prisiljena izpolniti vsaj minimalne zahteve 7. člena državne pogodbe — postaviti dvojezične napise. To je vzbudilo jezo in srd najbolj reakcionarnih in fašističnih sil, ki so se začele znašati ne le nad napisi, temveč tudi nad Slovenci. Vsa jugoslovanska javnost je podprla rojake na Koroškem in z demonstracijami zahtevala od avstrijske vlade, da razmere uredi in izvede to, kar bi morala že pred dvajsetimi leti. V ZDA Je na višku volilni boj. Igralci te velike igre, ki vsake štiri leta požre milijone dolarjev, obljubljajo vse mogoče, le da bi zmagali. Le nekaj dni pred iztekom meseca je Nixon obvestil svet, da Je dosežen sporazum o miru v Vietnamu in da so potrebne le še »neke formalnosti«, preden ga bodo podpisali. Kasneje se je izkazalo, da je bila to le spretna predvolilna poteza. NOVEMBER Predzadnji mesec lota so notranjepolitični dogodki potegnili tehtnico zanimanja na svojo stran. Po vsej državi tečejo živahne razprave o nalogah komunistov in vseh občanov po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ. Povsod so pregledali rezultate dela in kritično ocenili delo tako posameznikov "kot organizacij ki skupin. 9. novembra je bila vsa Amerika na nogah. Volivci so se odločili med demokratskim kandidatom Me Governom in republikanskim kandidatom Nbconom. Z veliko večino jo zmagal predsednik Nixon in s tem so mu bile izročene vajeti ameriške politike še za štiri leta. Toda namesto obljubljenega miru so se boji v Vietnamu še poostrili. Deset dni kasneje je svojo moč in priljubljenost mod volivci dal na preizkušnjo tudi zahodnonemški kancler Willy Brandt. Njegova zmaga ni bila tako blesteča kot zmaga Nixona, vendar SO privrženost njemu potrdili predvsem mladi glasovalci in pristaši napredne »vzhodne« politiike. DECEMBER 7. decembra se je v Beogradu začela 3. konferenca ZKJ. Na njej n<> mrr»ravli^li o položaju mladine pri nas in sprejeli so resolucijo o vlogi mlade generacije v socialistični samoupravni družbi. Ta dan je odletela proti luni tudi zadnja vesoljska ladja iz programa Apollo. 9. decembra je prispel na obisk v Slovenijo predsednik republike Tito. Povsod so mu pripravili veličasten sprejem. Namesto miru je december prinesel vietnamskemu ljudstvu še hujše gorje. Tisoči ton bomb, ki so že nekajkrat presegli rušilno moč atomske bombe nad Hirošimo, zasipajo vasi, bolnišnice, nasipe, ubijajo otroke, žene, starec. Vsa svetovna demokratična javnost je vznemirjena in ogorčena in.zahteva, da ameriška vlada takoj preneha z zločini v tej nesrečni deželi. In, kot da gorja še ni dovolj, je 24. decembra potres razdejal glavno mesto Nika-rague Managuo, ki je štelo četrt milijona ljudi. V ruševinah je našlo smrt skoraj 20.000 ljudi, nekajkrat toliko pa je ranjenih. Mehiški piloti, ki so večkrat preleteli mesto, pravijo, da so od nekdaj cvetočega naselja ostale le ruševine, prah in dim. £ Leto se izteka. Kup pro-£ blemov, vojnih žarišč, ne-0 zaupanja in drugih tež »v 9 je pustilo /.a reševanje v 4) prihodnjem letu. Bo v no $\) vem letu boljše? Se bo 0 kaj spremenilo? Upajmo!