Savinjski vestnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKKAJEV CE LJA-OKOLICE IN SOSTANJA
Žiz)ela Zveza komunistov
Jugoslavije in Sociali-
stična svesa delovnih
ljudi Jugoslavije
Celje, sobota, 8. novembra 1952
LETO V. — STEV. 45 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov trg 1.
Pošt. pr. 123. Tel. 7. Cek. rac. 620-1-90322-1»
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarn«.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo-
letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poitnim
plačana v gotovini.
Sa VI. honèresu KPJ |*е govoril tov. TITO
BORBA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
za socialistično demokracijo
\ NEDELJO JE PRIČEL Z DELOM ZGODOVINSKI VI. KONGRES
KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE. ZE ZGODAJ ZJUTRAJ —
NEKOLIKO UR PRED ZAČETKOM KONGRESA SO V NOVI DEL
TELESEJMA PRIHAJALI DELEGATI IN GOSTI. MED PRVIMI SO
PRIŠLI ČLANI POLITBIROJA CK KPJ. PRED VHODOM V KON-
GRESNO DVORANO JE BILO OKROG 10. URE DOPOLDNE ZE NE-
KAJ STO DELEGATOV, GOSTOV IN NOVINARJEV. OB 10,30 'JE V
KONGRESNO DVORANO STOPIL GENERALNI SEKRETAR CK KP J
TOVARIŠ TITO. PO DVORANI SE JE RAZLEGALO DOLGOTRAJNO
SKANDIRANJE »TITO-PARTIJA«.
KO JE TOV. TITO OTVORIL KONGRES, SO DELEGATI STOJE
ZAPELI INTERNACIONALO.
TOVARIŠ TITO JE POZDRAVIL DELEGATE IN PREDLAGAL, DA
V DELOVNO PREDSEDSTVO IZVOLIJO 33 TOVARIŠEV. PRED IZ-
VOLITVIJO DELOVNEGA PREDSEDSTVA PA SO Z ENOMINUTNIM
MOLKOM POČASTILI SPOMIN VSEH PADLIH KOMUNISTOV. ZA
TEM. SO IZVOLILI DELOVNO PREDSEDSTVO IN DRUGE KOMISIJE
TER SPREJELI DNEVNI RED.
KONGRES SO POZDRAVILI VSI DELOVNI LJUDJE SOCIALI-
STIČNE JUGOSLAVIJE. V IMENU LJUDSKE FRONTE JE KONGRES
POZDRAVIL VLADIMIR SIMIC. V IMENU JUGOSLOVANSKE LJUD-
SKE ARMADE JE POZDRAVE IZREKEL GENERALNI POLKOVNIK
KOCA POPOVIC. V IMENU LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE JE
POZDRAVIL KONGRES TOV. MIKA TRIPALO. V IMENU ZENA DU-
SANKA KOVACEVIC, V IMENU DELOVNIH LJUDI PA TOV. DOBRO-
SLAV PETROVIČ IZ TOVARNE »IVO-LOLA RIBAR«.
QRUGI DAN KONGRESA JE OB PRVI TOCKI DNEVNEGA REDA
PRIŠEL NA GOVORNIŠKO TRIBUNO TOV. TITO, BURNO POZDRAV-
LJEN Z APLAVZI IN SKANDIRANJEM. PRECITAL JE SVOJE PO-
ROČILO »BORBA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ZA SOCIALISTIČNO
DEMOKRACIJO«. VES NJEGOV GOVOR SO SPREMLJALI NAVDU-
ŠENI MEDKLICI, ODOBRAVANJE IN SKANDIRANJE. (NAS LIST BO
GOVOR TOV. TITA PRINESEL LE V IZVLEČKIH. PRIOBČILI BOMO
LE NAJVAŽNEJŠE STVARI, HKRATI PA OPOZARJAMO, DA SO CE-
LOTEN GOVOR PRINESLI VSI CENTRALNI LISTI V DRZAVI.)
