Tržio Uredništvo in upravništvo tednika „Triglav" Kranj. — Telefon uredništva šl 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383. Leto I. Kranj, dne 29. julija 1933. Štev. 5. JRKD — Jugoslovenska nacionalna stranka. Kongres JRKD v Beogradu z dne 20. t m., ki se ga je udeležilo nad 2000 delegatov iz cele države, je dal stranki novo prikladnejše ime „Jugoslovenska nacijonalna stranka". Izpopolnil je strankin program in sprejel nove statute. Dosedanje strankino ime je le preveč spominjalo na naše pretekle politične razmere. Po starem imenu stranke bi se dalo sklepati, da JRKD ni bila povsem nova enotna politična formacija, marveč nekaka mešanica, sestavljena iz prejšnjih strank žalostnega spomina. Spočetka je tudi v resnici kazalo, da vstopajo v JRKD prejšnji politiki s figo v žepu, to se pravi, ker niso hoteli ostati ob strani, so pač vstopili v novo stranko, zraven pa budno pazili, da njihovi prejšnji politični nasprotniki v stranki ne dobe preveč moči. Še do niškega manifestacijskega zborovanja se ni moglo točno ugotoviti, da-li so se radikali in demokrati že toliko preorijentirali, da bi mogli mirno eni poleg drugih sodelovati v skupni vse-državni stranki. Niški zbor je prinesel popolno jasnost v tem oziru. Pokazal je, da je srbski del našega naroda odločno na strani svojega kralja, ki je pogumno presekal s partizansko preteklostjo in pokazal pot v boljšo bodočnost. Beograjski kongres je prinesel evolucijo JRKD v Jugoslovensko nacijonalno stranko. Novo ime je zelo posrečeno. Ono izraža na kratko dosedanja in bodoča stremljenja stranke in njeno nalogo, da doseže popolno narodno in državno edinstvo. Vsak pristaš stranke mora biti v prvi vrsti nacijonalist, in to naci-jonalist v najboljšem pomenu besede. En narod, en kralj in ena močna Jugoslavija! Kongres je z enakim navdušenjem kot je pritrdil novemu imenu, sprejel tudi izpopolnjeni program stranke. Ta program je povsem moderen in odgovarja zahtevam današnje dobe. V njem so izražena načela stranke, ki obsegajo vse panoge javnega življenja. V programu je utrjeno, da je jugoslovensko narodno edinstvo nesporno in prirodno dejstvo. Nacionalna država Jugoslavija pomeni konečno uresničenje jugoslovenske narodne misli. Jugoslavija je živ-ljenska potreba za vsa tri plemena, njej morajo služiti vsi in vsakdo. Zahteva se demokratična notranja ureditev države, ki bo jamčila vsem državljanom enake pravice in jim nalagala enake dolžnosti. Svoboda vere in vesti mora biti zajamčena vsakomur in spoštovana od vsakogar. Vse priznane veroizpovedi morajo uživati enako moralno in materijalno pomoč ter enako zaščito v državi in družbi. Odnošaji med verskimi organizacijami in državo morajo biti najboljši. Vera se ne sme izkoriščati in zlorabljati v strankarsko politične namene. V mednarodni politiki bo stranka storila vse, da se zagotovi miren razvoj vseh moralnih, kulturnih in gospodarskih sposobnosti jugoslovenskega naroda. Jugoslavija mora najvneteje sodelovati na organizaciji trajnega miru in na nedotakljivosti mednarodnih pogodb. Ena glavnih nalog stranke bo, da dvigne narodno prosveto in zgradi edinstveno jugoslovensko kulturo. Narodna in državna misel, ljubezen in privrženost kralju in domovini mora preiti v kri in žile našega pomladka. JNS bo podpirala vsa gibanja, društva in ustanove, ki goje jugoslovensko narodno in državno misel, predvsem jugoslovensko Sokolstvo. V gospodarski politiki bo stranka upoštevala dejstvo, da je naš narod po svoji ogromni večini kmetski narod in bo zato skrbela za napredek vseh panog poljedelstva in njega rentabilnosti. Stranka bo storila vse, da bo podprla domačo obrt in bo pospeševala v prvem redu ono industrijo, ki se naslanja na domače sirovine, na domačo delovno silo in na domače odjemalce. Zahtevala bo, da se z državno kontrolo zaščiti domača delovna moč Konkordat Berlin—Rim. je podpisan. Ker je pričakovati, da bo v doglednem času vendarle prišlo do enake pogodbe tudi med Jugoslavijo in Vatikanom, prinašamo v naslednjem izvleček glavnih in pomenbnejših mest iz tega konkordata. Z ravno sklenjenim konkordatom je Hitler toliko pridobil, da je vsaj za bližjo bodočnost odstranil katoliško politično opozicijo in da se je izognil nekoristnemu kulturnemu boju. Pa tudi katoliška cerkev ni ostala praznih rok. Dobila je popolno svobodo veroizpovedi ter samostojnost v upravi in vodstvu lastnih zadev. Cerkvene službe bo lahko sama oddajala. Le pri oddaji škofovskih in podobnih mest bo morala vpoštevati veto države. Katoliška cerkev bo smela obdržati vse verske šole in ustanavljati tudi nove. Konfesionalne šole se morajo ustanoviti povsod tafr». kjer stariši to zahtevajo, če je število katoliških otrok zadosti veliko. Škofje pa morajo položiti prisego zves- tobe v roke državnega poglavarja. Katoliški verski poduk na osnovnih, strokovnih, srednjih in takozvanih višjih šolah je reden učni predmet in se sme predavati le v soglasju z načeli katoliške cerkve. Katoliški veroučitelji se nastavljajo po sporazumu med katoliško cerkvijo in deželno oblastjo. One katoliške organizacije in udruženja, ki služijo izključno cerkvenim, čisto kulturnim in dobrodelnim namenom «in so kot take podrejene cerkvenim oblastem, uživajo državno zaščito v svojem delovanju in njihovih ustanovah. Sv. Stolica bo pa izdala navodila, ki prepovedujejo duhovščini in redovništvu članstvo v političnih strankah in vsako delovanje za stranko. Konkordat je pogodba, ki določa meje, do kje sega oblast države, in do kje cerkve. Potreben je zlasti tam, kjer ena ali druga oblast posega v kom-petenco druge. Torej je prav posebno potreben tudi za Jugoslavijo. Politični pregled. Narodna skupščina je sprejela zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini in zakon o društvu »RdeSf Križ kraljevine Jugoslavije." Dalje je odobrila dogovor o delu in pomoči med Jugoslavijo in Francijo, trgovinski in klirinški sporazum med Jugoslavijo in Belgijo, trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko, sporazum med Jugoslavijo in Francijo o preferencijalnem postopanju za uvoz jugoslovenske pšenice in žita v Francijo, mednarodni dogovor za ustanovitev društva za poljedelski in hipotekami kredit in še mnoge druge konvencije. Prosvetni minister dr. Sfanković je predložil zakonski načrt o verskem poduku na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah ter učiteljiščih. Novi zakon pomeni le uzakonitev že obstoječega stanja in sloni na osnovi dogovora med katoliškim episkopatom in prosvetno upravo. Verski pouk je sedaj po zakonu obvezen v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah ter na učiteljiščih. V obravnavi je tudi zakonski načrt o spremembi zakona o invalidih in načrt zakona o jugoslo-venskem nacionalnem hramu na Lovčenu. Na prvi seji Narodne skupščine je narodni poslanec za kamniški srez g. Cerer interpeliral vojnega ministra, zakaj je bil Valentin Kolesec klican k orožnim vajam v času, ko je najbolj zaposlen pri poljskem delu. Celotno interpelacijo priobčimo v prihodnji številki. Že liški proces sam je dokazal, kako redki so tisti zaslepljene!, ki nasedajo vabljivim obljubam naših izdajalskih emigrantov in se za male pare dajo zavesti do kažnjivih dejanj zoper lastno državo. Kraljevo bivanje na Plitvicah in njegovo potovanje po kršni Liki, posebno še sokolski zlet v Cospiču, kjer se je zbrala 50.000-glava množica, da se pokloni svojemu viteškemu kralju, je ponoven dokaz, da narod obsoja delo izdajalcev in stoji kot en mož za svojim kraljem, pripravljen preliti zadnjo kapljo krvi za kralja in državo. • • • Staro nasprotstvo med Poljsko in Sovjetsko Rusijo se polagoma spreminja v prijateljstvo in zavezništvo. Rusija je na zahtevo Poljske odpovedala svojo vojaško pogodbo z Nemčijo, samo, da je prišlo do vzhodnega pakta. Do vojaške zveze med Poljsko in Rusijo ni prišlo samo radi tega ne, ker je maršal Pil-sudski proti vsakim tajnim pogodbam. Rusija naroča nasproti tuji in sploh bolj zagotovi nacionalni značaj industrije v naši državi. Stranka bo podpirala našo zunanjo in notrajno trgovino, ter bo