: ;
'


&&J1
Wt>v
Za pravičnost in pravico
-mr ot je znano so višek razo-I/ čaranja doživeli Slovenci, JV ki so po prvi svetovni vojni prišli pod Italijo v jeseni 1922, ko se je države polastil fašizem. Ta jih ni obsul s prelepimi obljubami kot liberalna Italija pred vojno. Načelnik fašizma je s kruto odkritostjo oznanil, da se morajo Slovenci čimprej raznaroditi. Da zavaruje vzhodno mejo, je pozneje sklenil, da preseli Slovence v Afriko. V Gorici je zagrozil, da jih pokolje kakor Cezar Galce. Ne tega ne onega ni utegnil izvršiti. Goriški Slovenci so kmalu gledali v oknu Trgovskega doma sliko navzdol obešenega nasilnika.
Nova zarja svobode je Slovencem zasijala v maju 1945, ko so borci za svobodo očistili vse slovensko ozemlje nacizma in fašizma. In spet so zavezniki ostali v teh krajih bolj naklonjeni Italijanom kakor Slovencem, v nasprotju z načelom pravičnosti in pravice. Beneškim Slovencem je le kratko zasijala svoboda in brž zopet mrknila.
Po porazu Italija ni mogla dajati slovesnih proglasov in blestečih obljub, kot jih je dajala po zmagi pri Vittorio Venetu. Podpisala je mirovno pogodbo in Londonski sporazum, njena največja pridobitev pa je nova demokratična ustava, s katero jamči vsem državljanom, tudi Slovencem, nedotakljivost človečanskih pravic. Do zdaj žal še noben znak ne kaže, da misli dati, kakor obeta ustava, beneškim Slovencem slovenske šole in jezikovne pravice. Nekaj svojega šolstva i-Ihajo goriški in tržaški Slovenci, a ne v zadovoljivem obsegu. Devet let je upravljala Zavezniška vojaška uprava Tržaško ozemlje; v domačih sporih med Italijani in Slovenci je rada poslušala italijanske svetovalce in upoštevala fašistično zakonodajo, zlasti zoper dvojezičnost. Od oktobra 1954 je prevzela to upravo Italija, ki skuša v marsičem resno upoštevati pravičnost in pravico Razni šovinistični vplivi in fa šistična dediščina pa so še zme raj tako močni, da se je Slo vencem nabrala dolga vrsta vsa kovrstnih pritožb, zlasti v šol stvu ih gospodarstvu. Ker so Slovenci v Italiji enotna etnična skupina, zahtevajo enakopravno ravnanje za vse svoje rojake, brez sedanje trodelno-sti, po kateri se priznava tržaškim Slovencem nekaj več pravic kot goriškim, beneški pa so še vedno brez njih. Včasih te celo zdi, da se izenačevanje trši navzdol namesto navzgor fci da pravice kopnijo povsod.
Italija se zelo prizadevno trudi za blaginjo pribežnikov (ezulov) in troši zanje obilne milijarde. Slovenci jim to blaginjo radi privoščijo, prepričani pa so, da nenujno razlaščanje slovenskih tal in čezmerno, raznarodovalno naseljevanje pribežnikov na slovenski zemlji ni ne pravično ne prav usmerje-ho. Če si stopil 1. 1918 po naseljih tržaške ali goriške okolice, si videl, da je bilo ondod vse slovensko, danes pa mrgolijo ti kraji od pribežnikov, ki spreminjajo narodnostno lice Slovencem v škodo. Pribežni-ška glasila se rada porogljivo obregajo ob slovenske domačine, ki to obsojajo.
Nobena povojna vlada ni mogla zatajiti prikrite težnje, da bi slovenske zahteve po pravičnosti in pravici omalovaževala ter leta in leta odlagala in zavlačevala izvajanje najvažnejših členov ustave, ki govorijo o zaščiti slovenske manjšine. Medtem ko se Francozom in Nemcem priznava pravica do materinega jezika v javnosti in v uradih, se slovenski jezik malokje pripušča in se zmeraj znova odriva. Vsa let» sem vlagal slovensko prošnjo za podelitev ali obnovitev potnega lista. Nedavno mi jo je nov uradnik zavrnil in zahteval italijansko. Le moje vztrajanje, da je zmeraj veljala, Jo je rešilo. Če vztrajanja ni, je slovenščina pokopana.
Res, da so se od ustanovitve italijanske demokratične republike do danes odnosi med Italijani in Slovenci zelo izboljšali; res, da se stalno boljšajo tudi pod vplivom izboljšanih
odnosov med Italijo in Jugoslavijo; res, da imajo pri ,tc:n svoje zasluge italijanske napredne stranke, ki kažejo popolno umevanje za pravičnost do Slovencev; vendar pa je žal tudi res, da ne kažejo vladni krogi še nobenega smisla za jezikovne potrebe in pravice beneških Slovencev ali za nujnost njihovega šolstva v materinem jeziku.
Italija je dobila novo vlado, v kateri sodelujejo tudi napredne ljudske sile. Novi vladni program je zbudil med Slovenci največjo pozornost. V njem se zatrjuje,
da bo nova vlada «najnaprednejša in najvarnejša oblika demokratičnega življenja»,
da bo to pot «k zagotovitvi bolj demokratičnega, pravičnejšega in bolj človeškega življenja za vse»;
uredili bodo «sodni sistem in reformirali zakonike» (ki so zdaj še v veliki meri fašistični), zagotovili bodo «najustreznejše pogoje za svoboden razvoj misli, umetnosti in znanosti»;
omogočili bodo «polno zapo-listev, dvig življenjske ravni in vedno večjo blaginjo prebivalstva» in
ustvarili «sistem socialne varnosti za vse»,
dosegli bodo «premostitev obstoječih gospodarskih neravnovesij»
in še mnogo drugega, «za svobodo in dostojanstvo vseh državljanov» — seveda tudi Slovencev.
Prvič v zgodovini stoje Slovenci pred vladnim programom, ki zagotavlja tudi njim vse tisto, kar ' že več let stalno zahtevajo, česar pa še niso dosegli. Pred leti, ko je bil Aldo Moro minister za javni pouk, ga je v ministrstvu iskala delegacija sindikata slovenske šole. S sočlanom sva postajala po hodnikih in čakala na sprejem. Pa so 'nama povedali, da ni Moro nič navdušen za svoj ministrski stolec, da ne uraduje v Rimu in ima rajši politične govore po gornji Italiji. Isto so razodeli nekaterim čakajočim itadjanskim delegacijam. Moro tedaj ni imel časa za slovensko šolstvo, zdaj pa ga ima za vse slovenske probleme, ki jih namerava ugodno reševati. Tudi slovenski problemi so vključeni v njegov program. To je čisto nov poskus v zgodovini Italije, zelo napreden, obetaven poskus.
Dobri odnošaji med Italijo in Jugoslavijo utrjujejo in boljšajo ozračje medsebojnega razumevanja in morejo le blagodejno vplivati na odpravljanje še obstoječih težav med Slovenci v Italiji, ki se bodo z bratsko podporo italijanskih naprednih skupin zmeraj uspešneje potegovali za pravičnost in pravico.
Vladni program čaka. Pravičnost in pravica čakata. Med premnogimi možnostmi je tudi ta, da se program zares izvede za vse, tudi za Slovence.
ANDREJ BUDAL
V tržaški bolnišnici
NA VABILO JUGOSLOVANSKE VLADE
Moro in Saragat obiščeta Jugoslavijo
Vabilo je včeraj izročil Saragatu veleposlanik Vejvoda - Glede datuma obiska se bodo dogovorili pozneje - Sklep zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine glede svetovne konference o trgovini in razvoju Izvoz iz Slovenije se bo letos povečal za 23 odst.
. .-.. v	^	>	<
«. . . nc, ne jaz sem iz ekonomata , . .»
deval izvozno vrednost 37,6 milijarde din, pa bo presežen za dobrih 6 odstotkov.
Zlasti velik je bil v novembru izvoz tekstilnega blaga. Tekstilna industrija je v tem mesecu dosegla izvozno vrednost 450 milijonov din. Sploh je pokazala tekstilna industrija v zadnjih treh mesecih zelo živahno izvozno dejavnost. Se sredi leta je precej zaostajala za planom, ob koncu novembra pa je letni plan že presegla za 1,5 odstotka, enajstmesečni izvoz pa je bil za 53 odstotkov večji kakor lani. Nepričakovano lepe izvozne uspehe izkazuje letos usnjar-sko-čevljarska industrija. Svoje izvozne dobave za zimsko sezono je v glavnem izpolnila že v prejšnjih treh mesecih, zato je v novembru izkazala nekoliko manjši izvoz. Celotni izvoz v 11 mesecih pa je presegel lansko vrednost kar za 96 odstotkov in letni izvozni plan za 34 odstotkov.
Za izvoz najvažnejša industrij, ska panoga Slovenije, lesna industrija, bo v celoti vzeto plan izpolnila. V 11 mesecih je dosegla 90 odstotkov letnega izvoznega plana in za 16 odstotkov večji izvoz kakor lani. Papirna industrija pa izkazuje za 11-me-sečno obdobje povečanje izvoza
za 65 odstotkov, pri čemer je letni plan že presegla za 17 odstotkov.
Druga za izvoz najpomembnejša industrijska panoga Slovenije kovinska industrija pa ne izpolnjuje pričakovanj. Novembrski izvoz je bil celo manjši kakor v prejšnjih mesecih.
Podobno je zaostala za planom tudi barvasta metalurgija, čeprav izkazuje za 11 odstotkov večji izvoz kakor lani. Cma metalurgija pa je povečala izvoz za blizu 80 odstotkov in je letni plan o koncu novembra presegla že za 21 odstotkov.
Zadnje mesece Je uspelo kemični industriji povečati svoj izvoz. V 11 mesecih je ta industrijska panoga izvozila za 27 odstotkov več kakor lani in bo plan tudi za malenkost presegla. Med panogami, ki zaostajajo, pa Je elektroindustrija. S povečanjem izvoza v novembru je sicer deloma nadomestila zaostajanje, ker pa ima letos visoko postavljen plan, ga kljub povečanju Izvoza za 70 odstotkov ne bo izpolnila. Za planom zaostaja tudi živilska industrija, katere izvoz se giblje v glavnem na lanski ravni.
Tudi kmetijstvo je kljub slabemu izvozu sadja preseglo ob koncu novembra letni plan že za 9 odstotkov.
RIM, 28. (ANSA) — Zunanji minister Giuseppe Saragat je danes zjutraj sprejel v palači Farnesina jugoslovanskega veleposlanika Iva Vejvodo. Med razgovorom je veleposlanik izročil predsedniku vlade Aldu Moru in Saragatu vabilo, naj obiščeta Jugoslavijo. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da sta oba državnika na vabilo pristala ter da se bodo o datumu obiska dogovorili med nadaljnjimi stiki.
BEOGRAD, 28. — Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine je po peturni razpravi, v kateri je sodeloval tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, sklenil predložiti zveznemu izvršnemu svetu resolucijo v zvezi z vprašanji, ki bodo na dnevnem redu svetovne konference o trgovini in razvoju. Jugoslavija je, kot je znano, vedno poudarjala potrebo krepitve mednarodnega gospodarskega sodelovanja in v zvezi s tem formuliranja novih načel v med-narodnih odnosih, ki bi izhajalo od potrebe pospešenega gospodarskega razvoja na svetu, krepitve mednarodnega gospodarskega sodelovanja na nače-t lih enakopravnosti in ukinitvej vseh diskriminacij, istočasno se je Jugoslavija od samega začet ka zavzemala tudi za to, da s« konferenca usmeri na prouče. vanje konkretnih trgovskih hi finančnih problemov in iskanj i določenih rešitev na podlagi sporazumevanja in spoštovanja interesov in potrebe držav v
razvoju.
Na današnji seji so proučili širše probleme s stališča interesov držav v razvoju in svetovnega gospodarstva v 'celoti. Ve-čina odposlancev udeležencev razprave, je ta predlog sprejela in izrazila prepričanje, da bo svetovna konferenca prispevala k rešitvi mnogih vprašanj, ki so na dnevnem redu.
Iz Ljubljane poročajo, da je vrednost letošnjega izvoza iz Slovenije do konca novembra dosegla 33930 milijonov deviznih din, s čimer je že izpolnjenih 95,5 odstotka letnega izvoznega plana. Ce računamo, da bo znašal izvoz v decembru, ki je vsako leto največji,‘ okrog 4 milijarde din, bo vrednost celotnega izvoza v letošnjem letu narasla na okrog 40 milijard din nasproti 32,7 milijarde din v lanskem in 24,1 milijarde din v predlanskem letu. Iz tega sledi povečanje nasproti lanskemu letu za 23 odstotkov, nasproti predlanskemu letu pa za 66 odstotkov. Plan izvoza, ki je predvi-
Kakor poročamo v članku «Protiustavni način razlaiče-vanja mora oblast preprečiti» na 5. strani, je zelo zgovoren primer razlastitve vrta pri hiši na Krmenki pri Boljuncu, ki spada v občino Dolina. Eulogio Martini je pred dnevi dobil dekret o razlastitvi, na podlagi katerega mu vzamejo za Industrijsko pristanišče 530 kv. m vrta in hišo, za kar mu ponujajo 190.000 lir. Da bi prizadeti dosegel višjo ceno, se mora pritožiti na sodišče. Na sliki zgoraj Marti-nijeva hiša in del vrta. — Slika spodaj: Bratom Alojziju, Justu in Karlu Vatovec-Vatta iz Žavelj št. 910 So odvzeli za Industrijsko pristanišče najprej zemljišča pri Žav-ljah in Domju. Ostalo jim je še nekaj vinogradov in njiv v dolini pri Krmenki. Zdaj so dobili dekret, da jim razlastijo še to zadnje zemljišče, skupno 9235 kv. m, za kar jim ponujajo 4 milijone lir. Drugega takega zemljišča za ta denar prav gotovo ne bodo dobili. Tako bo izginila kmetija. Kako in kje pa se bodo preživljali prizadeti bratje in njihovi otroci, za to se Industrijsko pristanišče ne zmeni. Na sliki Karlo Vatovec in njegov nečak, ki trosita gnoj na razlaščeni njivi. Ta posest je zaokrožena in je blizu hiše prej omenjenega Martinija.
DANES
Nedvomno je znamenje vedno boljših prijateljskih odnosov med obema sosednima jadranskima državama tudi včerajšnje vabilo j» goslovanske vlade predsedniku Italijanske vlade Aldu Moru in zunanjemu ministru Giuseppu Saragatu, naj obiščeta Jugoslavijo. Oba državnika sta na vabilo pristala. Kdaj bo do obiska prišlo, še ni znano, ker se bodo o tem dogovorili pozneje. Toda že sama novica potrjuje besede državnega tajnika za zunanje zadeve SFRJ Koče Popoviča predvčerajšnjim v jugoslovanski zvezni skupščini, s katerimi je poudaril izredno dobre odnose z Italijo.
Druga ugodna novica za slovensko skupnost v Italiji, zlasti pa za goriške Slovence, pa je odobritev 325 milijonov izdatkov, ki jih je mestni goriški svet na petkovi seji predvidel za gradnjo novega šolskega poslopja v mestu Gorici, poslopja, v katerem naj bi bile nameščene slovenske osnovne ia srednje šole ter otroški vrtec, kakor tudi odobritev okvirnega načrta za gradnjo novega poslopja za osnovno šolo v Pevmi, za katero je mestni svet predvidel 42 milijonov lir izdatkov. Ulica v kateri bodo gradili novo šolsko poslopje ▼ Gorici, še ni določena, toda naši Goričani so prepričani, da šole ne bodo gradili v Stražlcah — kot je bilo v načrtu — ker je to neprimeren kraj za združitev vseh slovenskih šol v mestu. Na to sta župana in odbornika za šolstvo opozorila kar dva občinska svetovalca ter prejela zagotovilo, da bo za šolo določena primerna lokacija, ki bo ustrezala potrebam slovenskega šolstva, pri čemer bodo upoštevali tudi željo Slovencev, naj bi ostali v mestu dve osnovni šoli in dva otroška vrtca.
V državi tudi včeraj ni bilo posebnih dogodkov razen nadaljnjega ugibanja glede možnosti razkola v PSI, kjer so izročili tudi primer trinajstih socialističnih senatorjev, ki niso glasovali za zaupnico vladi, razsodišču stranke; toda šest senatorjev je takoj objavilo v strankinem glasilu izjavo, v kateri poudarjajo, da morebitnemu raa-kolu odločno nasprotujejo.
Od mednarodnih dogodkov je prav gotovo najvažnejši izredno nagli sestanek Varnostnega sveta OZN na zahtevo ciprske vlade zaradi znanih spopadov med Grki in Turki na otoku v preteklem tednu. Od napada na Suez 1. 1956 se še ni zgodilo, da bi se VS sestal s tolikšno naglico. Na seji so govorili ciprski predstavnik Rosldes, turški delegat Kural in grški delegat Bitsios. Rosides je predlagal resolucijo, ki bi vsebovala štiri točke:
1.	Spodbuja naj se sodelovanje med Grki in Turki na Cipru. —
2.	Vse države naj se pozovejo na spoštovanje politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti otoka ter naj ne uporabljajo sile proti njemu. — 3. Pozovejo naj se vsi prizadeti, da naj delujejo za mir. — 4. Položaj na otoku naj bo pod trajnim opozavanjem. — Zelo značilne so tudi Rosldesove besede: «Turčija bi morala zagotoviti, da ne bo poslala vojnih ladij ali letal proti Cipru. Ce ne bi sklicali VS bi morda prišlo do invazije».
—	Toda podpredsednik grške vlade je dobil telefonsko sporočilo ciprskega zunanjega ministra, da so opazili severno od otoka trinajst turških vojnih ladij, med katerimi več prevoznih ladij s vojaki; vendar se je zvedelo, da gre za že napovedane turške manevre v okviru atlantskega pakta. Na Cipru je od včeraj dalje britanski minister Sandys; razvoj položaja pa budno spremljata vladi ZDA in ZSSR, kjer tisk poudarja, da se ciprski dogodki spreminjajo v resen mednarodni spor, ki lahko ogroža mir v Sredozemlju.
Zelo spodbudno izjavo je dal včeraj v Texasu ameriški predsednik Johnson, ki je dejal, da bo moč napredovati v izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom in da bodo ZDA k temu prispevale. Po drugi strani pa je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi odnosov med ZDA in skupnim evropskim tržiščem na kmetijskem sektorju, češ da ni bil postavljen za ZDA še «noben razumen predlog». Glede sestanka na vrhu med Vzhodom in Zahodom pa je rekel, da ga v bližnji prihodnosti ne bo.
Veliko zanimanje vlada p« svetu
—	zlasti v Franciji — za razgovore kanclerja Erharda z Johnsonom, h kateremu je včeraj prišel na uraden obisk. Ob prihodu sta si doslej izmenjala le običa£te pozdrave.
P rini or sfcT 'dnevni k
— 2 —
29. decembra 1963
Po izredni in nujni seji Varnostnega sveta je položaj na Cipru «manj eksploziven»
Sejo Varnostnega sveta so sklicali zaradi premikov turških vojnih ladij oh ciprski obali - Duncan Sandys v Nikoziji - Predlog za konferenco med Anglijo, Grčijo in Turčijo - Komentar «Pravde»
NEW YORK, 28. — Sinoči, nekaj pred polnočjo (ob 5.39 po •rednjeevropskem času) se je nepričakovano sestal Varnostni svet na zahtevo ciprske vlade. Ciprski predstavnik v OZN je dobil po telefonu, nalogo svoje vlade, naj zahteva nujno sejo, ker so opazili premike turških vojnih ladij proti Cipru.
Varnostni svet se je sestal tri ure potem, ko je ciprski predstavnik protestiral proti tem premikom turških vojnih ladij.
Posamezne delegate so morali poklicati po telefonu, toda ob določeni uri sta bila na mestu samo britanski in sovjetski predstavnik. Ostalih devet sedežev so zasedli namestniki šefov. Tudi predsedniško mesto je zavzel ameriški delegat Plimpton namesto Stevensona.
Seje se je udeležil tudi glavni tajnik OZN U Tant.
Od leta 1956 ob napadu na Suez 'se ni še zgodilo, da bi se Varnostni svet sestal s tolikšno naglico. Na seji so govorili najprej ciprski delegat, za njim turški in grški in potem zopet ciprski. Ker se ni nato nihče več oglasil k bè-sedi, je predsednik zaključil sejo ob 7. uri po srednjeevropskem
času. Izjavil je, da bodo novo sejo določili po posvetovanju s posameznimi člani sveta.
Ciprski predstavni." Zenon Ro-aides je izjavil, da je vztrajal za nujno sejo sveta, ker je Turčija prekinila premirje «v obliki u-strahovalmh manevrov». De,al je, da je dobil popoldne telefonsko »poročilo svojega ministrstva, da je «ozračje naelektreno», in da turške vojne ladje plujejo proti Cipru ter grozijo z invazijo. Pozval je Varnostni svet, naj napravi konec «diplomaciji topovskega streljanja», ki jo vodi Turčija, in naj doseže spoštovanje premirja na otoku.
Pozneje je ciprski delegat sporočil, da je bil obveščen, da turške ladje ne plujejo več proti ciprski obali, temveč so menjale smer. Poudaril je, da so to storile verjetno, ker je bila sklicana nujna seja Varnostnega sveta. Izjavil je tudi. da so turške ladje ponoči neprestano izstreljevale svetlobne ra.ete proti ciprski obali, in če bi se to početje nadaljevalo, bi samo povzročilo strah in bi pomenilo «poziv na nerede, da bi spodbujali ljudi na spopade», prav v trenutku ko so spopadi med ciprskimi Grki in Turki prenehali. Rosides je pripomnil. da je grška vlada premišljeno ravnala In ni izvedla nobenih premikov vojnih ladij ali letal.
«pe se je Turčiji zdelo, je dodal ciprski delegat, da ie življenje Turkov na otoku ogroženo, bi morala zahtevati sejo Varnostnega sveta, kajti nobenega opravičila ni za uporabo sile; ta metoda mora v današnjih dneh veljati za zastarelo, če se hoče mir na svetu.»
Nato je Rosides govoril o težavah, ki jih ustvarjajo tisti členi ciprske ustave, ki nalagajo delitev ciprskih mest med Grke in Turke In ki dejansko dajejo pravico veta turški parlamentami manjšini. «V bistvu, je zaključil, ni nič takega,
kar bi moralo deliti Turke ln Grke	.......
na Cloni, toda če s turške strani turških vojnih ladij, med katen-odklanjajo razgovore, ne bo moč |mi. 1® bilo več prevoznih ladij z odpraviti umetne delitve, ki jo ust- V0Jakl Po se-U s° takoj poročali
«potrpežljivo In spravno ravnala ter bo tako tudi nadaljevala». Obtožil Je ciprsko vlado, da spletkari ko je zahtevala sejo Varnostnega sveta ponoči in postavila «neutemeljene obtožbe». Zanikal je, da turške vojne ladje plujejo proti Cipru, in dejal, da te ladje potujejo iz enega turškega pristanišča v drugo, ter j i pripomnil, da je turška obala blizu ciprske obale. Na koncu je trdil, da «je bilo vse to Izmišljeno ln dramatizirano, da se prikrijejo zločini proti turškemu prebivalstvu na Cipru».
Grški delegat Bitsios je predlagal, naj Varnostni svet sprejme na znanje zagotovila turškega predstavnika, da nobena turška vojna ladja ne pluje proti Cipru, in to z namenom, da se pomiri ciprsko prebivalstvo.
Govoril je zopet ciprski delegat, ki je zanikal, da so ciprski Grki pobijali ženske in otroke, in je dejal, da grožnja s silo pomeni kršitev listine OZN. Pozval je Varnostni svet, naj odobri resolucijo, ki naj Jamči izvedbo sporazuma o ustavitvi sovražnosti in nevmešava-nje od zunaj v ciprske zadeve. Predlagal je resolucijo, ki bi vsebovala naslednje štiri točke;
1. Spodbuja naj se sodelovanje med oberila skupnostima na Ctprjl.
2,. Vse države- naj se pozovejo na spoštovanje politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti otoka, ter naj ne uporabljajo sile proti temu otoku.
3.	' Pozovejo naj se vsi prizadeti, naj delujejo za mir in red.
4.	Položaj na otoku naj bo pod stalnim opazovanjem.
«Turčija, je izjavil Rosides, bi morala zagotoviti, da nima namena poslati vojnih ladij ali letal proti otoku. Ce ne bi sklicali Varnostnega jveta, je pripomnil, bi morda prišlo do invazije.»
Turški delegat je trdil, da tur-Ske čete niso intervenirale pri spopadih in da niso izstrelile niti enega strela ter da je bila turška vlada «prisiljena» poslati «samo enkrat» letala nad Ciper, da «doseže spoštovanje premirja» Rosi-desa je pozval, naj jamči, da «bodo grški teroristi prenehali s svojimi pokoli».
Ker se ni oglasil nihče drug k besedi, je predsednik zaključil sejo in izjavil, da bo nova seja določena po posvetovanju med člani Varnostnega sveta.
Zveza ciprskih Turkov v Londonu je objavila poslanico, ki jo je posjal ciprski podpredsednik Kučuk tajniku U Tantu. Ta pravi, da «ciprski delegat v OZN dr. Rosides ne predstavlja več vseh Ciprčanov, temveč samo Grke, in vse, kar izjavlja, je neutemeljeno»
V Atenah je podpredsednik vlade Venizelos sklical opolnoči sejo vojaških načelnikov zaradi sporočila, ki ga je dobil po telefonu od ciprskega zunanjega ministra, da so Opazili severno od otoka 13
države NATO že zdavnaj obvešče-se
ne, da se bo turška mornarica stavljajo še vedno samo Angleži, vežbala na tamkajšnjem področju, | Kakor je izjavil general Young, je ciprski zunanji minister Kipria. «ni bilo še moč sestaviti mešanih
Vojaške' patrulje v Nikoziji se- skim Grkom, ker ti očitno niso
imeli nobene koristi od teh inci-
nos videl v navzočnosti teh vojnih ladij v sedanjem trenutku napetosti takšno nevarnost, da je o tem obvestil atensko vlado. Ta je takoj sklicala načelnike glavnega štaba, da prouči ukrepe za primer da bi turške enote z izgovorom normalnih vežb izvedle demonstracijo sile, da s tem podprejo ciprske Turke »
Nadškof Makarlos je dopisniku grškega opozicijskega lista «Akro-polis» izjavil, da je revizija ciprske ustave po dogodkih teh dni sedaj absolutno potrebna. Dopisnik pravi dalje, da je Makarios prepričan, da se bo v prihodnjih dneh na otok povrnil mir zaradi sprejetih varnostnih ukrepov. Dalje je Makarios poudaril, da Grki nikakor nimajo namena uničiti Turkov. «Nasprotno, Grki so utrpeli več napadov s strani Turkov, in v Ankari so se podvizali, da so bojazen Grkov prikazali kot bojazen Turkov.» Dopisnik zaključuje, da je Makarios izjavil, da je prepričan, da so v Ankari sklenili, izkrcanje na otoku v primeru, da bi se spor razširil.
Danes je prispel na Ciper britanski minister za odnose s Com monwealthom Duncan Sandys in je začel vrsto posvetovanj. Najprej se je sestal z angleškim visokim komisarjem in zatem z generalom Youngom. Ciprski predsednik Makarios pa se je vso noč posvetoval z grškimi ministri svoje vlade.
patrulj ob udeležbi Grkov in Turkov».
Zvedelo se je, da je britanska vlada predlagala grški vladi sklicanje konference, na kateri bi vsestransko proučili ciprski problem. Britanska vlada se posvetuje pri prizadetih vladah s tem v zvezi. Konferenca naj bi bila prihodnji mesec v Londonu ali pa v Zueri-chu. Predsednik grške vlade pa je odločno zanikal novice, ki so jih razširile zahodne agencije o premikih grških čet. Dalje je izjavil. da je položaj na Cipru sedaj manj eksploziven kakor je bil v preteklih urah, ter je pozval grški tisk, naj ne širi nenadzorovanih informacij, ki lahko samo razburjajo duhove.
Minister Duncan Sandys se je nocoj sestal s ciprskim predsednikom Makariosom, zatem pa s podpredsednikom Kučukom. Po razgovoru je Makarios'izjavil, da je Ciper kot član Commonweal-tha zahteval pomoč Velike Britanije zaradi turške grožnje. Dejal je, da je po njegovem mnenju bolje, da Ciper sprejme samo britansko pomoč, ker sta Grčija in Turčija neposredno zainteresirani na otoku. Makarios je izjavil. da se bodo razgovori nadaljevali. in da je optimist glede povratka miru na otok. Posebnu preiskovalna komisija bo raziska-
dentov. Dalje je dejal, da je potrebno sprejeti ukrepe ustavnega značaja, da se doseže stabilnost na otoku, ker so incidenti izbruhnili prav zaradi ustave.
Sovjetski tisk skrbno spremlja dogodke na Cipru. Današnja «Pravda» piše med drugim:	«Države
NATO so Izkoristile tragične dogod. ke na Cipru, da se vmešajo v notranje zadeve otoka naslanjajoč se na sporazum v Zuerlchu in Londonu.» List pravi dalje, da se ciprska vlada čuti sposobna vzpostaviti red na otoku z lastnimi sredstvi, in dodaja: «Zaradi tega so izjave držav NATO, da bi uporabile svoje oborožene sile za vzpostavitev reda na otoku, jasen poskus vmešavanja v notranje zadeve Cipra.» Na koncu pravi list, da dogodki na Cipru presegajo ciprske meje in se spreminjajo v resen mednarodni spor, ki lahko ogroža mir v Sredozemlju.
PARIZ, 28. — Golistični «Paris Jour» piše, da bo Erhard predlagal Johnsonu «nemško-ameriški akcijski načrt». Načrt baje predvideva tesno medsebojno prodiranje ameriškega in nemškega gospodarskega razmaha in to ne v okviru načrtovanja — kateremu Erhard nasprotuje — temveč z dolgoročnimi investicijami.