Govor maršala Tita
Po opozorilu, da se je šesti kongres
KPJ sestal v dobi, ko je vedno manj
vpanja, da bo svet kmalu našel izhod
ic sedanje napetosti, je maršal Tito
razložil, kako se je po drugi svetovni
vojni razvijala in stopnjevala ta nape-
tost. Ljudje so verjeli, da bo v mirni
dobi mogoče sodelovanje med država-
«li z različno družbeno ureditvijo, zla-
sti pri reševanju tistih problemov, ki
so posledica vojne ter v pogledu okre-
pitve svetovnega miru in mirnega so-
delovanja med narodi. Razočarale pa-
so že konference v Teheranu, Jalti, Mo-
skvi in Berlinu, ker niso tam reševali
mednarodnih problemov na popolnoma
nov način in ker niso zavrgli starih
metod in oblik reševanja svetovnih
problemov. Velike zmagovite «ile so
hotele imeti od zmage čimveč koristi
ne samo na račun premagancev, tem-
več tudi na račun malih in celo zavez-
niških držav.
Nihče se ni čudil, ker so velike za-
hodne sile po svojem starem imperiali-
stičnem načinu reševale svetovne pro-
bleme, je pa veliko razočaranje, ker se
Sovjetska zveza od Teherana do danes
kaže vsemu svetu v vsej svoji imperia-
listični veličini. Ko je podvrgla komu-
nistične partije po svetu svoji volji ter
jih spremenila v navaden instrument
svoje zunanje politike, je dala Sovjet-
ska zveza močno orožje v roke najbolj
nazadnjaškim vatikanskim in fašistič-
nim vojnohujskaškim krogom na zaho-
du zoper napredne in miroljubne sile
sveta. Sovjetska zveza je že pred vojno,
med vojno, zlasti pa od Teherana dalje
zapustila politiko varstva in tudi spo-
štovanja suverenosti malih držav in
spoštovanja volje malih narodov. To
je storila zaradi tega, ker je izdala so-
oialistična načela ter se podala na pot
stare caristične Rusije, na pot veliko-
ruskih državnih interesov in imperia-
lističnih metod. Sovjetski zvezi so na-
poti Združeni narodi, ker ve, da po
njih ne more doseči svojih nečastnih
namenov. Zato skuša podminirati na-
čela, na katerih temelji OZN, OZN pa
spremeniti v javno tribuno za svojo
propagando.
Potem je označil vprašanje Koreje,
Nemčije in Avstrije ter Trsta kot naj-
važnejše vzroke in izraze napetosti v
mednarodnem življenju. Korejska vojna
je posledica imperialistične politike za
razdelitev Koreje na interesne sfere
in za vmešavanje v notranje zadeve
države. Drugo nevarno žarišče, ki grozi
« vojno, je nerešeno vprašanje Nemči-
je in Avstrije. Mi želimo, da bi bil na-
rod Nemčije zedinjen ter da bi sam
uredil svoje notranje življenje, notra-
aja ureditev pa bi morala biti demo-
kratična, da bi postala eden od glav-
nih stebrov miru in mirnega sodelova-
nja ne samo v EvroiM, temveč na sve-
tu sploh. Taki ureditvi pa nasprotuje
2SSR. kakor nasprotuje tudi rešitvi
vprašanja Avstrije, da bi mosbt še na-
4lalje izkoriščati naravno borastvo.
Vprašanje Trsta zadeva neposredno
Jugoslavijo in njene interese. O ^em,
da se je v to vprašanje vmešala roka
sovjetskih voditeljev, ni danes nobe-
nega dvoma. Tudi tu gre za interesne
sfere in za razdelitev. Maršal Tito je
naglasil, da se še vsi dobro spominjajo,
kako so kričali Stalin in njegovi po-
močniki, ko je takoj po odhodu naših
čet iz Trsta na zborovanju v Ljubljani
dejal, da ne bomo nikdar dovolili, da
bi bili interesi Jugoslavije nekakšen
drobiž pri kupčevanju velikih sil. S
tem jih je zadel v živo in najbolj raz-
jarjeni so, če jim kdo odkrije karte.
Danes pa ZSSR ne dela več prikrito,
temveč odkrito, da bi se vprašanje Tr-
sta zavleklo in da bi se še bolj zaostrili
odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Mi
smo želeli in še danes želimo, da bi se
vprašanje Trsta rešilo neposredno med
nami in Italijo. Razložili smo tudi svoje
predloge, ki so znani vsemu svetu, a
na vse naše poskuse in dobro voljo nam
odgovarjajo z nezaslišano časopisno
kampanjo žalitev in obrekovanj, name-
sto da bi se pomirile strasti in da bi se
začelo resno reševanje tega vprašanja,
ki kvari situacijo v tem delu Evrope
ter omogoča sovražnikom miru, da ku-
jejo imperialistične naklepe za bodoč-
nost.