imela vedno pred očmi interese širokih slojev naroda. Ona bo delovala na razvoju domačega kapitala in pobijala vsako njegovo zlorablje-nje na škodo delovne sile, narodnega blagostanja in narodnega zdravja. V izvajanju socialne politike bo stranka po osnovnem načelu, da je treba upoštevati upravičene interese vseh družabnih slojev, delala na to, da se naša socialno-politična zakonodaja izpopolni na podlagi socialne pravičnosti ter gospodarske moči vseh činiteljev. V finančni in kreditni politiki zahteva stranka skrajno štedenje v vseh državnih in samoupravnih gospodarstvih. Obremenjevanje z neposrednimi davki mora odgovarjati gospodarskim razmeram v državi ter mora biti v pravilnem sorazmerju s celotnim nacionalnim dohodkom. Pri tem pa je treba izvesti načelo progresivnega obdavčenja. Vse to so gotovo načela, ki jim mora pritrditi vsak zaveden Jugoslovan. Soglasno je bil sprejet tudi od ministra dr. Kra-merja predloženi novi statut stranke. Po novem statutu ostaja občina kot teritorijalna podlaga strankinih edinic, toda na njenem področju je omogočeno — bolj nego doslej — snovanje lokalnih organizacij s precej širokim delokrogom. Statut pozna občinsko organizacijo kot formalno pred- stavnico stranke, a v njenem okvirju krajevne organizacije kot praktično organizacijske enote, zlasti v večjih občinah, z več vasmi, v mestih in trgih. Sreske organizacije in sreske skupščine ostanejo še nadalje, odpadejo pa banovinske organizacije. Pač pa ima glavni odbor pravico, da osnuje v posameznih banovinskih središčih posebna tajništva stranke kot svoje administrativne pomožne ustanove, ki bodo nadomeščala dosedanja banovinska tajništva. Statut daje predsedniku stranke, ki ga posebej voli državni kongres, kot šefu celokupne strankine organizacije posebno pozicijo in avtoriteto. Poleg predsednika je vrhovni organ stranke glavni odbor in kot njegov izvršni organ ožji glavni odbor. Kot novo organizacijo uvaja statut omladinsko organizacijo, ki naj daje našemu političnemu naraščaju možnost sistematične državljanske vzgoje v duhu strankinega programa ter dobre priprave za agitacij-sko in organizatorno delo v stranki. V okvirju stranke je mogoče tudi osnovanje gospodarsko-socialnih, prosvetnih in strokovnih skupin. Za predsednika stranke je bil izvoljen dosedanji zaslužni predsednik Nikola Uzunović. V širšem glavnem odboru zastopa gorenjski kot Franjo Sire iz Kranja. Lepo uspeli kongres stranke s svojimi zaključki naj da tudi mlačnežem pobude za delo v stranki, ki je posvečeno blagru kralja, domovine in naroda. I Stran 2. sedaj industrijske izdelke v Poljski.. Dobri gospodarski stiki med obema državama bodo najboljša garancija, da se tudi politične zveze ne bodo zrahljale. Ako nas znamenja ne varajo, je v bolgarski zunanji politiki na vidiku resen preobrat. V Sofiji pričaku- — fl — Vrnitev. (Nadaljevanje.) .Ljudje božji, samo z ženskami vojske nikar", je nagovoril domačine. »O, glej ga. galjota! Ne vprašam odkod si se snel, a prišel si ob pravem času. Ugnale bi nas babe. Na, pij, boš spregledal kak. liter, ko zalezem k tebi v vas," ga je povabil Hrastov Matija. »Zakaj pa ne, zakaj pa ne." Napravil je požirek in prisedel. »Ugnale praviš, da vas bi. E, nič čudnega, sami copatarji. Tone, nikar si jih ne jemlji za vzgled. Pekla na fronti se marsikdo izmed njih ni bal, pred kikljo mu pa še jezik odpove." »Glej ga, kakšno besedo ima. Če bi bila pa njegova tu, bi še kimati pozabil." „Mica, prav imaš. — Z mojo staro bi zadostovale na veliki teden v zvoniku. In bi po dolini vedeli, kdaj smo zavezali zvonove." »Bi se jih še ti rad nalezel? Ti lahko postrežem —" »Za božjo voljo, Mica, nikar", jo je prestregel mežnar. »Za tako vojsko nisem. Bi podlegel. Zato pravim: Bog vas živi ženice sladke in kadar ragljate, bodite kratke." Dvignil je kozarec in trčil z Mico. Možakarji so pritegnili z njim in spravili ženice v dobro voljo. Se Mfci so se razlezla usta. In pogovarjali so se živahno naprej, kot bi niče-ar ne bilo. .TRIGLAV" jejo poset rumunskega zunanjega ministra Titulescua, ki bo skušal preokreniti bolgarsko zunanjo politiko v drugo smer. Za ta poset se povsod zelo zanimajo, kar je povsem razumljivo. s9nB Za novo orijentacijo se baje posebno zavzema najuglednejši bolgarski politik Malinov. ,Ja," je presekal mežnar enolična! pogovora, »da ne pozabim, Tone. Sem slišal da se boš skoraj žil po Veliki noči. Tako je prav. Le za nami, zakaj bi se tebi bolje godilo. Samo glej, da ne boš delal sramote nam gorjancem. — In zaplečevat ne bomo hodili. Če nas na svatovščino vabil ne boš, se bomo povabili sami!" »Kaj, ženi se?" »Vidiš, Mica, to je pa še tebi ušlo", jo je podražil. »Si mi lahko hvaležna za to novico. Jo boš prva prinesla v Pševo." ,E, nisi ne prvi, domišljavost. Že lansko leto so govorili o tem pri nas. A nisem verjela. Kako neki. Tak fant, pa bo tiščal v poln kurnik." »Prava reč", je primaknil Hrast. »Samo da je koklja mlada. Prostora in sveta je pa za ducat piščancev." »Tako je", je potrdil mežnar. »Kjer je vsega v izobilju se lahko zatisne eno oko. Kaj ne, Tone?" »Saj še ni nič gotovega", je zardel Tone. »Nikar se ne izmikaj. Zadnjo nedeljo popoldne me je Dražarica spraševala, če bi lahko govorila z gospodom. Redkobesedna je bila, a sem le izvlekel iz nje, da bi jih rada vprašala za svet glede možitve." »Ta je pa dobra", se je oglasila Rekarica. Gospoda hodi spraševati, če je dovolj dober zanjo. Poštena dekleta pa mrjo za njim. Vas dedcev res ni drugega kot sama požrešnost!" • Štirv. 4. * bin, kaj šele ob nedeljah. Skrajni čas bi že blL da se tudi v Kranju zgradi moderno kopališče. Vsa gorenjska mesta imajo lepa kopališča, le metropola je brez njega. In potem se čudimo, da ni tujcev! Vandalizem: V Stražišču so po dolgem času vendar dobili nove hišne številke in ulične napise med njimi tudi »Sokolsko ulico" od glavne banovinske ceste proti Sokolskemu domu. To pa raznim znanim nasprotnikom sokolskega' razmaha v naši vasi ni dalo miru in so ga v noči od nedelje na ponedeljek vsega pomazali z živalskimi odpadki. To je skrajna posiro-velost in tu vidimo kam pripelje vedno in vedno se ponavljajoče hujskanje, razni tajni sestanki itd., proti tej vsenarodni organizaciji. Prepričani smo, da je storilo županstvo svojo dolžnost in naznanilo ta žalostni slučaj današnje dobe oblastem, da take izbruhe srčne kulture v kali in energično zatro, pa naj bo kdorkoli. Licitacija. Tehnični razdelek v Kranju razpisuje licitacijo za izvršitev sondaže terena pri projektiranem viaduktu čez Parašico v km 659.2 drž. ceste št. 2 na Posavcu na dan 9. avgusta 1.1. Vsi podatki se dobe pri tehničnem razdelku. Vaško žegnanje. V Struževem se vrši jutri vaško žegnanje. Prijatelji poštene zabave vabljeni! Iz Cerkelj. Cerklje pri Kranju. Županstvo je prosilo bansko, upravo, da proglasi vas Cerklje in Sangrad za letovišče, ker so dani vsi predpogoji za povzdigo tujskega prometa. Sangrad leži ob tekoči vodi poleg Davorin Jenkovega vrelca, iz katerega so hoteli pred 33 leti izpeljati po cerkljanski ravnini vodovod. Dolina ki se vspenja od letovišča ob Srdovniku proti planinskemu Domu na Krvavcu (1700 m, vrh 1853 m), je veleromantična, divja soteska, po kateri buči kristalno čisti potok Reka. Cerkljani so pred 23 leti zgradili svoj vaški vodovod, v katerem se voda dobro prečisti, tako, da se v Cerkljah v obsegu vodovoda še ni nikdar pojavila kaka nalezljiva bolezen. Talna voda se nahaja v globočini 24 m, zato so v vasi le 3 vodnjaki, bakteriološko preiskani, neoporečni. Če se ustanovi tujskoprometno društvo, se bo zgradilo primerno kopališče, ker tekočo vodo vpo-rabljajo nižje ležeče vasi za pijačo in kuho. Umestno bi bilo, da se obnovi vprašanje občinskega (radnin-skega) vodovoda, ki se je doslej že trikrat izjalovilo, dasi je bilo zasnovano z vsemi ugodnostimi po gg. senatorju Hribarju, šentpeterskem župniku Petriču in pok. elektrarnarju Čimšarju. Skozi Cešnjevek teče potoček Vaščica, ki izvira pod Stefanjskim bregom. Voda je mrzla in čista. Da je zdrava, priča visoka starost Češnjevčanov, ki umirajo v 80. do 