Ciper
Na Cipru je v zadnjih dneh prišlo do Številnih incidentov, o katerih pišejo, da so najhujši, odkar je ta otok oktobra 1960 dobil neodvisnost. Najprej je prišlo do streljanja med skupinami turških in grških prebivalcev v mestu Larnaki, zatem pa so se spopadi razširili na druge kraje in najhuj-ši so bili v prestolnici Nikoziji. Ciper ima komaj pol milijona prebivalcev, ki so Grki in Turki. Ogromna večina so Grki. Turkov je le 16 odstotkov. Med spopadi, ki so se nadaljevali ves teden, je bilo več mrtvih in ranjenih. Število mrtvih ni znano, razne a-gencije govorijo o 200 mrtvih, ciprski podpredsednik Kučuk, ki je voditelj ciprskih Turkov, trdi da je bilo 300 Turkov mrtvih.
Sporazumi v Zuerichu in Londonu o ciprski neodvisnosti so od vsega začetka naleteli na težave pri izvajanju in niso pripeljali do rešitve notranjih problemov. Nadškof Makarios in njegova vlada so večkrat poudarili, da so sporazumi, ki so jih podpisali Grčija, Turčija in Velika Britanija oškodovali pravice čiprskth Grkov m jih postavili v neenakopraven položaj v odnosu do turške manjšine. Dalje poudarja Makarios, da je bila ciprska ustava sprejeta v «nemirnih dneh» in da je sedaj zastarela ter pomeni oviro za nadaljnji razvoj.
Velike ovire povzroča obvezen «narodni ključ», po katerem morajo deliti mesta v upravi med pripadnike grške in turške narodnosti. Turki, ki predstavljajo 16 odstotkov ciprskega prebivalstva, so dobili 30 odstotkov položajev v državni upravi ter 40 odstotkov v vojski in policiji. Razen tega pa imajo še pravico veta na vsak vladni ukrep, s katerim se ne bi
«S tem sistemom namerava Er- I strinjali hard rešiti enega najhujših pro- | Velik spor je nastal zaradi še.
niih°dnekh ToudarilT^: da t	• nem*kT «o.podarstva:	stihZp^k %en kjer bi'mordi
njih dneh. Poudaril pa je, da. se vprašanje potrebne stabilizacije po ustavi organizirati «ločene ob-odgovornost ne sme naprtiti cipr-1 znamenitih «valovečih kapitalov». J čine» za ciprske državljane grške
............................m....niiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiin.m.im.....umi.nini»,,,.u.m........
Johnson in Rusk o nujnosti prizadevanj za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom
Prvi razgovori Johnsona z Erhardom in Ruska s Schroederjem Washington zanimajo predvsem bruseljski sklepi o kmetijski politiki in bližnja carinska pogajanja v Ženevi
HOUSTON (Texas), 28. — Ameriški predsednik Johnson je imel sinoči tiskovno konferenco na svojem posestvu v Houstonu. Izjavil Je, da upa, da bo moč napredovati za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom ln da bodo ZDA k temu v naj večji meri prispevale.
Johnson Je poudaril važnost
vojaki. Po seji so takoj p o sprejetih sklepih poslanikom ZDA in Velike Britanije.
Zvedelo se je, da je turška vlada že pred časom sporočila prizadetim vladam, med temi tudi Grčiji in ZDA, da bodo turške vojne ladje delale manevre v okviru NATO. Ti so bili prvotno določeni za november, a so bili odloženi. Davi je podpredsednik grške vlade in zunanji minister Ve-	.	,
nizelos izjavil med drugim: «Ce-1 bodo z njimi redno posvetovali o prav so bile grška vlada in ostale I nekaterih važnih vprašanjih. Na-
izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom in dodal, da mora svet živeti v miru, in narodi se morajo privaditi skupnega življenja. Po njegovem mnenju je moč napredovati v tem smislu. ZDA bodo storile vse mogoče, da prispevajo k tem naporom, in želeti je, da tudi druge države k temu prispevajo.
O svojih razgovorih, ki jih bo imel z mehiškim predsednikom Lopczom Mateosom, je Johnson izjavil, da se bo z njim sestal 21. in 22. februarja v Palm Springu v Kaliforniji.
Glede «Zavezništva za napredek» je predsednik izjavil, da ima nalogo koordinirati ameriško politiko do Latinske Amerike dosedanji poslanik v Mehiki Thomas Mann.
Zatem je Johnson Izjavil, da so se z bivšimi ameriškimi predsedniki, predvsem z generalom Ei-senhowerjem. že posvetovali in se
V-» «J a m m 1 li«*« !	nAo,iOÌAirali A
varja ustava »
Govoril Je .žetem turški delogat Adnam Kural. ki je Izjavil, da je «presenečen in se zgra a» zaradi obto.b proti turški vladi. Trdil je, da je sedanje stanje na Cipru «povzročila obsetra operacija» ki so jo 21. decembra začeli ciprski Grki «z namenom, da uničijo turško skupnost na otoku». " *dll je, da se na otoku «pobijajo moški, ženske ln otroci», ln da Je Turčija
.........minil milil.n.............Hlinil.mimmi.immillimi.inmnnnmmmnmmimnnnnnn.milil
Vodstvo PSI predalo razsodišču 13 senatorjev zaradi nediscipline
Šest od teh senatorjev Je sicer glasovalo proti vladi, vendar pa so proti razcepu stranke ■ Zasedanje centralnega odbora PSI bo sredi januarja
čelnik informacijske službe (CIA) John MacCone, je- dobil navodila, naj Eisenhowerju obrazloži zadaje mednarodne dpgotjke. Z Ei-senhowerjem se bodo posvetovali tudi o novem proračunu, o ukre-g
o vseh vprašanjih gospodarskega značaja.
pih gospodarskega varčevanja ln
‘ Jih go:	‘
lie izja rbijo p:
nosi med ZDA in državami skup-
Johnson je dalje izjavil, da njegovo upravo skrbijo prihodnji od-
RIM, 28. — Danes se je sestalo vodstvo PSI in proučilo primer 13 socialističnih senatorjev, ki niso glasovali za zaupnico Morovi vladi in so s tem kršili sklep centralnega odbora stranke. Vodstvo je predalo častnemu razsodišču vseh 13 senatorjev, vendar pa je za šest senatorjev, ki so poslali glasilu stranke «Avanti!» pismo, v katerem izražajo svoje nasprotovanje vsakršnemu razcepu stranke, uporabilo drugačno utemeljitev. Pismo so poslali; Ti-baldi, Sellitti, Bernardi, Berma-
ni, Tomassini in Picchiotti; izjave proti razcepu pa niso podpisali; Albarello, Di Prisco, Lus-su, Milillo, Passoni, Roda in Schiavetti. Zgoraj omenjenih šest senatorjev obsoja «vsakršen poskus, da bi dejavnost struj zadobila obeležje razkola, ki utegne ogroziti enotnost stranke, in »matrajo morebitni razcep nesrečo za prihodnost stranke, za enotnost delavskega razreda in za usodo demokracije v Italiji».
Po seji vodstva PSI so izdal)
sporočilo, v katerem je rečeno:	..	izkaznice m da
«Vodstvo stranie je proučilo no- | fai ptr0U^1Čll pokbude, ki bi zagoto-tranja vpra;an,a stranke in po-	aktivno prisotnost PSI v jav-
trebne pobude v_sedanjem poli-	»ivlmniu dežele. Nozinarii
tlčnem položaju. Z namenom, da se ta vprašanja temeljiteje proučijo, je vodstvo sklenilo sklicati v januarju zasedanje centrarne, ga odbora, datum tega zasedanja pa bo določilo na svoji prihodnji seji. na kateri bo nadaljevalo s proučevanjem omenjenih vpra. šanj. Vodstvo je ugotovilo z zadovoljstvom, da se vedno večje število članstva odziva pozivj vodstva za ohranitev enotnosti stranke: hkrati je vzelo na znanje zadovoljiv potek obnovitve članstva v federacijah, ki so ie začele s to dejavnostjo. Vodstvo poziva vso stranko, nai da na;-večji poudarek tej dejavnosti, da bi dosegli nadaljnje uspehe. Konc» no je vodstvo predalo častnemu razsodišču trinajst tovarišev senatorjev, ki niso glasovati za zaupnico vladi, in to v nasprotju s sklepi centralnega odbora, pri
korakov Morove vlade, ko je Sa-ragat izrazil svojo naklonjenost atomski NATO, pa tudi z napovedanim bližnjim obiskom državnega poglavarja de Gaullu». «Gre za dve dejanji mednarodne politike — je nadaljeval Vecchietti — ki dajeta vladi celo desničarsko obeležje in ki potrjujeta smotre, h katerim teži zavezništvo na vseh stopnjah med Saragatom in doro-tejci. Ali so socialistični ministri vedeli za ti dve pobudi, ali pa so bili postavljeni pred izvršeno dejstvo? Pa naj bo resnična prva ali druga domneva, odgovornost socialistične desnice je vsekakor zelo velika in je ponovno potrdilo o nujnosti izrednega kongresa, če se hoče rešiti enotnost stranke».
V krogih avtonomistične večine menijo, da bo levičarskim voditeljem stranke sledilo neprimerno manjše število pristašev levičarske struje od števila, ki sl ga voditelji te struje obetajo, ker pretežna večina pristašev levičarske struje želi ostati v stranki.
Program
papeževega bivanja v Palestini
AMAN, 28	— Predstavnik jor-
danske vlade je nocoj javil, da bodo uradni program papeževega obiska v Palestini objavili jutri v štirih jezikih.
Zvedelo se je, da bo papež prl-proučilo te primere, takoj ko bo j spel z letalom v Aman okoli 13. dobilo ustrezne podatke.	ure v soboto, 4. januarja. Na le-
tališču ga bodo spre eli kralj Husein ter krajevne civilne in verske oblasti. Iz Amana bo odšel
tem pa ugotovilo, da so nekateri od njih poslali «Avantiju» pismo, v katerem zatrjujejo, da ne bodo v nobenem primeru prelomili s stranko».
Po seji vodstva PSI je namestnik tajnika Brodolini obvestil novinarje, da je vodstvo PSI načelo organizacijska vprašanja stranke in da bodo nadaljevali v prihodnjih dneh proučevanje teh vprašanj. Vodstvo bo sklicalo sredi januarja zasedanje centralnega od. bora. Brodolini je pripomnil, da bodo v prihodnjih dneh pi krajinska zborovanja stranke, da bi članstvo opozorili na važnost cb-
nem življenju dežele, Novinarji so hoteli vedeti, ali je vodstvo obravnavalo tudi primer Bassa in Curtija, ki sta hkrati tudi člana častnega razsodišča, in proti katerima ni razsodišče sprejelo še nobenega disciplinskega ukrepa: Brodolini pa je dejal, da je za oba primera pristojno izključno le častno razsodišče. Na vprašanje, ali je vodstvo razpravljalo tudi o manifestacijah, ki jih nekateri suspendirani poslanci prirejajo v nekaterih federacijah, kljub temu, da bi se morali vzdržati vsakršne politične dejavnosti, je namestnik tajnika PSI dejal, da bo vodstvo
Voditelj levice Vecchietti je danes govoril v neki sekciji PSI v Rimu, kjer je včlanjen in kjer je levica v večini. V svojem govoru je poudaril «resnost prvih Iz avtomobilom v Jeruzalem.
nega tržišča na kmetijskem sektorju. Po razgovorih v Bruslju je prišlo do zaskrbljenosti. Ameriški tajnik za kmetijstvo Free-man je ugotovil, da, kar se tiče dostopa ZDA na ta tržišča, ni bil do tedaj postavljen še noben «pravi in razumen» predlog. Johnson je dodal, da ZDA ne mislijo postaviti nobenih posebnih zahtev, toda zahtevajo, da tedaj, ko so pripravljene na koncesije, naj velja enako načelo tudi nasproti njim.
Državni tajnik Dean Rusk, ki j* bil navzoč, je izrekel prepričanje, da bodo razgovori s kanclerjem Erhardom «konstruktivni in koristni» in da bodo odprli «novo poglavje v zgodovini hemško-ame-riškega sodelovanja». Poudaril je, da je Zahodna Nemčija «najtrdnejši element atlantske skupnosti».
Predsednik Johnson je izjavil tudi, da je dal navodila tajniku za obrambo MacNamari, naj ustanovi posebno komisijo, da prouči vprašanje ameriških vojaških oporišč v ZDA in v tujini v okviru programa varčevanja. Pripomnil je, da je večina ameriškega ljudstva odobrila njegov sklep, da zapre 33 ameriških vojaških oporišč.
Dean Rusk je v intervjuju po radiu izjavil, da bo leto 1964 leto, «v katerem bodo postavljene na poskušnjo prave možnosti miru». Izrekel je prepričanje, da se večina velikih držav strinja, da je treba preprečiti ponovitev takih kriz, kakršna je bila karibska.
Glede odnosov med Vzhodom ln Zahodom je Rusk izjavil, da je Zahod, združen v NATO, odločen še dalje iskati možnost novih sporazumov s Sovjetsko zvezo. Pripomnil je, da bo prišlo do diplomatskih posvetovanj, razgovorov na razorožitveni konferenci, in potrebno bo mnogo časa in potrpljenja, «toda ne bomo smeli prehitro zgubiti poguma».
Poudaril pa je, da ne bo prišlo do sestanka nà vrhu med Vzhodom in Zahodom v bližnji prihodnosti. Dejal je, da Sovjetska zveza in prav tako večina zahodnih voditeljev menijo, da taka konferenca ne more koristiti, če se skrb. no ne pripravi.
Glede ameriške politike do Kitajske je Rusk izjavil, da se bodo na bližnjih razgovorih v Tokiu med člani japonske in ameriške vlade razgovarjali o vseh proble-bim ameriške politike do pekinške vlade. Toda ni blizu sprememba te politike, ker se zdi, da se «kitajska politika do Zahoda ne bo menjala». «V stikih s Kitajci v Varšavi, je dodal Rusk, nismo opazili nobene spremembe v njihovem stališču. Kitajci vztrajajo, naj zapustimo Formozo, toda mi ne bomo tega storili v nobenem primeru Ne moremo zapustiti deset ali enajst milijonov ljudi proti njihovi volji».
Kar se tiče gospodarskih vprašanj, je Rusk trdil, da so bližnja carinska pogajanja med ZDA in državami skupnega tržišča v okviru GATT «važnejša kakor konferenca OZN o trgovini in razvoju». «Splošna načela, je dejal Rusk, so zelo dobra, toda to, kar je res važno, je kroženje dobrin med državami s kolikor mogoče majhnimi ovirami».
O teh pogajanjih se bodo raz-govarjali s kanclerjem Erhardom, ki je prispel sinoči v ZDA in ki je imel danes prve razgovore z ameriškim predsednikom.
Na letališču v Austinu je predsednik Johnson v pozdravu Er-hardu izjavil, da bodo ZDA «ostale zveste načelu samoodločbe in svobode za vse Nemce in za vse človeštvo». Pripomnil je, da prihaja njegov razgovor z Erhardom v čas, «ko je upanje v usodo svobode okrepljeno». Omenil je sporazum o propustnicah v Berlinu in dejal, da je treba opraviti še mnogo dela, «da se zagotovi svoboda vaše dežele».
Erhard je v svojem odgovoru izjavil, da je mnenja, da govori ne samo v imenu nemškega ljudstva, «temveč v imenu vse Evrope» ko poudarja, da se Zahod strinja z ZDA o nalogi, da je treba zagotoviti mir in svobodo na vsem svetu.
Kancler je pripomnil, da se «nemško ljudstvo čuti tesno povezano z ameriškim ljudstvom in ne bo nikoli pozabilo, kar je to storilo za Nemčijo».
Predsednik Johnson in kancler Erhard sta imela danes svoj prvi .razgovor ob navzočnosti samih tol-.mačev. Dean Rusk in bonski zunanji minister Schroeder pa sta
se sestala ločeno.
Razgovor med predsednikom in kanclerjem je trajal dve uri Načelnik tiskovnega urada Salinger je izjavil, da sta govorila o številnih vprašanjih in predvsem o položaju V Evropi, o Berlinu ter o splošnem položaju, kolikor se tiče Nemčije. Govorila sta' tudi "o okrepitvi atlantskega zavezništva.
Rusk in Schroeder pa sta govorila o bližnjih pogajanjih v Ženevi v okviru GATT in še posebej o vlogi ZDA in zahodnoevropskega skupnega tržišča pri teh razgovorih. Salinger je izjavil, da so z ameriške strani skušali dobiti od Erharda podrobnosti o bruseljskem sporazumu o skupni kmetijski politiki šestih držav. O vsem tem so nadaljevali razgovore tudi popoldne ob navzočnosti še drugih ameriških funkcionarjev.
Po jutranjem razgovoru st» Johnson in Erhard kosila skupaj !n sta ob tej priložnosti izrekli zdravici. Johnson je med drugim izjavil; «Mnenja, ki jih mi danes tu izražamo, bodo zelo važna jutri.»
Razgovori se bodo nadaljevali jutri, zvečer pa bo objavljeno u-radno sporočilo. Erhard bo pred odhodom imel tiskovno konferenco.
•iiiiiiimiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiimniiitmiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiimiitiiHimiiiiiMMiiniiiiiiiiiiiii)
Za podaljšanje sporazuma v Berlinu
BERLIN, 28. — Vzhodnonemški | danes nadaljevala razgovore o po-visoki funkcionar Gerhard Eisler, litičnih, gospodarskih in kulturni je odgovoren za propagando, nih zadevah z maroškimi vodite-odgovarja v mladinskem listu lji. Deloma" je razgovorom priso-«Mladi svet» in v listu «Neues | stvoval tudi kralj Hasan, Jutri Deutschland» na pismo nekega či- bosta imela kralj Hasan ir Ouen-
tatelja, ni sprašuje, ali se mu ne Zdi, da so mogoči novi sporazumni, ko bo 6. januarja potekel spo. razum o propustnicah v Berlinu.
Eisler odgovarja: «Da, mislim, da ‘e mogoče. Zakaj ne bi mogli bi-i mogoči novi širši sporazumi v duhu sporazuma, ki je bil pod-pisan ob praznikih ob koncu leta?» Eisler obtožuje zahodnober-linski tisk, da skuša onemogočiti tak sporazum, in dodaja: «Sem optimist. Dejanja so sicer važnejša kakor vsaka druga stvar, m dejstvo, da je bil mogoč sporazum s pozitivnimi rezultati za o-be strani, bo nedvomno močno u-činkovalo po 5. januarju 1964.»
«Neues Deutschland» piše v svo-jem uvodniku med drugim: «Dej. stvo, da je meja lahko ali težko prehodna, je odvisno od dobrih ali slabih odnosov med obema stranema. Sedaj je zahodni Berlin utrjeno mesto, prednja posto, janka Zahoda. Bolj ko se bodo razmere v zahodnem Berlinu nor. mahzlrale, bolj se bodo normalizirali tudi odnosi med zahodno-berlinskim senatom in vzhodnonemško vlado, in bolj se bo normaliziral obmejni promet.»
Zvedelo se je, da je podpred-sednin vzhodnonemške vlade A-busch izjavil, da je njegova vlada pripravljena razpravljati o možnosti, da se sporazum o propustnicah podaljša po 5. januar, ju. Abusch dodaja da bo to odvisno samo od političnega ozračja. «Vzhodnonemška vlada je prL pravljena pogajati se o tem in tudi o drugih vprašanjih za normalizacijo odnosov z zahodnim Berlinom.»
Čuenlaj obišče Gvinejo
RABAT, 28. — Cuenlaj in kitajski zunanji minister Cen Ji sta I berlinskega vprašanjas.
laj še zadnji razgovor, in nato bo Cuenlaj odpotoval v Casablanco. V torek bo Cuenlaj odpotoval v Albanijo, od koder bo nadaljeval obiske v afriških državah. Obiskal bo tudi Tunt/ijo, ki je sklenila navezati diplomatske odnose s Kitaisko.
V gvinejski prestolnici so danes uradno javili, da bo Cuenlaj prišel na uraden obisk v Gvinejo 21. januarja.
Tassov komentar o obisku Erharda v Washingtonu
MOSKVA, 28. — Agencija Tass omenja izjave nekaterih ameri-ških politikov in pisanje nekaterih ameriških časopisov ln pravi, da je Erhard «šel v Washington in nesel s seboj staro Adenauer, jevo prtljago».
«Izjave raznih ameriških voditeljev, dodaja agencija, ne puščajo nobenega dvoma o naslednjem: ZDA nameravajo izkoristiti razgovore z Erhardom, da pritisnejo na države skupnega tržišča, ka-terih politik* povzroča razdraženost in veliko zaskrbljenost v Washingtonu. Na ta način hočejo ameriški voditelji pripraviti u-godnejše ozračje za pogajanja v prihodnjem letu med ZDA in državami skupnega tržišča o znižanju carin.» Agencija dodaja, da bo zahodnonemški kancler «vztra. jal, da dobi popolno podporo predsednika Johnsona politiki za. hodnih držav glede nemškega in
in turške narodnosti. Predsednik Makarios je te občine ukinil.
Predsednik Makarios je svoje pripombe v zvezi s sedanjo ustavo predložil v diskusijo predstavniku ciprskih Turkov dr. Kučuku ter je o tem obvestil vlade Grčije, Turčije in Velike Britanije, ki jamčijo za izpolnjevanje sporazuma.
Dr. Kučuk pa načelno nasprotuje vsakim spremembam sedanje ustave. Podprla ga je tudi tur. ška vlada, ki je zagrozila celo z mpžnost jo oborožene intervencije «v obrambo zakonitih pravic ciprskih Turkov». Makarios je odgovoril, da pomeni to vmešavanje v ciprske notranje zadeve, in spor se je še bolj zaostril.
Nedvomno je zaostrovanje spora delo elementov, ki bi hoteli preprečiti sporazumno reševanje. V četrtek so se Grčija, Velika Britanija in Turčija sporazumele, da postavijo odrede svojih čet na Cipru pod skupno poveljstvo angleškega poveljniku, ki bo skrbel za vzdrževanje reda v Nikoziji. Ciprska vlada je ta sporazum odobrila. Hkrati pa je ciprski predstavnik v Združenih narodih zahteval sejo Varnostnega sveta m je opozoril, da pomeni ravnanje turške vlade nevarnost za mir. V preteklih dneh so namreč turška vojaška letala nizko preletavala Nikozijo in s tem kršila ciprski zračni prostor. Turške vojne ladje pa križarijo v ciprskih teritorialnih vodah Ciprska vlada poziva Varnostni svet, naj ukrene potrebno, da preneha tako ravnanje turške vlade, in naj prispeva k sporazumni in mirni rešitvi spora.
Bruseljski
sporazum
Prejšnji teden so se zaključila v Bruslju dolga in težavna pogajanja med šestimi državami evropske gospodarske skupnosti glede skupne kmetijske politike. Kakor je znano, je spor na tem sektorju posebno zaostrovala Francija. De Gaulle je pred dnevi sporočil ostalim članicam nen ak ultimat, in zahteval, da se morajo sporazumeti še pred koncem leta, ker da bo sicer imel proste roke, da «zaščiti kmetijstvo Francije».
V noči od nedelje na ponedeljek so v Bruslju sejali vso noč in tudi v ponedeljek ves dan ter so končno dosegli kompromis. Pravijo sicer, da je sporazum vsestransko popoln. To je sicer res, vendar pa gre bolj za načelne sporazume, ki so jih sklenili, da se izognejo neuspehu. Vprašanje kmetijske integracije pa še zdaleč ni rešeno. Francija ni dosegla, kar je hotela, čeprav je golistično glasilo «Nation» pisalo, da je kompromis de Gaullova osebna zmaga
Po francoskih željah bi morali do 31 decembra skleniti sporazum o enotnem trgu za mleko in mlečne proizvode, za maščobe, goveje meso m za riž, ustanoviti sklad za finansiranje intervencij države pri stabilizaciji cen ter- dok'Uti datutn. za poenoten je cen žita. Res so sklenili sporazume, toda zgolj načelne, kgr ni bilo težko: resničnim problemom so se izogndi z «začasnimi» koncesijami. Določili so enotno ceno mleku, toda Zahodna Nemčija sme še nadalje subvencionirati proizvajalce in ohraniti višjo ceno — do^ leta 1967, ko ji bo komisija EGS predlagala spremembo sistema subvencioniranja! Za maščobe bi naj do novembra 1964 določili skupne cene, toda Nizozemski so do leta 1966 dovolili, da po lastni presoji določa cene margarini, Italija pa je dobila od EGS skoraj sto milijonov dolarjev subvencije, da ji ne bo treba spreminjati po. litike cen za olivno olje. Za uvoz govejega mesa v EGS so določili enoten nastop proti tretjim državam, toda Zahodna Nemčija sme kljub temu uvoziti 22.600 ton zmrznjene govedine iz tretjih držav, in sicer v dosedanjih pogojih, razen tega pa še iz Danske 16.000 glav živine. Francija je morala privoliti v zmanjšanje nacionalnih subvencij za izvoz živine, kar pomeni, po izjavi francoskih kmetijskih strokovnjakov, «smrtno obsodbo izvoza francoske pove. je živine v Zahodno Nemčijo». Uvoz riža: sklep o skupnem nastopu, toda do 1. decembra 1964 lahko članice EGS ravnajo s cenami in carinami, kakor ustreza njihovim trgovinskim interesom. Bruseljski sklep je bil, da bi naj do 1. aprila letos določili enotne cene za žitno letino 1964—65, in sicer na podlagi tako imenovanega «Mansholtovega načrta». Toda hi-storiai «pšenične vojne» je tak, da tudi največji optimist ne bi upal prerokovati, da bodo — spričo ogromne razlike v ceni med francoskim in nemškim žitom — do določenega roka uspeli niveli-rati cene.
Francoska težnja, da bi že letos napravili odločilen korak h kmetijski integraciji, je zmagala torej samo na videz, nasprotja med kmetijskimi proizvodnjami zahodnih držav so še prevelika da bi uvedli režim kakršen vlada zdaj že na industrijskem področ ju. Se celo pa se zdi francoski triumf preuranjen zaradi tega, ker je Zahodna Nemčija v ponedeljek izsilila tudi klavzulo o «Kenne-dyjevi rundi»: visoki izvršni komisiji EGS je bilo naloženo, naj se v Ženevi udeleži razgovorov 0 splošnem reševanju carinskega problema na svetu in naj predlaga svetovni sporazum o pšenici, maslu, sladkorju in olju. Francija je še pred nekaj dnevi zahtevala, naj bi EGS ne šla v Ženevo, preden šestonca ne doseže konkretnega sporazuma o svoji lastni kmetijski politiki.
v istem času Hruščov dal intervju alžirski agencij, v katerem poudarja podporo politiki afriških držav v njihovih prizadevah za popolno dekolonizacijo in tudi gospodarsko osvoboditev.
Francozi pa se predvsem zanimajo za tako imenovano «odpiranje na zahod». Znano je, da je predsednik francoske vlade na neki tiskovni konferenci izjavil, da ima njegova vlada namen razširiti gospodarske in kulturne odnose s Kitajsko. Govori se tudi o možnosti, da Francija naveže diplomatske odnose s Kitajsko. Francozi so mnenja, da je treba nastopiti na tržišču, ki se je z umikom Sovjetske zveze izpraznilo. Toda za gospodarske odnose s Kitajsko so zainteresirane tudi druge države, kakor na primer Nemčija, Japonska, Anglija, Belgija, Italija, Nizozemska in Švedska. Kako se bodo stvari dalje razvijale, ni moč napovedovati, ker bodo vse velesile, ki nočejo zgubiti svojega vpliva v Afriki, nadaljevale prizadevanje v tem smislu. Značilno je, da so prav te dni sporočili, da je Hruščov odložil svoj ooisk v Indiji na poznejši čas in da bo verjetno prej obiskal afriške države. Razen tega so prav v petek javili, da so v Moskvi podpisali sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med SZ in Alžirijo. Alžirski predstavnik pa je izjavil, da bodo spodleteli vsi poskusi oviranja sovjetskj-alžirskega prijateljstva, kakor tudi vsi poskusi oviranja alžirskega prijateljstva z Jugoslavijo, s Kubo in s Kitajsko. Skratka, Alžirija hoče dosledno voditi politiko miroljubnega sožitja.
Italija
Čuenlaj
Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prejšnji teden začel ooisk v raznih afriških prestolnicah. Najprej je obiskal Kairo, potem 'Alzir tn Rabat. Misli obiskati še Tunizijo tn pozneje druge afriške države. Te njegove obiske še posebno pozorno spremljajo , v Parizu, kjer beležijo tn komentirajo vsako Cuenlajevo izjavo. Cuenla-jevo potovanje ocenjujejo v Parizu kot čimtelj v kitajsko-sovjetskih odnosih in kot poskus Kitajske, da bi se Vrinila v tako imenovani tretji svet. Končno ocenjujejo to potovanje kot element kitajskega «odpiranja na Zahod», predvsem proti Franciji.
Politični krogi v Parizu so mnenja, da gre za političiio ofenzivo Pekinga, ki hoče zmanjšati ali odpraviti vpliv Sovjetske zveze v afriških državah. Kot potrdilo temu omenjajo dejstvo, da je prav
Potem ko je Morova vlada prejela zaupnico tudi v senatu, kjer je — kakor že n poslanski zbornici — trinajst socialističnih senatorjev, ki pripadajo levičarski struji, zapustilo dvorano pred glasovanjem o zaupnici, se je pozornost pohtiine javnosti ponovno obrnila na spor med avtonomistično večino m manjšinsko strujo o socialistični strunki.