Organizacijo Združenih narodov je
označil kot eno najbolj pozitivnih in
najbolj koristnih povojnih ustanov za
človeštvo. Ta organizacija je odigrala
že važno vlogo ter v mnogih primerih
pripomogla, da se posamezna medna-
rodna vprašanja rešujejo pozitivno in
da se krotijo strasti nekaterih njenih
članov. Pri vseh svojih naporih pa OZN
še ni mogla rešiti svojih velikih nalog
in izpolniti vseh nad, ki jih je do nje
imelo človeštvo. To se ni dalo storiti
zaradi tega. ker nekatere članice OZN,
kakor n. pr. ZSSR, s svojo politiko kr-
šijo Ustanovno listino OZN, ovirajo
uspešno delo organizacije, v mednarod-
nih odnosih pa uporabljajo nasilja eko-
nomskega, političnega in celo vojaške-
ga značaja. Naše sodelovanje v OZN je
vsestransko in plodno. Zaradi tega in
zaradi načelnosti naših stališč je močno
narasel ugled naše države v organiza-
ciji in izven nje. Naša država bo tudi
v prihodnosti posvečala vse sile, da bi
še več prispevala k okrepitvi te med-
narodne organizacije, ker vidimo, da
je samo po njej v današnji situaciji
mogoče pravilno rešiti še nerešene pro-
bleme in preprečiti nove agresije in za-
sužnjevanja malih narodov.
Ko je govoril o sporu med Jugosla-
vijo in ZSSR, je poudaril, da nismo po-
stali podložniki, ker nam je dala moči
naša revolucionarna zavednost, ko nam
je velevala, da nastopimo kot komuni-
sti-revolucionarji, ki so dolžni braniti
socialistična načela in svoj narod. Po-
men spora med Jugoslavijo in ZSSR
prehaja meje obeh držav. Ko brani in-
terese naše socialistične države, ki se
strinjajo z nauki marksizma, je naša
Partija nastopila za obrambo tega
nauka, za obrambo načel socializma
pred sovjetskimi revizionisti ter proti
poskusom, da bi ti revolucionarni nauki
postali krinka sovjetske imperialistične
ter protirevolucionarne teorije in prak-
se. Tako je naša Partija omogočila na-
daljnji razvoj revolucionarne misli na
vsem svetu.
revolucije od morebitnih iznenadenj
bodisi zunanjih ali notranjih. Obstoj
te močne oborožene sile, katero smo mi
imeli in imamo danes, je upogojil, da
je bil proces naše revolucije po vojni
skoraj nekrvav, ker naš notranji raz-
redni nasprotnik ni imel nobenih mož-
nosti za uspeh v nasprotovanju. Dru-
gič zato, ker smo že med vojno videli,
da so zunaj naše države reakcionarne
sile, ki stalno prežijo na priliko, da uni-
čijo naše revolucionarne pridobitve. Po
vojni do 1948. leta mi še nismo vedeli,
kdo naj bi bil morebitni napadalec na
našo državo. Najmanj smo mislili, da bi
bila to lahko ZSSR. Toda dogodki so
pokazali, da je bila to prav ona — ZSSR.
In prav to, da smo imeli močno arma-
do, enotnost Partije in ljudstva, je da-
lo naši majhni državi možnosti, da se
upre sovjetskim imperialistom in sa-
telitom.
Ker smo videli tak odnos zahodnih
sil do naše države z ene strani, z druge
pa neprestane provokacije, oborožene
pretnje na naši meji in pospešeno obo-
roževanje satelitov, smo zaprosili za
pomoč v oborožitvi predvsem od Ame-
rike pa tudi od Anglije in Francije. Ta
pomoč, ki že več kot leto dni prihaja
največ iz Amerike, nam je veliko olaj-
šala težkoče pri izvajanju obrambenih
mer, ker naši narodi že tako žrtvujejo
okrog 23% svojega narodnega dohodka
v svrhe obrambe. Posebno važno za na-
šo armado je težko in sodobno orožje,
da ona v tem pogledu ne bi preveč za-
ostala za satelitskimi armadami, ki jih
Sovjeti pospešeno oborožujejo z najbolj
modernim orožjem, pri čemer silno ve-
čajo te armade preko določenih konti-
gentov, kršeč s tem klavzule mirovne
pogodbe.