90. star. letu (Kaje, Zorman, Dežman) dočim so živeči pravi korenjaki starci (Dlaže i. dr.) Podgorska okolica je blagodarjena s čistim zdravim zrakom, ki senčni gozdovi dišejo vanj svoj zeliščni vonj, visoka planina na Krvavcu te okrepi z ultravijoletnimi žarki ob lahnem pihljaju višinskega ve-triča, ki ti omogoči dolgotrajno solčenje, v planinskih stanovih pa ti je na razpolago strastno mleko, prepojeno z opojnimi čari planinskih zelišč pa kislo ali »Počakaj no, da povem do konca. Rekel sem ji. da ji za to ni treba nadlegovati župnika. Kerncovga lahko brez skrbi vzame, če sam nima pomislekov. Pa mi je zabrusila, da to brez mene ve. Samo radi papirjev, da si ni na jasnem. Časopisi so sicer pisali, da je mož padel v Galiciji, a sama ni prejela nobenega obvestila o tem. »Seveda", se je vmešala Mica, »mar ji je bilo takrat, kaj je z možem. Ni imela časa misliti na to, saj je imela lepega fanta na reji. Pa jo je popihal in ji pustil podobico za spomin . . ." Glasen vzklik iz sosednje sobe je zaprl Mici sapo. Dražarjev France, kt je ob peči napeto prisluškoval pogovoru domačinov, je ob zadnjih besedah zavpil »plačam", da je na mah nastala tišina in so se vsi ozrli vanj. . . Ni vzdržal več. Dovolj je slišal. Odštel je natakarici denar za ^e četrtinki in se kakor omotičen opotekel na cesto. Hitel je po klancu navzdol in dalje čez most Zadeval se je ob sejmarje, ki so hiteli na vlak, se mu umikali in ga začudeno gledali. On ni videl nikogar. Megla mu je stopila pred oči in kakor v podzavesti je stopal proti Kalvariji. Na vrhu se je ves upehan ustavil. Sedel je na klečalnik pod Križanim in naslonil glavo v dlani. Nobene jasne misli ni bilo v njej. In po ušesih mu je neprestano brnelo: ženitev . . Kernc . . . lep fant . . . podobica za spomin. (Nadaljevanje sledi.) Tedenske novice. Starišem v vednost. Opozarjamo vse stariše onih otrok, ki študirajo, da si pravočasno preskrbe potrdilo o plačanih davkih, ki je potrebno za odmero šolnine pri vpisu otrok v šole. Smrt zaslužnega moža. V soboto je umrl v Ljubljani g. Anton Likozar, nadučitelj v p. in ljubljanski meščan, rojen 11. decembra 1857. v Primskovem pri Kranju. V ponedeljek ga je spremilo k zadnjem počitku k Sv. Križu v<$ko število ljubljanskega občinstva, ves občinski svet z županom dr. Pucom na čelu, dalje pevci Grafike in Šentjakobskega pevskega društva, nameščenci Učiteljske tiskarne in knjigarne, zastopniki sokolskih društev, podban dr. Pirkmajer, senatorja Ivan Hribar in dr. Rožič itd. itd. Pokojnika, našega ožjega rojaka, moža, ki sta mu bila dobrodelnost in pomoč bližnjemu cilj vsega njegovega stremljenja, bomo tudi mi ohranili v trajnem spominu. Velika avtomobilska nesreča. V Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem se je prošlo soboto pripetila grozovita avtomobilska nesreča na= malem ovinku, ko se je avto skušal izogniti vozičku, ki so ga peljali otroci po levi strani ceste. Avlo je z vso silo zadel ob majhno slivo pri cesti. Pri sunku je trgovec Ernest Hacker iz Rumunije, ki je avto šofiral, z vso silo priletel z glavo ob drevo in po par minutah umrl. Lastnik avtomobila dr. France Jenko iz Ljubljane je ostal nepoškodovan. Njegova hčerka in medicinec Šolmajer pa sta dobila znatnejše poškodbe. Tri nezgode v hribih. Na poti iz Stola proti Zeleniški koči se je preteklo nedeljo ponesrečil prefekt škofovskih zavodov v Št. Vidu g. Fric Frank. Strmoglavil je kakih 20 melrov globoko in padel z glavo na špičasto kamenje, kjer je nezavesten obležal. Spravili so ga najprej v kočo, odtod pa prenesli na nosilih v Tržič k zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico. — Na južnem pobočju Begunjšice se je ponesrečit neki hrvatski turist. Zlomil si je obe nogi. Šele po 36 urah so ga našli in prenesli v Žirovnico. — Na Storžiču se je v nedeljo ponesrečil neznan mladenič in se ves polomil. Prenesli so ga v Tržič, odkoder so ga odpremili v bolnico. Napad. V Preddvoru nad Kranjem je v ponedeljek prišlo v veseli družbi do prepira in pretepa. 20 letni delavec Saus je dobil več ubodov z nožem v prsa in vrat. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Higijenski zavod v Ljubljani je sklenil, da zgradi novih vodovodov v dolžini 110 km v vseh onih krajih Slovenije, kjer primanjkuje zdrave pitne vode. Neverjetno. Občina Metković v južni Dalmaciji je prepovedala moškim nošenje srajc s kratkimi rokavi češ, da je to nemoralno. Bog ve, kako so oblečene v Metkoviću ženske? Kulturno društvo v Lescah priredi v nedeljo 6. avgusta na dvorišču gostilne P. Olipa veliko vrtno veselico z godbo, plesom, šaljivo pošto itd. Vabljeni so vsi okoličani. ------1—. iT......., mi . ]„ Sokolsko društvo Blejska Dobrava priredi 13. avgusta javni telovadni nastop gorenjskega sokolskega okrožja. Po nastopu bo velika vrtna veselica. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev 20. avgusta. Iz Kranja. Občinska seja. Sokolsko društvo Kranj nam je pod št. 331/33 dostavilo sledeči dopis, datiran z dne 26. julija 1933: P. n. uredništvo tednika »Triglav" v Kranju. V 4. številki Vašega tednika ste objavili na 2 strani pod „Iz Kranja" članek: Občinska seja, v katerem je netočno navedeno, da so novoimenovani občinski odborniki sami člani Sokola, kar ne odgovarja dejstvu. Vabimo vas, da netočnost blagovoljno popravite v 5 številki na istem meslu. Gospoda inž. Gros Ožbolt in Krt Janez namreč nista naša člana. Zdravo! Za društveno upravo : Stanko Završnik, t. c. starešina ; Josip Češenj, t. č. tajnik. Dotični stavek se je glasil: »Pri tej seji so biii prvič navzoči novoimenovani občinski odborniki, ki so sami zavedni naprednjaki, člani Sokola ter znani javni in kulturni delavci." Zdaj naj se glasi: Pri tej seji so bili prvič navzoči novoimenovani občinski odborniki, ki so sami zavedni naprednjaki, znani javni in kulturni delavci ter večina izmed njih tudi člani Sokola". Malo več uvidevnosti. Prebivalci Prešernove ulice se pritožujejo, da več noči V tednu ni miru. Hupanje tovornega avtomobila, razkladanje sodov in neizbežno preklinjanje ter pridušanje pri tem poslu mora vsakega zbuditi iz najboljšega spanja. Ce se razkladanje ne da opraviti po dnevi, o čemur pa dvomimo, naj bo prizadeti vsaj toliko uvideven napram svojim sosedom, da delavci pri delu ne bodo razgrajali. Osebna Vest. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala gdč. Rosanda Pirčeva iz Kranja. Čestitamo! Nabori. Prošli teden so se vršili nabori za Kranj in okoliške vasi. Naborniki so se lepo in dostojno vedli. Razgrajačev ni bilo med njimi. Potrdili pa so jih bolj malo. Ne rastejo več pri nas take »korenine" kot nekdaj. Kopanje na višku. Sv. Jakob se je tudi letos izkazal. Sonce neusmiljeno pripeka. Zato ni čuda, da sta kopališči na Kokri in Savi polnoštevilno posečani od onih, ki iščejo osvežitve v hladni vodi. Zlasti v savskem kopališču, ki ga je lepo preuredil g. Vrabec iz Struževega, je vsaki dan nadvse živahno. Kopališče te zadovolji v vsakem pogledu, le v enem ne. Veliko premejhno je za Kranj. 2e ob delavnikih zmanjka ka- Štev. 41 »TRIGLAV* Stran 3. čajno surovo maslo. Pridite gori, med nas, da vidite 90 letne ljudi, ki so vam priča zdravja in življenja! Iz Dvorij. Posestnik Andrej Grilc je sadil rž na kitajski način. Iz trojih semen, ki jih je sadil s kopuljico, so podrasli veliki šopi z debelimi stebli, ogromnim klasjem, na katerem smo našteli povprečno po 90 zrn, dočim imajo druge rži po 30 do 40 zrn in tenko bilje. Radovedni smo, kolik bo pridelek današnje žetve. Popis o kitajski saditvi je čital v časopisu »Jutro". Će želi kdo posneti, naj prijavi »Triglavu", da popis obnovimo. V Cerkljah se je vršil v nedeljo 23. t. m. vojaški nabor v najlepšem redu. Potrjenih je bilo 22 mladeničev, veČina od 1. letnika. Po nazivu šole so člani komisije dognali, da so v rodnem kraju skladatelja Davorina Jenka. -4 »".o)! .ottHh»( o)i;'i»i.'iioe otateo rti b,!