Vodstvo stranke je predalo Častnemu razsodišču primer 23 socialističnih poslancev, ki se niso podredili sklepu stranke in, so se vzdržali glasovanja o zaupnici vladi, razsodišče pa jih je sttspen-airalo za eno leto, kar pomeni, da se morajo v tej dobi vzdržati vsakršne politične dejavnosti. Manjšinska struja je takoj reagirala na ta ukrep častnega razsodišča m izjavila, da se prizadeti ne bodo podredih temu ukrepu, češ da častno razsodišče ni pristojno za reševanje temeljnega spora med večino m manjšino, Ki je privedel do lega, da parlamentarci manjšine niso glasovali za vlado. Manjšina t Sl hkrati zahteva sklicanje izrednega kongresa, ki «naj pripelje do umika socialističnega zastopstva iz vlade». Za 11. in 12. januar pa so sklicali že tretje vsedržavno zborovanje svojih pristašev, ki bo verjetno tudi formalna potrditev dejanskega razcepa med avtonomistično večino in. pretežno večino manjšinske struje. (Manjšinska struja je namreč razdeljena glede bistvenega načela, da se mora manjšina podrediti sklepom večine; medtem ko pretežna večina odklanja to podreditev, pa je manjšina mnenja, da je treba spoštovati strankino disciplino. Zaradi tega je tudi glasovala za zaupnico v poslanski zbornici in senatu tudi kljub temu. da soglaša z negativno oceno, ki jo levica daje o vladnem sporazumu).
Avtonomistična večina PSI je dostavila vsem federacijam m sekcijam stranke ter' vsem parlamentarcem dokument, tako imenovano *belo knjigo», v kateri je Instar,at tazgovorov m pogajanj med njo in levičarsko strujo da bi dosegit enotno nastopanje stranke v javnem življenju Pogajanja niso rodila uspeha, ker levico vztra a pri svojih zahtevah: preklic disciplinskih ukrepov m sklicanje izrednega kongresa stranke, ki bi rnorul sankcionirati umik socialističnega zastopstva t z Morove vlade. Večina je bila pripravljena preklicati disciplinske ukrepe, če bi se levica podredila strankinim sklepom ; levica pa je to odbila in poud irila, da bo tudi vse nadaljnje sklepe stranke podvrgla • avtonomni oceni svoje str u e». To pa pomeni stalno krizo stranke, ki v tem primeru ne more voditi politike, ki jo je določil kongres.
Reka
Jordan
Predsednik ZAR Naser je predlagal, naj bi sklicali sest,, nen državnih poglavarjev dante Arabs/ce lige, da bi razpravljali o načrtu Izraela o preusmeritvi struge Reke Jordan v N/gevsko puščavo. Narer je izjavi/, da bi morati a. rabski državni poglavarji pozabiti na svoje spore tn v tem primeru enotno nastopiti proti namenom Izraela. Arabska ligu je sprejela predlog in poslala vabilu vsem članicam za sestanek, ki bo verjetno 13 januarja. Do sedaj je vabilo sprejelo enajst clanic od skupnih 12.
Naser je v svojem govoru ob sedmi obletnici prenehanja napada na Port Sutd izjavit, da je izraelski načrt predvsem političen problem, in zaradi lega gu morejo rešiti državni poglavarji arabskih držav.
Izrael numerava s prihodnjim letom začeti črpali vodo reke Jordan iz Tiberi jskega jezeru ter preusmeriti lok s posebnimi vouo-vod: do pustinje Negev na jugu. Ce bi ta načrt v celoti izvedli bi preusmerili več kot polovico vode iz reke Jordan.
Pred približno desetimi teti so ZDA prtprauile načrt, na podlu* gi Icaierega na j, bi se arabske dr. iave sporazumele z Izraelom o si- uprtem izkoriščanju vode iz re-ke Jordan Toda Arabe. so spi'to-čili. da temu načrtu odločno nasprotujejo.
Izraelska vlada pa misli izvajati svoj načrt m pravi, da bi vsako vmešavanje v ta namakalni na. črt pomenilo «napadalno dejanje».
Spričo vsega tega je jasno, da bo napovedani sestanek izredne važnosti. Kairski list «Al Ahram» je napisal, da bi utegnila konferenca pripeljati «do temeljitih sprememb položaja na Srednjem vzhodu», in da noben sestanek na vrhu «ni bi( in ne bo tako va. > žen kakor ta za usodo Arabcev».
PRIČAKOVANJE
Mabel Dove Danguah (Gana)
Nana Adaku II., omanhene Akvasina je praznoval dvajsetletnico svojega vladanja. V njegovi rezidenci Nkwabi se je kar trlo ljudi, ki so prišli iz mest in vasi daleč naokoli.
Sezona kakava je dosegla vrhunec; denarja je bilo kot pečka in posestniki so kar razmetavali svoje bogastvo. Prijatelji, ki se že dolgo niso videli, so utrjevali prijateljske vezi, hodili na obiske in prinašali darila — gin, šampanjec, whisky — se z velikim zadovoljstvom spominjali nekdanjih časov in popili preden so se poslovili, veliko večino tistega, kar so prinesli v dar. Nihče ni imel skrbi; skoraj vsi so si nadeli nošo Zlate obale. Možje v sandalah tokata in na roko tkanih rutah kente, pisanih in sijajnih, ki so jih skrbno ovili o-krog telesa. Žene so bile z dolgimi visečimi zlatimi uhani, z zlatimi verižicami in zapestnicami v svoji pisani noši videti lepe in dostojanstvene.
Slavnostni bobni so radostno odmevali skozi rezidenco.
Bilo je ob štirih popoldne in ljudje so romali v državni park, kjer naj bi bila odwira. Meje iz palmovih listov so krasile trg.
Nano Adakuja II. so prinesli v nosilnici, pod kričeče vzorčastim baldahinom, z zlato krono na glavi, njegova kente je bila vsa ovešena z majhnimi zlatimi kroglicami, vrste in vrste zlatih verig so se ovijale okrog njegovega telesa. Od zapestij pa do komolcev so se nizale zapestnice iz zlata. V desnici je držal okrašen slonov rep, s katerim je mahal navdušenemu ljudstvu; pred njim je sedela v nosilnici njegova «duša», deček dvanajstih let z vladarskim mečem v rokah.	^
Za omanhenejem	so	prinesli
adonteheneja, drugega najpomembnejšega moža v deželi. Žarel je v bogatih rdečih in zelenih žametnih oblačilih; v obroču, ki mu je obdajal čelo, so tičale zlate palice. Nato so se vsi po vrsti nanizali še drugi plemenski poglavarji v svojih kričečih nosilnicah. Procesija je bila	dolga.	Množica	je	gromko
vzklikala in bobni so oglušujoče grmeli v pozdrav, Omanhene je zgsedel častni prestol na slavnostnem odru, poleg njega je sedel okrožni komisar captain Holjbs, dvorni norec, ki je čepel ob njunih nogah, pa je bil v pisanih hlačah in čepici iz o-pičje kože videti neznansko smešen. Kazal je osle omanheneju, se	režal	in zganjal	vse	mogoče
artistične umetnije, da bi ga spravil v smeh, toda omanhene se ni smel smejati. Bilo bi proti vsem starodavnim navadam, če	bi se	omanhene	nasmejal v
javnosti.
Državni park je bil prizorišče barbarskega blišča. Poglavarji in njihova spremstva s° sedeli na okrašenih stolih pod senčniki najrazličnejših barv. Zlate palice govorcev so žarele v sončnem siju. 2ene, ki so bile podobne tropskim metuljem, so bile očarljive v svilenih, brokatnih in žametnih kenteh in njihovi črni, bleščeči lasje, umetelno počesani na oduka način, so bili pretaknjeni s sponkami in iglami iz zlata. Mladi možje so pohajkovali sem ter tja; njihova valujoča oblačila so se vlekla za njimi in spleteni svileni trakovi okrog čela so se mavrično bleščali v soncu.
Bobni so hrumeli naprej.
Žene so se zvrstile, da bi zaplesale znameniti ples adowa. Stekle so nekaj korakov, se počasi pozibavale vstran in sklonile ramena. Ena od plesalk je bila v svojem modrozelenordeČem ken-teju videti posebno očarljiva in se je gibala s prostodušno, navdušujočo ljubkostjo gozdne živali. Poglavar je bil navdušen in je vrgel pest zlatnikov med plesalke. Očarljiva plesalka se je nasmehnila, kajti zlatniki so se z zvenkom skotalili naravnost k njenim nogam. Vse druge so se zapodile za cekini, ona pa je, kot da se ni nič zgodilo, plesala naprej.
Omanhene se je sklonil k svojemu zaupniku.
«Kdo je ta lepa plesalka?»
«Oprosti, o gospod, ne poznam je.»
«Moram jo dobiti za ženo.»
Nana Adaku II. je imel že petinpetdeset let in štirideset žena, toda ob pogledu na doslej neznano lepoto ga je vedno spreletel srh kot moža, ki je blagoslovljen ali preklet z eno samo boljšo polovico., Spet mu je v žilah za-plala sla; svojih štirideset žena je bil že naveličan, Začel jih je zamenjavati med seboj in jih je po navadi klical z napačnimi imeni. Njegova najnovejša žena j® bridko zajokala, ki ji je rekel Oda, zakaj tako je bilo ime neki stari, grdi ženi.
«Ta plesalka je vse kaj drugega,» je mislil poglavar. «Postala bo okras palače.» In obrnil se je h govorniku.
«Sto funtov dam zanjo.*
«Toda morda je poročena, Nana Adaku.»
«Plačam možu, kar bo pač zahteval.»
Besednik je poznal svojega gospodarja in je vedel, da, kadar ga popade strast, navadno uveljavi svojo voljo.
«Nadčuvar zaklada naj ti da petdeset funtov; poišči njene sorodnike in jim daj denarja. Ko bo zvečer prišla v palačo bo dobila ostalih petdeset funtov. Predaj Koju svojo govorniško palico in takoj začni s poizvedovanji.»
Nana Adaku je ljubil naglico. Podoben je bil kateremukoli možu, ki so ga na tem svetu premamili ženski čari. Včasih je oblika noge ali blisk oči, dlhtenje nosnice ali barva glasu vzrok, da se je pojem moža spremenil v poosebljeno besnost. Mnogi morajo prestati to obliko norosti, preden dosežejo svoj cilj. Ciniki se bližajo ženam priliznjeno, z vdano potrpežljivostjo, pri čemer pa natanko pazijo, da se ne ujamejo za vse življenje. Nasprotno pa uporabljajo ženske tako imenovani gospodinjski razum. Ne razburjajo se preveč zaradi telesnih čarov kakšnega moškega; če pa je denarnica dovolj debela in dohodki stalni, človek pač tvega zakon. Zdaj pa se oblikuje tudi neki nov, moderen tip ženske: s trdo glavo in moškim srcem ne vztraja samo pri dohodkih in drugih neobhodnih rečeh, marveč zahteva tudi popolnega ljubimca ali pa o «preklestvu» zakona noče nič slišati.
Toda povrnimo se k Nani Ada-kuju II., ki mu je shod že začel presedati in je bil vesel, ko je ob šestih spet lahko stopil v svojo nosilnico.
Senčniki so zaplesali. Poglavarji so sedli v nosilnice, množica je divje in burno kričala, bobni so udarjali... Kmalu so se sklonile sence in s palmovimi listi obdan trg je bil prazen in zapuščen.
Omenhene se je okopal in si nadel obleko iz zelenega, z zlatom pretkanega brokata. Vladar je legel na ležišče, posuto z žametom blazin, in dva služabnika sta ga pahljala z dolgimi nojevimi peresi. Ovojnica s petdesetimi fpnti je bilg pripravljena. Nana je vedel, da je njegov govornik mož z diplomatskim čutom in je bil zato prepričan, da mu bo nova žena še nocoj pomagala slaviti dvajsetletnico njegovega vladanja.
Moral je bil zadremati. Ko se je zdramil, je mlada žena klečala ob njegovih nogah. Dvignil jo je na ležišče,
«Si rada prišla?»
«Zame je bila radost, izpolniti povelje Nane Adakuja.»
«Vrla deklica, kako ti je ime?» «Effua, moj gospod in zapo-vednik.»
«To je lepo ime in tudi ti si lepa. Na še petdeset zlatih funtov, ostanek, ki sem ga obljubil. Danes ponoči bova privatno sklenila zakon in šele nato izpolnila zahteve starih obredov.» Nana Adaku ni bil prvi mož, ki je uporabljal tako tehniko; civilizirani, polcivilizirani in primitivni moški so pripovedovali ali pa pripovedujejo povsod na svetu isto, v malce različnih oblikah.
«Denar bom dala svoji materi,» je stvarno rekla deklica. «Čaka na hodniku. Saj smem?» Poglavar je prikimal.
Effua se je takoj vrnila.
«Nana, moja mati in vsi sorodniki bi se ti radi zahvalili za sto funtov.»
Ni potrebno, lepotica moja». In igral se je s slonokoščenimi kroglami, ki so tako ljubko ležale na čednih Effuinih prsih. «Mnenja so, da si moral odkri-
ti na meni kakšen poseben čar, ker tako razmetavaš z denarjem,» je rekla in se plašno nasmehnila omanheneju.
«Toda dete moje, ti si zares očarljivo. Mar ljudje sploh nimajo oči?»
«Saj tudi jarz ne razumem tega, Nana».
«Tega ne moreš razumeti, ti skromna deklica. Poglej se torej v ogledalo, ki visi tamkaj».
Poredno se je nasmehnila, stopila k ogledalu in se ozrla vanj. Vrnila se je, sedla na ležišče in položila glavo na poglavarjeve prsi.
«Ti si očarljivo bitje, Effua». Božal jo je po črnih, lesketajočih se laseh.
«Toda zapovednik moj, saj sem bila vedno taka, mar ne?»
«Ze verjamem, lepotica, toda jaz sem te danes šele prvič videl».
«Ti, da si me šele danes videl?»
«Seveda, danes».
«Si potem pozabil?»
•Kaj pa, ljubica?»
«Da si že pred dvema letoma dal zame petdeset funtov in me poročil?»
Diagonalna kompozicija
(Foto Jože Dekleva)
DVA PREVODA IZ SRBŠČINE
Pesnik Vaško Popa in Antonije Isakovic
Pesmi Vaška Pope so že izšle v francoščini, poljščini, nem-ščini9 še več prevodov pa so že doživela Isakoviceva dela
Prijatelji domače literature in posebno še ljubitelji poezije večkrat utemeljeno sprašujejo, kaj in kako je z domačo poezijo. Ob času, ko prihaja na knjižni trg toliko pesniških zbirk kot nikoli prej, pa so dvomi v to, kar danes prebiramo kot domačo poezijo, še posebno veliki. Ali vsebujejo nove pesniške zbirke v resnici pristno pesniško besedo, so te pesmi, včasih tako privzdignjene, čudne in nerazumljive, u-metnine ali ne? In so vsi ti pesniki v resnici pravi pesniki, umetniki z dušo in srcem, ali pa samo spretni oblikovalci besed, ki pod krinko modernosti ribarijo v kalnem? Težko je na to dati odgovor. To pa tudi ni namen teh besed. Toda v času, ko se pojavljajo ti dvomi in ko na drugi strani zanimanje za liriko še vedno živi, bo zanimivo domačo poezijo primerjati s poezijo drugih narodov. Na žalost
.izhaja pri nas sorazmeroma malo prevodov tujih pesnikov, kvečjemu nekaj malega v revijah in skoraj nič v knjigah. Zato pa bo za ljubitelje poezije zanimivo primerjati domačo pesniško umetnost s sodobno srbsko poezijo, konkretno s poezijo Vaška Pope. Pri Državni založbi Slovenije so namreč v zbirki «Pesniki», ki jo je založba osnovala, izšli kot prva knjiga «Stihi», katerih avtor je Vaško Popa. Obsežna knjiga predstavlja nekak izbor lirike Vaška Pope, ki jo je za slovenske bralce prepesnil Ciril Zlobec. Ta je za pobližje spoznanje pesnika napisal tudi nekaj besed o pesnikovem življenju in njegovi umetnosti. Seveda pa bo ta zbirka srbskega sodobnega pesnika zanimiva tudi sama po sebi, kakor tudi za boljše spoznavanje sodobne srbske književnosti.
Vaško Popa se je rodil v Ba-

PO DVAJSETIH LETIH OD POTI V JAJCE
Slikar Božidar Jakac opisuje potovanje na zasedanje AV N O J
Med poslušanjem divjajočega Hitlerjevega govora je prišla zapoved, da je treba takoj na pot na II. zasedanje AVNOJ - Zaradi konspiracije je bila znana samo smer Hrvaška
V Likovni reviji št. 7—8 je objavljen Jakčev popis poti na zasedanje AVNOJ leta 1943 ter povratka v Slovenijo. Zanimiv spis bomo v našem listu v nadaljevanjih ponatisnili.
Na Kočevskem zboru oktobra 1943 sem bil izvoljen v AVNOJ in plenum. Kmalu zatem sem neko, popoldne stopil v parti-, zansko tiskarno v Kočevju, kjer smo pripravljali tisk obveznic za narodno posojilo in «cm prvič poskusil uporabo visoke jedkanice. Ko sem odprl vrata, sem nemalo presenečen zaslišal iz radijskega aparata, ki je visel na žici sredi tiskarne, svoje ime in nato še nekaj imen izvoljenih delegatov AVNOJ. BBC London je to poročal in že me je stisnilo pri srcu, ker sem vedel, kaj pomeni to za moje bližnje, ki so živeli v mojem stanovanju po odhodu naju z iena v partizane.
Nekaj dni zatem so Nemci začeli močno ofenzivo in- tako smo se z baze 20 v Rogu, ki sem ji bil tedaj prideljen, umaknili v podzemski bunker v rošjiem pragozdu. Tam je preživljalo trideset ljudi stisnjenih .n ob zelo pičlih življenjskih pogojih celih dvanajst dni. Medtem so nedaleč od našega skrivališča po bližnji roški cesti ropotali nemški tanki. V daiii je bobnelo bombardiranje, nad nami pa smo slišali brnenje nemških lovcev, mitraljiranje in proti koncu našega podzemeljskega bivanja mogočno boon°';e velikih skupin zavezniških bombnikov, da se je od tega tresel ves bunker. Odmevali so tudi streli. Trideset ljudi je tu preživljalo težka živčna napetja pa tudi za-bavme in smešne dogodivščine. Dvanajst dni bunk irske bolezni, napetosti, jezljivosti in griz-ljivosti, ki je redno posledica stisnjenosti in skrajne omejitve gibanja. Ko smo zaradi kamuflaže hodili po dolgih ovinkih v bunker, je padalo jeensko listje, ko pa smo šli ven, je le-
žaL že sneg. Iz tega temnega podzemlja smo odšli ni.delih u-dov in napol oslepljeni od svetlobe in bleščečega snega na bazo tiskarne Urška. Tim smo pri-pravljali našo barako za prezimovanje. Podvojili smn stene in vmes tlačili listje, k; smo ga grabili izpod snega. Nrto smu nosili iz bližnjega bunkerja za živež po ozki snežni gazi sol, moko in drugo. Ko smo zvečer trudni sedeli v baraki in postu, šali .Hitlerjev divjajoči govor, je prišel iz doline tov. Miha B., dr. Marjan Brecelj. Sklical je plenumaško sejo in nam sporo, čil brezžično zapoved komandanta Tita, da moramo Avnojci takoj na pot na II. zasedanje AVNOJ, smer Hrvaška. Kam, točno ni bilo povedano zaradi konspiracije. Pozno v noč smo se naglo pripravljali za neznano, verjetno dolgo, pa tudi nevarno pot. Spanja skoraj ni bilo. Le slabo prespani, še zmu-čeni od dolgega bunkarjenja smo zjutraj nastopili zgodovinsko pot. Šopek suhih bukovih
vejic z rjavordečimi listi, ki mi jih je za slovo dala zaskrbljena žena Tatjana, me je spomnil, da je dan mojega imena, 9. novem, ber.
V	snegu je bil zakopan pragozd Roga, ko smo stopali skozi fantastične podobe zimske pravljice nizdol prek cest, ki so bile še sveže razvožene od nemških tankov. Ofenziva še ni bila popolnoma končana. Na bazi Glavnega štaba v Rogu smo se Avnojci zbrali in prenočili. Drugi dan smo se spustili iz Roga v pozno jesensko Belokrajino. Noč nas je zajela v Črnomlju, kjer smo v topli gostilniški kuhinji polegli stisnjeni po tleh vsevprek, največkrat z glavami ob čevljih tovarišev.
V	jutranji rosi in hladu smo v dolgi koloni v gosjem redu, na pol oboroženi in večinoma še v civilnih letnih oblekah ko račili prek krasnih, s ' kopreno poezije prepredenih gteljnikov v vasico Sinji vrh na pobočju nad bližnjo Kolpo.
Pod gostoljubno streho smo
lili II IHIIIIIIlllllimilll IH Illuminili lili lil lili UlIlilllllllllllMIIHHIIIIIIIIII 11111111111111111111111*11111*11111111111111
Za pravilno pisanje
slovenskih imen in za slovenskega knjižničarja
Ne da bi se na tem mestu spuščali v vsebinsko plat revije Rivista della città di Trieste, naj zapišemo samo dve pripombi.
Prva se tiče prve strani, na kateri so imenoma navedeni vsi izvoljeni upravljalci občine. Seveda sta med občinskimi svetovalci naveden a tudi Hreščak in Simčič, toda prvi kot Hreščak Dušan in drugi kot Simčič Teofilo. Izpuščenih je torej kar pet kljukic, tako da sta dva «š» spremenjena v «s» in trije «č» v «c». Gospoda dr. Etrusco Carminelli, ge-
Klavdij Palčič
Konstrukcija
neralni tajnik občine, ter dr. Aldo Tassini, ki revijo vodita kot odgovorni in g lavni urednik, bosta pač priznala, da ni nikakega razloga, ki bi opravičeval takšno pačenje imen, ki je obenem krivica. ki se dogaja polnopravnemu državljanu. Razne italijanske publikacije danes če redno uporabljajo kljukice za slovenske (ali sploh slovanske) šumevce. Zadostuje če ogledati si Radiocorriere, kjer objavlja programe Trsta A. Prepričani smo torej, da bo če prihodnja številka lepe revije v tem pogledu na mestu.
Druga pripomba pa se tiče zelo dobre in koristne tržaške bibliografije, ki jo objavlja ravnatelj Mestne knjižnice dr. Sauro Pesante. (Bibliografia triestina per i mesi di aprile, maggio, giugno 1963.) Tu so navedeni spisi, ki zadevajo najrazličnejša področja od verstva, politike, javne uprave do gledališča, knji-čevnosti, zgodovine itd. Toda se-stavljalec te bibliografije črpa le iz italijanskih publikacij (časopisom revij itd.), niti enkrat pa ne omeni kakega slovenskega tista ali revije, ki izhajajo v Trstu. In res ni mogoče, da v slovenskem tisi u v treh mesecih ne bi izšla niti malenkost, ki bi bila vredna, da se zabeleži v tržaški bibliografiji. Tudi tu ni izgovora, da sestavljalec najbrž ne obvlada slovenskega jezika, pač pa to dejstvo še bolj potrjuje potrebo, da bi v Mestni knjižnici moral biti tudi slovenski	nastavi jenec-knjičničar.
Katera knjižnica, če ne tržaška, bi morala imeti sistematično zbran tisk o Trstu — slovenskega tiska o tem predmetu pa ni tako malo. Za zbiranje in u-‘ rejevanje tega tiska pa bi moral biti slovenski knjižničar, ki bi potem lahko sodeloval pri sestavljanju tržaške bibiografije.
čakali noči, ki nam ie v varstvu teme ob polnočni uri dovoljevala prehod čez sanjsko, lahno zamegleno, v mesečini se kopajočo Kolpo na hrvaško stran, kjer so gospodovali ustaši. Kot dolg niz biserov je blestel šumeči in od mesečine sve-tlo kadeči se jez in spremljal naše drsenje v malem čolnu prek zgodovinske reke. Dolgo je trajalo, dokler nas niso v skupinah po tri in tri prepeljali prek reke.
V	meščevi bledi luči smo hiteli tiho v dolgi vrsti po stezah, prek potov in polj, dolinic in gričev ter med čudežnimi v mesečini se kopajočimi steljniki. Tiho smo šli skozi neštete dremajoče vasice, ki pa so kazale znake bojev, izdajstva in zbujale vtis pritajenega pre-žamja. Pot nas je vodila v tem-ni gorski greben. Pod nami je ždela pokrajina v predjutra-njem snu, široka obdelana pokrajina z vasmi in belimi cestami. Luna je zahajala na vzhi du, na zahodu je zabiedela luč dneva. Zvezde so ugašale. Obzorje je porumenelo, vzšlo je žareče sonce, ko nas je skrivnostni gozd zakril pred sovražnikovimi tipajočimi pogledi. Nad nami je zastrmel bajno o-žarjeni Klek kot fantom. V dalji pred nami so se v dolini za-meglene kordunske gore in grebeni kopali v čudni žolti luči kot kitajska pokrajina. Tov. Kidrič, ki je hodil ob meni, je začudeno vznemirjen bruhnil: «Kako moreš biti tako neprizadet ob toliki lepoti!» Moje čudenje in opazovanje že znanih pojavov ni kazalo zunanjega raz-burjenja in vzklikov. Tega ni mogel razumeti.
V	deževni noči smo — komaj sluteč prednika — hodili skozi goščavo, hlato ln sneg, dalje prek sovražnih cest v globoki kanjon, prek reke in spet navkreber skozi tiho vas v vedni negotovosti pred nenadnimi srečanji z ustaši ali Nemci. Kolona se je vila dalje po skalnati ravnini, samotni in neskončni, kot da je na pošastnem mesecu. Luna se je skrivala za grozljivo temnimi lisastimi oblaki.
Pa zopet po cesti in košeni-cah, prelestno prepreženih z bajnimi pajčolani mesečine, prek lepo valovitih gričkov, poraščenih na grebenih z redkim, slikovitim hrastičjem, in žametnih dolinic, kjer smo se v krat-kih počitkih zazibavali v prelepe sanje, kot da nismo sredi najtrše resnice in vojne, kot da nismo utrujeni. Bil je kraj, kjer sem si zaželel, da bi ostal kar tam, tako opojno lepa in sanjska se je Zdela ta pokrajina sredi lahne meglovitosti noči v polnem mesecu, ki je zvedavo in dobrohotno zrl na nas z zenita.
Sli smo spet dalje skozi džungelsko nizko goščavo, prek lahnih vzpetin z razdejanimi velikimi kmetijami, z mrtvimi ognjišči in ožganimi okni. Luna je otipavala še sveže sledove neštetih sovražnih tankov, ki so tod nosili smrt in uničenje. Le redko kje je še bila cela hiša ali celo ljudje v njej. Široka pokrajina se je kopala v mesečini in nočni mraz je vlekel skozi naša strašno utrujena telesa. Nevarnost ni dovoljevala počitka, le skopih pet minut vsako uro, in že smo hiteli dalje v pospešenem maršu. Skozi gozd smo se naposled spuščali po kanjonski ostri serpentini ob
strmem, steni podobnem obrežju nizdol k šumeči reki Mrežnici. Tu se je kolona zgostila v gost klopčič, ki je tiho čakal na počasen prevoz {ez reko. Mogočen slap ali jez ob razrušenem mlinu je mogočno šumel in delal silen vtis in se skladal z občutkom nečesa mogočnega, da smo na meji sovražnega in svobodnega ozemlja. Splav nas je tiho prepeljal in mesec se je že dotaknil roba gozda in kot fantastičen žaromet spuščal svoje sanjske pr&mene skozi košato vejevje v temnem kanjonu in na razpenjeno srebrno vodno gladino. Ko smo stopili po strmi kamniti stezi na vrh, se je na vzhodu, kamor nas je peljala pot lahno danilo. Danica je kot ogromen dragulj blestela nad temno skupino počivajočih partizanov in oznanjala nove velike dogodke.
16. novembra sem si zapisal v svoj dnevnik: «Smo v jedilnici 3AVNÓH v Otočcu. Pri flofe m(zi govori s tovarišem dr. Bakaričem stari dr. Mandič, ki je svoj čas službovat tudi v Trstu. Pri radiu, ki ima posebej zaznamovane za nas važne, postaje, stoji stari rdečelični dobrodušni mož z belo brado, zdravnik dr. Jambrišek, in vrti gumbe. Na glavi ima triglavko. Na koncu mize debatira v žametnem suknjiču in enaki tri-glaVki predsednik ZAVNOH, stasi pesnik Nazor, s popom Zečevičem in nato z Vidmarjem o Prešernu.
(Nadaljevanje sledi)
natu leta 1922, diplomiral pa je na filozofski fakulteti v Beogradu. S samostojno pesniško zbirko «Kora» se je v javnosti prvič pojavil leta 1953 in prejel zanjo Brankovo nagrado, Te zbirka je doživela leta 1956 drugo, lani pa tretjo izdajo. Tri leta za prvo je izdal drugo knjigo poezije «Nepočin polje», z« katero je prejel Zmajevo nagrado. Ker je tudi ta zbirka že pošla, je založba napovedala novo izdajo. Vaško Popa je razen tega uredil tri zanimive zbornike, zbirko ljudskih pregovorov, rekov, zbornik pesniškega humorja in zbornik pesniških prividov. Izbor Popove poezije je izšel tudi v posebnih knjigah v francoščini, poljščini in nemščini, njegova poezija pa je bila deležna tudi proučevanj tujih kritikov in esejistov. Izbor Popove lirike v slovenščini prinaša izbor iz obeh pesniških zbirk in to najznačilnejša dela, katerim je dodanih nekaj pesmi, ki so v zadnjem času izšle po naših revijah.
Poezija Vaška Pope je postala zaradi originalnosti in samosvojosti že pojem v naši modernistični poeziji. V nasprotju z drugimi pesniki pa Popa ni podrl za seboj vsega, kar je u-stvarila preteklost, temveč je svoj jezik in svojo dikcijo najtesneje povezal z narodno srbsko pesmijo. Tako so pesnikovi verzi kratki, skoraj zbiti, glagoli so brez prislovov, samostalniki brez pridevnikov, kolikor niso neobbodno nepogrešljivi za pesnikovo izpoved. V tem pogledu nam je torej Popova poezija kar najbolj dostopna. In vendar predstavlja razumevanje te poezije za bralca precejšnjo težavo. Izpoved namreč ni neposredna temveč zavita v simbole, sleherni stvaren predmet je le prispodoba za ta ali oni a-spekt človekovega življenja. Zato Popove lirike ne bomo doumeli z razumom temveč prej s srcem; najmanj pa jo bomo doumeli, če si bomo hoteli v posameznih pesmih ustvariti stvarne, fizične predstave.