Torej, kot se iz navedenega vidi, je
naša vlada pravočasno ukrenila — in
tudi v bodoče bo ukrenila — vse, kar
je potrebno, da se ohrani naša neodvis-
nost in uspešna izgradnja socializma;
to pa, je osnovno, kar žele ne samo ko-
jmunisti, temveč vsi narodi Jugoslavije.
Jasno, sovjetska in kominformovska
propaganda z dneva v dan trobita, da
smo se prodali kapitalistom, da gremo
v svojem notranjem razvoju nazaj v
kapitalizem, da postajamo baza zahod-
nih držav za napad na ZSSR in vsa-
kršne druge neumnosti. Oni imajo za
kaj besneti, ker se ni uresničilo prav
nič onega, kar so leta 1948 prerokovali
v svojih poznanih pismih in v zloglasni
resoluciji Informbiroja.
Pisci poznane resolucije Informbiro-
ja so leta 1948 dokazovali, hkrati ko so
izvedli ekonomsko blokado, da nas bodo
kapitalistične zemlje pogoltnile in da
nam ne bo možno graditi socializma
brez pomoči ZSSR in tako dalje. Zani-
miva je logika teh nazovikomunistov,
ki hočejo, da te uničijo in delajo v
tem smislu, istočasno pa dokazujejo,
da se brez njihove pomoči ne da graditi
socializma. Toda mi smo od prekinitve
z njimi dokazali z dejstvi, ne samo, da
se da brez njih graditi sociali«em, mar-
več, da se da samo brez njih in proti
njihovi volji, ker so sami že zdavnaj
zašli s poti socializma in je zaradi tega
jasno, da se od njih ne more v tem po-
gledu pričakovati pomoči, kot to dovolj
očigledno kaže praksa v vzhodnih dr-
žavah, kjer oni gospodarijo.
Jugoslavija in mednarodno
sodelovanje
Takoj po zloglasni resoluciji Inform-
biroja je ZSSR, s pomočjo svojih sate-
litov začela izvajati ekonomsko bloka-
do naše države. Odpovedala je, za njo
pa vsi ostali sateliti, vse obstoječe eko-
nomske, kulturne in politične sporazu-
me. S tem nam je bila, jasno, prizade-
jana. ogromna materialna škoda, ker
smo na eni strani že vložili ogromno
materialnih sredstev za nabavo raznih
naprav (poleg tega so nam ukinili tudi
reparacije, katere je Madžarska po mi-
rovni pogodbi morala izplačati), na dru-
gi strani pa smo izgubili na rokih. Osta-
li smo skoraj brez sredstev v íasu, ko
sta bila Petletni plan in industrializa-
cija že v polnem teku. Kljub temu smo
prenesli ta prvi močni udarec ZSSR in
se orientirali n?. ekonomsko sodelova-
nje z Zahodom, katero se do danes prav
dobro in koristno razvija.