či »h inffitil<§ Iz Kamnegorice. Mojim novim znancem Kamnogoričanom je bilo zelo všeč, ko sem se jih spomnil v našem listu »Triglavu". Na njih željo znova poročam, obenem z željo, da bi postali naročniki »Triglava"! Ob pešpoti, ki vodi v Radovljico, je napravil naš znani urednik »Lovca" g. Vladimir Kapus nov ribnik. V tem ribniku, ki je 50 m dolg, 8—10 m širok, bo gospod Vladimir vzgajal ribe v treh ločenih oddelkih. Vsak izletnik, ki bo prišel v Kamnogorico, si bo kajpak ogledal to novo napravo umetnega ribogojstva, ki je obenem na zelo lepem kraju. V Pensionu »Jelovca" so sedaj na počitnicah dečki ljubljanskih nameščencev. Ti "mladi junaki" se prav dobro počutijo v zdravem gorenjskem podnebju. Pa kako izborni pevci so nekateri. Vsakdo jih z veseljem posluša, ko gredo lepo v vrstah skozi vas in prepevajo. Tem »mladim junakom", ki so tudi izborni telovadci, bodo te počitnice ostale v trajnem spominu. Kriza, ki tako ljuto stiska ves svet, ne prizanaša niti Kamnogoričanom. No, vkljub temu še vedno, v zelo skrčenem obsegu seveda, delajo žreblje v svojih starodavnih kovačnicah ali kakor jih sami imenujejo »vigencah". Stari vaščani, izmučeni sivolasi očetje pa hodijo ob lepih dneh posedat na mali hribček in se spominjajo na nekdanje »zlate časa", ko je bila kriza še neznana beseda, a z njo vred tudi prazna skleda in miza. Dandanes marsikatera rodbina oboje pozna. Žalibože. f| i Upajte na boljše čase — saj upa nanje tudi Vaš novi znanec Tone Stražar. Iz Radovljice Otvoritev planŠarskega doma na Poljski planini se je vršila preteklo nedeljo ob števini navzočnosti domačinov iz vasi izpod gore Begunjščice. Gospodarski odbor vasi Poljče je pustil že lansko leto napraviti na Poljski planini novo planšarsko poslopje, urejeno popolnoma po modernih principih. V sprednjem delu poslopja pa se nahajajo tudi ležišča za turiste, kar je posebno pozdravili iz razloga, ker se večkrat dogodi, da je koča na BegunjščicI prenapolnjena. Otvoritvena slovesnost je lepo uspela. Škoda, da vreme ni bilo preveč naklonjeno. Himen. Poročil se je v nedeljo g, Franc Po-ljanšek, uradnik tovarne verig v Lescah z gdč. Ido Mali, iz znane napredne hiše v Radovljici. Mlademu zakonskemu paru obilo sreče na novi življenski poti. Smrtna nesreča. Pretečeni teden je povozil neki avto iz Ljubljane na poti iz Radovljice proti Lescam neko staro beračico iz Krope. Kakor je ugotovila komisija, šoferja ne zadene pri tem nobena krivda, ker je vozil točno po predpisih. Kriva je bila pač starost in naglušnost ženice. Pokopali so je na radovljiškem pokopališču. Iz Selške doline. Kakor strah teži našo selško dolino že nekaj let izredna gospodarska kriza. Popolni zastoj lesne trgovine je prizadel našemu kmetu in delavcu tako hud udarec, da ne zasluži niti za najnujnejše življen-ske potrebe. Po nekaterih hišah vlada prava lakota. Preje so imeli prav lepe zaslužke tako kmet, ki je les prodal, pa tudi delavec, ki ga je posekaval. Enako so tudi oglarji imeli redni zaslužek. Sedaj je pa ves izvoz in prodaja lesa zastala in dolina je kakor zamrla. Kmetu in delavcu v naši dolini bo pač treba posvetiti več pozornosti: Da bi se v doglednom času odprla trgovina z lesom ni misliti. Treba bo druge pomoči. Občine v naši dolini so sicer prejele nekaj tisoč kilogramov koruze po znižani ceni, vendar se je izkazalo, da podpora v tej obliki ni posebno uspešna; ker najrevnejši nimajo niti toliko, da bi jo kupili po tej ceni. Iskati je treba odpomoči drugje. Lju- dje hočejo dela. Naš človek hoče zaposlitve, hoče delati in si tako prislužiti najpotrebnejše. Treba bi bilo razpisati večja javna dela. Tu mislimo na popravo banovinske ceste v naši dolini, nujna je dalje regulacija Selščice in nebroj drugega. Seveda bi tu morala investirati svoj denar banovina in država; kajti občine ne morejo kriti niti svojih rednih obveznosti, ker davkoplačevalci radi zastoja celotne trgovine ne plačujejo vedno svojih davščin. Tako so prišle tudi občine v silno težaven položaj, ker ne morejo kriti svojih izdatkov. Gori omenjena javna dela bi seveda le trenutno nekoliko odpomogla težavnemu stanju našega delavca. Treba bo pa načeti problem, kako pomagati našemu kmetu; kajti vsled pomanjkanja denarja pri kmetu, je obubožal tudi obrtnik in trgovec. Najti bo treba kak izhod in pomagati kmetu. Našemu kmetu je treba vrniti veselje do dela, veselje do rodne zemlje. Kako naj bo naš kmet vesel, ko ve, da ves njegov trud in težko delo ne bo doneslo niti toliko, da bi preživlja-val sebe in družino! Na celotni ta problem, s posebnim ozirom na našo dolino, se še povrnemo in ga bomo podrobneje obrazložili. Za sedaj pa prosimo merodajne faktorje, da posvete vso pozornost težavnemu stanju, ki je nastopilo v naši dolini ter po svoji moči pripomorejo, da dobi naš kmet in s tem trgovec in obrtnik veselje in ljubezen do dela, ki naj mu nudi vsaj toliko, da bo mogel preživljati sebe in svoje! Iz Poljan nad Škof jo Loko. Sedaj smo tik pred žetvijo, ki pa nam ne obeta preveč. Posebno pšenica ne, ker je radi prejšnjega deževja skoraj povsod poležana. Zadnji petek popol- Priobčujemo članek odličnega javnega delavca v stanovsko nameščenskem pokretu, ki je zlasti aktualen za kranjski srez. Med najvažnejše pridobitve naše socialno zaščitne zakonodaje, pri kateri sodeljuje ročno delavstvo in nameščenstvo privatnih podjetij, spadata Pokoj* ninski zavod za nameščence in Delavska zbornica, oba s sedežem v Ljubljani. V današnji številki naj bo govor le o prvi ustanovi. Pokojninski zavod je po zakonu določen kot nosilec starostnega, onemoglostnega in posmrtnega zavarovanja zasebnih nameščencev. To zavarovanje je uvedeno obvezno le v Sloveniji in Dalmaciji, ker datira še iz časa bivše Avstrije. V teku 14 let, t. j. od leta 1919 do danes, je Pokojninski zavod zbral skoraj 1/4 milijardno premoženje. To kolosalno premoženje je zbrano zgolj z odtegljaji nameščenskih plač. Sicer mora k premijam prispevati svoj del tudi delodajalec; dasi bi moral on ta delež plačati iz svojega žepa, običajno temu ni tako, temveč kalkulira to, kakor vsa ostala socialna bremena, pri določitvi plače. Mirno trdimo, da gre celotni zavarovalni predpis na breme nameščenčevih dohodkov, zato lahko storimo še en korak v naši trditvi: 1/4 milijardno premoženje Pokojninskega zavoda je faktična in moralna last zasebnega nameščenstva iz Slovenije in Dalmacije. Razvoj zavoda nedvomno kaže, da se bo to premoženje v prihodnjih letih znatno povečalo, morda že tekom prihodnjega decenija podvojilo. Lahko si predstavljamo, kako odločilno vlogo lahko igra Pokojninski zavod s svojim premoženjem kot narodno gospodarski činitelj. Od pravilnega nabiranja in nalaganja te zavodove imovine pa je tudi odvisno, kakšne rente bodo prejemali nameščenci v bodočnosti. To je največja skrb namečenstva! Uprava zavodovega premoženja ni prepuščena državnemu aparatu, temveč je v rokah paritetnega zastopstva voljenih delegatov delodajalske in nameš-čenske skupine. Prva in glavna naloga vsakega zavednega nameščenca mora biti ta, da vodijo upravo te institucije zastopniki njegovega stanu, v katere ima polno zaupanje. Naložba zavodovega premoženja mora biti taka, da lahko izpolnjuje vse pogoje varnosti naložbe, da bo omogočevala polno kritje in izplačevanje rent najmanj v oni višini, katero predpisuje zakon. Cilj naložbe pa mora iti preko tega zakonskega minima, on mora stremeti tako naložbo, ki bo omogočevala kritje in izplačevanje takih rent, s katerimi se bodo mogli rentniki primerno in dostojno preživljati. To je optimum najboljše uprave! Naložba premoženja mora istočasno Iti za tem, da z investicijami, dajanjem posojil in nalaganjem dne pa smo imeli v spodnjem delu doline neurje s točo, ki je v ozkem pasu od Javorjev, Smoldno in tja čez Bukov vrh precej oklestila drevje in žito. Škode je več tisoč dinarjev. V Devencah je treščilo med neurjem v neko hišo, ki se pa k sreči ni užgala. Tudi na Volči je strela parkrat vdarila, a ni napravila škode. Predzadnjo nedeljo sta gasilni društvi iz Poljan in Gorenje vasi priredili vajo v Srednji vasi. V akciji sta kili motorki in trebijska brizgalna. Uspeh je bil povoljen. Nabralo se je tudi precej gledalcev, ki so se prepričali, da zamore motorna brizgalna ustaviti in omejiti največji