Poezija Vaška Pope je v Srbiji in tudi v svetu vzbudila pozornost. Vsekakor je to originalna, zanimiva moderna poezija. Dokončno sodbo o njej bo seveda prinesel šele čas. Danes pa naj jo kot sodobno zanimivost spoznajo tudi slovenski brald.
• * •
Državna založba Slovenije izdaja med drugimi zbirkami tudi prevode iz jugoslovanske književnosti. V tem ko napoveduje za bližnjo prihodnost dela Dobriče Cosiča, Mihajla Laliča in novo, bibliofilsko izdajo Gorskega venca, pa je pravkar dala na trg zbirko novel sodobnega srbskega književnika Antonija Isakoviča. Knjiga z naslovom «Veliki otroci» prinaša deset novel, ki jih je prevedla Jelena Križaj. Ta je napisala tudi spremno besedo za uvod in z njo lepo predstavila avtorja. Antonije Isakovič je doma iz Beograda, kjer se je rodil leta 1923-. Po dovršeni gim-naziji je leta 1941 odšel v partizane. Bil je v raznih partizanskih edinicah, od leta 1944 do konca vojne pri političnem oddelku I. proletarske divizije. Bil je tudi dvakrat ranjen.
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 8. strani)
miiiiiiiiiiilNiiiiiiiiiii*»iiffH*iii*iiiHi*Hiiiiiii*mnMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiimtuiim*a«
V ORGANIZACIJI P
—Em--------j---
D BARKOVLJE
Razpis za II. revijo slov. popevk - «Trst ’64»
Zadnji rok za predložitev popevk je 11. jan. 1964
Prosvetno društvo Barkovlje pripravlja tudi za prihodnje leto izvedbo Revije slovenskih popevk.
Da bi Bila izbira popevk čim številnejša, vsestranska in pestra vabi društvo vse one, ki želijo prispevati svoje popevke k sodelovanju.
Pogoji so sledeči:
1.	Sodelujejo lahko - tudi z več popevkami - Slovenci, ki stalno bivajo v Italiji, predvsem oni s Tržaškegh, Goriškega in iz Beneške Slovenije.
2.	Pesmi morajo biti opremljene z naslovom, besedilom In harmonizacijo.
3.	Udeleženci tega razpisa naj pošljejo svoje prispevke, označe-
Pevci, in pevke, solisti ln skupine, (dueti, terceti, kvarteti), ki želijo nastopati prihodnje leto na II. reviji slovenskih popevk Trst '6*. pošljite svoje prijave s točnim
ne s psevdonimom, v zaprti kuverti. Poleg tega naj v drugi zaprti kuverti, na kateri je psevdonim, navedejo svoj točen naslov. 4 Pošiljke s popevkami morajo biti naslovljene na: Prosvetno društvo Barkovlje, TRST, Ulica Cerreto 12.
5. Izbrane popevke bodo objavljene v časopisju, medtem ko od--	klonjenih ne bomo
r-a	vračali.
'/JJj	6- Zadnji rok za
predložitev prispevkov s popevkami ja 11. januar 1964, upoštevajoč datum poštnega pečata.
7 Prispele popevko bo pregledala in izbrala posebna žirija in tri najboljše po vrstnem redu bodo nagrajene.
8. Naziv prireditve je: II. revi-ja slovenskih popevk «Trst ’64». Vsi, ki želijo sodelovati pri t«J reviji so vabljeni, da prispevajo «voj delež.
Sr-*
naslovom do U. j» nuarja 1964 na naslov: Prosvetno dru--A štvo Barkovlje, Trst, Ulica Cerreto št. U. Pravočasno vas bo posebna komisija povabila na preizkušnjo.
MI S TERIOZNA NOSTRADAMUSOVA PREROKOVANJA
Do sedaj so si že mnogi bolj ali manj resni učenjaki prizadevali, da bi razvozlali nerazložljive napovedi, ki jih je napisal v svojih centurijah ta čudni videc
Malo je oseb, ki bi o njih toliko razpravljali in ugibali, kot je prav ta skrivnostni francoski Žid, Michel de No-tre Dame, a si je spremenil ime v Nostradamus. Rodil se je 14. decembra 1503 v Saint-Remi v jugtìvzhodni Franciji. Bil je zdravnik, astrolog, filozof in prerok.
že stoletja se prepirajo o njem in njegovih prerokovanjih nasprotniki in zagovorniki, toda do sedaj ni še ne enim ne drugim uspelo docela izpodbiti mnenje nasprotnikov. prvi ga imajo za najbolj nesramnega sleparja in lažnivca vseh časov, drugi pa štejejo Nostradamusa za največjega preroka in vidca, ki mu ni para do sedaj v zgodovini. Brez dvoma bo Nostradamus še dalje ostal sporna osebnost, vse dotlej, dokler se bo še našel kak učenjak, ki se bo lotil proučevanja njegovih Centurij, in ki bo poskušal v njih najti ključ, s katerim bi mogel odpreti vrata skrivnosti, ki zastirajo pogled v prihodnost.
Med zadnjimi teh proučevalcev Nostradamusovih prerokovanj je bil francoski pisatelj Roger Prontenac. Leta 1950 je izjavil, «da je dokončno le našel toliko iskani ključ». Toda poznejši dogodki so kaj kmalu razblinili "se Frontenacove trditve. On sam se je prepričal, da se niti ena napoved ni uresničila, tako kot jih je on sam razlagal s «pravkar najdenim ključem» In tudi francoski zgodovinar Georges Madaleine je po dolgotrajnem proučevanju in primerjanju Nostradamusovih verzov nazadnje izjavil, da «so njegove Centurije še vedno nerazrešljivo besedilo».
In vendar je čudno, da stari zapiski vedo tako natančno navesti toliko primerov, ki so se zgodili natahko tako kot je napovedal v svojih napovedih Nostradamus.
Morda bi, se dalo to razložiti tako, da je bila doba romantike, v kateri je živel m deloval Nostradamus, nadvse
prikladna za vse, kar je količkaj dišalo po mistiki, čarovniji...
Magija in znanost sta bili pravzaprav eno, sta se izpopolnjevali. Svet je bil tedaj prepoln raznih duhov, nadnaravnih in nevidnih moči. Magični krog, alkimija, pogovarjanje z duhovi, in prerokovanja,, čaranje in čarovnice, vsega tega je bilo v tistih časih vse polno med vsemi sloji. Vse naravne pojave so si ljudje izvečine razlagali tako, da jih povzročajo nadnaravne sile, duhovi, bogovi. Saj si niso ne mogli ne znali drugače. Toda nekateri redki posamezniki, ki so bili obdarjeni z velikim umom, ki so morda najprej samo slutili pravi izvor teh dogajanj, in zatem pa so tudi kmalu našli vzroke le teh, so bili za povprečnega človeka, čeprav plemiča, preroki, čarovniki, vidci...
In Nostradamus je bil brez dvoma velik um.
Michel Nostradamus je bil židovskega porekla. Predniki po očetu in materi so bili iz znamenitega rodu Issachar, ki so se pokristjanili leta 1481, ko je Provansa postala francoska. To so storili zato, da bi se izognili trpljenju, ker so Francozi jeli Žide na vso moč preganjati.-Oboji predniki so se proslavili kot zdravniki m matematiki. A verjetno so slo veli tudi kot alkimisti in a-strologi.
Legenda celo pravi, da je bil rod Issachar, ki je ob opustošenju Jeruzalema rešil Knjige zakonov. In Michel je, po tej legendi, imel to srečo, da je bil zadnji svojega rodu, ki je bral te knjige in jih potem, po božji zapovedi, uničil, ko je dokončal svoji preroški deli Orval in Centurije. Zaradi tega Je pač treba gledati v Nostradamusovih spisih nadaljevanje izročil, nerazrešljivih za navadno ljudstvo, a jasnih za posve-čence, ki so razumeli najrazličnejša pričevanja v piramidah in drugih nenavadnih znamenjih.
Michel Nostradamus je zaslovel, ko Je sestavil almanah, katerega dva primerka, menda edina na svetu, sta še o-hranjena v knjižnici v Aix-en-Provence, a se je še bolj proslavil, ko je objavil prvi del svojih Centurij.
A v tisti dobi je bila zelo mogočna in nevarna inkvizicija, ki je preganjala vsakogar, o katerem je slutila, da se ukvarja z astrologijo, alkimijo in drugimi podobnimi «nadnaravnimi» zadevami. Skratka, vsakdo, ki je kaj več vedel, ki «je imel zveze s hudičem», je bil nevaren in ga je bilo treba uničiti, čarovnice in čarovnike, take, ki so znali delati zlato in take ki so poznali moc raznih rast lin in so z njuni zdravili bol nike, take, ki so opazoval zvezde in take, ki so odkrivali prihodnost.
A med take je brez dvoma spadal tudi Michel Nostrada-mus. Toda njeg% si niso inkvizitorji upaii preganjati. Kajti bil je pod mogočnim varstvom vladarja, Henrika II Orleanskega, sina Katarine Medičejske. Tudi taki mogočniki, ali moj da še najbolj oni, so se zatekali po pomoč k vedeževalcem in prerokom, kauarKOii so morali kaj važnega odločiti ali ukreniti. Slepo so verjeli v nadfiaravno moč teh svojih «svetovalcev» in zvesto ter natanko storili tako, kot so jim naročili.
Ko je Katarina Medičejska slišala Nostradamusovo napoved, da bodo «vsi trije njem sinovi nosili kraljevsko krono», je kar žarela od sreče m ponosa. Prepričana je bila, da se bo oblast njene dežele s sorodstvenimi zvezami in z vojskami tako razširila, da bo zajela troje kraljestev. Prerokba se je- sicer v resnici izpolnila, toda fte tako kot je "mislila Katarina. Prvi sin, Franc II. Delfin, je umrl že v drugem letu vladanja. Drugi, komaj desetleten, ga je nasledil na prestolu kot Karel IX., a je umrl, ko mu je bilo 24 let. In tako je postal tu-
di tretji sin kralj, ki je padel pod morilčevo roko.
Najbolj pa je pridobil njegov preroški sloves, ko je v Centurijah napovedal smrt Henrika II.
Stiri leta prej je Nostradamus napisal nekako tako prerokbo :
«Se leva bosta v malem [boju bila, in meč predrl oko bo v [kletki zlati. Ne mogel bo več strašnih [muk prestati, le smrt ga teh za vedno [bo rešila.»
Nekoč pozneje (štiri léta) Je kralj povabil mladega škotskega plemiča na prijateljski dvoboj. Taki dvoboji so po nar vadi oili sila nedolžni in prav nič nevarni. Dvoboj je bil julija, ki je. v znamenju leva, a angleški častnik je imel vrh tega na svojem ščitu svoj grb: leva. Kralj Henrik II. pa je imel, z zlatom okrašeno čelado. Pri tistem dvoboju se Je Montgomeryje-va sulica prelomili in konec se je zapičil skozi ozko Špranjo v kraljevi čeladi naravnost v oko. Kralj Je nekaj dni potem v groznih mukaa izdihnil.
Kaj bi se čudili, če so se potem vsi jeli zanimati za tega nenavadnega preroka! Vsakdo se je lotil proučevanja njegovih verzov in vsi so hoteli iz njih razbrati usodo, ki bo doletela svet ali njih osebno. Čeprav je malir kaj iz vsega zapisanega bilo moč pojasniti s poznejšimi dogodki, Nostradamusova slava do današnjega dne ni ugasnila. Se se najdejo ljudje, ki skušajo po njegovih verzih napovedati usodo narodov, držav in sveta kot tudi posameznikov.
Centurije so štirivrstične kitice, povezane v skupine po sto, od tod imajo tudi ime. Vseh kvartin je okoli tisoč. Ker so napisane v arhaični francoščini, so težko razumljive. Vrh tega pa otežuje njih jasnost tudi to, da je Nostra-
Aleš in Peter v vesolju
Roboti so že pripravljali svoje nože, ko je pritekel v dvorano bradati Argošan in zavpil straži: «Bežite! Bežite! Plin1» Stražarjem tega ni bilo potrebno dvakrat reči. Vsi prestrašeni so pobrali šila in kopita ter oddirjali v pripravljene rakete, ki so jih čakale pred palačo.
Roboti sO na veliko veselje ujetnikov kar popadali po tleh. «Tisti, ki je upravljal njihovo premikanje in gibe na kontrolni tabli, je gotovo pobegnil!» je prepričevalno rekel Over. «Sedaj pa lahko tudi mi pobegnemo!» je neučakano dejal Aleš.
damus vpletal v kitice vse polno anagramov ter so zaradi tega bolj podobne ugankam in rebusom (n. pr.: namesto Paris je rabil besedo Rapis, nam. France pa Nercaf ipd.), ter da ni skoro nikjer postavljal ne pik ne vejic. Nostradamus se je pač ravnal pri pisanju teh svojih prerokovanj po zgledu čarovnikov vseh časov : Le redkim izvoljencem bodi dano spoznati skrivnosti. Vsem drugim pa ostani to za vselej nerazrešljiva uganka.
Dvomljivcem pač ni težko dokazati netočnosti v Nostradamusovih napovedovanjih,, saj so povečini tako napisana, da se dogodki lahko nanašajo na katero koli dobo. Posebno še zato, ker ni nikjer ne datumov ne jasnih imen. Saj ni bilo nobeno stoletje brez vojn, epidemij, atentatov, revolucij in uporov. In prav redke so napovedi, ki so nekoliko jasnejše.
Naslednji verzi bi se utegnili nanašati na konec, ki je doletel Mussolinija in njegovo družbo, leta 1945. v Milanu:
«Vse ljudstvo bo tedaj [strme obstalo, ko zrlo obešene za vrat [in noge
nedavne bo tirane svoje.»
Tudi verz, ki ga navaja Georges Madaleine v svoji študiji «La prochaine guerre mondiale», leta 1952, očitno kaže na nacistične uničevalne peči:
«Kot nikoli prej okrutno [Neron mladi sežigal ubogo ljudstvo bo [številno
se ’z dimnikov bo treh [kadilo silno.»
Vsi, ki so poskušali razvozlati Centurije, so sicer v marsikaterem verzu odkrili, da se nanaša na marsikaj, kar se je pozneje v resnici zgodilo, toda nihče še ni mogel najti v njih jasnih napovedi za prihodnost. Zato tudi vsa Nostradamusova prerokovanja nimajo pravzaprav nobene praktične vrednosti.
S. A.
iiiniiiiiiii militi n mil im iiiii mii MTiiiiiiiii mn i it m iiiniiiiiiiiiiiii m n um tiiiiiii m im min m" ■•■•»m Hlinili
KRIŽANKA
r*	2	n	r~	r~	6	i,	J	7	8	9	10	11	ÌT1
fr						u	14						
ib ~					m	16					17		
w~					19					20	m	21	
7T			m	2T~						24	2S		
”1	w~		TT						28				r
		3	W~			mm		30			1 ""		
J	F	pr"				3TT	F				;3S	H	L.
Poskakali so iz naslanjača in stekli proti izhodu. Vrata so bila zaprta. Nekaj časa so obupavali. Že zopet je bil Over tisti, ki se je najprej znašel. «Počakajte malo in odstranite se od vrat!» jim je naročil in stekel proti nekim vratom, ki so bila na nasprotnem koncu prostora.
Vrata so bila nezaklenjena. Skočil Je v sobo in presenečeno ugotovil, da se ni zmotil. V tem prostoru je bila kontrolna tabla s pomočjo katere je lahko vodil robote. Premaknil je nekaj ročic in pogledal na teleorodij. Roboti so vstali in se premikali proti vratom.
VODORAVNO: 1. zimski mesec, 7. golobica, 13. eno najpomembnejših arheoloških najdbišč ob Nilu, 14. sin Agamemnona in Kli temnestre v grški mitologiji, 15 merska enota za zlato in dragu lje, 16. domača žival, 17. pouda rek, 18. ime treh pergamskih kra ljev, 19. orodje za vrtanje, 21 kemični znak za iridij, 22. del vo dovodne napeljave, 23. fotografi ja, 24. vulkan na Siciliji, 26. sla ba navada, 28. škatlica, tulec, 29. loščilo, 30, mednarodni jezik, ki pa se ni uveljavil, 31. znak za množenje, 33. pisemski ovitek, 37. del knjige, 38. obsežna literarna zvrst, 39. fizikalna enota za delo, 41. začetnici predsednika zvezne ljudske skupščine SFRJ, 42. država v ZDA, 44. popularni ameriški popevkar (Perry), 45. poželenje, slast, 47. graja, 48. druga najvišja gora v Jugoslaviji, 49. velikanski amfiteater v starem Rimu, 51. novoletna pesem, 52. tek do jedi, 53. branjevec.
NAVPIČNO: 1. sodobni slovenski slikar in grafik (Božidar), 2. nepoklicni športnik, 3. priroda, 4. mejno gorstvo med Evropo in Azijo, 5. pripadnik starih Slovanov, 6. kemični znak za radij. 7. obdelan kos vrta, 8. električni posrednik, 9. kratica za «Ljudsko skupščino», 10. hoditi, JI. zlatniki, 12. vrtna cvetlica, 14. upadanje morske vode, 16. znameniti rimski pesnik, 19. poljski plevel, .23. povabljenec na pproki, 25. tukaj, 27. dragocena kovina, 28. nekdanji britanski premier (Anthony), 30. ime pisatelja Tavčarja, 31. velikan z enim očesom v grški mitologiji, 32. zaporedna soglasnika v abecedi, 33. slovenski skladatelj (opera «črne maske), 34. hud zločin, 35. neovrgljivo matematično načelo, 36. oborožena sila države, 37. divja jablana, 38. teniški rekvizit, 40. na-
biralec gob, 43. na j več ji slovanski narod, 44. stara dolžinska mera, 46. angleško pivo, 48. pevski zbor, 50. gora v Svici, 51. kratica za «Košarkarski klub».
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. kramp; 6. A-polon; 12. Renoir; 14. Burghiba; 15. oval; 16. Aco; 18. Times; 19. pes; 30. odeja; 22. Bara; 23. ar; 24. spirala; 26. od; 27. zlato; 29. naklon; 32. eni; 33. KA; 34. car; 35. podkev; 37. Metod; 39. Kr; 40. amarena; 42. RK; 44. remi; 47. a-rest; 48. volt 49. etika; 51. tat; 52. soba; 53. Moravia; 55. Ovidij; 57. Ararat; 58. vraža.
NAVPIČNO: 54. I(van) T(av-čar); 56. V(alentin) V(odnik).
Mrve in drobiž
-,-fcO PRSTNIH ODTISIH največkrat prav naglo izsle--JL- P dijo zločinca. Ni znan še noben primer, da bi dva ^	človeka imela enake prstne odtise. Zato se lahko
reče, da je to najbolj zanesljivo znamenje za ugotovitev istovetnosti kake osebe. Niti pri dvojčkih, za katere vemo, da so si v vsem enaki, niso izvedenci opazili enakih prstnih odtisov. Do sedaj. Toda v New Yorku so menda ugotovili, oa imata dvojčka Frank in Ryder Kestem popolnoma enaae odtise prstov.
-p» OSEMARIE WEISS je napisala knjigo z naslovom VV r| «Branim taščo», kjer se na vso moč poteguje za ^	tašče, ki so po vsem svetu «kamen spotike» mladih,
a tudi že bolj ’ zrelih zakoncev. Prav vehementno dokazuje... Skratka, piše o taščah vse najlepše. Samo — nerodno je to, da tale Rosemarie ni bila nikoli poročena.
O O LJUDJE na svetu, ki še nikoli v svojem življenju -JL- ^ niso videli kaj takega, kar se drugod vsakomur zd» ^ nadvse preprosto in vsakdanje. In vendar je to le mogoče. Vlak na primer. Koliko jih je, ki so preživeli vse svoje življenje v kakem odročnem kraju in niso šli nikoli tako daleč zdoma, da ni imeli priložnost videti tako navadno napravo kot je vlak. Ali pa goro! «No, ta je pa debela!» poreče morda kdo Kje pa ni na svetu gora! Na Nizozemskem, na primer. Da, tam gorovja res ni kaj prida. In prav med Holandci je največji odstotek takih oseb na svetu, ki še nikoli niso videli nobene gore.
■»-fc RODA JANJE časopisov ni preveč donosno, bo menil VV V* kdo. Morda. Zlasti, če se takle prodajalec zadovo-w	ljuje z malim, ali pa če raznaša časopise po hišah
ali jih prodaja po ulicah. A ne bi se moglo trditi tudi o večjih časopisnih kioskih, da malo donašajo. O tem priča lastnik nekega večjega časopisnega kioska v središču Milana, ki so mu nedavno tega ponudili za njegovo trgovino 85 milijonov, pa ni o kupčiji hotel nič slišati.
■v J KRAJIH, kjer dež ni redek pojav, ni prav nič čud--JL-	V	nega, če ni	nikogar	brez	dežnika. A dežela, kjer
*	1	zelo pogosto	dežuje,	je Anglija. In prav o tej de-
želi se ve, da je po porabi dežnikov prva na svetu. Saj je nekdanji britanski zunanji minister Chamberlain vzel dežnik s seboj' celo takrat, ko je potoval z letalom v Muenchen!
rji LADOLED mora biti mrzel, drugače ni sladoled. To VV ^ je vsakomur jasno in razumljivo. In vendar pra-w ^ . vijo, da je na vratih nekega bara v nekem mestecu na Modri obali napis «Mlačen sladoled». Kdove kakšen je tisti sladoled, če ni morda to le lažniva reklama.
rpi RGOVINA NESE. Ne vsaka, da se razumemo. Toda, -JL-	I	če je blago,	ki ga trgovec	nudi tako, da ga ljudje
^	potrebujejo,	da brez	njega	ne morejo biti, no, po-
tem pa trgovec kar dobro izhaja. Da je res tako, priča tisti nemški sodnik, ki se je odpovedal službi na sodišču in raje odprl v Nuernbergu trgovino z zelenjavo in s sadjem. Trdi. da sedaj zasluži več, mnogo več kot prej.
y-fc IJANEC IMA SREČO!» pravi pregovor. Včasih pa VV	se primeri, da ima srečo tudi kdo, ki ni ravno pi-
jan. To bi lahko trdili o Donaldu Aldrigeu iz El-bertona. Ko se je vračal ponoči domov, je postal tako truden, da ni mogel več naprej. Zato je legel kar tam, kjer je bil in pri priči zaspal. Ko se je prebudil, Je bil že dan. Pogledal je okoli sebe in videl, da leži na železniški progi. Medtem je prišel tam mimo železničar, ki mu je povedal, da je imel nenavadno srečo. Po tisti progi namreč pelje prav ob uri, ko je Donald tam spal, ekspres. Le to noč se je nekaj pokvarilo in vlak je imel večurno zamudo.
-««-NOGO poguma je treba za dejanje, kakršno je na-•Jk VI pravil neki farmar iz Ontaria. Ko sta z očetom ^	delala z avtomatičnim strojem za ličkanje koruze,
je stroj nenadoma zgrabil očeta. Da bi ga rešil iz tega smrtonosnega objema, mu je sin z nožem odrezal obe roki. Sedaj je nesrečni oče v bolnišnici, a zdravniki zatrjujejo, da mu bodo rešili življenje.
-|-y igIENA je na moč priporočljiva in tudi koristna. rK. H Vendar pa ne za vse. A posebno ne za znanstve-nike, ki se ukvarjajo s proučevanjem vprašanj, ki so v zvezi prav s — higieno. To so občutili v nekem britanskem zavodu, ko so hoteli najti večje število uši. Toda uš je, kot vsi vemo, dandanes prav zaradi napredka higiene, zelo redka. Morda bi se tudi našla kje kaka teh drobnih živalic. Toda tisti učenjaki so hoteli imeti kar več tisoč tega mrčesa. Kje boš našel toliko te golazni! Zato so si tisti, ki so jih kje staknili, dali to slano plačati. Nazadnje pa se je vodstvo zavoda domislilo in našlo dobro rešitev. Naročili so uši v Hongkongu. Prejeli so jih zaželeno množino in še drage niso bile.
GROMEN HRAST rase na dvorišču kmeta Mike Da--JL- II mjanoviča v vasi Pridvorice blizu Smederevske Pa-lanke. Pri tleh meri obseg debla celih 8 metrov, a nekatere veje, ki merijo v obsegu tudi že 4 metre, segajo ti lui -<u m daieč. Zaradi take dolžine so se povesile skoro do tal in je slika tega orjaka v resnici edinstvena. Seveda je tudi starost tega hrasta upoštevanja vredna. Po cenitvah izvedencev je to drevo staro okoli 500 let. A kljub taki starosti nima niti ene suhe veje.
p UDNA JE IGRA naključja. Med to igro je treba vse-rK I . kakor šteti rojstne datume štirih sester Jovovič iz Bara: Radmile, Tatjane, Lilijane in Vesne. Pri vseh štirih se ujema število rojstnega dneva z onim meseca, a pri treh celo število leta. Radmila je rojena 6.8.1936., Tatjana 8.8.1938., Lilijana 4.4.1940 in Vesna 2.2.1942.
a SPIRIN je vsakomur znano zdravilo. Kdor Je pre-•Jr /\ hlajen, pogoltne nekaj tablet aspirina in včasih mu tudi odleže. Ljudje pa se zatekajo k aspirinu tudi ko čutijo druge bolečine, bodisi na zobeh, v križu, v udih, če jih trga, čejih ubada ipd. Toda kmetijski strokovnjaki v nekem raziskovalnem zavodu v New Yorku so odkrili še neko drugo področje, kjer je aspirin pokazal svojo dobrodejno moč. Za poskušnjo so dodajali kokošji piči aspirin in tiste kokoši so potem znesle več jajc.
REBUS
//Aj
Rešitev iz prejš. štev.: PARTIZAN
Veljaven od 29. decembra 1963 do 4. januarja 1964
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zvezde so vam naklonjene v ljubezenskih zadevščinah. Morali pa se boste odreči nekim osebnim načrtom ljubljeni osebi na ljubo. Imate možnost poglobiti odnose s starejšimi osebami, ki vas bodo kasneje podprle in vam dajale koristne nasvete.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte prebiti novoletne praznike v veselju in zadovoljstvu ter se ne vdajajte črnogledosti in malodušju. Novice o osebi, na katero ste bili v preteklosti 'tesno vezani, vas bodo razžalostile in vas spomnile na neuspehe v preteklosti .
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Na čustvenem področju bo precej razgiban teden, Samske osebe se utegnejo seznaniti z osebami, katerih se bodo naveličale. Zaljubljenci naj bodo zelo taktni in vljudni ter naj se ne predajajo razdražljivosti.
RAK (od 21. 8. do 22. 7.) Zelo dobro se boste razumeli z osebo, ki vam je pri srcu ter boste odkrili z njo prijetne novosti. Bodite oprezni v razgovorih s starejšimi sorodniki. Krotite svojo preveliko domišljijo ter ne skušajte uresničiti nemogočih stvari.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ob teh praznikih boste prišli v prijetno in prisrčno družbo. Na svojo o-kolico boste zelo u-godno vplivali s svojo prijaznostjo in lepim nastopom. Ne razpravljajte preveč s prijatelji, da ne ustvarite z njimi napetih odnosov.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Te dni si boste preveč gnali k srcu neko zadevo in boste zato zelo živčni. Zato boste u-žalili ljudi, ki vas ljubijo. Skušajte brzdati svojo Jezo in bodite bolj uvidevni. Cas Je ugoden za uresničenje nekih načrtov, ki terjajo popolno osredotočenje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čustveni odnosi zelo razgibani in doživljali boste lepe a tudi žalostne trenutke. Tudi s starimi prijatelji bodo odnosi napeti, vendar se bodo proti koncu tedna popraviti. Živite bolj intenzivno v družini. Ne pozabite na zmenke.
ŠKORPIJON (od 24.
do 21. 11.) Čustveno življenje Je pod ugodnim vplivom zvezd. Okoli sebe imate mnogo ljudi, ki vam kažejo simpatijo in ljubezen. V družini bodite nekoliko bolj obzirni. Uresničili boste neki načrt, od katerega boste imeli mnogo koristi.
(od 22. 12.) No-
^ SKC
(D s
N—^ h«
STRELEC
11.	do 21. voletni prazniki bodo pomenili za vas tudi ugoden razvoj srčnih zadev. Boste
polni moči in zaupanja vase in zadovoljni s tem, kar ste storili za ljubljeno osebo. Ne odlagajte z nekimi nakupi. Pridobili si boste naklonjenost starejših ljudi.
KOZOROG (od 22.
12.	do 20. 1.) Teden bo zelo razgiban in zanimiv, saj se boste dobro razumeli z ljudmi, ki vam hočejo le dobro. Uspelo vam bo pripraviti zelo veselo silvestrovanje. Izkoristite svoje dobro razpoloženje in Jasne misli, da uresničite neke načrte.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čaka vas zelo ugodno razdobje in lahko pričakujete tudi zelo prijetno presenečenje. Boste zelo dobre volje in razveselili boste tudi svoje bližnje. Doma vas čaka precej opravil, zaradi česar coste malce živčni.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Nimate nobe-[	) nega vzroka za čr-
1 pl.	JI n0giedost in malo-
dušje, saj bodo vsi ljudje z vami ljubeznivi in prisrčni. Tudi v družini pojde vse gladko. Čaka vas tudi neka važna odločitev in preden sprejmete dokončne sklepe, posvetujte se s prijatelji.
(D
29. decembra 1964




xx x-
1J7
■mbkUÉàl IXVVMmÉ**
,
•iS-SvSSjBSv:

^vjVjVjVjjX^^X^J
::v.v.




Prizadeti imajo pravico, da v roku 30 dni vložijo priziv na sodišče.
"Ali ni vse to poniževalno, sramotno?