Vzporedno z usmeritvijo ekonomske-
ga sodelovanja proti zahodnim državam
smo počasi začeli vzpostavljati s posa-
meznimi državami politične in kultur-
ne stike. S tem v zvezi so začeli priha-
jati v Jugoslavijo mnogi ljudje različ-
nih političnih prepričanj, da se na licu
mesta uverijo v to, kaj se resnično do-
gaja pri nas, da se prepričajo o zna-
čaju našega spora z ZSSR — eni v stra-
hu, da smo resnično zapustili sociali-
zem, drugi v upanju, da smo ga zapu-
stili. Vsem smo vedno dali možnost, da
vidijo, kar žele in to se je pokazalo kot
zelo koristno, ne glede na to, da so bili
včasih med njimi tudi posamezni so-
vražniki naše države, ki so svoj zlona-
merni prihod izkoriščali, da namerno
škodujejo novi Jugoslaviji. Zadnja leta
so začele prihajati tudi reprezentativne
delegacije iz zahodnih držav, parlamen-
tarne in druge, ki so prepotovale našo
državo, da vidijo, kaj in kako mi v iz-
gradnji socializma delamo, če gremo
res v smeri demokratizacije, ali upo-
rabljamo sovjetske metode in tako da-
lje. Take obiske so naše delegacije vra-
čale in vse to je pripomoglo k temu, da
je danes resnica o naši državi in o zna-
čaju spora med nami in ZSSR prodrla
v svet. Izolacija naše države, ki jo je
hotela izvršiti ZSSR, ne samo s strani
Vzhoda, marveč tudi Zahoda, je danes
razbita. Odnosi, kot ekonomski tako tu-
di drugi, ki smo jih vzpostavili z mno-
gimi državami, nam danes zadostujejo,
da lahko na osnovi enakopravnega so-
delovanja nadaljujemo z razvojem in
izgradnjo socializma v naši državi. Za-
radi napadalne zunanje politike ZSSR
in stalnih pretenj s silo, je prišlo do te-
ga, da so nam nekatere zahodne sile
kot Amerika, Anglija, Francija in dru-
ge, začele dajati ekonomsko pomoč, da
bi se laže zoperstavili pritisku ZSSR in
satelitov in da bi mogli ohraniti svojo
neodvisnost. Ker poznajo našo dosled-
nost v zunanji politiki, nam države, ki
nam dajejo pomoč, niso do sedaj po-
stavljale pogojev niti v pogledu našega
notranjega socialističnega sistema niti
v naši zunanji politiki nasploh.
Poleg tega je bilo takoj vsakemu jas-
no, da se je zaradi prekinitve okrepila
tudi fronta miru, ker je Jugoslavija v
tem delu Evrope postala eden od glav-
nih stebrov obrambe proti agresiji za-
radi tega, ker je imela močno armado
in enotno ljudstvo, ki je bilo priprav-
ljeno, da brani svojo državo od vsake
agresije.
Postavlja se vprašanje: zakaj smo
imeli mi v času spora tako močno ar-
mado? Prvič zato, ker nas zgodovina
uči, da se revolucija ne more sprove-
sti do konca, če ni oborožene revolu-
cióname sile, ki bi ščitila pridobitve
Vatikan se prav tako poskusa vmešavati
v nase notranje zadeve,
kot to zaman skuša ZSSR
Tovariši in tovarišice, da ne bi ka-
zalo, kot da nam ne preti nobena ne-
varnost s strani zahodne reakcije, kot
da nas ona ljubi itd., se bom tukaj z
nekaj besedami dotaknil tudi tega vpra-
šanja. Razumljivo je, da za to ni po-
trebno izgubljati mnogo besed, ker re-
akcionarna propaganda, ki se na Zaho-
du z dneva v dan vodi v radiu, časo-
pisju in govorih, dovolj jasno potrjuje,
da nas kapitalistični svet nima rad, ker
smo socialistična država, ali da je pri-
pravljen z nami sodelovati v različnih
vprašanjih, ki so skupnega interesa, s
najbolj reakcionarni elementi nas ne
sovražijo nič manj kot oni na Vzhodu.
Vsakodnevna propaganda na Zahodu
dokazuje, da prav tam tako žele in ča-
kajo, da stopimo z naše socialistične
poti kot oni v Moskvi. Jasno, vsaki s
svojih stališč. Na Zahodu želijo, da s
poti socializma stopimo v kapitalizem,
ki ga oni imenujejo zahodna demokra-
cija, na Vzhodu pa želijo, da zaidemo
v informbirojski revizionizem, odnosno
s poti socializma na pot navadnega so-
vjetskega satelita in kolonije. Ce pa to
ni možno, potem pa tudi na Vzhodu bolj
želijo, da stopimo na pot kapitalizma,
ker bi se na ta način uresničila na eni
strani njihova napovedovanja, z druge
strani pa bi prenehala obstojati Jugo-
slavija kot tipičen primer možnosti iz-
gradnje socializma brez pomoči ZSSR,
kot faktor nadaljnjega razvijanja in
sprovajaaia v pr»ksi resoične жпвпаијј
marksizma-leninizma in preteča zavest
za sovjetski revizionizem.