požar. Letoviščarjev se je kljub hladnemu vremenu precej nabralo v dolino. Morda bi se jih še več, če bi ne bilo krize, ki jo tudi pri nas dobro poznamo. Ob Sori je vse živo. Za kopalce so zgradili v Srednji vasi in v Poljanah novi kopališči in kot kaže, bosta kmalu premajhni, trboveljski otroci, ki so lansko leto taborili v Poljanah, so letos v Hotavljah. Pred časom se je govorilo, da namerava Rdeči križ kupiti Žganjarjevo poslopje na Dobravi, da bi ga preuredili za letovišče trbovljskim in drugim revnim otrokom. Prišlo pa ni do nakupa radi previsoke cene in drugih težkoč. Mnenja pa smo, da bi bil v te namene ta kraj v dolini nabolj primeren. Banska uprava je zavrnila pritožbo proti posestnikom, ki so zabranili nadaljno uporabo steze ob Sori, ki teče vsporedno z ban. cesto od Srednjevasi do Poljan. Proti temu odloku ni nobene pritožbe. (Preostaja le tožba pred sodiščem, kjer posamezniki lahko dokažejo, če so resnične trditve, da se je steza uporabljala preko 30 let.) Zato opozarjamo vse one, ki so do zdaj hodili po tej stezi, da je ne uporabljajo več. — Poleg domačinov so s tem prizadeti seveda tudi letoviščarji, katerih je vsako leto več v naši dolini. gotovine oploja narodno gospodarstvo, predvsem onih krajev, ki tvorijo močne centre privatnega nameščenstva. Privatni nameščenec se dobro zaveda, da nudi le poživljena industrija, obrt, trgovina ali ostali svobodni poklici garancijo zaslužka ter možnost novih namestitev. Te programatične misli imajo veliko praktično vrednost tudi za zasebno nameščenstvo mesta Kranja in ostalih krajev kranjskega sreza. Za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Trbovljami, je Kranj najmočnejša zaokrožena teritorijalna edinica zasebnih nameščencev. Ako ji prištejemo še nameščenstvo iz ostalih krajev kranjskega sreza, zlasti iz Tržiča, potem je omenjeni vrstni red znatno ojačen. Kaj sledi iz tega? Nameščenci Kranja imajo pravico in dolžnost soudejstvovanja in soodločanja v samoupravi Pokojninskega zavoda. Do danes kranjsko nameščenstvo ni igralo nobene vloge, kar je bilo posledica stanovske neorganiziranosti. V sedanji upravi, kateri poteče letošnjo jesen redna funkcijska doba, nimajo niti enega delegata, dočim so znatno na boljšem manjši kraji, recimo Tržič, ki ima dva delegata, katera pa ne pripadata nacionalnim strokovnim organizacijam. Letošnjo jesen se bodo vršile volitve delegatov v Pokojninski zavod. Vsak privatni nameščenec, ki je pokojninsko zavarovan, ima volilno pravico. Stanovski, nacionalni in lokalno-politični interes kranjskega nameščenstva, kakor nameščenstva iz Tržiča in ostalega sreza zahteva, da pride v upravo Pokojninskega zavoda zastopniki iz njihovih vrst, nameščenci, ki imajo zaupanje večinskega nacionalnega in stanovsko usmerjenega nameščenstva. Brez lastnih edinic nacionalnega strokovnega na-meščenskega pokreta ni mogoče uresničenje naših želja. Bližamo se važnim dogodkom, ki ne smejo dohiteti nameščence stanovsko nezavedne! Ustanovitev nameščenskih organizacij v Kranju, Tržiču in Škofji Loki je predpogoj naše zmage! TURIZEM. Z. K. Tujski promet pri nas in drugod. (Nadaljevanje). Eno izmed najbolj priljubljenih letovišč v državi pa je brezdvomno naša Gorenjska, ki v celoti predstavlja eno samo veliko letovišče. Gorenjska je že po naravi krasna, ima ugodno klimatsko lego, ter zdrav in oster planinski zrak. Gorenjska letovišča so dobila poseben pomen po osvobojenju, pod okriljem našo nacionalne Jugoslavije. V prejšnji Avstro-ogrski SOCIALNA POLITIKA. Vprašanje organizacije privatnih nameščencev v Kranju. Stran 4. »TRIGLAV Štev 5. so bila vsled političnih in nacionalnih stremljen nem-štva le malo obiskana. Poglejmo 20 let nazaj in videli bomo, kaj je predstavljal takrat Bled, ki je bil le manj pomenbno letovišče, kamor se je zatekel le slučajno kak tujec — letoviščar. Danes je Bled svetovno letovišče, stalno letno bivališče naše kraljevske rodbine, priljubljeno letovišče inozemskega plemstva, svetskih diplomatov in odličnih politikov, znanstvenikov itd. Še pred kratkim so bile Kranjska gora, Ra-teče-Planica, Jezersko, Predvor itd. zapuščene in pozabljene vasice, a so postale sedaj priljubljena letovišča v katerih iščejo miru in oddiha tujci raznih držav in stanov. Od leta do leta vzbujajo naša gorenjska letovišča več zanimanja in večjo pozornost, ki se kaže v vedno bolj naraščajočem posetu. Gorenjska ima brezdvomno v razvoju tujskega prometa bodočnost, seveda pod pogojem ako bo ljudstvo znalo ceniti to kar ima in umelo izrabiti naravne krasote. V letu 1931 je posetilo Gorenjska letovišča 30.703 letoviščarjev, a v letu 1932 že 36.934, med katerimi jih je bilo 3.747 poslovno. Vsi ti letoviščarji so ostali na Gorenjskem 292.263 noči. Ako izvzamemo Ljubljano kot središče vidimo, da je bila Gorenjska soudeležena na tujskem prometu v dravski banovini s 37'07% na osebah, ali s 55"5% na vseh doseženih nočninah. Poset inozemcev je sicer v letu 1932 nekoliko nazadoval, vendar pa je to vrzel z znatnim porastom nadomestil poset Jugoslovanov. Po najnižji kalkulaciji računano, pusti vsak letoviščar, ki je ostal v letu 1932 pri nas povprečno 8 dni, Din 1.500*—, kar da za Gorenjsko za preteklo leto 55*5 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade največ na hotelsko industrijo, nato na trgovce, obrtnike in druge stanove in tudi država pride z lepim zneskom na svoj račun. Posebno korist od tujskega prometa pa imajo naši kmetje, ker prodajo po primernih cenah sadje, jajca, maslo, perutnino, poljske in vrtnarske pridelke, medtem ko bi te brez tujskega prometa posebno v današnjih časih krize le težko spravili v denar in še to po sramotno nizkih cenah. Omenil sem že, da bi bilo, po naših naravnih krasotah, katere nam Je narava dala res v izobilju, kakor le malokateri državi ali pokrajini, pričakovati večji razmah tujskega prometa. Za uspešen razvoj tujskega prometa torej ni dovolj, da so dani naravni predpogoji, nikakor ne, potrebno je še, da se ti predpogoji z dovoljnim razumevanjem preuredijo in preobrazijo tako, da so sposobni sprejemati tujce leto-viščarje. Kaj nam je torej še treba? Prvi pogoj, in eminentne važnosti za uspešen razvoj tujskega prometa, so dobre ceste, ker brez dobrih cest je vsak večji razmah tujskega prometa nemogoč. Baš pri nas pa pogrešamo dobrih cest. Dokler bomo imeli sedanje ceste (poglejmo samo cesto na Jezersko), je vsaka propaganda za naša letovišča brez posebnega pomena. Naše slabe ceste so najboljša reklama za sosednje države z dobrimi cestami. Slabe ceste so torej največja ovira tujskega prometa. Francija, Italija, Švica, Avstrija itd. imajo danes že asfaltirane ceste in zato se ne smemo čuditi, da imajo te države tako velikanske uspehe in prejemajo tako velike dohodke s tujskim prometom, Zaleški nočni čuvaj. Spomini na pristno »kranjsko korenino". — Po-zabnosti otel — Tone Stražar. Ko se takole ob lepih nedeljskih popoldnevih zberejo skupaj Zaleščani pod starodavno vaško lipo, ki stoji sredi vasi, se kaj radi spominjajo na nekdanje stare čase. Najraje so vaščani poslušali starega, nad 80-letnega »Goričanovega strica". Nekako takole so vselej začeli: V mojih mladih letih je bilo vse drugače na svetu kot dandanes. Njega dni še niso divjali po svetu »železni konji" pa tisti »motobiii" (stric niso nikdar drugače imenovali avtomobilov). Le furmani so po suhem vozili ljudi in blago iz kraja v kraj. Tudi žandarjev nismo imeli, ki bi lovili tatove in druge take lumpe. Vsaka vas je imala nočne čuvaje za vse to, pa tudi zavoljo ognja! • • v sami platneni srajci sem skakal sem in tja po vasi, ko je našo vas čuval Korenčkov Gašper. To vam je bil pravi junak; celih 14 let je služil ce; sarja, a potem je bil naš nočni čuvaj. Prav vsi lum-pje so imeli strah pred njim. Kako bi ga ne? Saj je bil cel »Samson", skoraj en sežen visok; kogar je on pograbil, ta se mu ni več izmuznil iz rok! Drugače pa je bil Gašper dobra duša. In koliko jih je imel v glavi! 