Na sodiSče se mora Martini pritožiti, če noče, da mu zemljišče in hišo vzamejo za 190.000 lir. Prav tako se mora pritožiti na sodišče Libero
četrtek

<	* V :
sodišče štramarja
Bossi-Božič iz
in mati odvzeli
sti v štramarju s jima ponujajo niti
TEDEN
Pretekli teden je minil skoraj v popolnem političnem in upravnem zatišju, saj se ni sestal z izjemo Repentabra noben občinski svet in tudi pokrajinski svet je počival. Celo stranke so obmolknile, čeprav smo v času pogajanj za praktično uresničenje političnega sporazuma o odborih levega centra.
Ce pa je bilo v javnem življenju takšno «brezvetrje», pa so M sprostile in razdivjale naravne »ile, da tako pustega 'in žalostnega božiča že dolgo ne pomnimo. Ze na «viljo božično» je vreme prekrižalo ljudem vse načrte .it) večina je ostala doma, ali pa prespala pri sorodnikih, ker je bil povratek domov čez poledenele ceste in po požledu skrajno nevaren še posebno zaradi sunkov burje. In tudi na sam božič so bile ceste dopoldne skoraj popolnoma prazne in na vsej obalni cesti od Trsta do Tržiča ni bilo niti enega vozila. Torej prekrižani načrti za meščane, še posebna škoda pa za lastnike javnih lokalov zlasti v okolici in v Furlaniji, Zaradi poledice so imeli tudi vsi vlaki zamude, ker so bile na postaji žice zaledenele. Brzi vlak za Rim je zato odpotoval s poldrugo uro zamude, vlak za Ljubljano' in Reko, ki bi moral odpotovati ob 8.38 pa je odšel s postaje šele ob 10.40 in vleči ga je morala do Opčin stara parna lokomotiva! Ustavljen je bil tudi ves avtobusni promet na Kras in v Jugoslavijo. Zaradi poledice in burje se je te dni ranilo, potolklo ali si zlomilo okončine okrig 150 ljudi in med njimi tudi precej «varuhov» javnega reda, ki so šli ljudem na pomoč. No, tokrat blagodejni dež,1 je stalil poledico in tako vse lepo uredil in na Stefana so se ljudje sprostili kot konjički z uzde in v Istro, na Kras ter doli proti Furlaniji se je ulila prava reka vozil. Torej je bil dež boljši «organizator» kot mestna prevozna služba, ki se je opomogla šele na božič okrog poldne.
Ker smo že pri božiču, 'riaj' o-menimo, da ni tržaška Občinska podporna ustanova letos delila darilnih zavojev iz sklada zimske pomoči, ker ni bilo cvenka, zaradi česar so bili reveži precej prizadeti. Po podeželskih občinah so si pomagali, kakor so vedeli in znali ter več ali manj navrgli k redni mesečni podpori.
Preteklo nedeljo so imeli taborniki redu «Modrega vala» svoj deseti jubilejni občni zbor, ki je pokazal, da so opravili v teh desetih letih obilo plodnega dela, pri čemer je močno izstopila njihova vzgojna in narodno o-brambna vloga.
V Boljuncu je bilo v četrtek «Stefanovo lučanje», ki je pritegnilo zlasti mnogo mladine na boljunško «Gorico». «Ofenzivo» so pričela s sadnimi bombicami zala boljunška dekleta ter se izkazala za ostre strelke, ki dobro pogode cilj. Temu obmetavanju z jabolki in pomarančami seveda niso ostali dolžni fantje, tako da je nastal cel direndaj
Kot smo v začetku dejali, je bil na upravnem torišču edina izjema repentaborskl občinski svet, ki se je predsinočnjim sestal in predvsem sprejel sklep, naj sestavi občinski odbor resolucijo glede cene mleka, ki mora kriti proizvodne stroške. Občinski svet je tudi pooblastil od-
bor, naj ukrene vse potrebno, da se sezida novo poslopje za o-snovno šolo. Upajmo, da se bo v novem letu ta zamisel uresničila.
Prejšnjo nedeljo so bivši borci iz Pevme, Oslavja in Steverja-na priredili v prosvetni dvorani v Pevmi proslavo ob 20. obletnici vstaje primorskega ljudstva, pri kateri so tudi naši Brici doprinesli važen delež, saj štejejo v teh treh vaseh kar 29. padlih. Proslave so se udeležili bivši borci, svojci padlih in predstavniki iz vseh treh slovenskih občin in iz Gorice. Tako je bila dvorana kljub precejšnjemu mrazu napolnjena do zadnjega kotička,
O pomenu te obletnice in o borbi slovenskega ljudstva na Goriškem za svoje pravice je govorila tov. Nežica Kocjančič iz Gorice, ki je poudarila, da je predvsem zasluga padlih borcev, če smo Slovenci dosegli uveljavljenje enega dela svojih pravic. Zato jim moramo biti hvaležni, obenem pa tudi ponosni na to slavno in častno poglavje naše zgodovine. V imenu ANPI iz Gorice pa je govoril njen tajnik Morsolin, ki je poudaril, da ANPI povezuje slovenske in italijanske borce v močno celoto, ki mora ostati združena v borbi za dosego še tistih pravic, ki jih še nimamo.
Sledil je nastop pevskih zborov iz Dola-Poljan, mladinskega zbora iz Standreža in moškega ter mešanega zbora iz Steverjana. Mešani zbor iz Steverjana je tokrat nastopil prvič po 14 letih. Vmes je bilo tudi nekaj deklamacij Kajuhovih pesmi. Vsa proslava je potekla zelo prisrčno ter so ob njej bivši borci in vsi drugi, ki so prišli od blizu in daleč, med drugim tudi iz Doberdoba, obnavljali spomine na tiste slavne dni junaškega odpora proti nacifašizmu.
Pokrajinski odbor krščanske demokracije je imel ta teden svojo .prvo sejo po kongresu, na kateri so si člani pqrazdelili funkcije. Za novega pokrajinskega tajnika je bil izvoljen bivši poslanec Michele Martina, upravni tajnik pa je Mario Marocco. Dosedanji pokrajinski tajnik Cocianni je ob tej priliki govoril tudi o odnosih stranke do slovenske narodne manjšine na Goriškem in pri tem poudaril, da je treba narodno manjšino spoštovati, ne pa težiti za tem, kako bi jo podredili, Ker je narodna manjšina tudi vez za navezavo vedno boljših stikov s sosednjo Jugoslavijo na gospodarskem in kulturnem področju.
Pred nastopom novoletnih počitnic so imeli tudi v slovenskih vrtcih in po drugih šolah božičnice na katerih so obdarovali najmlajše s sladkarijami in igračami. V otroških vrtcih, zlasti v Gorici, so pri tej priliki otroci nastopili s petjem in deklamacijami.
Goriški občinski svet je imel v zadnjem tednu kar dve seji. Na prvi so med drugim sprejeli sklep, da se zviša število taksistov v Gorici od 15 na 18, na drugi, ki je bila pretekli petek zvečer, pa je bilo govora med drugim tudi o nekaterih šolskih gradnjah, za kar je določenih 750 milijonov lir ter o ureditvi kanalizacije po nekaterih mestnih ulicah, za kar bodo potrošili 237 milijonov lir.
ŠE NEKAJ 0 RAZLASTITVAH ZEMLJIŠČ ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE
Protiustavni način razlaščevanja
mora oblast preprečiti
Zakaj se na Tržaškem ne Uvaja v celoti osnovni zakon, ki velja po vsej Italiji od letu 1865?
Za 530 kv. m vrta ter hišo mu ponujajo 190.000 lir ■ Drugi zgovorni primeri
TEDEN V SLIKAH
3
bilo.
Prizadeti naj bi ponižno molčal, pobral tisti drobiž in pustil Industrijskemu pristanišču zemljišče ter hišo?
Ceno samovoljno določa Industrijsko pristanišče in prefekt Došilja dekrete o razlastitvah.
Liberu Božiču in njegovemu očetu Ivanu v štramarju bi hoteli vzeti vso kmetijo in dve hiši, ki ju vidi mo na sliki, za pičlih 13 milijonov lir
Vprašanje pravičnega postopka, pri razlaščevanju zemljišč je vedno bolj pereče in ga je treba nujno rešiti, da se zaščitijo pravice prizadetih lastnikov in uveljavijo ustavna načela. Z dosedanjim postopkom se grobo kršijo tozadevni osnovni zakonski predpisi in se dogajajo
Zelo važno opozorilo razlaščenim kmetom
Kmetje in lastnike zemljišč iz Boljunca, Doline, Boršta,
tsr&JTi ssstzr.
nedeljo, 15. decembra in v nedeljo, 22. decembra, ker jim bodo razlastili zemljišča za Industrijsko pristanišče, opozarjamo, da imajo po zakonu pravico do pritožbe na sodišču. Le tako lahko dosežejo višjo ceno.
Ne zamudite roka in edine možnosti, da branite svoje interese. Rok zapade 30 dni od prejema dekreta.
Nekateri lastniki, ki so v seznamu, niso še dobili dekreta. Opozarjamo tudi te, naj se takoj zanimajo za zadevo, da ne bodo imeli težav in sitnosti.
Obrnite se takoj na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9 za potrebne nasvete.
Ne nasedajte prigovarjanjem in raznim govoricam.
Uporabite zakonito sredstvo za zaščito svojih interesov, dokler je še čas.
Sodnih stroškov se ni bati. Zadostuje, da dosežete za 10 odstotkov višjo ceno, pa mora plačati vse stroške kupec.
krivice, ki prihajajo vedno bolj na dan.
Osnovni zakon o razlastitvah iz leta 1865 določa, da se razlaščena zemljišča morajo plačati po tržni ceni. Prav tako ta zakon določa postopek, ki prizadetim nudi možnost, da dosežejo kolikor toliko pravično odškodnino. Ta postopek se na Tržaškem ozemlju ne izvaja, ker se upošteva ukaz ZVU št. 66, ki je bil objavljen 1.5.1953. Ta ukaz Je v nasprotju z ustavnimi načeli in z osnovnim zakonom od leta 1865. Zaradi tega je skrajni čas, da ga vladni generalni komisar prekliče in uveljavi zadevni zakon, ki velja za vso državo. Pričakujemo, da bodo na pristoj nem mestu uvideli nujno potre bo da se zakonski predpisi na našem področju izenačijo z o-snovnimi zakoni, ki veljajo za
Polng «XI.ATOROIi Plin» so proda|a v gostilnah tulli znani «1.(1 SRI iilil.llllIG»
/.»Ioga za Irai In okolici), tel. 225102
Glavno zastopstvo: «AGROIND» • TRST, Via Valdirivo 36
Dr. Teodor LOVREČIČ
občinski zdravnik v DOLINI
sprejema z novim letom tudi zavarovance 1 N A M v Dolini, Mačkovljah, Borštu, Ricmanjlh in na Pesku.
Dnevno
od 13. do 16. ure pri Domju
vso Italijo. Zakaj bi tudi v tem pogledu morala veljati diskriminacija na škodo prebivalstva Tržaškega ozemlja?
Prav na podlagi omenjenega ukaza bivše ZVU vodstvo Industrijskega pristanišča samovoljno diktira odkupne cene, prizadeti pa nimajo druge možnosti, da branijo svoje interese, kakor da se pritožijo na sodišče. Kako Industrijsko pristanišče določa cene in kako plačuje razlaščena zemljišča, smo že poročali. Ponovno poudarjamo, da ne gre le za nekaj kv. m in nekaj tisočakov, ampak za velike površine in za miljone in milione lir, ki jih prizadeti lastniki niso dobili in jih ne dobijo, kakor bi jih morali. Prav zaradi ‘takega postopka Industrijsko pristanišče razlašča na debelo, nenasitno žre in ne more vsega požreti. Tako ima velike površine razlaščenih zemljišč, ki jih Je odvzelo kmetom za mali denar, a jih še ne potrebuje in jih daje v najem bivšim lastnikom ter prodaja po znatno, znatno višji ceni. Razen tega se razlašča plodna zemlja za industrijo, medtem ko so še na razpolago druga zemljišča, kjer bi bila manjša škoda (glej bonifika pri Orehu).
Temu je treba napraviti konec. Že deset let se vleče ta žalostna zgodba in se ponavljajo krivice, ki jih je treba odpraviti. Pristojna oblast, in sicer vladni generalni komisar mora napraviti red. zagotoviti zakonitost in zaščititi interese prizadetih lastnikov.
Da Je prej omenjeni ukaz št. 66 krivičen, nepopoln in v nasprotju z osnovnim zakonom, je verjetno spoznal vladni generalni komisariat že leta 1955, ko je izdal dekret št. 99, ki je bil objavljen v uradnem listu 21.3.1955. Ukaz št. 66 namreč pravi, da je razlaščena zemljišča pri ocenitvi treba šteti kot kmečka, dekret št. 99 pa pravi, da za zemljišča na področju naselja «S. Sergio» omenjena omejitev odpade in da je zemljišča treba šteti za gradbena. Ta popravek pa velja samo za področje naselja «S. Sergio». Zakaj diskriminacija na podlagi neke črte na zemljevidu? Mar ostalo področje na Kolonkovcu, pri Domju, v Štramarju itd. ni gradbeno?
Ne glede na vse to pa je nedopusten dosedanji postopek in način ocenjevanja. Nismo kolonija, niti ne živimo v fevdalni dobi. Osnovno zakonsko načelo ščiti lastnino, tudi če gre za razlastitev v občo korist.
Ko človek izve za razne primere, se mu zdi skoraj neverjetno, da se nekaj takega lahko dogaja v današnji dobi in v državi z demokratično ureditvijo. Spet bomo navedli nekaj primerov. Ko smo objavili v našem listu sezname razlaščenih kmetov, so se v našem uredništvu zglasili nekateri prizadeti kmetje, ki so nam povedali, da so I šele iz našega lista izvedeli, da
jim bo Industrijsko pristanišče vzelo zemljo. Rekli so, da sploh niso dobili še nobenega dekreta. Kako to?
Drugi primeri dokazujejo, da pri določanju od|lfodpine za razlaščeno zemljišče niso upoštevali, ali sploh vedeli, da je na zemljišču hiša. Tako lahko vidite v prvi vrsti seznama, ki smo ga objavili 15. dec. na 5. strani, napisano : «Eulogio Martini in Emilia Lazzari por. Martini — Dolina 205 (530 kv. m zemljišča — 190.000 lir).» Zemljišče na Kr-menki (vrt pred hišo s trtami) hoče torej vodstvo Industrijskega pristanišča plačali po 358 lir zà kv. m. Razen te smešno nizke
Prof. Sosič-sedemdesetletnik
Kakor smo že poročali, Je v v gostilni pri Ketteju Opčinah praznoval svojo 70-letnico prof. Ive Sosič, kateremu so ob lepem jubileju česti-
tali njegovi svojci, sorodniki, prijatelji in bivši učenci. Kot posebno darilo so mu poklonili akvarel in karikaturo, ki ju je napravil dr. Robert Hlavaty. Ad multos annos, dragi profesor!
št. 2, kateremu ponu-lir za 455 kv. m zem ob cesti, ki je vredna ali pa njegov oče Ivan Antonija, ki jim bodo hišo in vso zemljo, kar Za vso kmetijo ob ce-‘Lišo
Bratom Vatovec-Vatta iz ža velj štev. 910 bodo zdaj odvzeli zadnje parcele zemlje. Za 9235 kv. m jim ponujajo 4 mil. lir. In potem? Kam naj gredo tri družine, ki so do sedaj živele od kmetije. Pobrali so jim najprej pri Zavljah. Kos za kosom bo zdaj izginila posest treh bratov. Če bi dobili drugo zemljo, da bi jo obdelovali, bi jo morali plačati vsaj trikrat, štirikrat toliko/ in slabšo.
Ali cenilci Industrijskega pristanišča sploh vidijo zemljišča, ki pridejo v poštev za razlastitev, preden določajo ceno? Vse kaže, da ne. To se dogaja, ker velja «Ukaz» bivše ZVU Štev. 66 od leta 1953 in se ne upošteva postopek, ki ga določa italijanski zakon od leta 1865.
Ni kaj reči! Zelo napredujemo in smo napredovali, če za zaščito pravice državljanov moramo zahtevati, da se odpravijo krivični predpisi iz leta 1953 in da cene pa ni niti ena lira za hi-]se uveljavijo zakonski predpisi šico, kakor da je sploh rte bi | izpred 100 let, r 7 r'	* -
TRNO VICA
Znano družino Škrk — v Bajti je zadela huda nesreča: v svojem 72. letu je preminila g. Lojzka, rojena Bratina, rodom iz Ustja pri Ajdovščini, soproga znanega Jožeta Škrka, dolgoletnega predsednika Kmečice zveze. Trdna narava pokojne je dolgo kljubovala bolezni in je podlegla šele, ko ji je oslabelo srce.
Pokojna je bila zelo priljubljena, saj so jo odlikovale mnoge vrline: bila je dobra mati m skrbna gospodinja, ki se je s svojo mirnostjo in vljudnostjo vsakomur prikupila. Prežeta z narodno zavestjo je tajno m previdno sodelovala v narodnoosvobodilni borbi in v njej mnogo pretrpela. Tudi njo so obremenjevale težke naloge, takšne kot jih ima danes; vsaka naša žena, zlasti ona z večjega po-
sestva. Kljub temu se je zanimala tudi za dogodke po svetu in za našo povojno borbo.
V ponedeljek smo to blago ženo spremili na njeni zadnji poti. Kljub izredno mrzli bur-ji jo je razen potrtih svojcev spremljala dolga procesija domačinov, prijateljev in znancev iz soseščine, a posebno mnogo z vozili iz Trsta. V sprevodu so bili zastopniki Kmečke zveze in drugih organizacij. Avtofur-gon, ki je bil pokojno pripeljal iz tržaške bolnioe v hišo žalosti in od tod v popoldanskih urah na šempolajsko pokopali šče, je bil poln vencev in cvetja — dokaz, kako je bila pokojna spoštovana in priljubljena.
Vzorni in narodno zavedni slovenski ženi miren počitek v domači zemlji. Hudo prizadetemu soprogu in ostalim svojcem naše globoko sočustvovanje.
V znani gostilni Colavini pri Sv. Ivanu na Lonjerski cesti se na Stefanovo zberejo v lokalu vsi Štefani od Sv. Ivana in iz Podlonjerja ter slovesno praznujejo svoj god. Stefani podarijo vsem prisotnim kuhano zeleno s slanimi sardelami. Povabijo tudi godce, da je še bolj veselo in zabavno. Letos je bil
na ta dan samo en slavljenec, in sicer Štefan Marc od Sv. Iva-na, ki je imel celotno breme na svojih ramenih. Plačal je nam-reč okoli 30 kilogramov zelene in 3 kg slanih sardel. Slane ribe je bilo treba seveda dosti in dobro zaliti z vinom, katero pa so si morali sami gostje pia-čati.
Pred nekaj dnevi so v Skednju, v Ulici Soncini, blizu kino dvorane, slovesno odprli obnov-
ljeno gostilno «Gropada». Marsikdo se bo spraševal, kje je ta gostilna, kajti nobena gostilna
v Skednju nima takega napisa. «Sčedenci» pa dobro vedo, Kje je, pa čeprav je brez napisa. «Gropada» jo imenujejo doma čini, ker je bil od leta 1932 njen lastnik Anton- Križrnančič iz Gropade. Oddal jo je v najem, ime pa je ostalo. Leta 1961 sU lastnika gostilne, zakonca Kr.ž-mančič-Milkovič, spet prevzela gostilno v svoje roke. Ker jc
bil lokal zanemarjen, sta skupaj z zetom Slavcem Silverijem pripravila načrte za obnovitev in letos pričela z delom, ki so ga pred dnevi dokončali.
Gostinski lokal je zdaj lepo urejen, razširjen in povečan: nekaj miz ob vhodu, točilna mi-za m mala čedna kuhinja, na steni pa lepa slika našega znanega slikarja Avrelija Lukežiča.
V gostilni «Gropada» točijo domače vino iz Brega, postrežejo pa tudi s kraškim pršutom, domačimi klobasami in drugimi dobrotami.
M. M,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIlliiiiuiiiiHlllltllllllIMMItllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIliHllltllllllllimillllllllinillHlIimtIllllllilllllllMIIIIIIIIIIIimilllltllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII
SLOVENSKA VAS TIK OB SINJEM JADRANU
Spomini na stare Barkovlje
Barkovljanski zaslužni možje - Nande Starec, učitelj
Nande Starec se je rodil v | stu. Prestopil je potem na kopr-pri Cjakih 19. 5. |-------------------- ...................
Njegov
pri Cjakih po vsem Trstu zna-1
Barkovljah 1872
Pil je poter
pri Cjakih 19. 5. sko učiteljišče, ki ga je dokon-oče Dreja je imel čal leta 1892.
Po dokončanih študijah je oil no gostilno, ki jo je po njegovi j nameščen kot učitelj na raznih smrti vodil njegov sin in Nan 1 osnovnih šolah v tržaški okolici, tietov brat Jožko Iz Drejetove Tako je poučeval v Barkovljah,
hiše je izšel še drugi učitelj Jakob, ki je deloval dolgo let po našem bližnjem Krasu.
Po štirih letih obiskovanja bar-kovljanske osnovne šole, Kjer sta mu bila učitelja Mozetič In Vižintinova. se je Nande Starec vpisal ' v proseško nemško pripravnico, nakar je obiskoval tri razrede nemške gimnazije v Tr
nasvet
ivrdke
PHILIPS ^
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji-radio-1 V
KNEZ VALTER Nabrežina
Tel. 20-123 Zn hros posrben popust
v Trebčah, na Cetnari, pri Sv Ivanu In najdalje v Sčednl. Le ta 1892 je bil premeščen v Barkovlje, kjer je bil leta 1927 u-pokojen kot vodja barkovljan-ske šole.
Nande Starec je bil iz šola Korena, Hrasta in Černivca, ki so bili pravi vzori učitelja. S takim učiteljem se Je ponašal Rojan s svojim Josipom Perto-tom, Sv. Ivan z Antonom Gr mekom, ščedna z Valentičem, v katero vrsto je spadal tud: svetolvanski Daneu in še kak drug okoličanski učitelj. Bili so to učitelji, kakršne danes zaman iščeš, tudi ako jih greš iskat med najboljše vrste.
Nande Starec ni bil samo učitelj, ampak pravi oče barkov ljanskih otrok. Svoje gojence je stalno vabil na svoj dom, od koder jih je peljal v bližnjo grižo, kjer jim je razkazoval in razlagal rastlinstvo. Dandanes je živih še dosti Barkovljanov, ki jih je Nande Starec naučil cepljenja trt in sadnega drevja.
ro petja v šoli. Solarje je naučil lepe slovenske narodne pesmi, v katerih je bila opevana lepota slovenske zemlje. Ko je začel pouk v petju, so se od pria okna tudi sredi najostrejše zime, da je donela pesem po vseh Barkovljah. «Cujte, kaku lepu ke puojejo naše uotruacc,
Posebno rad je imel Nande u- ke jeh uoči tista zlata duša uoo
Nondota Starca. Buh mo dej zdravje, de jeh be uočo še na dugo,» tako so govorile barkov-Ijanske perice, ko so se sklanjale nad omami.
Vsako nedeljo proti večeru sl našel Nandeta Starca v gostilni njegovega brata Jožka. Tja so namreč zahajali Cehi, ki so bili nameščeni v takratni podružnici živnostenske banke in tvrdke Vondraček, ki se je u-kvarjala z uvozom in izvozom kave. Barkovljani so se naučili čeških, Cehi pa slovenskih pesmi in vsako nedeljo si lahko slišal pri Cjakih, kako so peli Barkovljani «Sabljenko bruše-po» Cehi pa «V Barkovljah doni da se turen maje, barkov-ljanska dekleta pa liàpajo se» Bili so lepi časi bratstva med Cehi in Slovenci, ki jih je Nande več ur žlahtnil z drugimi na-rodnimi in to na klavirju, ki Je služil tudi za «bratsko vrtenje».
Nande Starec bo še dolgo let živel v spominu Barkovljanov, to pa zato, ker mlajši rod po-gostoma sliši od svojih staršev In dedov, s kakimi učitelji so razpolagale slovenske šole aa časa njihove mladosti.
Nande Starec je umrl leta 1945 in je pokopan v barkovljanski Kunčevi njivi.
R. P.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,5, najoižja 4,1, ob 1#. url 5,4, zračni tlak 1034,3 stanoviten, vlage 94 odst., megla, morje mirno, temperatura mor J« 10,8 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 29. decembra
Tomaž
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 15.39 In zatone ob. 6.25 Jutri, PONEDELJEK, 30. decembra Evgen
VELIK DEJANSKI PRIMANJKLJAJ ACEGATA
Za prihodnje leto nam obljubljajo zvišanje tarif mestnih prevozov
Proračuna za leti 1962 in 1963 so «zakrpalb s črtanjem postavk za amortizacijo naprav in prevoznih sredstev
če, saj mora o zvišanju odnosno spremembi tarif lisficov in abonmajev odločati občinski «vet, ki se bo sestal šele po Novem letu. je pričakovati, da bo vprašanje zvišanja tarif mestnih prevozov prišlo na dnevni red v najkrajšem času. S temi spremembami tarif računa podjetje Acegat, da bo dobilo letno od 600 do 700 milijonov lir več. Kljub temu zviša, nju dohodkov pa bo Acegat šele delno kril svoj primanjkljaj, ki presega, kot smo to videli letos, več kot milijardo lir in ki se bo s prihodnjim letom zaradi svojevrstnega načina uravnovesenja proračunov za leto 1962 in 1963 gotovo znatno povečal.
V občinskem svetu se že mnogo let zaporedoma vršijo obširne
Občinsko podjetje Acegat, ki dobavlja občanom električni tok, vodo, gorilni plin in upravlja mestno prevozno službo, brede iz leta v leto v vedno večje finančne težave.
Nedavno smo poročali, da je občinski svet z glasovi svetovalcev strank odbora potrdil proračuna Acegata za leti 1962 in 1963, kar pomeni, da dejansko nista bila potrjena proračuna, ampak obračuna, saj je leto -že mimo in ni mogoče več govoriti o letošnjem m celo o lanskem proračunu. Kar pa je pri odobritvi teh dveh proračunov najbolj značilno, je dejstvo, da je občinski odbor oba «proračuna» enostavno uravnovesil, čeprav sta skupno beležila 2.317.000 lir primanjkljaja, in sicer 1.017 milijonov za leto 1962 in 1.300.000.000 lir primanjkljaja za leto 1963.
Oba primanjkljaja sta bila črtana na precej enostaven način. Odbor je proučil vse pasivne postavke, ki sta jih izkazovala proračuna, ki ju je sestavila upravna komisija podjetja, in ugotovili, da je možno črtati toliko izdatkov, kolikor zadostuje za uravnovesenje obeh proračunov. Tako je odbor predlagal, da se začasno odloži načrt o sprejemu v službo 40 u-radnikov in okrog 100 delavcev za 280.000.000 lir predvidenih izdatkov za letošnje leto, ter priporočil upravi podjetja, naj sprejme v službo samo toliko novih *ilužbencev, kolikor jih potrebujejo za kritje mest upokojenih uslužbencev, s čimer je bil primanjkljaj znižan za 190.000.000 lir.
Nato je odbor črtal 79.000.000 lir predvidenih pasivnih obreti za posojila, ki jih podjetje med letošnjim letom ni moglo najeti. Črtanje omenjenih izdatkov bi pomenilo le kapljico vode v morje za letošnji visoki primanjkljaj. Zato se je odbor odločil za črtanje amortizacijskega sklada, vpisanega med izredne izdatke, ter za odložitev amortizacije sklada za izplačevanje odpravnin in nagrad za prostovoljno zapustitev službe, kakor tudi črtanje izdatka za krit. je primanjkljajev v letih od 1954 do 1957 za skupno 255 milijonov lir. Poleg tega je občinski odbor zmanjšal predviden izdatek za lansko leto 778 milijonov lir za obnovo naprav na 320 milijonov lir. Omeniti je treba, da je upravna komisija Acegata že sestavila načrt za najem dveh milijard lir posojila za obnovo in okrepitev Ačegatovih naprav. Hkrati pa je odbor ugotovil, da bo podjetje \». letošnjem letu dobilo 270 milijonov lir več kot je predvidevalo.
Na podoben način so uravnovesili tudi proračun za leto 1962.
Takšen način uravnovesenja proračunov Acegata gotovo ne more ozdraviti kritičnega finančnega stanja podjetja. S tem je občinski odbor samo odložil predvidene izdatke za leto 1962 in (1963 na prihodnja leta in zlasti na leto 1964. Zato je neizbežno, da bo upravna komisija Acegata prihodnje leto predložila občinskemu odboru takšen proračun,
5ci bo beležil mnogo večji primanjkljaj kot . letos. Pri tem je treba poudariti, da je upravna komisija podjetja v spremnem poročilu letošnjega proračuna predlagala zvišanje tarif mestnih prevozov za najmanj od sedanjih 40 na 50 lir za navadni listek, ukinitev sedanjega jutranjega zelenega listka z nadomestitvijo z listkom za dve vožnji, ki bo stal 25 odst. več kot zeleni listek. Poleg tega je predlagala tudi ukinitev tedenskega abonmaja za delavce. Vsi sedanji abonmaji,
Vključno abonmaji za dijake naj bi se' zvišali za 50 odst. Ta zvišanja odnosno spremembe naj bi «stopile v veljavo s 1. januarjem J964.
Ker pa je to za sedaj nemogo-
•lliiHluuiuiuiiiHiinifuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiniiiniitililiiiiiiiiliiliiiililiiniliiliiiiiiiiiiuii
Smrt priletne ženske zaradi zastrupitve s plinom
Najbrž je pozabila ugasiti plinski gorilnik
razprave, kako kriti visoke primanjkljaje' tega občinskega podjetja. Ker je znano, da so po vsem svetu mastni prevozi šteti kot socialna služba, so vsa mestna prevozna podjetja povsod več ali manj pasivna. Njihovo pasivo pa krijejo občinske uprave. Tržaška občinska uprava pa se že i-tak bori s finančnimi težavami za svoje redne in izredne dohodke in zato ne more na noben način kriti še primanjkljajev Acegata. Zato bi bilo najbolj pravično, da bi primanjkljaj Acegatove prevozne službe krila državna u-prava vsaj do tedaj, dokler ne bo parlament Izglasoval novega zakona o krajevnih financah, ki bo omogočal občinskim upravam večjo finančno avtonomijo.
