• VERJETNO PRVA UPRIZORITEV KMEČKE TRAGEDIJEJOŽETA MOŠKRIČA
Zveze in razveze
Gornjegrajska gledališka skupina KD Franc Žmavc je svojo letošnjo sezono posvetila drami (tragedjji) in se odločila za uprizoritev Moškričeva kmečke tragedije izpred 2. svetovne vojne v sedmih slikah ZVEZE IN RAZVEZE. Besedilo (doslej še ni izšlo) je oskrbel naš najboljši poznava-lec J. Moškriča prof. dr. Milan Dolgan, režiral je tamkajšnji zdravnik primarij dr. Aci Vrlep, za sceno je poskrbel igralec Andrej Kurent. Sestnajst nastopaiočih je z lahkoto izbrala skupina iz svojih vrst.
Verjetno ni naklučje, da je gleda-     skih parih, katerim srce veleva dru-
liška skupina iz Gornjega grada se-gla po besedilu našega rojaka. Zad-nje čase sta izšli izpod peresa M. Dolgana dve knjigi njegovih del: Pe-smi in dramska dela I. Letos naj bi se jima pridružila še trctja: Dramska dela II. Igralec A. Kurent je ponesel avtorjevo dobro ime v Gornji grad in Ie združiti je bilo potrebno še reži-serjevo težnjo - biti za korak pred drugimi gledališkimi ljubiteljskimi skupinami - in delo je, bojda prvič, zaiivelo na odm.
Nekaj besed o tragediji. Gre za sicer klasično snov o več ljubezen-
gače kot je želja njihovih staršev. Kajti če mladi poslušajo siarše tudi v takih življenjskih trenutkih, jim to lahko prinaša zlo - mlada ljubezen po srcu pa naj prinaša le zvestobo, srečo in zadovoljstvo. A že ta zas-nova je nekoliko »neklasična«. Ču-stvena nagnjenja je avtor vložil v brezobzirne čase propadanja kmetstva nasproti dviganju tovarni-ške revolucije. Rešitev je razum-ljiva: staro se zaman upira novemu. Se več: proti individuumu včerajš-njega dne nastopa kolektiv. V igri kot da ni več glavnega junaka. Mladi kar po vrsti spoznavajo res-
nično življenje brez pozlate lažne idiličnosti. Zato se igra mora kon-čati iadividualno tragično. Grčarjev Andrej se sicer ukloni očetovi volji in se oženi s hčerjo bogatega gostil-ničarja Smrekarja, Malko, da bi »re-Sil« Grčarjevino; a oba mlada imata svojo skrivno veliko ljubezen in to privede do tragedije. Malka v tre-nutku slabosti vzame strup za svo-jega moža Andreja iz rok ljubčka Franceta, a ko naj bi Andrej strup spil, mu to prepreči žena Malka tako, da ga spije sama. Gospodarsko Grčarjevina tone in ji ni pomoči, če ni vsaj vsedamjoče Ijubezni do zem-lje kot do vsakega poklica, pa tudi ljubezni med Ijudmi nasploh. Po svoje to dokazujeta tudi druga dva mlada para.
Tragedija pa ima v jgri svojo pro-tiigro: najsrečnejši par je Grčarjeva Nežka. Raje gre od doma k ljublje-nemu Janezu - delavcu v bližnji to-varni, ki z delom svojih rok že gradi hišo za mlado nastajajočo družinico. Kot da je J. Moškrič, proletarec, vizionarsko nakazal družbeno anga-žiran pogled na slovensko vas pred 2. svetovno vojno in po ajej.
Gornjegrajski igralci imajo lepo tradicijo. Njihovo kultumo delova-nje je zaživelo v domači čitalnici že leta 1881. Zadnjih deset let se me-njaje lotevajo tragedij in komedij iz naše (Finžgar, Cankar, Golar, Po-
trč, Partljič) pa tudi druge evropske književnosti (Goldoni, Moliere, No-votny). Skupina je uigrana in je opravila svojo nalogo v vsesplošno zadovoljstvo polne gornjegrajske dvorane.
Tako kot dostikrat doslej bodo tudi z Moškričevo tragedijo gosto-vali po okoliških odrih - tja do Ljubljane. Gostujejo od pet- do 17—krat v sezoni! Pričakujejo, da bodo imeli lep odziv pri gledalcih in da bodo uspešno ponesli Moškri-čevo dramatiko v kar zajeten kos naše dežele - tako je bilo čutiti ob pogovoru z režiser/cm Urlepom. Za-želimo jim še mnogo lepega pri nji-hovem nadaljnjem poslanstvu!
Za konec pa pomislimo tudi na tole: Jože Moškrič je naš rojak, iz Zadvora! Kaj se ne bi kaka naša gledališka skupina odločila in po-vabila Gornjegrajčane s to igro medse? Kaj misli o tem KO Špan-ski borcii? ALi še več: Kaj ne bi kako naše draštvo pomislilo na uprizoritev kake Moškričeve igre? In ie ne bi samo zmogjo: ali ne bi občinska zveza kultumih organiza-cij povzela iniciativo in bi uprizori-tev izvedli dve skupini skupaj? Mi-sel je tu! Kulturniki - gledališčniki, povzemite iniciativo! Moškričeva tragična šibkost sredi ritma življe-nja Zvez in razvez vabi!
A. M.