1 Ko je v ponočnih urah hodil po vasi sem in tja in »klical ure" —- je za vsako uro zapel drugo pesem. Še sedaj jih vem vse na pamet. kakor smo že videli v lestvici druge številke tega časopisa. Ne smemo se torej čuditi, če tujec-avtomo-bilist, ko pride do naše meje in vidi naše ceste, zavije raje v sosednje države, kjer imajo asfaltirane ceste. Danes, ko je toliko brezposelnosti, bi bilo nujno potrebno, da pričnemo že vendar enkrat z javnimi deli. In če hočemo delovati na razvoju tujskega prometa, moramo v prvi vrsti pričeti z gradnjo cest. Izdatki zanje bi bili najbolje naloženi in najbolj rentabilni. Lepe ceste bi donašale stalne dohodke iz tujskega prometa in to brezdvomno v toliki meri, da bi se iz dohodkov povečanega tujskega prometa precejšnji del brezposelnosti tudi v bodoče odpravil. Priča naše napačne gospodarske politike so baš slabe ceste. Precej debate je že bilo glede cest, brezštevilne so konference, ki so se vršile v ta namen in mnogo komisij je delalo na tem, da se ceste izboljšajo. Vendar smo dosegli končni rezultat, ki v pogledu izboljšanja naših cest še do danes ne zaznamuje nikakega pozitivnega uspeha. Ako pogledamo v sosednje države vidimo, da doprinašajo žrtve, samo da uredijo svoje ceste. Do-važajo materijal po železnici in celo iz inozemstva, kar pa se obilno poplača iz povečanih dohodkov na tujskem prometu. Pri nas imamo najboljši materijal doma, cenene delavne moči in vendar nimamo dobrih cest. Potrebno bi bilo samo malo več dobre volje, več razumevanja in odločnosti merodajnih faktorjev mesto konferiranja in frazarjenja. Treba bo pač preiti k pozitivnemu delu s tem, da se prično graditi ceste, kar bo odpravilo velik del današnje brezposelnosti, a se bodo na drugi strani dosegli vspehi v povečanju tujskega prometa, kar bo ustvarilo tudi pri nas ljudsko blagostanje. Druga važna zadeva je vprašanje cenenega in dobrega bencina. Po naših novih predpisih se sme prodajati samo mešanica z 80% čistega bencina in 20% špirita. Ta mešanica, ki je povrh tega, še zelo draga, je za motorje avtomobilov tudi skrajno škodljiva. Sedaj pride v naše kraje tujec-avtomobilist in plača za 1 slabe mešanice Din 8"—, medtem ko dobi v Avstriji čisti bencin po 45 grošev ali 4'— Din in v Italiji po 5 Din. Zato se ne smemo čuditi, če obrne tujec voz in krene v sosednje države, kjer porabi po lepih cestah manj boljšega in cenejšega bencina in pri tem njegov voz mnogo manj trpi. Nujno potrebno bi bilo to vprašanje čim preje rešiti s tem, da se tujcu nudi čisti, cenen bencin, brez dodatnih primesi. Prepričan sem, da bi država vseeno prišla na svoj račun, ker bi pri večji potrošnji dobila več trošarine na bencinu. (Dalje prihodnjič). Roblekov dom na Begunjščici. Letošnje leto je bilo v tujsko prometnem oziru za ožji radovljiški okraj jako plodovito. Po zimi je bila zgrajena in izročena prometu smučarska skakalnica, katero je zgradil agilni SK Lesce. Pred tremi tedni smo dobili v Radovljico krasno, moderno kopališče, katerega poseča vsak dan veliko število kopalcev Svojo nočno službo je Gašper začel ob devetih zvečer. Takole nas je pozdravil: Ura je devet, devet!!! Moja služba je spet — Otročički spat pojdite — popret pa se še angeljčku priporočite! Pridni bodite, ljubih staršev ne žalite! Ob deseti uri se je spomnil deklet. Ura je deset, deset! Že kličem jo spet — Zdaj pa vsa poštena dekleta pojdite spat, ni se treba po oknih naslanjat. Če namenjen ti je mož, gotovo ga dobila bošl Za dekleti so prišli na vrsto gospodarji: Ura je enajsta, enajsta — Možje, možje, spomnite se na ljube svoje žene — Krčme zapustite domov pojdite 1 Za potrebo ste ga že dobili, ne smete, dab' vse zapili! Ob polnoči pa je klical fantom: Ura, ura je polnoči-- Vsaka noč ima svojo moč! Preljubi fantje ne zapeljujte deklet, Če hočte srečno življenje Imet'! od blizu in daleč. V nedeljo pa otvori podružnica SPD v Radovljici novo planinsko postojanko na Begunjščici — Roblekov dom. Že leta in leta se je kazala občutna potreba po novi planinski koči na Begunjščici, ker sedanja Vilfanova koča ni v nobenem pogledu odgovarjala zahtevam sodobne turistike. Njena lega, takorekoč sredi gozda, majčkena jedilnica, premalo postelj in podobne napake so bile vzrok, da Begunjščica ni bila od strani turistov tako posečana kot bi z ozirom na svojo lepoto, krasen razgled in na divno floro zaslužila. Sedanji odbor SPD v Radovljici pa se je odločil, da vkljub težavnim gospodarskim prilikam postavi novo kočo, za dobrih 200 m višje ležeče kot je dosedanja Vilfanova — na robu malega vrha, s krasnim razgledom na Stol, Triglavsko pogorje, Jelovico, Kamniške planine na Bled in ostalo gorenjsko kotlino. Koča je zgrajena po modernih načelih in dolgoletnih izkušnjah ter ima, poleg obširne kuhinje, dve jedilnici ter sobe, v katerih more prenočevati 40 turistov. Tudi cene so nastavljene nizko, tako, da se tudi v tem oziru turisti ne bodo mogli pritoževati. Do koče vodi več planinskih poti, vse se lahko dostopne in dobro markirane, da se tudi novinec ne more izgubiti. Od koče do vrha je približno poldrugo uro hoda, odkoder ima turist zopet lep sestop na Zele-niško planino In dalje na Nemški, Srednji vrh in Stol, ali pa se vrne ob potoku Završnici v prijazno Žirovnico. Koča je dobila ime po Hugonu Robleku, radovljiškem domačinu, ki si je pridobil za razvoj SPD, kakor ludi turistike v splošnem, veliko zaslug. Pred 13 leti pa je tragično preminul kot žrtev fašističnega barbarstva v gorečem Narodnem domu v Trstu. Tudi v svoji oporoki se je Roblek izdatno spomnil radovljiške SPD. Planinska podružnica se je z imenovanjem koče po njem odolžila njegovem spominu in med planinci ovekovečila njegovo ime. K otvoritvi Roblekove koče so vabljeni vsi prijatelji prirode. Zveze z vlaki so ugodne, preskrbljeno pa je tudi za avtobusne zveze s PolJčami, Begunjami in doline Drage. Na svidenje! Josip Lapajne: Ne tako! Neoporečno je dejstvo, da je časopisje najjačja svetovna sila, ki vstvarja, gradi in razdira po svoji ljubi volji, da, večkrat celo po mišljenju posamnlh ljudi. Vstvarjati javno mnenje, ni baš težavno, ker je človek dovzeten za vsakojake malenkosti. Veliko meščanom že zadostuje, da se zazreš v tla. Takoj se ti bode pridružil drugi, za njim tretji in obilica ostalih. Med največjo gručo se ti lahko mimo odstraniš, dočim se bodo drugi prerivali do sredine, ker hočejo, da se jim radovednost napase. Nihče se ne bo odstranil osramočen, ker se bo pač tolažil, da je glavno dejanje že minulo. Vse bega za senzacijami, razdražljivimi dogodki, ki jih spreten človek lahko prav marljivo izrablja. Prav tako je s časopisjem. Že samo velike črke, debeli tisk, bučeči naslov privabi čitalce, kakor muhe k lovkam, dočim bistveno važnih vesti niti ne opazijo, ali pa preskočijo cele kolone, kakor mlada čitalka, ki Nato je ob enih, dveh in treh klical le ure, a ob štirih je v poletnem času pristavil: Ura je zdaj štir', minil je ponočni sladki mir. J Kosci vstanite — kose nabrusite, rožičke nalite, — pa pojdite kosit! Tudi za žanjice je imel svojo pesem. Takole jih je klical: Ura, ura je štiri-- Alo dekleta, na polje hitite, pa pridno žanjite! Le tista dekle se bo lahko omožila, ki bo največ naredila! Skoraj 30 let je Gašper zvesto čuval našo vas in »klical ure". Kajpak je sem In tja stopil tudi med nas pod lipo in kako prav modro povedal. Svoje pripovedovanje je vedno zaključil z besedami: To vam rečem, takrat bo hudo na tem božjem svetu, ko se bodo tudi kmečka dekleta po gosposko nosile — za fanti letale, pa jih hotele kar po več Imeti — a nobenega za res. — Da, da, v resnici je tako 1 Gašperja ni več ... Na hribčku pri Sv. Marjeti počiva. Poleg njega počivajo že osmo leto »Goriča-nov stric". In poleg njiju se bo tudi zame našel skromen prostorček . . . Še Ste* 5 .TRIGLAV* Sa ari 5. v romanih bega za zaljubljenim parom, da ji kar sapa .zastaja. A kdor piše razdražljive vesti, naj pomisli na -grozne posledice, ki jih lahko vstvari s svojimi nepre-■» mišljenimi poročili. Iz Kranja je zašla med svet težka vest, da se je na kranjskem živilskem trgu pojavilo razburjenje proti prodajalkam iz večje občine, kjer da razsaja bolezen. Po treznosti župana in zdravnika