Veliko zanimanje za izlet v Dalmacijo
Vpisovanje za naš izlet v Dalmacijo, Id bo prihodnje leto od 29. do 31. maja, se je tudi včeraj nadaljevalo z nezmanjšanim ritmom. Vse kabine I. razreda so oddane, prav tako turistične in luksuzne, a tudi skupnih ležišč za moške ni več na razpolago. Našim čltateljem lahko postrežemo le še z nekaj «pullman»-kablnami in kabinami II. razreda, poleg tega pa je na razpolago še nekaj ležalnih stolov in skupnih ležišč za ženske.
Citatelje, ki se nameravajo udeležiti našega Izleta v Dalmacijo, prosimo, da ne odlašajo in se čimprej vpišejo. Vpisovanje je v upravi našega dnevnika, in sicer v Ul. Mon-tecchi 6/H, soba št. 16.
SLOVENSKO GLEDALIŠČ! V TRSTU
NA OPČINAH danes 29. t. m. ob 16. url
Skupščina frizerjev
Pokrajinsko tajništvo italijanskega sindikata brivcev in frizerjev FILCAMS-CGIl sklicuje 30. novembra ob 20.30 v dvorani v Ul, Pondares 8 novo skupščino osebja damskih frizerskih salonov. Na skupščini se bodo uslužbenci seznanili s potekom pogajanj za obnovitev delovne pogodbe ter sprejeli ustrezne sklepe.
Illll■llllllllllllll■lllll■llllllllllllllllltlllllllllllllllllllnllllllllllllll>•n•»tllllllll1llllll>llmllll■llllllllnlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll|llll||||||||||||||||||||||||||||||||■l|
VEPW0 RESHEIŠI KONKURENT ŽEIEZHIŠKIH PMV0Z0V
Pomembno uveljavljanje blagovnega prometa s tovornimi avtomobili
V prvi polovici letošnjega leta so prevozi s tovornjaki v prosto tržaško pristanišče dosegli slabo tretjino celotnega pomorskega prometa
GIROLAMO GIGLI
«Don Pilonova sestrica»
DVORANA OGREVANA
___a__
V	AVDITORIJU V TRSTU
v sredo, 1. januarja 1964 ob 17. uri
WILLIAM SHAKESPEARE
«O THE L L O»
Zadnja predstava v Trstu
Priporočamo občinstvu okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, da si ogleda to predstavo, ki je bila deležna na Tržaškem in na gostovanjih zelo lepega sprejema.
Prodaja vstopnic za «Othella» na sledečih mestih: v trgovini Bandi v Dolini, v trgovini Draga 2erjala v Boljuncu, v trgovini Mirka Hrvatiča v Borštu, v gostilni pri Oskarju v Ricmajijih ter pri Angeli Pečar v Lonjerju.
---S--
V	soboto, 4. januarja 1964 ob 20.30
SHAKESPEARE •JAVORŠEK
«Iz take smo snovi kot sanje»
Nastopajo:
MIRA SARDOCEVA,
JOŽKO LUKES,
MM p —
V nedeljo, 5. januarja 1964 ob 16.30 premiera JOSIP RIBIČIČ
STANE STAREŠINIČ
2e dalj časa se opaža nagel porast prometa s težkimi tovornjaki, ki so prevzeli dobršen del tradicionalnih železniških prevozov in ki postajajo vedno resnejši konkurent železnici. Ta pojav je občuten tudi pri tržaškem pristaniškem prometu, kjer edino podatki o prometu s tovornjaki izkazujejo vsako leto pomemben napredek. Gre za gospodarsko utemeljen nov način prevoza, ki ima pred železnico vrsto prednosti; veliko hitrost, možnost neposredne dostave v namembno skladišče, manj prekladanj in podobno, kar vse povzroča, da je prevoz s tovornjaki za vrsto različnega blaga cenejši Kot je prevoz z železnico.
Ta prevoz je oil v tržaškem pristanišču vrsto let neznaten m ga uradna statistika sploh ni upoštevala do zadnjih t eh tet, ko pa kažejo podatki, da je strmo riara-stel in se sedaj postopoma zvišuje. Po uradnih podatkih je promet s tovornjaki, ki so ga ugotovili na carinskih prehodih v prosto tržaško pristanišče, dosegel le-tos v razdobju od januarja do julija 901.606 ton, medtem ko je v istem lanskoletnem razdobju < znašal 857.194 ton. Gre za pomembne številke, saj je v istem razdobju
Urnik trgovin za
novoletne praznike
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo po veljavnem prefek-turnem odloku imele trgovine za novoletne praznike naslednji urnik:
V	TOREK, 31. DECEM-BRA za Silvestrovo bodo trgovine podaljšale urnik do 21. ure.
V	SREDO, 1. JANUARJA (Novo leto) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30.
V	PONEDELJEK, 8. JANUARJA (sv. Trije kralji) bo enak umik kot za Novo leto.
V svojem stanovanju v Ul. Tigor št. 2 Je včeraj zjutraj našla kruto smrt 67-letna Amelia Mizzan vd. Uboldi. Truplo nesrečne ženske je našel njen sin Livio, ki stanuje na Trgu C. Romana 2 in je včeraj zjutraj, kot je bila njegova navada, prišel na obisk k materi. Na pragu stanovanja pa se je Liviu nudil tragičen prizor. Ležeče na tleh v kuhinji je zagledal truplo svoje matere, iz odprtega gorilnika pa je še vedno uhajal plin. Sin Je takoj poklical rešilni avto RK toda za nesrečno Mizzanovo ni bilo več pomoči. V stanovanje so prišli tudi karabinjerji sodnega oddelka s postaje v Ul. Hermet in sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu trupla ugotovil, da je smrt verjetno nastopila okrog 6. ure. Truplo so nato odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi ugotovili ali se Je zgodila nesreča, ali pa se je hotela Mizzanova zastrupiti.
Tramvaj v tovornik: ranjen šofer
2aradi spolzkih tramvajskih tračnic se je včeraj zjutraj tramvaj zaletel v tovornik, ki ga je vozil 44-letni Spartaco Cattai iz Tržiča, Ul. Gorizia 18. Cattai je privozil s to-veftnikom GO 12593, last CRDA, do vhoda v Tovarno strojev pri Sv. Andreju, ker pa je bil vhod zaprt, se Je moral ustaviti. Za tovornikom jo vozil tramvaj št. 9 52-letnl sprevodnik Danilo Battini z Lonjerske ceste 123, ki je opazil, da se tovornik ustavlja in je tudi začel zavirati. Toda težko vozilo Je zdrselo po spolzkih tračnicah in se zaletelo v zadnji del tovornika. Sunek Je
bil tako močan, da je Cattala, ki je sedel v kabini tovornika, vrglo v vetrobran, kjer se je ranil po desnem sencu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico; kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo o-krevanja v enem tednu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili agenti prometne policije.
Openski tramvaj je podri pešca
2rtev prometne nesreče je postal včeraj 65-letni upokojenec Ro-dolfo Sanzin iz Ul. Boccaccio ’7, ko je hotel prečkati Ul. Carducci pred slaščičarno «Unica». Komaj je stopil s pločnika, ga je podrl openski tramvaj, ki se je malo prej premaknil s postajališča na Trgu Oberdan. S policijskim avtom komisariata na Trgu Dalmazia so Sanzina okrog 12. ure odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 6 dneh zaradi udarca po desnem sencu, rane na zgornji ustnici in levi roki.
Megla
Gosta megla je včeraj proti večeru pokrila zgornjo tržaško okolico in predmestja. Vsi avtomobilisti, ki so bili namenjeni na Opčine in v Bazovico, so morali sinoči voziti počasi in
dosegel pomorski promet skupno 2.822.625 ton in železniški promet komaj 1.233.424 lun. Pri tem je značilno, da se i< tako pomorski kot železniški promet v primo javi z istim jans.oietnim razdobjem znižal (pomorski za 5 odst., železniški pa za 8,2 odst.), medtem ko se je promet s. tovornjaki zvišal za 4,9 odst.
Druga pomembna značilnost tega prometa je v postopnem prodiranju tudi proti oddaljenejšim zalednim državam, čeprav sedaj seveda velika večina prevozov s tovornjaki odpade na bližnje tržaško zaledje in sosednje italijanske pokrajine. Tako je v letošnjih prvih sedmih mesecih bilo iz pristanišča odpeljanega in pripelianega s tovornjaki 676.763 ton blaga v Trst (213.362 ton), v Gorico in Videm (206.690 ton) in ostale italijanske pokrajine (256.7H ton).
Zaledne države pa so bile pri prometu s tovornimi avtomobili udeležene z 224.843 tonami in od tega: Avstrija 201.331 ton, CSSR 192 ton, Nemčija 4730 ton, Jugor slaVija 15.815 ton, Madžarska 195 fitti, ostale "države 2580 ton. Pripominjamo, da se uradne statistike nanašajo Izključno ha promgt, ki ga ugotove na blokih pri vstopu v pristanišče in ne torej na celotni mednarodni promet s tovornimi avtomobili, ki gre preko obmejnih prehodov v Trst odnosno skozi Trst v Italijo. Zato je tudi na ta način ugotovljen promet z Jugoslavijo relativno nizek.
Velika večina prometa s tovornimi avtomobili sestoji iz prevozov nafte in nuftnih derivatov, saj so letos odpeljali iz pristanišča od januarja do julija 535.877 ton naftnih derivatov, lani pa v istem razdobju 490.010 ton. Zanimivo je dejstvo, dn velika večina prometa z Avstrijo odpade na bencin in druge proizvode tržaških čistilnic mineralnih olj, saj odpade od skupnih prevozov, ki so dosegli z Avstrijo 201.331 ton, kar 192.866 ton na bencin in komaj 8465 ton na vse ostale vrste blaga.
slovenskih radijskih poslušalcev, ki jim je še živ spomin na tragične dogodke v Skopju in na področju Vajonta.
Uprava radijske postaje Trst A nadalje sporoča, da bodo danes ob 12.30 v oddaji «Glasba po željah» oddajali tudi voščila slovenskih izseljencev v deželah Zahodne Evrope. Na Silvestrovo pa bomo ob 20.30 v oddaji «Pregled dogodkov leta» slišali tudi izvirne izjave, govore in podobno glavnih protagonistov letošnjega leta.
«
V KRALJESTVU PALČKOV»
Scena: MILAN BUTINA Kostumi: ALENKA BARTLOVA
Ženska padla v stanovanju
mladinska igra v treh dejanjih Glasba: IVAN GRBEC Plesi: OLGA GORJUPOVA
Režija:	J02K0 LUKES
Osebe: Kralj palčkov — Edvard Martinuzzi; Prvi svetovalec — Stane Starešinič; Drugi svetovalec — Alojz Milič; Norček — Silvij Kobal; Vratar — Stojan Colja; Prvi stražnik — Janko Furlan; Drugi stražnik — Vladimir Cunja; Anica — Bogomila Kravos; Aničin.a mati — Zlata Rodoškova; Prva vila — Miranda Ca-harija; Skopuh — Stane Raztresen; Žena z otrokom — Leli Na-krstova; Vodeževalka — •**; Mladenka — Mira Sardočeva; Dedek — Rado Nakrst; Miško — Peter švagelj.
Kot palčki in kuharčki nastopajo: Edvard Frluga, Zorko Spetič, Marjan Spetič, Fulvij Cok, Boris Pertot, Vojko Medvešček, Samo Sancin, Dušan Udovič.
Kot vile nastopajo: Ina Piščanc, Maja Faurlan, Zdenka Trampuž
Orkester vodi: OSKAR KJUDER
Za vse predstave se lahko rezervirajo vstopnice pri upravi SG, tel. 38-236 ob delavnikih od 9. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Na ortopedski oddelek so včeraj zvečer okrog 21, ure sprejeli s pridržano prognozo 88-letno Mario Favretto vd. Lonza iz Zindisa,
Stradella A 14, ki se je okrog poldne ponesrečila na hodniku lastnega stanovanja. Zaradi nenadne slabosti je Favrettova postala žrtev nenadnega padca in si verjetno zlomila levo stegnenico.
.................................................iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiMiiiiMiiiiniitininiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiintiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiii
GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH

Othello v Avditoriju
Sekcija PSI «Buozzi» za enotnost stranke
V	petek je bila skupščina sekcije PSI «Bruno Buozzi», na kateri so po poročilu tajnika in obširni diskusiji odobrili naslednjo resolucijo: «Člani sekcije Bruno Buozzi so proučili notranji položaj stranke in ugotovili legitimnost političnih stališč leve struje, toda obsojajo zunanji način izražanja, ki je prišel do izraza pri glasovanju za zaupnico vlade. Zato zavračajo vsak poskus razbitja stranke, ki samo šibi napredek in borbenost delavskega gibanja. Člani potrjujejo svojo zvestobo stranki in podčrtujejo, da je njih mesto v stranici, aaj izven nje ne obstajajo resne In stvarne možnosti za socialistično borbo za obnovitev italijanske družbe». Istočasno so soglasno odobrili brzojavko, ki so jo poslali vsedržavnemu vodstvu stranke.
Hvale vredna pobuda Radia Trst A
V	današnji oddaji ob 13. uri «Kdo, kdaj, zakaj?» tržaške radijske postaje Trst A bodo med drugim oddajali tudi izmenjavo pozdravov in voščil med otroki iz Skopja in otroki s področja Va-jonta. Ta simpatična pobuda tržaške slovenske radijske oddaje bo gotovo naletela na priznanje vseh
V	našem listu že nekaj dni objavljamo, da bo Slovensko gleda-UHe uprizorilo Shakespearovega «Othella» na dan Novega leta. Ker se nam je zdelo, da je ta dan morda nekoliko manj navaden za prireditve, smo se pri gledališču o tem pozanimali, pa so nam povedali:
Kot veste, si razpoložljivih datumov za nastope v 'Avditoriju ne določamo sami. In medtem ko je bilo včasih razmeroma lahko doseči datum kolikor toliko po naših željah, je to povsem nemogoče, odkar so podrli bivši Teatro Nuovo in se je Stalno gledališče vselilo v Avditorij. Tako nam je Avditorij na razpolago praktično le tedaj, ko ga Stalno gledališče ne potrebuje. Dobili smo to dvorano za prve dni januarja.
«Othella», ki ga je naše gledališče že tolikokrat igralo v raznih krajih, mnogi Tržačani še niso uideli, ker smo v mestu igrali samo enkrat in to v dvorani na Stadionu. Zato se nam je zdelo več kot umestno, da ga odigramo tudi v Avditoriju. Poleg Tržačanov naj te priložnosti za ogled odlične predstave ne zamude tudi okoličani, zlasti iz Brega, kamor gledališče ne more priti gostovat. Izgovor, da je predstava «prav na Novo letos, ne more držati, kajti po veselo prebiti Silvestrovi noči je do 17. ure že tudi dovolj časa za spanje. Upamo'torej, da bo tudi ta predstava lepo obiskana, kakor so bile doslej vse predstave «Othella», kjerkoli je gledališče nastopilo.
Med tem ko bo gledališče naslednja dva dneva uporabilo predvsem za zadnje vaje za novo premiero, bo v soboto zvečer uprizorilo še «Iz take smo snopi kot sanje.» Kot je znano, nastopajo v tem delu samo Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Stane Starešinič. Delo, ki ga je napisal Jože Javoršek z uporabo mnogih Shakespearovih tekstov, je doslej povsod doseglo izreden uspeh. Vsi trije igralci so ustvarili nenavadno ubran trio, ki mora zadovoljiti še tako zahtevnega gledalca.
V	nedeljo bo pa praznik za otroke (in seveda za starejše, ki
na predstavo), naštudiralo Jo-mladinško igro s plesom in petjem «V kraljestvu palčkov». Ce bi le otroci vedeli,
jih bodo prepeljali Prvič je gledališče sipa Ribičiča
kako lep bo oder, pa kako imenitno bodo oblečeni palčki, vile, kralj.... skratka, res vredno, da si pridejo ogledat to predstavo, ki je prav zanje.
Zastrupil se je z bencinskimi hlapi
Včeraj okrog 13.30 so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 25-letne-ga strojnika Vittoria Pascuccija, ki je vkrcan na petrolejski ladji «A-mazzoli» zasidrani ob pomolu čistilnice «Esso Standard» pri Sv. Soboti. Pascucci je bil namreč v ladijskem prostoru, kjer so nameščene črpalka in je nadzoroval dotok bencina, ko je nenadoma počila neka cev in bencin se Je razlil po prostoru. Zaradi izhlapevanja tekočine je Pascucci padel v nezavest. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto. V bolnišnici so Pascuttija sprejeli na drugi medicinski oddelek zaradi za. strupljenja z bencinskimi hlapi. Okreval bo v 4 dneh.
Padec v kuhinji
Sinoči so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 62-letno gospodinjo Anno Toncich por. Gherbetz iz Ul. Pascoli 22, ki je malo prej nerod-ho padla v kuhinji lastnega stanovanja. Pri padcu sl je Tonclcheva verjetno zlomila desno stegnenico, zato so jo sprejeli na ortopedski Oddelek s pridržano prognozo.
Ranjen je ležal na cesti
Neki šofer Je sinoči s svojim avtom TS 44791 prepeljal v bolnišnico 78-letnega upokojenca Romana Bergamasca iz Ul. Campanelle 1014 in službujočim zdravnikom povedal, da je ponesrečenca pobral malo prej na Trgu Oberdan na prehodu za pešce nasproti slaščičarne «Unica», kjer je verjetno postal žrtev nerodnega padca. Bergamasca, ki se je pobil in ranil po nosu, po levi roki ter je imel možganski pretres so sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Bergamasco je verjetno sam padel, ker so zdravniki ugotovili, da je bil pijan in je izključiti možnost, da je postal žrtev prometne nesreče.
Gledališča
VERDI
Danes ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Mas-senetove opere «Manon» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Oliviero de Fabritiis. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
TEATRO STABILE
Danes ob 17. url v Avditoriju zadnja ponovitev komedije «La breccia» za abonma DD. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Nazionale 14.30 «Ieri, oggi, domani». Technicolor. Sophia Loren, Marcel, lo Mastrolannl.
Arcobaleno 14.30 «Gipsy — la donna che inventò lo strip-tease». Technicolor. Rosalind Russel, Natalie Wood.
Excelsior 14.30 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant. Audrey Hepburn.
Fenice 14,30 «Il maestro di Vigevano». Alberto Sordi.
Grattacielo 14.00 «Il re del Sole», Barve Deluxe. Yul Brynner, Shirley Anne Field.
Supercidema 14.30 «Laddy alla riscossa». Technicolor. Peter Breck.
Alabarda 14.00 «Sammy va al sud». Colorscope E. G. Robinson.
Filodrammatico 14.30 «Sherlok Holmes»., Christopher Lee.
Aurora 15.00 «I mostri».
Cristallo 14.00 «55 giorni a Pechino». Technicolor».
Capltol 14.00 «Irma la dolce». Shirley Mac Layrie. Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.00 «L’Indomabile». Technicolor. Joseph Riviere, Jeanne Valerle.
Massimo 14.30 «Gli Invincibili 7». Colorscope. Tony Russell, Helga Line.
Impero 14.30 «Il successo».
Moderno 14.00 «I misteri di Parigi». «Tom In Jerry». Zadnji dan.
Astoria 14.00 «L’urlo della battaglia». Technicolor. Jeff Chandler.
Astra 15.00 «Mare caldo».
Vittorio Veneto 14.30 «Per soldi o per amore». Technicolor. Kirk Douglas.
Abbazia 14.00 «La leggenda di Enea». Technicolor. Steve Reeves.
Marconi 14.00 «La marcia su Roma». Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman.
Ideale 13.30 «La nave matta di mister Roberts». Technicolor. Henry Fonda.
Skedenj 14.00 «Venere in pigiama». Technicolor. Kim Novak, Tony Randall.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. decembra se je v Trstu rodilo 25 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 89-letna Ida Mati assi
Včeraj-danes
Zaradi megle, ki je pokrivala ves Tržaški zaliv, je bilo delo v pristanišču otežkočeno. Nekatere lad-
previdno. uvala ves ilo delo v pri-
je so se ustavile v Benetkah, medtem ko je jugoslovanska motorna ladja «Jugoslavija», ki pluje na turistični progi Dalmacija-Benet-ke, morala pripluti v Trst;
vd. Pross, 74-letnì Gustavo Mattioli, 16-letna Sonia Giovannello, 3 ure stara Gabriella Deponte, 95-letna Teresa Passera vd. Meladossl, 77-letni Cristiano Kalin, 62-letna Antonia De-cleva vd. Collavo, 75-letna -Maria Re-slnovlch vd. Blsiak, 81-letna Maria Bertossi, 60-letna Anna Posar por. Cvleti&sa, 75-letnl Nazario Maruss!, 73-letna Ada Alolsi por. GHii, 66-let-na Lucia Vlozza por. Odorlco, 93-let-na Anna KostmaJ por. Pozum, 82-let-na Teresa Butschek por. Zamolo, 62-letni Adriano Zangrando. 82-letna Francesca Blgalll por. Lavaggi, 80-letnl Costante Montenero. 80-letna Luigia Richter por. Godina.
OKLICI
Delavec Rocco Lanza In Benha Pavatleh, prevajftlee-telmai Gianfran-
co Pertoldl in gospodinja Liliana Bucci, zidar Elio Gtraldl in tekstilna delavka Anna Pribaz, kuhar Carlo Sartorio In gospodinja Annamaria NobtHo, delavec Graziano Reganzln .In delavka Marina Divo, kemik Giovanni Bianchini in uradnica Anna Zorzln, uradnik Franco Benes In gospodinja Norma Venierl, šofer Giorgio Caris In tkalka Carmen Potassi, uradnik Luciano Turus In llkalka Ne. rina Moratto, delavec Luigino Gaved in prodajalka Milvia Marsic, železničar Claudio Micallzzi In gospodinja Michellna DI Benedetta, uradnik Carlo Hynek in uradnica Colette Stein, Inženir Claudio Bln in policijska asistentk* Mari«» Cavalieri», pomorščak-
natakar Gianfranco Stubel in obrt-nica Fldclia Petronio, študent Glan-fabio Vattovanl in študentka Bianca Orlando, železničar Oreste Silvestri m gospodinja Norina Pia Top-pan, mehanik Carlo Puntln In gospodinja Alieta Tomat, agent PS Umberto Vecchiato In šivilja Norma Braidottl, karabinjer Carlo Conte In gospodinj* Vilma Ca vrini.
LEKARNE ODPRTE DANES
AM’AlaDarda, Istrska ulica 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Al aaleno, Ul. S. Olino 36; Mizzan, Trg Venezia 3; Vielmetti, Borzni trg 12,
NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; Pizzul-CIgno-la. Corso Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
LOTERIJA
BARI	89	49	47	74	37
CAGLIARI	82	3	8	41	83
FIRENC!	34	40	67	72	7
GENOVA	2	73	28	75	76
MILAN	20	9	7	47	14
NEAPELJ	36	3	19	13	46
PALERMO	6	68	12	65	90
RIM	69	40	53	15	12
TURIN	17	39	83	31	5
BENETKE	36	65	89	8	17
	ENALOTTO				
a a, x i,	t X,	» 2,	1 X, 1		X
96 enajstič	dobi	po 268.500		lir	in
1095 desetic	pa po	24.000 ur.			
r-KJE BOMO SILVESTROVALI?
zn
Jamska restavracija Postojna
Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Silvestrova večerja in ples 2.500 din. — Igrala bosta dva najboljša orkestra. Rezervacije v turistični pisarni in v jamski restavraciji. Tel. 68.
«Marinella» Trst, Viale Mirama-re 323. Pripravite se na tradicionalno silvestrovanje. Pridite, igral bo evropsko priznani orkester «MARIOLINO e i PRINCIPI di TRIESTE». — Prosimo, da pravočasno rezervirate. Tel. 36366.
Hotel TURIST Ljubljana, Dai-
matinova ul. št. 12 — tel. 36129, vabi na prijetno silvestrovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Sprejemamo rezervacije.
Hotel «TRIGLAV» Koper, prireja veliko silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500 din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1.000 din, konsumacija 1.000 din. Opozarjamo na silvestrovanje v novem hotelu «GIUSTERNA» in sprejemamo rezervacije. — Silvestrovanje v obratu «RIZANA» z večerjo in plesom 1.000 din. Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650.
Hotel «PALAČE» Portorož,
tel. 37145 priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela in kavarne «JADRAN». Igrajo štirje priznani orkestri. Rezerviranja od 1.000 do 2.000 din. Silvestrski menu do naročilu.
Veliko silvestrovanje v hotelu
«BELVEDERE» nad Izolo in v
hotelu «ZORA» v Izoli. Rezervacije in informacije v obeh recepcijah, tel. 71233 - 71141.
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METROPOL» Piran vabi
na tradicionalno silvestrovanje v hotel «LUCIJA» pri Portorožu, v hotel «SIDRO» in v nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu. Rezervacije v recepciji hotela «SIDRO» v Piranu, tel. št. 73314.
Tridnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni. Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu «LUCIJA» 2.500 din in v hotelu «SIDRO» 2.000 din.
Hotel «Sabotin» Gorica - Nova
Gorica (Solkan) priredi silvestrovanje v vseh prostorih hotela.
«PARK HOTEL GORICA», Nova
Gorica, prireja veliko silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo. Tel. 2061. Vstopnice so v predprodaji v recepciji.
Hotel «KRAS», repentabor
priporoča silvestrsko večerjo. Rezervacije osebno ali telefonsko 221331.
Hotel FURLAN, repentabor
priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Bogata silvestrska večerja, glasba, ples in rezervacija L 4.000.—, Telefon 221360.
Restavracija KRIŽMAN _ ve-
LIKI REPEN. V obnovljeni dvorani prireja tradicionalno silvestrovanje. Igra «Kraški orkester». Nujne so rezervacije, tel. 221361. Silvestrski menu po želji.
Restavracija ŠKABAR v REP.
NU priporoča silvestrsko večerjo. Potrebna je rezervacija, tel. 221690.
Hotel «TRIGLAV» SE2ANA priredi tradicionalno silvestrovanje s silvestrsko večerjo. Igral bo priljubljeni oikester. Priporoča se rezervacija.
Gostinsko podjetje «GALEB»
KOPER. Kot vsako leto priredi tudi letos silvestrovanje z bogatim menujem v svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605, RESTAVRACIJA «RIBA», tel. 21182, KAVARNA «L02A» tel. 21198. Rezervacije v obratih. Igrajo prizna, ni orkestri. Priporočamo se za obisk.
HOTEL CENTRAL PORTOROŽ va.
bi na prijetno silvestrovanje. Bogata silvestrska večerja. Igra priznani orkester «ALBATROS». Rezervirajte pravočasno — tel. 73131.
CASINÒ «ROSALIA» OPATIJA
Prijetno boste pričakovali Novo leto 1964 v CASINO’ «ROSALIA» v OPATIJI. V vstopnini 2.500 din Je vključena konzumacija vseh jugoslovanskih pijač in hladni bife. — VSTOP SAMO ZA TUJE DRŽAVLJANE.
Grand hotel «UNION» - Ljubljana, Miklošičeva ulica — vabi vse na tradicionalno silvestrovanje. Izbrana jedila in pijače. Silvestrski menu 2.500 din, vključena tudi vstopnina in ples.
Hotel «KRAS» Postojna tei 100
vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrska večerja v dveh variantah, godba in ples. Samo rezerviranje.
ALI 2ELITE PRIJETNO SILVESTROVATI? V Ljubljani v novem
hotelu «ILIRIJA» po igral zabavni orkester s pevko Ivano KRAŠEVEC — Obvezni menu — Rezervacije tel. 31135. Cena 3.600 dih. Damam Je na razpolago frizerski salon.
R« E* D*A*T*A* Trst, Ul. F. Severo št. 5 b — Te) 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) S* A* F* A* in vse elektroavto predmete in nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK (LIS1AN1) se vljudno priporoča
P D SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi
SILVESTROVANJE NA STADIONU
«Prvi maj», Vrdelska cesta 7 . Igral bo prvovrstni orkester. — Bife dobro založen. — Vstop z vabili.
Rezerviranje miz v nedeljo 29. t. m. od 10. do 12. ure in v ponedeljek 30. t. m. od 20. do 22. ure v društvenih prostorih. Istočasno lahko dobite vabila.
AUTOFOKNITURE
CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Hat menjalniki, amortlzatorji bati, ležaji, tesnilveni obroči preobleke in preproge za avto
Vošči srečno novo leto.
PARFUMERIJA
BENY
Trst, Ul. XX Settembre 12 Tel. 76-283
Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kremami. Primerna za darila
Postreženi boste v slovenščini
Vošči srečno novo leto.
«I/UNION»
Zavarovalna in pozavarovalna družba
ustanovljena 1828. leta Avtomobili — tatvine — požari nezgode — pokojnine in razne nesreče Glavna poslovalnica v Trstu Ul. Paduina št. 8 - Tel. 79-216 Uradne ure: od 9.30 do 12.
ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV In podi iz pia stike, guma. linoleum od 500 Ur dalje kv, meter. Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. ITALPLAST Tret Tr« Ospedale 6. tel. 99-118.
ZLATARNI
Splendente
Trst, Ul F. Filzi 5 — Tel. 23-379
dobite primerno darilo za vsako priložnost: ure ter veliko izbiro zlatnine.
ZAUPNA TRGOVINA
Vošči srečno novo leto.
CINE FOTOM Vri. RIALE
ŠEGUL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo.