dr. G. se je razburjenje poleglo. Čemu so bile te vesti potrebne v časopisju, ker je bila zadeva urejena na licu mesta? Ce je dopisnik plačan, je to njegov zasebni zaslužek na račun ogromne škode, ki jo je s tem povzročil občanom. Drugi list telefonira znanstvenemu zavodu, kaj da je na dejstvu. V odgovor dobi strokovno poročilo, ki je objavi v svojem listu pod vplivnim naslovom. Uredniški dolžnosti je s tem ustreženo, javnost je zadovoljna, ker med njo kroži nova vest. Časopis pobira vesti za časopisom in tako gre med svet grozna vest, vedno večja in večja, kakor kamen ob slovnatem produ. O bolezni pišejo „Novosti" :x neresničnim pristavkom, da so morali ondi zasuti vse vodnjake, ker so vse vode okužene, o bolezni poročajo že graški, češki listi in nič manj škodoželjno niso planili po vesteh naši ljubi italijanski prijatelji, ki si še sami izmišljajo vsemogoče okužbe naših tujskopro-;metnih pokrajin. Jn sedaj pomislile na posledice! Za širše dele države sla Kranj in okolica istovetna, za inozemstvo bo pa obtežena vsa banovina, če ne celo država. Za občino je že dovolj, da so se umaknili vsi letoviščarji in da mora trpeti celo letovišče ležeče ob čistem vrelcu, ki mu ni para na Gorenjskem. Oškodovani so trgovci, gostilničarji, branjevke, pridelovalci zelenjave, mesarji in kmetje, peki in raznašalci in nad vsemi občina kot celota in kot uprava, dasi so bile v notranjosti izvršene prav vse odredbe, ki naj bi preprečile razširjanje bolezni, ki ima prav lahek značaj. Bolezen je bila zanesena iz drugega sreza iz vasi L, kjer je bilo 18 bolnikov proti 18 iz te občine, broječe 3200 oseb. Ker o bolezni v I. nihče ni pisal, ni bilo nikakega razburjenja, nikakega umikanja, ni-kake škode. Tu se pa dobe celo ljudje, ki težko zadevo izrabljajo, in se potom časopisja skušajo znašati nad ljudmi, ki se s svojimi deli prizadevajo povzdigniti sloves okolice in tujski promet, od katerega sami /nimajo nikakih dobrin. Po tej poti — nikar! Nasprotno. „Triglav" bodi za nas list, ki naj nas medsebojno seznanja, bodri v • delu za povzdigo narodnega gospodarstva, oklepa v medsebojni ljubezni, ljubezni do ožje in širše domovine, tuje pa naj mu bo vaško klevetanje, prerekanje, brezmiselno obnavljanje stvari, ki v splošnosti *nimajo pomena. Dobrodošla pa bodi stvarna kritika, ki naj bi se smatrala le kot dobrohoten nasvet. Kdor ni nikdar zašel med trnje, ne ve kaj so ovire. Kdor se ni boril, ne more biti borben, a kdor javnega življenja ne razume, naj se ne izpostavlja v borbe! KOMUNALNE ZADEVE. Jesenice v daljni bodočnosti. Vladimir Posavski. Mnogo se je v zadnjih letih napravilo v našem mestu. Popravile in razširile so se ceste, zgradili novi mostovi, napravil nov vodovod, razširil železniški podvoz, razširila in povečala se je mestna župna cerkev, zgradili so se lepi društveni domovi, uredila športna igrišča itd., kar je stalo mestno občino in razna društva ogromne vsote. Kljub temu pa Jesenice na zunaj še vedno niso mesto in tudi še dolgo ne bodo. So še vedno trg ali dolga planinska vas. Stare in deloma v slabem stanju se nahajajoče hiše, ozke in vijugaste ceste in ulice kriče po arhitektu, ki bi moral napraviti čudež, da bi iz te ogromne navlake izoblikoval lepo, z obširnimi nasadi okrašeno mesto v podnožju visokih planin. Pred meseci se je na seji mestne uprave raz-motrival novi mesti regulacijski načrt, ki ga je napravil inž. arh. g. Dragotin Fatur iz Ljubljane za del mesta med potokoma Jesenice iz Ukova. Načrt za ta del mesta določa na zapadni strani moderno športno igrišče in kopališče, več cest in ulic, ter celo vrsto inpozantnih javnih poslopij in zasebnih palac. V tem okolišu naj bi bilo tudi novo mestno pokopališče, nova cerkev, moderna šola ter poslopja za razne urade. Toda za vse to se zaenkrat pri nas ne mudi preveč. Cerkvi imamo dve, sedanje pokopališče nam zadostuje vsaj še za sto let, šola pa, če nam bo potrebna, naj se zgradi na Hrušici, ki šteje nad 1000 prebivalcev in odkoder morajo hoditi otroci tričetrt ure daleč v šolo. Delati načrte za palače in druge javne naprave za par sto let naprej je nesmisel, ker j manjka našemu mestu močne gospodarske podlage, manjka mu cele vrste drugih industrij, ki bi prinesle v naš kraj novo življenje in bi poživile naš oslabeli gospodarski organizem. Seveda je prav, da se za velike javne naprave rezervira odgovarjajoči stavbeni prostor. Vprašanje pa je, kaj bo pri nas čez par sto let, ko bodo popolnoma druge razmere, prilike in potrebe in ko bodo stavbe, ki so danes hipermoderne, takrat že stare škatlje. Veliko bolj nujno je, da se spremeni sedanje lice mesta v njega osrčju. Namesto da bi se pričel gradbeni načrt izvajati tam, kjer pride do izraze že sedaj, se kvari zunanjost mesta še nadalje. Ni dovolj, da je popolnoma pokvarjen Krekov trg, sedaj je ska-žen še Trg Kralja Aleksandra z novo pritlično stavbo, ki kazi okolico, stala pa je veliko denarja. Pri vhodu v mesto z zapadne strani stoji skažena in ne popolnoma dovršena bivša Povšenova, sedaj občinska hiša, ki napravlja na vsakega, zlasti pa na tujca, zelo neugoden vtis. V središču mesta skoraj popolnoma zapira glavno državno cesto bivša Rozmanova, sedaj Tršanova hiša, ki dopušča samo dva in pol metra širok cestni prehod, skozi katerega se le s težavo prerine avtobus. Ta hiša skoro popolnoma zapira cesto, tako da izgleda ta del kot zaključen vaški trg z vodnjakom v sredini. Tuji avtomobilisti ne vedo, ali bi zavili na desno ali na levo, ali pa bi se obrnili nazaj, ker ne vidijo izhoda. Poleg tega pa dela ta hiša mal ovinek in je le čudež, da se v tej zagati ni pripetila cela vrsta težkih nesreč. Tu je hvaležno polje za regulacijski načrt, ki bi se moral izvajati z vso temeljitostjo in doslednostjo. Skrb za neoviran cestni promet naj potisne vse druge potrebe v ozadje, ker po naših cestah, ulicah in trgih, ter lepi ureditvi obcestnih hiš nas bodo sodili tujci, ki se dan za dnem v velikem številu vozijo skozi naše mesto. Vse drugo pa, kar določa načrt na zapadni strani mesta, se bo lahko uredilo postopoma po potrebi in gospodarski moči občine ali posameznika. GOSPODARSTVO. Ivan Košnik, dir. v pok. Uradniške zadruge. Do svetovne vojne je bilo zadrugarslvo med našim uradnišivom skoraj nepoznano. Izvzemši kon-sumnega društva v Ljubljani in aprovizacije železničarjev, državni uslužbenci niso imeli na ozemlju Slovenije nobene slične organizacije. Po svetovni vojni je pa postal položaj državnih nameščencev skrajno kritičen. Draginja je rastla stalno, službeni prejemki so pa ostajali vedno daleč za dejanskimi potrebami. Obup, ki se je polaščal državnih uslužbencev s stalnimi prejemki, so poskušali razboriti tovariši odstraniti saj deloma s samopomočjo. Na njihovo prizadevanje je izšel leta 1920. zakon o uradniških zadrugah. Na podlagi pridobljenih izkušenj je bil izpopolnjen z zakonom leta 1932. Sedaj imamo v celi državi prav lepo število uradniških zadrug. Dele se v več vrst: nabavljalne, kreditne, stavbene in proizvajalne. Vse so združene v svojem Savezu v Beogradu, v katerega se morajo po zakonu brezpogojno včlaniti. Pretežna večina med rijimi deluje prav ugodno. Pri tem moramo poudariti, da plačujejo zadruge vse javne dajatve kakor druga slična podjetja, izvzemši dohodnino. Njihov namen ni le preskrbovati svoje članstvo s predmeti svojega delokroga, njihov glavni namen je ustvarjati stanovsko zavest ter zbirati iz dobička sredstva za razne humanitarne svrhe. Tako dajejo sedaj že skoraj vse uradniške zadruge v Sloveniji svojemu članstvu posmrtni-no v slučaju smrti zadrugarja ali njegovih rodbinskih članov. Najbrž tudi ni več daleč čas, ko bodo uvedle bolniško zavarovanje za svoje članstvo. Na Gorenjskem obstajata danes le dve uradniški zadrugi: Zadruga za nabavo potrebščin v Kranju in Kreditna zadruga v Kranju. Prva deluje že 12 let in ima nad 200 članov. Stekla si je že prav lep rezervni fond tako, da more plačevati vse dobave takoj pri prejemu v gotovini. Iz svojih prihrankov daje članstvu v slučaju smrti posmrtnino, ki znaša Ve onega zneska, za katerega je kupilo pri