Vošči srečno novo leto.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Albert« Anton ita daruje družina Antonič. Cero vije js, 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina tete Lojzke Skerk daruje Zlata Ferfolja 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob Mirka Ko-smine daruje družina Julijan Kosml-na iz Sempolaja 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Mirka Kosmine daruje družina Mahnič 5000 lir za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Janka Grilanca
Naša iskrena zahvala naj gre C. g. duhovniku Prinčiču, pevskim zborom iz Saleža, Sv. Križa in iz Kopra, ter vsem domačinom, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČA DRUŽINA GRILANC
Salež, 29.XII.1963.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame
Bogomile Maver roj. Racman
Družini:
MAVER in CORBATTI
Boljunec, 29.XII.1963.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Mlad natakar obsojen na tri leta zapora zaradi raznih tatvin
Dodali so mu še dva meseca in 20 dni, ker je vozil avto brez vozniškega dovoljenja
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Lugnani, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati včeraj 22-letni Emilio Bencich iz Križa 571, ki je v priporu od 21. novembra letos. Mladeniča so obtožili, da je zagrešil več tatvin ter da je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja.
Bencicheva tatinska dejavnost je bila razmeroma zelo kratka, toda kljub temu je mladenič zagrešil več prestopkov. Na sled pa 10 mu prišli čisto slučajno ponoči med 20. in 21. novembrom letos. Bilo je že pravzaprav v zgodnjih urah 21. novembra, ko je vratar hotela «Columbia» slišal, da je iz sosednega bara prihajal sumljiv ropot. Takoj je poklical po telefonu agente javne varnosti, ki so kmalu nato prispeli v Ul. Geppa. V baru so zasačili Bencicha ter našli pri njem okoli 40.000 lir, ki jih je mladenič ukradel iz predala pod blagajno lokala. Kmalu za agenti je prišel v lokal tudi lastnik Carlo De Cesco, ki je ugotovil, da je iz predala izginila omenjena vsota,
S tem nočnim dogodkom pa še ni bila zapečatena kazenska pustolovščina mladega Bencicha. Počasi se je policijskim organom posrečilo, da so zvedeli tudi za nekatere druge tatinske podvige. Predvsem je šlo za krajo nekega avta znamke Fiat 500 TS 15198, ki je izginil s Korza Italia ponoči med 18. in 19. novembrom letos. Avto je bil last Romea Somme, ki je prijavil tatvino 19. novembra. En dan kasneje, in sicer okoli 2. ure ponoči, se je Somma znašel na Korzu Italia. Nenadoma je opazil, da se je po ulici pripeljal neki Fiat 500, ki je bil na las podoben njegovemu. O zadevi je opozoril nočnega čuvaja Giuseppa Demaninsa in oba sta skušala u-staviti dozdevnega tatu. Mladenič, ki je upravljal avto, jima je v prvem trenutku osorno odgovoril: «Policija me je pooblastila, da peljem ta avto na določeno mesto.» Trenutek pozneje pa je neznani voznik skočil iz avta ter iz finii neznano kam.
Policijski organi so začeli seveda takoj sumiti, da je tatvino avta Fiat 500 zagrešil prav mladenič, ki so ga aretirali nekaj dni pozneje v baru v Ul. Geppa. Imeli pa so srečo, da sta Somma in nočni čuvaj Demanins prepoznala tatu na podlagi slike, ki sta jima jo TM>ka*ali policijski agehti. Oba sta namreč dejala, da je šlo za mladega človeka, ki je svoj čas delal v baru Venitr na Trgu Garibaldi. Ti podatki so zadostovali ter omogočili policistom takojšnjo ugotovitev identitete neznanega tatu. Bencich je v bistvu priznal «VOjb krivdo. Na včerajšnji razpravi pa je kljub temu prekinil Izpoved priče Desmanina. rekoč: «Vi lažete!» Predsednik Lugnani, ki ,je navajen na postopek civilnega prava, pa ga je mirno opozoril: «Nimate pravice, da kaj takega trdite!»
■ pji* zaslišanju je Bencich. priznal,! da j« 1, novembra končal zelo pozno svoje delo v basu «Carioca» v Ul. Imbriani, Obiskal je več barov, kjer se je zabaval na razne načine. Ker je zamudil avtobus, ki vozi v Križ, je oprezoval za kakim motornim vozilom, katerega bi se utegnil polastiti. Iz nekega motorja je izvlekel vži-galni ključ, toda polastil se je ivta Fiat 500, ki je bil last omenjenega Somme. Odpeljal se je domov, a naslednjega dne ni prišel na delo. Sele okoli 23. ure se je spet odpravil v Trst, toda na
Korzu sta ga zasačila Somma in čuvaj Demanins. Po begu iz avta se je nekaj časa skrival v neki veži in se nato odpeljal s taksijem v Križ.
Poleg omenjenih prekrškov so mladeniča obtožili še, da je u-kradel zlato uro z zlatim pasom Carlu Mohorovichu. Ta je spravil dragoceni predmet, ki je bil vreden okoli 200.000 lir, v svoj avto, ki ga je parkira) v Ul. Mazzini. Do tatvine je prišlo ponoči med 9. in 10. novembrom letos. Policisti so dolgo časa zasledovali krivca, toda brez uspeha. Ko so prijeli Bencicha, so vprašali mladeniča, od kod mu zlata ura, ki jo je imel pri sebi. Bencich je vztrajno trdil, da je ura njegova last, čeprav ni vedel povedati, kako je prišel do nje. Sele ko je Mohorovich izjavil, da je šlo za ukradeno uro, je Bencich klonil in priznal svojo krivdo.
Včeraj so sodniki spoznali mladeniča za krivega ter ga obsodili zaradi tatvine na 3 leta zapora In 100.000 lir globe Zaradi prekrška cestnega zakona pa so ga kaznovali z 2 mesecema in 20 dnevi pripora ter 16.000 lir denarne kazni.
Avtomobilske «miši» na delu
Neznane avtomobilske miši so se te dni spravile na avtomobile turistov, ki so začasno v našem mestu. Predvčerajšnjim je na komisariat na Trgu Dalmazia prišel 18-letni Renato Zanini iz Oder. za. Ul. Postumia 12, in povedal, da so mu neznanci ponoči razbili steklo na desnih vratih avtomobila VE 69165, ki ga je pustil parkiranega v Ul. Ghega in odnesli moški plašč in moški dežni plašč te rkovček z osebnimi stvar, mi v skupni vrednosti 100.000 lir.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi 24-letnemu Giuseppu Bri$e-du iz Palmanove, Naselje Civida-le 38. 26. t.m. je pustil svoj avto UD 61763 v Ul. Hermada in šel v neki javni lokal. Ko se je nekaj ur potem vrnil, je opazil, da so mu tatovi iz notranjosti avta pobralirusnjen kovček, v katerem je hranil osebne stvari, poročna prstana, zlato verižico, križec z briljanti, zlat prstan in prstan iz belega zlata. Briseda je attvino prijavil na komisariatu' na Opčinah in povedal, da je utrpel 200 tisoč lir škode.
•	PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA
•	ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRAL-NI STROJI, HLADILNIKI
•	LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI
•	DEKORATIVNI PREDMETI
•	SERVISI IZ PORCELANA
•	NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrel)
KERZÈ
TRST
Piana S. Giovanni 1
milili
PRODAJA TUDI IA OBROKE
[\IAROClTE se na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1964
£e sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na št. 37-338
PRIMORSKI
DNEVNIK
Ul. sv Frančiška 20
KIAO «.IBIS» P BOS E K
predvaja danes 29. t. m. ob 16. uri Paramount barvni film:
«II ki so trudit or e»
(Lažni izdajalec)
Po romanu Alexandra Kleina.
Ljubezenska zgodba z vohunskim ozadjem
Igrajo: WILLIAM HÓLDEN in LILLI PALMER
Gorišbo>benešbi dnevnih
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Za gradnjo slovenskih šol v Gorici nameravajo potrošiti 325 milijonov
la šolo v Pevmi 42 milijonov - Predstavnik PSI v upravnem odboru civilne bolnišnice - Uvedba davka na povečano vrednost gradbenih zemljišč v Gorici
mm na
umnuk-
predvaja danes 29. t. m. ob 15. uri barvni Paramount film:
LE FOLLI NOTTI DEL DOTTOR JERRYLL
(Blazne noči dr. Jerrylla)
Igrajo:	.	,
JERRY LEWIS STELLA STEVENS DEL MOORE
9 »
V ponedeljek, 30. t. m. ob .-18*-u|ri ponovitev -fBma:
LE FOLLI
DEL
JERRYLL
KINO PROSEK-KONTO VEL
predvaja danes 29. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
«Il grande ribelle»
(Veliki upornik)
Po romanu «Mathias Sandorf» Julesa Verna
Igrajo:
LOUIS JOURDAN, FRANCISCO RABAL in SERENA' VERGANO
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v petek zvečer ter se je zavlekla precej čez polnoč, so svetovalci odobrili vrsto ukrepov, s katerimi so skoro izčrpali vse točke dnevnega reda, ki so ostale nerešene s prejšnjih sej.
Med drugim so odobrili najemnino za leto 1964 za poslopja v Ul. Croce in Randaccio v Gorici, v katerih so slovenske osnovne in srednje šole ter otroška vrtca. Prav tako so odobrili okvirni načrt za gradnjo novega poslopja za osnovno šolo v Pevmi, za katero je predvideno, da bo stala 42 milijonov lir, in za gradnjo novega šolskega poslopja v Gorici, v katerem naj bi bile nameščene slovenske osnovne, srednje šole in otroški vrtec. Za to gradnjo je predviden strošek 325 milijonov lir.
Na vprašanje svetovalcev Zuc-callija (PSDI) in prof. Bratin» (SDZ), ki sta opozorila, da niso Stražice, o katerih govori predlog za to šolo, primeren kraj za združitev vseh slovenskih šol v mestu, sta odbornik za šolstvo In župan dr. Poterzio odgovorila, da gre v teh primerih samo za okvirni načrt, da se ne izgubi možnost finansiranja gradnje. Ko bodo na kazali potrebna sredstva, bodo po novno proučili to vprašanje in do ločili primerno lokacijo za grad njo, ki bi bolje ustrezala potre barn slovenskega šolstva. Pri tem da bodo tudi upoštevali željo Slovencev, naj bi ostali v mestu dve osnovni šoli in dva otroška vrtca.
Precej živahna debata se je razvila tudi pri volitvah novega u-pravnega odbora za goriško civilno bolnišnico. V tem odboru so bili doslej odv. Cossa, dr. Polesi, kav. Crocetti, dr. Del Piero in dr. Terenzio. Ta sLednji je na seji prečital poročilo predsednika odbora, v katerem je podal pregled razvoja sedanje civilne bolnišnice in delovanja njenega upravnega odbora. Za bodoče delo- je nagla-sil potrebo, da bo treba dokončati moderno opremo v vseh oddelkih, kjer je še vedno občutho pbtnahf-kanje prostorov za bolnike tét napovedal, da bo v kratkem rešeno tudi vprašanje ureditve plač zdravstvenega osebja.
Pri debati, ki je sledila poročilu, je dr. Tripani v imenu KD predlagal za novi odvor naslednje kandidate: odv. Cossa, dr. Del Piero, dr. Terenzio, dr. De Rocco in rag. Cantelli. Pri tem je poudaril, da pride z rag. Cantelli-jem prvič v ta odbor predstavnik socialistične stranke kot predstavnik opozicije, kar naj bi bilo tudi začetek prilagoditve k novemu kurzu državne politike z odprtjem na levo, Misovci so se seveda uprli izključitvi svojega pred. stavnika Crocettija iž odbora, ven-
dar so bili predlagani kandidatje izvoljeni z veliko večino od 21 da 25 glasov na 30 prisotnih svetovalcev.
Obsežno so svetovalci razpravljali tudi o uvedbi davka na povečano vrednost zemljišč za gradnjo na področju občine, ker spada tudi goriška občina med kraje, za katere predvideva tak davek zakon od 5. marca letos, ki velja za vsa mesta z nad 30 tisoč prebivalci in za vsa mesta s sedežem pokrajinske uprave. Sklenjeno je bilo, da bo zakon veljal za dobo od 1. januarja 1953 ter ga bodo aplicirali pri vrednosti nad 100 milijonov, najvišja davčna mera bo 8 odst. in polovico dohodka od tega davka bodo porabili za razna javna dela. Med debato je prišlo na dan, da občinski odbor še ni niti približno ugotovil, koliko bodo lahko dobili iz tega naslova in kdo vse bo podvržen temu davku. Vendar pa so sklep
odobrili z veliko večino 28 za in 2 (PLI) vzdržanima glasovoma.
Z 22 glasovi za
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Vzdrževalnino v zavodih so povišali za 25 odstotkov
Uspela akcija proti tbc in brucelozi med živino
vom opozicije so odobrili tudi poviške na občinsko trošarino za 1964. Pri tem so Zuccalli, dr. Battello, Zuliani ter nekateri drugi svetovalci ugotovili da nalaga ob. činska uprava davčne doklade za kritje proračuna še preden je prišel ta proračun v razpravo in odobritev občinskega sveta. To pomanjkljivost so morali priznati tudi demokristjani sami, vendar pa so vseeno glasovali za predlog skupaj z obema predstavnikoma SDZ.
Pred zaključkom so svetovalci na hitro odobrili še kanalizacijska dela po nekaterih goriških ulicah s stroškom 239 milijonov lir ter rasne nove šolske gradnje.
Ob zaključku seje je župan povabil svetovalce na kozarec vina, kjer so si izmenjali tudi voščila za povo leto.
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta so svetovalci odobrili vrsto ukrepov, ki jih je bilo treba odpraviti z dnevnega reda pred zaključkom leta.
Precej dolga debata se je razvila
,	_________ pri odobritvi proračuna za cestoTr-
proti 8 glaso- tič - Gradež, za katero Je določenih
85 milijonov lir, od tega 80 odstotkov prispevka države. Obljubljeno je, da bo cesta dokončana do poletja 1965. Predlog je bil končno odobren soglasno.
Med drugim je odbornik Vezzil poročal tudi o akciji za asanacijo goveje živine in navedel tudi nekaj zanimivih podatkov, ki dokazujejo, da se je obolelost za tuberkulozo in brucelozo po tej akciji zelo znižala. Najniiji odstotek okuženja je
Vpisovanje za tradicionalni izlet Primorskega dnevnika z motorno ladjo
«Jugoslavijo» po Dalmaciji
je v uradnih urah v uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. S. Pellico 1.
v občinah, kjer je živina največ na prostem kot v Doberdobu, kjer dosega komaj en odstotek, in v Dolenjah, kjer je nekaj višji. V zadnjem obdobju so pregledali 3985 glav živine ter odredili zakol 200 bolnih živali. Pokrajina je izdala za to akcijo skoraj 6 milijonov lir, od katerih bo dobila povrnjenih 80 odstotkov v okviru zelenega načrta. Ta denar bo zopet porabila za podobne akcije v prihodnjem letu..
Svetovalci so nadalje odobrili 4,3 milijona lir za preureditev muzeja in knjižnice v palači Attems na Kornu ter povišek za povprečno 25 odstotkov dosedanje oskrbovalnine pokrajinski umobolnici, gluhonemnici in drugih pokrajinskih zavodih.
Sejo so zaključili ob 19.30 z medsebojnimi voščili za novo leto.
uiÀiiidmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuit.iniMaiHiiiniAnmiiiiiiHNiiiiiiiiiiniiiiMHHHiii.umu.mu....
tornim društvo mibikbupa
Z godbo so se prebili skozi obdobje fašizma
'KINO SKKDKNJ
predvaja danes 29. t. m. ob 14. uri Cinemascope barvni
film:
Venere in pigiama
(Venera v pižami)
Igrata: KIM NOVAK
in TONY RANDAL
NEDELJA, 29. DECEMBRA 1963
Radio Trst A
8.0Q Koledar; 8.30 Poslušali boste... 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.0» Maša. nato Orkester Arne
22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Pisana paleta.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.40
spodična»; 21.00 Radijska križanka; 22.15 Simfonična glasba.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.00 Od-
iv.uu ivj.«oat učilu v-»nvcsicr muc daja za ženske; 10.00 Glasbeni mu* _	.
Domnerus; 11.13 Oddaja za naj- leteči krožnik; 10.35 Glasba za Nabožna oddaja; 16.00 Hokej na mlajše; 12.00 Slov, nabožna pe- praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Jad“> Prenos iz Davos»_.Y Sv‘^i
sei'KGK.rs-iiSč r&sraftX»	™
teristični ansambli; 15.10 Jam nos»; lis.OO. Lahka gjasfori 15A5 Dnppik^US^ivljelS« Giuseih
pa vi
session; 15.30 Radijska novela; Neapeljska pesem; 16.15 ,.Q4d«ja 16.10 Porterjeve in Berlinove me- 'za avtomobiliste; 17.00 Glasba lodije; 16.30 Popoldanski koncert; in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.35 17.45 Plesna čajanka; 18.30 Po Sama glasba; 21.00 Športna né-društvih in krožkih; 18.45 Pia- delja. nist Valentino Liberace; 19.00	fff	nrnnram
Caterina Villalba in Fausto Ci.	f, u ^ T	-„»n
gliano; 19.15 Nedeljski vestnik; 1LJ5 Bachove kantate, 17.40 19.30 Dunajske melodije; 20.00	D.	Thomas:	«All ombra	del bo-
Sport; 20.30 Znane melodije; 21.00	sco	latteo»;	19.00 Bruno	M.ader.
Iz slovenske folklore; 21.30 J. na-Luciano Beno; 19.15 Filozofi-
Brahms: Simfonija št. 4; 22.10	l?’,»1?;30.	90 40 Pa’
Nedelja v športu; 22.20 Moderni 20'30 Revijski program, 20.40 Pa-
ritmi; 23.00 Malo znane skladbe. I»«»»?» K»«**1*;.
__.... .................. 21.05	.	... .
Romani-Mayr: Medea v Korintu», počitnice; 2315 Dnevnik.
pa Verdija; 22.55 Športna nedelja in Dnevnik.
DRUGI KANAL
17.30 C. Odets: «Veliki nož»; 20.10 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 Smash; 22.25 Šport.
Ponedeljek, 30. decembra 1963
17.30 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Smuški šport; 20.0Q Sport; 20.30 Dnevnik; " " TV tednik; 22.05 Božične
Po prvi svetovni vojni, ali toč-1 in Steverjanu, ter je v skladu z riši iz lad «delnice v Tržiču. V neje leta 1922 so v Mirnu ustano. obstoječimi predpisi za čuvanje vili godbeno društvo za Miren gozdnih nasadov.
9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El campanon».
Koper
Slovèni ja
6.00 Dobro jutro; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska igra; 8.35 Glasbena medigra; 9,05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 S tujih .	koncertnih odrov; 11.30 Nedelj-
7.15	Jutranja glasba;	8.00	Pre-	ska reportaža; 11.50 Zabavna
nos	RL;	12.40 Domače	viže;	9.00	glasba; 12.05 Naši poslušalci če-
Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki;
9.45 Zbor DPD «Svoboda» iz
Postojne; 10.00 Prenos RL; 10.30 I u-, nonravila Glasbena matineja, 11.30 Leto | ,1,,ra popravna
nove ustave; 11.50 in 12.50 Glas- }n prodaja TV aparatov

ba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Orkester Ray Con-niff; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nede-
pralnih *1 rojev eleklrogospodinjskih predmetov
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 «Oni in jaz»; 22.45 Božični koncert; 23.15 Sport.
Jug. televiziju
11.00 Kmetijska oddaja; 12.00 «Denis se uči žvižgati» — šaljiva zgodba; 17.50 «Otok morskih volkov» — potopisna reportaža; 18.05 TV podlistek * Nušičevo humoresko «Nagrobni govor»; 18.30 Najboljši športniki v letu 1963 — reportaža; 19.00 Športna _ poročila; 19.10 «Čriček Jlmihy I pripoveduje...»; 20.00 TV dnevnik; I 20.45 Novoletne čestitke; 21.25 I «Tisočdvanajst želja»_— hovolfet-
ne čestitke; 22.05 «Delovni kolektivi čestitajo za novo leto»
ria; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 I	-nr... g. » vt I — zabavno reklamna oddaja;
Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; I ftadUj TRE VIS AH I 2245 Poročlla'
23.00 Prenos RL.	|	I Ponedeljek, 30. decembra 1963
Nacionalni program popravna; videne MiLe s, .
6 30 Vreme na ital. morjih; I	telefon štev. 76-276 I kovnega gledališča; 15,20 ponovi-
8.20 Pianist Pino Calvi; 8.30 Kme *	__mmm—	tev igrice «Rdeča kapica»; 17.30
tijska oddaja; 9.10 Nabožna glas-	Angleščina na TV; 18.00 TV v
ba; 1110 Sprehod skozi čas; 11.25 stitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 šoli; 18.15 Poročila; 18.20 Poseb-Roditeljski krožek; 14.00 Bachove Koncert; 14.10 «Glasba ne pozna na oddaja ob začetku obratova skladbe- 14.30 in 18.45 V neddljo meja»; 15.05 Iz španske glssbe; nja oddajnikov na Učki in La-skupaj;’ 15.15 Nogomet od mi- 16.00 Humoreska tedna; 16.20 biščici; 19.00 TV obzornik; 19.30 nute do minute; 17.15 Ital. pes- Glasbeni avtomat; 17.05 Ham-mi in plesi- 17.30 Romagnoli- motid orgle; 17.15 Radijska igra;
Pedrollo- «Il giglio di Ali»; 18.55	19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «Teme»; 22.10 Mali komorni kon-
Božične ’ pesmi; 19.00 Športna Izberite popevko; 21.00 Ob 160- cert sopranistke Marie Antonie kronika; 20.25 G Rovetta: «Go- letnici rojstva Hectorja Berlioza; Harvey; 22.40 Poročila.
in Rupo, ki se je pod vodstvom dirigenta Petroviča kmalu toliko izvežbalo, da je s svojo godbo na pihala kmalu uspešno nastopalo tudi na večjih javnih prireditvah.
Prvi javni nastop njihove godbe na pihala je bil pri procesiji iz Gorice na S lalnigo, ko so vso dolgo pot napravili peš in pri tem še igrali. Sledili so potem številni drugi nastopi vsa leta med obema vojnama v raznih krajih naše ožje domovine kot na pr. v Medani, Križu na Vipav-skem, Rihemberku, Gočah, Komnu itd. Največ nastopov &o imeli seveda v Mirnu, Standrežu in Sovodnjah.
Med vojno so rešili svoje inštrumente tako, da so jih skrili po bunkerjih, ko pa se je Vojna končala, so jih zopet privlekli na dan, jih odiatili in nadaljevali s svojim delovanjem. Ko je med-narodna razmejitvena komisija le-ta 1947 prišla tudi v Miren, so jo tamkaj sprejeli tudi naši godci, ki so na trgu priredili kar majhen koncert. Po razmejitvi godba še deluje v Mirnu in se je še bolj okrepila ter je lani slavila svojo 40-letnico.
2al pri njej ne morejo več sodelovati Rupenci, ki so ostali na tej strani nove meje. Na naši, sliki vidimo godbo kot je bila v letih 1924-25. Takrat so bili v njenih vrstah štirje Rupenci, od katerih sta dva na sliki (s križcem nad glavo) in sicer Poldo Bati-stič in Andrej Ožbot, ki je bil tajnik godbenega društva. Njegov predsednik pa je bil dolgo let Jožef Kogoj iz Mirna, ki je leta 1942 padel v italijanski vojski na Sardiniji.
Otrok je padel v vrelo vodo
Včeraj popoldne okrog 17. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico dve leti starega Fil.pa Kneza iz Steverjana Sovenca št. 12. Otrok se je sukal okrog posode z vrelo vodo in po nesreči padel vanjo. Pri tem je dobil o-pekline 2. stopnje po hrbtu in stegnih. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
sprevodu je bilo tudi precej vencev med njimi tudi venec uprave ORDA.
Pokojnik je zapustil ženo Ma-rijo in dva otroka, od katerih i-ma mlajli Valter komaj osem mesecev. Pokojrtik je b!l znan kot zaveden domačin in priljubljen tudi v ladjedelnici, kier Je bil zaposlen v kemičnem oddelku in cenjen kot vesten delavec.
Hudo prizadeti družini izrekajo znanci in prijatelji iskreno soža-lje.
Urnik trgovin za Novo leto
Pokrajinska zveza trgovcev T
Gorici sporoča, da bodo imele trgovine za Novo leto naslednji urnik:
Torek, 31. decembra: vse trgovine imajo lahko odprto do 20. ure. Mesnice bodo obratovale tudi popoldne od 16. do 20. ure. Pekarne in mlekarne bodo delile mleko in kruh tudi za naslednji dan.
Sreda, J. januarja> vse trgovine bodo ves dan zaprte vštevšl cvetličarne. Javni lokali, ki bi radi zvečer podaljšali svoj umik, morajo napraviti predpisano proi. njo in jo vložiti na policiji.
Interpelacija zaradi podražitve mestnih avtobusov
V zvezi z zvišanjem voznine na mestnih avtobusih v Gorici, ki je stopilo v veljavo včeraj 28. t. m. ter podražilo vozovnice za 10 lir, sta komunistična občinska svetovalca dr. Battello in Bergomas poslala županu nujno interpelacijo, v ka-teri obsojata to podražitev, ki je bi. la izvedena brez napovedi in s pristankom inšpektorata za motorizacijo ter goriške prefekture. Obenem, predlagata nujno debato o tej zadevi v občinskem svetu in ustrezne ukrepe, da se takoj izvede munici-palizacija mestne avtobusne službe.
S tem v zvezi naj omenimo, da stane sedaj navaden vozni listek na mestnih avtobusih ATA po 50 lir ob delavnikih in po 60 Ur ob nedeljah. Povratni po 70 Ur ob delavnikih in nočni po 60 odnosno 70 Ur.
Uničevanje borovega prelca
Pri rezanju koruze se je porezal
Včeraj dopoldne je 13-letni A-lojz Komic iz Gradiškute rezal z nožem koruzna stebla na polju blizu svojega doma. Po neprevidnosti pa mu je rezilo spodletelo in urezal se je na kazalcu desne roke tako močno, da bo Izgubil kos prsta. Odpeljali so ga v go-riško bolnišnico, kjer so ga pri-držali za 15 dni na zdravljenju.
Prometna nezgoda v Standrežu
Včeraj popoldne okrog 15. ure se je zgodila na glavni cesti v Standrežu prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen 18-letni Zvonko Cingerli iz Standreža, Ulica sv. Mihaela 285, Ko se je peljal z motociklom, je prišlo do trčenja med njim in nekim avtomobilistom, pri katerem je motociklist treščil na tla. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu ugotovili udarec na glavi, pretres možgan, udarec na levem licu in rano nad levim o-česom. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Za Podporno draitvo so darovali v Standrežu
V Standrežu so darovali za Podporno društvo naslednje pr spev. ke: Mirko r-ulln 800 lir, L D. 500, Terezi!a Beltram 300, Karla Lutman 300, Irene Beltram 300, Roža Pavletič 309, L.Z. 300, Francka Volčič 100, Slava Markočič ICO in Alojz Tabaj 100. Skupaj 3100 Ur. Društvo se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje.
			
Vceraj-danes
Goriški župan opozarja vse tiste, ki imajo na svojem zemlji. š'ču posamezne borovce ali nasade, da poberejo in uničijo gnezda borovega prelca najkasneje do 15. februarja 1964. To delo je tre-ba opravljati v zgodnjih jutranjih urah. Gnezda je treba sežgati na odprtem prostoru in potem ogenj popolnoma pogasiti. Po navedenem datumu bodo tisti, ki ne bodo poskrbeli za uničenje prelče-vega zaroda, kaznovani po zako. nu,
Podoben odlok ao izdali tudi župani v Sovodnjah, Doberdobu
Smrt mladega moža v Doberdobu
V četrtek 26. t.m. smo v Dober, dobu spremili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču ko. maj 37-letnega Brun« Jarca iz Do. berdoba, Ul. Giard no 8, ki je po kratki bolezni umrl prav na dan božiča. Njegova smrt je globoko presunila vse vaščane In pogreba se je udeležilo veliko število znancev, prijateljev in drugih vaščanov ter njegovi delovni tova-
PRISPEV/iJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 22. do 28. decembra se ie v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 4
ROJSTVA: ' Valter Doliach, Ivana Vecchi, Adriano Bellotto, Paolo Fabris, Laura Fabris, Mauro Composto, Roberta Russo, Luca Calligeris, . Diana Natali, Elettri! Oppieri, Mario Persolja (tojen mr. tev), Mattia Campanari, Daniela Robr.zza, Lucia Turus, Micaela Jerkič, Maurizio Moschion, Stefano Marini, Loredana Cotic, ‘Flavio Schugur, Gabriella Turco. Gianfranco Medeot, Giuliano Marchesan.
SMRTI:	75-letna Anna Maria
Tomsig, por. Pado.van, trgovec 77-letni Leopoldo Larise, upokojenec 74-iet.ni Amedeo Pentassuglia. 70-letna Armida Delneri, por. Frontali, 4)8-letn» Anna Doljak, por. Gratton, 78-letna Maria Paronitti, vd. Buttignon, 40-letni poštni uradnik Walter Meneghini, 49-letna Caterina Gorjen, por. Lutman, 35-letna Carmeia Visintin, por. Vi-sintm, 76-letna Maria Podgornich. por. Candini, 61-letna Anna Maria Mezzorana, vd. Cecotti. upo-kojenka 71-letna Laura Casasola vd. Pellis,
POROKE; zidar Giuseppe Erma, cora in Iines Cristin, delavec Giordano Vončina in uradnica Rosan na Fedele, zdravnik-kirurg Enrico Profeta in Iolanda Bensa, oficir ital. vojske Vincenzo Ciotola in Maria Pia Clemente, uradnih Salvatore Tedesco in tekstilka Fede Schert.
OKLICI: brivec Francesco Cavallaro in delavka Renate Kei-nath, bančni uradnik Fulvio Toso in Marisa Coliini, delavec Giampaolo Feletto In slaščičarka Loretta Bulfon, uradnik Giuseppe Colletta in uradnica Vittoria Altieri.