njej blaga v minulem letu. Njen delokrog je po njenem ustroju omejen na mesto Kranj in bližnjo okolico. Razširitev delokroga na kraje zunaj Kranja bi bila sicer mogoča, zahteva pa precejšno mero stanovske požrtvovalnosti, da bi se premagale razne tehnične ovire. Drugače je s Kreditno zadrugo, ki se je ustanovila šele letos. Povod za ustanovitev so bile žalostne razmere, v katere so zašli v zadnjem času denarni zavodi. Pri skromnih prejemkih našega urad-ništva, ki zadoščajo komaj za vdrževanje rodbine, se dostikrat dogodi, da zaide eden ali drugi v denarne težkoče. Ker ni dobiti pomoči drugod, so prišli dalekovidni tovariši na misel samopomoči ter so ustanovili s sodelovanjem zgoraj omenjenega Saveza kreditno zadrugo z namenom, da priskoči na pomoč tovarišem, ki zaidejo v težkoče brez svoje krivde. Podpisanih in vplačanih ima dosedaj 84 deležev. Posojil je izdala že nad 30.000 dinarjev. Ta so za enkrat vedno kratkoročna, ker imajo namen pomagati v tre-notni zadregi. Obrestna mera je letos 6%. Vlog ima sedaj nekaj nad 3000 dinarjev. Po zakonu sme sprejemati vloge tudi od nečlanov. Velika njena prednost je, da ima vedno dovolj razpoložljivega denarja. Posluje v svojih prostorih v poslopju sreskega na-čelstva v Kranju. Njen delokrog se razteza na, celo Gorenjsko. Sedaj ima že člane iz vseh krajev svojega poslovnega okoliša. Na državnih uslužbencih je, da dvignejo z aktivnim sodelovanjem svoj denarni zavod na ono višino, da bo mogel biti kos vsem denarnim potrebam uradništva, Davčne pritožbe. Zadnji čas sprejemajo osebe, ki so podvržene zgradarini od davčne uprave »Davčna obvestila in plačilne naloge" od ugotovljene kosmate najemnine, ki služi za odmero zgra-darine. Plačilu zgradarine so podvrženi vsi, ki imajo stanovanje, lokal ali zgradbo oddano v najem, kakor je podvržena zgradarini vrednost stanovanja, lokala ali zgradbe vseh onih, kateri se bavijo s kakšnim obrtnim poklicem, dasi omenjene prostore sami uporabljajo. Zgradarine so oproščeni samo oni, ki se stalno bavijo izključno samo s kmetijstvom. V prvem slučaju se zgradarina odmeri po faktično plačani najemnini, katero mora vsak najemodajalec prijaviti davčni upravi. V drugem slučaju, to je onim, ki stanovanje, lokal ali zgradbo sami uporabljajo, pa se zgradarina odmeri s primerjevanjem najbližjega podobnega prostora, za katerega se plača najemnina. Če pa ni predmeta za primerjevanje, se ugotovi vrednost letne najemnine po dejanskih krajevnih razmerah. Ugotovili smo, da je nekaterim pridobitnikom najemnina lastnega stanovanja, lokala oziroma zgradbe v tekočem letu neprimerno višje ocenjena,' kakor v preteklem letu. Zato opozarjamo čitatelje, da sfe1 if takem slučaju, in v slučaju, če ocena ne odgovarja krajevnim razmeram, pritožijo. Pritožbo je treba1 vložiti v 30 dneh po prejemu obvestila. Po preteku tega roka je vsaka pritožba odveč, ker se ne vzame v pretres. Pritožbo je kolkovati z Din 20*— in se vloži direktno na davčno upravo ali p& priporočeno potom pošte. Taksiranje službenih pogodb. Ministerstvo financ je izdalo nalog finančnim organom, da kontrolirajo pri službodajavcih, dali imajo ti s svojirhi uslužbenci predpisano kolkovano pogodbo. Zakon 0 obrtih ne predpisuje obvezno sklepanje pismenih pogodb, vendar finančni organi vsled navedenega naloga vkljub temu zahtevajo, da se napravi pismena pogodba, in da se taksira po zakonu o taksah. Ker ta zahteva nima zakonske podlage, so-se nekatere Zbornice obrnile na Ministerstvo trgovine in industrije, da posreduje v tej zadevi pri Ministru financ. • ■ X" -j ■ Cena novi pšenici. Kakor se nam poroča, je nova pšenica po kvaliteti nepričakovano dobra, ker variira teža na 100 1 od 76 do 80 kg. Poleg lastne potrebe bo letošnja žetev dala do 25.000 vagonov za izvoz. Cena pšenici v avgustu bo Din 132"— za 100 kg. Ker pa mlini nimajo dovolj pšenice za mletje, se danes pšenica plačuje po Din 140 do 155"— za 100 kg. Riž se je podražil za 50 para. Radi naredbe italjanske vlade, s katero je zmanjšala izvozno premijo za riž, se je cena rižu pri nas za vse vrste zvišala za 50 para pri 1 kg. Mi uvažamo riž izključno iz Italije in preko Italije. Izvoz dog in sodčkov v Ameriko, Opozarjamo naše sodarje, da obstoji možnost plasiranja večjih množin dog in sodčkov za pivo v Ameriko. Interesenti naj se obrnejo glede podatkov Slran 6. .TRIGLAV Štev. 5. na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Razglas. Gosp. Minister financ je z veljavnostjo z dne 6. julija 1933 pod štev. 59.188 — oddelka za davke izdal za vso državo veljavno odredbo: 1. da se za žganje smatrajo samo oni destilati sadja, vinske drozge, tropin in grozdja, ki ob proizvajanju (kuhanju) nimajo več nego 35% alkohola. 2. Vsi destilati teh snovi z višjo jakostjo kakor 35% se smatrajo kot špirit in se plača državno trošarino kakor za špirit, to je 24"— Din za liter čistega alkohola (žganja). 3. Ministrstvo financ je odredilo, da imajo organi finančne kontrole voditi točno evidenco dosedanjih starih zalog žganja in da 'se žganje izpred 6. julija 1933 sploh ne sme uporabiti za liker, rum, konjak itd. 4. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je z dopisom pod štev. 12.496/1 z dne 10. 7. 1933 še pojasnila: a) da je vsak destilat izdelan po 6./VII. 1933 smatrati za špirit, če je močnejši nego 35%- b) Vsakdo, torej tudi kmetovalec, ki proizvaja po 6. juliju 1933 žganje iz lastnih snovi, za lastno uporabo v jakosti nad 35%, mora plačati od takega žganja trošarino za špirit. c) Vsi kmetovalci in drugi posestniki naj do 51. julija 1933. prijavijo pristojnemu glavnemu oddelku ali oddelku finančne kontrole stare zaloge žganja, močnejšega od 35%. Od teh starih zalog ne bo treba plačati državne trošarine. Ce to prijavo ne izvrše, takega žganja brez uradnega potrdila ne bodo mogli spraviti v promet brez plačila državne trošarine. c) Za tako nad 35%-no žganje pa bodo morali plačati državno trošarino tudi kmetovalci, če so ga proizvedli po 6. VII. 1933, če tudi ga porabijo doma. d) Odslej naj se žganjekuhe prijavljajo pri pristojni finančni kontroli vsaj 24 ur pred pričetkom in z določno navedbo, ali gre za žganje nad 35 ali pod 35% jakosti. Op. ur. Procenti so istovetni z »gradi." Prijaviti je treba tudi kuhanje žganja pod 35%, da se financa o tem prepriča. TRGOVINA IN OBRT. „Dopust" Vaše mnenje, da novi obrtni zakon predvideva za pomožno osobje plačane dopuste je nepravilno, ker obrtni zakon nima določila in torej ne predvideva nikakih dopustov za pomožno osobje (t. j. vajence, pomočnike, rokodelske in tovarniške delavce) in tudi ne pozna plačanega dopusta, ampak zakon o zaščiti delavstva samo določa, da mora imeti pomožno osobje vsako nedeljo počitek, ki pa ni plačan. Plačane dopuste si more pomožno osobje priboriti le s kolektivnimi pogodbami, katere imajo delavci v drugih državah, kjer vladajo prilično enake gospodarska razmere, že davno urejene. Uvideven delodajalec bo seveda dal delavcem sam primeren dopust, katerega sicer na podlagi zakona ni primoran dati. V tem pogledu leži važna naloga na delavskih strokovnih organizacijah, da si pribore izpopolnitev obrtnega zakona, s katerim naj bi bili zaščiteni in uveljavljeni tudi plačani dopusti. „Bolezen." Zmotno je Vaše naziranje, da se Vam v bolezenskem stanju ne bi smelo odpovedali službe. Čl. 327 o. z. le določa, da se nameščenec zaradi bolezni ne sme odpustiti. Bolezen ni zakonski razlog odpusta. Delodajalec sme nameščencu v zakonitem roku po čl. 332, ako nima pismene pogodbe, službo odpovedati tudi v času bolezni. Razume se pa, da mora plačati navedene zakonite prejemke v bolezni, ne glede na konec službe, v zakonitem odpovednem roku. SOKOL. Pametna ideja. Kakor poroča celjska „Nova doba" j J dal Sokolski Savez napraviti načrte in modele za lične lesene sokolske domove, ki bodo ustrezali vsen društvenim potrebam, a ne bodo spravili sokolskih edinic v dolgove. Celjska sokolska župa priredi razstavo modelov in načrtov v sejni dvorani celjske posojilnice v Narodnem domu ter vabi bratska društva, ki še nimajo svojega doma, naj si jih ogledajo