VERDI. 14.30: «Irma, la dolce», S. Me Laine in J. Lemmon. Ameriški barvni kinemaskopski film. CORSO. 14.30: «Grande Safari», Robert Mitchum in Elsa Martinelli. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA 14.30: «Obiettivo ragazze», Walter Chiari in Marisa Delirate. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «Sansone contro i pirati», K. Morris in M. Lee. KL nemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču
FKiNCnhe.. «Missione in Oriente» (Il brutto americano), Marion Brando in Sandra Church. BarVnl film.
NAZIONALE. «Il padre della sposa», Elizabeth Taylor in Spencer Tracy. Barvni lilm.
EXCELiSIOU. «Gli onorevoli», To-tò, Peppino De Filippo in Gino Cervi.
AZZURRO. «Gli Italijani e le donne», Gino Bramieri, Walter Chiari, Raimondo Vianello, Sandra Mondaini in Moira Orfel.
v Itonkuli
RIO. «trapezio», Gina Lollobrigida in Burt Lancaster. Barvni kine-maskopski film.
EXCELSIOR. «Amante di guerra», Steve McQueen in Robert Wagner. Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia St. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,5 stopinje ob 13. uri, najnižjo 1,2 stopinje pod ničlo ob 6.30. Povprečne dnevna vlage je bilo 85 odstotkov.
DANES V MONZI PROTI SIMMENTHALU
VIT NAMESTO ORLANDA V NAPADU TRIESTINE
Potrditev Novellija - Porro na krilu
Ce ji bo Simmenthal danes v Monzi dovolil, bo Triestina ponovno pokazala koliko je vreden njen napad. Montanari, ki spremlja tržaške igralce na gostovanje, je že pred odhodom jasno najavil ofenzivno taktiko. Ce se mu bo posrečila, je pa vprašanje, ki ga še pred tekmo ne moremo rešiti.
Prijateljska ženska odbojka
Predvsem bo to v glavni meri odvisno od Monze. Ta enajstorica se ne more primerjati z Brescio, a ker igra na domačih tleh, je ne smemo podcenjevati.
Trinajst igralcev je včeraj odpotovalo v Monzo. Med temi pa ni Orlanda, ki je bil še do prejšnje nedelje nenadomestljiv. Res je, da je proti Brescii Orlando popolnoma zatajil, vendar Montanari trdi, da to ni vzrok, da ga je zamenjal. Po mnenju trenerja je Orlando utrujen in potreben počitka. Drug' vzrok pa je v tem, da bo skušala Triestina izvajati danes na igrišču v Monzi napadalno igro j za katero je morda bolj pripraven Vit. Ta igralec bo imel
atiiiiiiiiMimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiini
NOGOMET DANES
« LIG«
ATALANTA-SAMPDORIA Politano BARI-SPAL Gambarotta
BOLOGNA-JUVENTUS Francescon
FIORENTINA-MILAN Jonnl
GENOA-MESSINA V arazzani
INTERNAZIONALE-LAZIO Angonese
M ANTO V A-C AT ANI A Roversi
ROMA-LR VICENZA Angelini
TORINO-MODENA Ferrari
B LIGA
BRESCIA-UDINSSE Di Tonno
CAGLIARI-VENEZIA Sebastio
COSENZA-LECCO Barolo
FOGGIA INCEDIT-POTENZA Zanchi
PADOVA-CATANZARO Šamani
PALERMO-ALESSANDRIA Rancher
PRATO-PARMA Cirone
PRO PATRIA-NAPOLI De Marchi
S. MONZA-TRIESTINA Pignatta
VERONA H.-VARESE Marengo
skupno s Porrom nalogo, da se zagozdi v obrambo domačinov in da najde pot do mreže. Naravno je, da bi bili Tržačani najbolj veseli, če bi se jim posrečilo že v začetku priti do gola, s katerim bi prisilili gostitelje, da bi se odprli. S tem bi dali možnost in priložnost napadalnim strelicam Tržačanov, da pokažejo- česar so zmožne.
To bi bila edina sprememba, ki smo jo zabeležjli v vrstah Triestine. Obramba bo ostala kot v prejšnjih tednih nespremenjena z Di Vihcenzom v vratih ter s Fri-gerijem in Vitalijem v bekovski vrsti. V krilski bodo še vedno Pez, Varglien in Sadar, medtem ko bodo napadalno petorko sestavljali Novelli, Dallo, Vit, Rancati in Porro.
Bor Poreč
(15:5, 15:12, 15:3)
3
0
Z izmenjavo daril in s poklonitvijo pokala zmagovalkam turnirja, ki Je bil prejšnjo nedeljo v Poreču, se je sinoči začel prijateljski odbojkarski dvoboj med žensko šestorko Bora in Partizana iz Poreča. Borovke so bile premočne za gostje, ki so se zaman trudile, da bi domačinkam zagrenile življenje na igrišču. Sele v drugem setu so nekoliko lažje zadihale, ker je trener poslal v tržaško moštvo mlajše sile.
Borovke so premagale Poreč 3:0 (15:5, 15:12, 15:3).
Za Bor so nastopile Pavletiče-va, Batistova, Mijotova, Zavadlavova, Hmeljakova, Regentova in Niebrandtova, medtem ko so igrale za belo-rdeči dres Poreča Levak, Margnajter, Jugovac, Ovča-rič, Telesmanič, Finderle, Sergo, Blaževič, Bratovič, Belas in Klarič.
Sodil je solidno in nepristransko F. Vitez.
Pesnik Vaško Popa in Antonije Isakovič
(Nadaljevanje s 3. strani)
. . ■ ■ —...- ■ ... , . „
Po osvoboditvi je delàl kot mladinski voditelj v Svetozare-vu, kasneje je bil urednik tednika NIN, zdaj pa je ravnatelj založbe Prosveta v Beogradu.
Svoje novele je Isakovič objavljal že leta 1951, leta 1953 pa je izšla njegova prva knjiga z novelami. Za to zbirko z naslovom «Veffki otroci» je dobil Zmajevo nagrado. Knjiga je bila prevedena že v madžarščino, češčino in v Šiptarski jezik. Zdaj smo to knjigo dobili tudi v slovenskem prevodu. Pòsamez-ne novele pa so doživele tudi širši mednarodni uspeh. Tako je bila novela «Žlica» sprejeta v mednarodno antologijo najlepših novel na svetu. Sprejeta je bila tudi v Antologijo jugoslovanske proze, ki je leta 1959 izšla v Parizu. V slični antologiji jugoslovanske proze, ki je izšla na Švedskem lani, je bila objavljena novela «Večer». V podobni madžarski antologiji je bila priobčena novela «Rdeči šal». V Nemščini pa je ena izmed novel Isakoviča bila uvrščena v zbirko najboljših novel slovanskih narodov. Isakovičeva dela pa so doživela tudi realizacijo v filmu. Po njegovi noveli «Nebo skozi vejevje# je bil izdelan film pod enakim naslovom. Tudi novela «Rdeči šal» je doživela filmsko upodobitev. Ce
«fiiiuiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO ZMAGI S 3:2 NAD AVSTRALIJO
Dvainpetdeseti Davisov pokat v rokah ameriških igralcev
Ralston klonil Emersonu, McKinley premagal Newcomba
ADELAIDE, 28. — Američana Chuck McKinley in Dennis Ralston sta z zmago nad Avstralijo s 3:2 po dolgih letih prekinila premoč avstralsKih igralcev v tekmovanju za Davisov pokal. Američani so se tako devetnajstič vpisali v knjigo zmagovalcev challenge rouda, ki je letos prišel do dvainpedesete izvedbe. Po zmagah vodijo ZDA pred Avstralijo, ki si je priborila srebrno «solatno skledo» 18-krat, Veliko Britanijo 9 in Francijo 6. V današnjem zadnjem dnevu tekmovanja je Roy Emerson najprej izenačil stanje, Američan McKinley pa je prinesel Ameriki zadnjo, a odločilno točko.
Izida: Emerson (A) — Ralston (ZDA) 6:2, 6:3, 3:6, 6:2.	. ,
McKinley (ZDA) — Newcombe (A) 10:12, 6:2, 9:7, 6:2.
Po presenetljivi «defaillance»
Fraserja, ki je zakrivil poraz avstralskega para v doublu, so bili vsi upi domačih navijačev in predvsem tehnikov uprte v Roya E-mersona, ki je moral prvi na igrišče proti Dennisu Ralstonu. Sicer je bila prognoza na njegovi strani in prav zaradi tega je največje pričakovanje( in tudi strah) vladal za nastop mladega predstavnika avstralskega tenisa Johna Newcomba. Njegova naloga je bi-la najbolj težavna, ker je bil njegov nasprotnik nič manj kot zmagovalec letošnjega wimbledon-skega turnirja McKinley.
Na srečo danes temperatura ni
«imiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
PO SKLEPU TEHNIČNE KOMISIJE FIT
Lestvica najboljših teniških igralcev Italije
Razpredelnica velja za 1964. leto
RIM, 28. — Tehnična komisija italijanske teniške zveze je objavila lestvice igralcev in igralk prve in druge kategorije. Razpredelnici prvokategornikov in kategornic sta nasledhji:
IGRALCI
1. Nicola Pietrangeli, 2. Giuseppe Merlo, 3. Fausto Gardini, 4. Sergio Tacchini, 5. Antonio Maggi, 6. Giordano Majoli, 7. Michele Pirro, 8. Stefano Gaudenzi, 9. Carlo Biondi, 10. Franco Olivieri. II. Gaetano Di Maso, 12. Giorgio Bologna, 13. Sergio Palmieri, 14. Sergio Motta, 15. Paolo Bodo, 16. Cesare Lena Guerci, 17. Luigi Pirro,
18. Roberto Valerio, 19. Giuseppe Pozzi, 20. Raffaele Esposito.
IGRALKE
1. Lea Pericoli, 2. Maria Teresa Riedl, 3. Silvana Lazzarino, 4. Lucia Bassi, 5. Francesca Ordigiani, 6. Roberta Beltrame, 7. Chiara Ra-morino, 8, Alessandra Gorbò, 9. Maria Frigerio, 10. Pierette Segherà Tacchini, 11. Monica (J) Giorgi, 12. Maria Laura Veronesi.
bila tako neznosna kot včeraj. Prva sta stopila na igrišče Emerson in Ralston. Začetek je bil precej zmeden in poln napak z obe strani. Po 33 minutah si je Avstralec končno le zagotovil zmago v prvem setu. Čeprav je bil Američan precej živčen, se je v drugem nizu trdovratno boril, v.endar ni mogel ničesar proti sigurnemu Avstralcu, ki si je v 21 minutah priboril zmago tudi v drugem setu, V tretji igri pa je Ralston prevzel vajeti v svoje roke in je zaradi dveh napak Avstralca prešel v vodstvo najprej 3:1, nato 4:1 in končno tudi zmagovito zaključil niz.
Igra je bila vedno bolj živahna in lepša, vendar je Emerson ohranil v nasprotju z Ralstonom mirne živce in z lahkoto prisilil v 23 minutah tekmeca, da mu je predal tudi zadnji set.
Po že pričakovanem uspehu & mersona, so bile vse oči uprte v mladega Newcomba, ki je imel onkraj mreže najboljšega ameriškega igralca McKinleya. Začetek je bil zelo oster in živahen in se je zaradi izenačenosti precej zavlekel. Po enourni borbi je Avstralec osvojil s svojo peto set-baal tudi zmago v prvem nizu. Druga igra je trajala veliko manj„ ker je Avstralec preveč. popustil, medtem ko je Američan zaigral hitreje in ni zagrešil nobenih napak. McKinley je tako v 19 minutah izenačil stanje.
V tretjem setu se je Newcombe ostro boril in nudil precejšen odpor Američanu vse do 7:7, ko je zaradi dvojne napake prepustil točko McKinleyu, ki je takoj izrabil priložnost in uspešno zaključil set. Možnost, da bi Avstralija ohranila Davisov pokal se je v četrtem setu še zmanjšala predvsem, ker je utrujeni Newcombe večkrat zgrešil. Nasprotno pa je bil McKinley vedno na mestu in je s 6:2 zaključil to zad-
njo igro in tako prinesel ZDA odločilno točko in toliko pričakovano trofejo.
* • •
MELBOURNE, 28. — Neale Fra-ser, ki je poznal slavo na vseh igriščih sveta, je po včerajšnjem porazu v doublu najavil, da ne bo več nastopal na tako zahtevnih tekmah. 30-letni «levičar» je bil od 1959. do 1862. leta stalni član avstralske reprezentance, ki je osvojila Davisov pokal.
DANES PRI SV. IVANU
Primorje
Esperia
Danes 'zjutraj bo ob 10.30 na svetoivanskem igrišču prvenstvena nogometna tekma II. amaterske kategorije med proseškim Primorjem in Esperio.
AVTOMOBILIZEM
EAST LONDON,, 28. — Anglež Jim Clark je z Lotus-Climax zmagal na dirki za veliko nagrado Južne Afrike. Za njim sta se uvrstila Dan Gurney in Graham Hill. S to — sedmo —* zmago, si je Clark dokončno osvojil naslov svetovnega prvaka.
ATLETIKA
MELBOURNE, 28. — Avstralka Pam Kilbom Je danes izenačila s časom 10”5 svetovni rekord v teku na 80 m zapreke. Tega rekorda pa ji ne bodo priznali, ker je na progi pihal premočan veter. Svetovni rekord pripada tako še vedno Nemki Giseli Birkmeier in Avstralki, ki živi v Angliji, Betty Moore.
omenimo še, da je lani izdal Isakovič novo zbirko novel, ki je dobila najvišjo literarno nagrado Srbije, srao s tem avtorja slovenskim bralcem dovolj predstavili in opozorili nanj.
Knjiga novel «Veliki otroci», ki smo je zdaj dobili v sloven-> ščini, je torej zbirka del, ki so doma in v tujini doživele priznanje v tej ali oni obliki in ki jih bodo znaj konec koncev spoznali tudi slovenski bralci. Vse novele te zbirke so zajete iz vojnega časa, iz partizanskega življenja. Vendar bi bilo napačno mišljenje, da so te partizanske zgodbe novele akcije, pripovedi o bolj ali manj zanimivih dogodkih, borbah, spopadih, skratka novele s široko pripovedno noto o zunanjih dogodkih. Dejansko gre v večini teh novel za razne manjše epizodne dogodke, za drobna doživetja partizanskih borcev, s preprostim, skopir.» opisom zunanjih 'dogodkov, zato pa s toliko večjim poudarkom na psihološki, notranji problematiki. Gre za ljudi, večinoma za intelektualce v partizanskih vrstah, ki ob nekem zunanjem dogodku, navadno tragičnem, rešujejo svoje o-sebne probleme, probleme svojih tovarišev in obče človeške probleme ali pa doživljajo svoje o-sebne tragedije. Vendar vsi ti ljudje ne izstopajo kot posamezniki temveč bolj kot delci neke velike skupnosti, ki ob največjih težavah, naporih in žrtvah doživlja veliki čas. Težina pisateljeve pripovedi je torfej- v opisu notranje problematike ljudi in so zunanji dogodki le skopo prikazani, toliko da karak-terizirajo čas in okolje. Skladno s tem je tudi pisateljeva pripoved, skopa, skoraj preveč na nekaterih mestih, sicer pa dinamična, vedno s primernim poudarkom na dramatičnosti, čeprav tudi z majhno mero romantične pobarvanosti ljudi in njihovih usod. Zato se vse te no véle izredno prijetno berejo in puste bralcu močan Vtis.
Zbirka IsakoyjéeVih novel, zbranih v knjigi ■ «Meliki otroci», bo za mnoge slovenske bralce precejšnje presenečenje. Podobnih novel v slovenščini nimamo, Isakovičeve novele pa se odlikujejo po vseh tistih lastnostih, ki jih od takih literarnih del zahtevamo. Zato je ta knjiga kvalitetno in zanimivo delo.
VOZNI RED VLAKOV
-BENETKE-MILAJN PARIZ—RIM-BARI
ODHODI 5.40 A Portogruaro 6.10 R Benetke - Bologna
Milan - Tu-Rim (obvez-
Milan (1)
Benetke -rin - Rim Benetke na prenotacija)
9.35 DD Benetke • Milan . Genova (II) • Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke - Milan . Pariz Benetke - Pariz (2) Tržič • Portogruaro 17.48 DD Benetke-Bari
18.45	A Tržič-Portogruaro 19.25 A Tržič-Cervignano
21.45	DD Benetke - Milan - Tu-
rin ■ Genova - Venti-miglia - Marseille (spalni vagon in ležišča Trst-Genova) • Mestre - Bologna - Roma (spalni vagoni in ležišča Trst • Rim)
6.35 D 8.46 R
10.08 A 13.00 R 13.30 A 14.45 D 16.05 D 16.50 A
1)	Samo prvi razred in obvezna prenotacija.
2)	615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz.
PRIHODI 6.22 A Cervignano-Tržič 7.28 A Portogruaro-Tržič 8.15 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim-Trst)
9.30 D Marseille • Ventimiglia-Genova • Milan - Benetke (spalni vagon in ležišča Genova-Trst) 11.35 R Benetke 11.45 DD Panz-Milan (2)
12.50 D Pariz-Benetke (3)
13.55	A Cervignano-Tržič
15.30	D Pariz • Milan - Benetke 17.20 D Benetke - Portogruaro-
Cervignano 18.07 A Tržič (*•)
18 52 R Bologna-Benetke (*) 19.15 A Portogruaro-Tržič 20.00 DD Pariz - Milan • Benetke
21.30	R Milan-Rim-Benetke (*) 22.32 A Benetke-Tržič
23.55	DD Turin - Milan • Genova
(II) - Rim • Bologna • Benetke
(• ) Samo prvi razred (**) Ne vozi ob nedeljah.
3) SE od 26. maja do 1. nov. 1963 in od 17. marca 1964 dalje.
VIDEM—DUNAJ — SALZBURG—MUEJNCHEM
ODHODI 3.43 A Videm-Trbiž
5.20	A Videm
6.16	D Videm-Trbiž
6.21	A Videm
7.16	D Videm - Trbiž - Dunaj-
Muenchen
9.42 A Videm-Trbiž
12.20	D Videm
12.30	A Videm
14.30	A Videm 17.32 A Videm 19.10 D Videm 19.55 A Videm
20.52 D Videm - Trbiž - Dunaj-Muenchen 21.51 A Videm
PRIHODI
1.08 D Videm 7.05 A Videm 7.50 A Videm
8.21	D Videm 9.12 A Videm
9.20	D Dunaj-Muenchen 12.00 A Trbiž-Videm 15.09 A Videm
17.37 A Videm 18.58 DD Trbiž-Videm
19.50	A 21.15 A 22.40 A
22.50	D
Videm
Videm
Videm
Muenchen •
Trbiž - Videm
Dunaj
OPČINE— LJUBU AN A —BEOGRAD
ODHODI
0.20 D Opčine - Ljubljana Zagreb • Beograd
7.30
8.38
13.40
18.00
20.08
20.30 D
5.30 D
Opčine Ončine-Reka-Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine Beograd bul
PRIHODI
Ljubljana -Atene - Istan-
7.12
8.28
11.20
17.02
19.35
21.40 A
Beograd
Ljubljana
Opčine
Beograd •
Opčine
Opčine
Opčine
Ljubljana
čine
Opčine
■ Zagreb Opčine
Ljubljana
Reka . Op-
HOTEL
LJUBLJANA,
..TURIST"
Dalmatinova 13, tel. 37-110
T
Hotel «TURIST» se priporoča cen j. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialiteta Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJI «ZLATOROG», ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat «DALMACIJA», ki nudi ribe pripravljene na vse načine.
HOTEL „SLON"
LJUBLJANA lltova K), tel. 20644. 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, kt Jih na dimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom In večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.	- >
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni notelskl r* stav raciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni, v nočnem BAKU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem progratnu.
Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 20-641-44.
AVTOMOBILSKE
POTREBŠČINE
Zaloga artiklov za karoserijo — Nadomestni deli za avto — Dobave zg tovarne pohištva, opreme za ladje in letala.
VIRGILIO ZANCHI
TRST . Via Coroneo N. £ Tel. 29*684
Trgovsko podjetje
SLOVENIJAŠPORT
LJUBLJANA, TITOVA C. 26
Ima vedno na razpolago največjo izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje itd.
SE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNA NE KVALITETE.
Pri plačilu s tujimi plačilnimi sredstvi nudimo 20 •/« popust.
NE POZABITE — POPUST 20 •/.
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo jadran-Južda Amerik, — ria Zahodna Afrika (Rijem Split, Napoli. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Conakry. Tako-radi, Tema, Klo de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aire*) redno -linijo okoli sveta (lz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonske. ZDA - Zahodna obala sredozemske loke)
TER NUDI	:	,
ladijske prevoze po vsem sveto « modernimi tovornimi ladjam) ód *090 do 10.000 ton nosilooitl.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja iSplotoa plovba* Piran, Zupančičeva ulica 24. ln na naše aiente po v*em svetu. Telegrami; Plovba Piran	Telex): 030—32, 030-33
Telefoni: 72-170 do 72-177

☆
aREtta
med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka
☆
ARETTA
ULTRA THIN
ALOJZ RAVBAR
[itJ
Ker je iz prakse vedel, kako so taki deli mostišča zgrajeni in spojeni med seboj, mu ni bilo težko najti mesto, kamor naj bi položil mine. Ko je to ugotovil, je tihoma rekel tovariSu, ki je stal pod njim :
«Daj sem mino!»
Peter jo ,,e položil med traverso in tračnico.
Medtem je tisti miner, ki je stal najniže podal tovarišu, ki je stal nad njim drugo mino, in tako je iz rok v roke prišla do Petra. Ta jo je položil zraven prve mine in šepetaje rekel tovarišu, ki je stal pod njim:
«Naprej!»
In medtem ko Je čakal, da pride do njega naslednja mina, je prisluhnil šumenju reke, ki je bila nekje globoko pod njim. Ce omahne.... Ob tej pomisli ga je prešinilo nekaj ledenega. Velikokrat je bil že v položajih, ki so presegali mejo možnosti in verjetnosti. Neštetokrat je njegovo življenje že viselo na tanki nitki. Eden takih primerov je tudi zdajšnji. Za tako dejanje je bilo potrebno dvoje velikega: velik pogum in velika vera v tisto, v katerega namen to dela. In Petru ni manjkalo ne velikega osebnega poguma ne velike vere v zmago stvari, za katero vsak dan tvega svoje življenje.
Ko je položil pod tračnico tretjo mino, je vse tri povezal med seboj. Eksplodirati bi morale v hipu, ko bo privozil vlak nanje. Ce pojde vse po sreči, bodo mine raztrgale del mostu in vlak bo zgrmel v reko. Takšen je bil namen te akcije. Ali bo res tako? Kdove. Težko je včasih predvidevati, kako se bo
končala ta ali ona akcija. Načrt je lahko tak pa tak, uspeh pa je lahko odvisen od raznih nepredvidenih okoliščin, je razmišljal Peter, ko Je previdno lezel po oporniku navzdol.
Ko je vseh pet spet klečalo na dnu čolna, so začeli veslati proti bregu. Potem ko so ga dosegli, so zlezli iz čolna in ga prepustili toku, ki ga Je odnesel s seboj. Komandir Ris je nato zbral vse svoje fante in se z njimi umaknil nekaj sto metrov od mosta. Tam so polegli in čakali, da privozi vlak in da vidijo, kakšen bo izid njihove akcije.
Cez čas so zaslišali zategel pisk vojaškega tovornega vlaka, ki se je bližal mostu.
«Prihaja», je šepnil Peter z glasom, ki je bil napet ko tetiva.
Pred tovornim vlakom je vozila drezina. Ta ugotovitev je nemalo začudila minerje. Tega niso pričakovali. Bili so namreč obveščeni, da pred tem vlakom ne bosta vozila ne oklopni vlak ne drezina, temveč da bo k vlaku priključen le oklopni vagon z nemško posadko, ki bo spremljala vlak. Zdaj pa je bilo vse razločneje slišati, da pred vlakom vozi drezina z Nemci, ki spremljajo vlak.
«Hudičaaa!» je razočarano zinil nekdo ln jezno pljunil.
«Kar je, to je!» je vdano šepnil nekdo drug.
Kmalu nato je iz tesne soteske privozila na most drezina. Prav ko je v vsej svoji dolžini stala na mostu, Je nastala strahovita eksplozija. Velikanski zubelj je za trenutek razkal temo in njegov slepljiv soj je bežno ožaril vso okolico. Ob tem soju je bilo videti, kako so mine raztrgale del mosta in pognale v zrak na kose razbito drezino, ki so z razkosanimi Nemci vred v Širokem loku padali v reko.
Vlak, ki je sledil drezini, se Je ustavil nekaj sto metrov pred mostom. Vtem so presenečeni Nemci začeli brezglavo obstreljevati okolico z mitraljezi in minometi.
Ta čas je bil komandir Ris s svojim vodom že na poti proti Poljanam.	. < ,	i
«Nič kaj zadovoljen nisem z današnjim uspehom,» je rekel nekam slabe volje.
«Jaz pa še manj,» je rekel Peter, ki je vložil razmeroma največ truda v to akcijo.
«Bo pa kje drugje kaj več uspeha,» Je menil Stefan.
«No, navsezadnje tudi to, kar smo nocoj dosegli, ni da bi zametavali,» se je skušal pošaliti Peter, ki ga je minevala slaba volja zaradi nocojšnjega «preskromnega» uspeha.
3.
Ko se je nekega dne komandir Ris vrnil iz štaba odreda, je sklical svoj vod in ga seznanil z načrtom za napad na domobransko postojanko v vasi Zabrdo.
Na griču, severno od Zabrda, je stala podružnična cerkev, ki so jo beli spremenili v svojo postojanko. Posadka ni bila številna, a je bila dobro zavarovana. Razen bunkerjev je branila dohod k cerkvi tudi široka mreža iz bodeče žice.
Komandir Ris je svojim fantom pojasnil, kako namerava odred napasti postojanko, nato pa je vsakemu od njih dal določeno nalogo, ki bi jo moral Izvršiti med napadom.
Ko se je znočilo, je odred krenil proti oddaljenemu Zabrdu. Noč je bila temna in zatohla. Nekje daleč je komaj opazno utripala bliskavica.
Peter je stopal nekje sredi kolone, ki se Je vlekla zdaj skozi hoste, zdaj po planem. S puško, obešeno čez, pleča je zamišljeno sledil Stefanu, ki je hodil pred njim. Vselej, kadar je odhajal na kako akcijo, ga je skrbelo, kako se bo iztekla. Veliko akcij, pri katerih je sodeloval, se je končalo z večjim ali manjšim uspehom, ta ali ona pa se je izjalovila iz takega ali drugačnega razloga. Ko je odhajal minirat železniško progo, cestne mostove ali kak drug objekt, ga nikoli ni prevzemalo tisto vznemirjenje, ki ga je prevzemalo, kadar je odhajal z nalogo, da z jurišači napade betonske bunkerje, da jih pomaga rušiti s plastikom ali z drugim razstrelivom. Tedaj ga je vedno obhajal občutek tesnobe, ki je izhajal iz negotovosti pred izidom napada na takle objekt. Vedno mu je bilo bolj ali manj tesno pri srcu, ko se je plazil po tleh, medtem ko so mu tik nad glavo švigali
rafali, ki so prihajali skozi strelne line v bunkerjih. Ob vsaki takšni priložnost: ni računal, da se izvleče izpod svinčene toče, pa vendar je dotlej imel srečo v polni meri.
Le kaj bi rekla njegova mati, če bi zvedela, da se njen edinec ne vrne več k nji? To bi bil poleg moževe smrti najhujši udarec, kar jih je kdaj doživela. No, morda pa ji bo življenje le prizaneslo r takim udarcem, je često pomislil Peter. Morda se bo kljub vsemu nekega dne le vrnil k nji živ in zdrav.
In potem se vrneta na Primorsko, v materin rojstni kraj, ki je blizu Gorice. Čeprav je vrsto let živela daleč od svojega rodnega kraja, je neprestano želela, da bi se vrnila tja. In ta želja se ji bo izpolnila po osvoboditvi, ji je zatrjeval Peter v svojih redkih pismih. Ta velika borba je hkrati borba tudi za osvoboditev primorske zemlje. In ko bo tudi Gorica priključena k novi Jugoslaviji, se bosta z materjo preselila tja. On se bo zaposlil tam in ustvaril lepše življenje sebi in materi.
«Stroga tišina!» je šlo povelje skozi kolono.
Odred se je bližal Zabrdu. Ze je bilo razločno videti postojanko, vso osvetljeno od močnih električnih luči.
Cez čas je odred v širokem krogu obkolil postojanko, nato pa je jel postopoma stiskati obroč okrog nje. Končno so borci zasedli predvidene položaje in čakali na povelje za napad.
Odsev luči, ki so osvetljevale cerkev, je segal vse do konca žične mreže, ki je obkrožala cerkev, sicer obdane z nizkim obzidjem. Spričo .tega se ni bilo mogoče približati žični oviri, ne da bi človeka opazil ta ali oni izmed treh stražarjev. Vsekakor pa je le bila možnost, da se je človek dokaj varno približal pregradi. Na levi strani cerkve je stala velika košata lipa, katere senca je padala na del žične pregrade in ga za-temnjevala. Tam, kjer se je nehala senca, pa se je začel pas nizkega grmičja, ki je končal nekje za bližnjo grbino, pod katero je ležala velika njiva.
To okoliščino bi bilo mogoče izkoristiti za to, da bi se dva minerja lahko neopažena približala žicam, jih prerezala in s tem omogočila vsaj nekaj borcem dostop k cerkvi.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8 IL TELEFON 93-608 IN 94-63.» - Poštni predal 65» - PODRUŽNICA GOBICA: Ulica S Pellico 1-H, Tel 33 62 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA- mesečna 85( ilr -letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 64(4' Ur - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letne 1920 din, polletno »60 din, Četrtletno 460 din - ostnl tako« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 _ Za sprj. adit nv«
Stari trg 3/1, telefon 21-928, teko« rafiun pri Narodni banki v LJubljanj 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, flnanCno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 Ur beseda - Vsi oelasi se namCairnri'	‘
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln fiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	naročajo pri upravi -