Pogledati je treba samo, kako ogor-
čeno javno in skrito borbo vodi Vati-
kan proti naši državi na vseh področ-
jih. Njegova propaganda je v večini
primerov istovetna z informbirojsko, s
propagando klevet in izmišljotin. Ko se
pojavi neka vest ali kleveta proti FLRJ
bodimo prepričani, da se ona najbolj
pogosto skuha bodisi v Vatikanu bodisi
v Moskvi, potem pa se skupno širi po
raznih linijah. Na primer, izmisli se,
da se je neki naš voditelj sešel z nekim
sovjetskim delegatom, da se z njim po-
gaja, kar pomeni, da naš spor ni res-
ničen itd. Nadalje, izmisli se neko naš«
izmišljeno sodelovanje z Nemci za časa
vojne in potem se to skupno širi, samo
da bi se oslabil ugled, ki ga naša drža-
va uživa v svetu in da bi se pri dobro-
namernih ljudeh vzbudil dvom proti
nam. Vatikan se preko svoje agenture
— dela visokega katoliškega duhovnl-
štva v naši državi — prav tako poiz-
kuša mešati v naše notranje zadeve,
kot to zaman poizkuša ZSSR. Po vseh
osnovnih vprašanjih, ki zadevajo inte-
rese naše socialistične države, so Va-
tikan in katoliška hierarhija nasploh
proti nam. Ce vzpostavljamo z neko
državo dobre odnose in sodelovanje, Va-
tikan je neposredno in posredno proti
nam; če iščemo v inozemstvu kakšno
pomoč, Vatikan se trudi, da je ne bi
d4»b|li, ali če, jo že dabimo, da вај se^
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 8. novembra 1952
Stev. 41
(Nadaljevanje s 1. strani) •
potem da pod tem ali onim pogojem.
Ce se mi borimo га pravično rešitev,
vzemimo vprašanje Trsta, Vatikan je
stoodstotno proti nam — za Italijo, ta-
ko da se včasih dobi vtis, da je Vati-
kan glavni nasprotnik sporazuma med
nami in Italijo. Pod vplivom katoliške
hierarhije v Ameriki vodijo tamkajšnji
reakcionarji ogorčeno kampanjo mrž-
nje, laži in klevet proti naši državi, za-
stopajoč potrebo po čim močnejšem pri-
tisku na našo državo — zaradi vrnitve
na stari sistem, ki je obstojal v Jugo-
slaviji pred vojno — pritisku, katerega
cilj je: uničiti pridobitve naše revolu-
cije.
Nikdar v zgodovini se niso združile
sile takih skrajnosti, kot je to slučaj
proti nam. Moskva in Vatikan, z vsem
aparatom, ki je pod njihovim vplivom,
se zagrizeno borita proti naši državi,
proti socializmu, katerega mi vztrajno
in s težkimi napori gradimo in kateri
je pogoj za srečnejše življenje naših
ljudi in hkrati ogromen doprinos pro-
gresu človečanstva.
Razumljivo je, da ima pritisk zahod-*
ne reakcionarne propagande na našo
državo vse manj učinka, z ene strani
zaradi tega, ker hitreje raste število
naših prijateljev v vrstah progresivnih
gibanj in ljudi, ki so imeli priložnost
spoznati se z našo stvarnostjo, z druge
strani pa zato, ker so odgovorni ljudje
na Zahodu prišli do spoznanja, kakšno
korist ima obstoj in sodelovanje prav
s tako socialistično državo, kot je Ju-
goslavija.
Naši odnosi z zahodnimi državami so
se začeli snovati na temelju enakoprav-
nega sodelovanja med državami po
vprašanjih obojestranskega interesa.
Skupnih interesov pa je dovolj v da-
našnji situaciji v svetu, ko je treba
vložiti vse sile, da bi se ohranil mir in
vzpostavilo mirno in enakopravno so-
delovanje med narodi. Dosedanji re-
zultati našega sodelovanja z državami,
ki imajo drugi, kapitalistični sistem,
so pokazali, da je možna ne le koeksi-
stenca, temveč tudi obojestransko ko-
ristno sodelovanje med državami z raz-
ličnimi notranjimi sistemi, v konkret-
nem primeru med državo s socialistič-
nim in državami s kapitalističnim si-
stemom. Tako sodelovanje je možno, če
se stoji na principu, da je notranja
ureditev neke države stvar njenih na-
rodov in da nihče od zunaj nima pravi-
ce, da se vmešava v notranje proble-
me neke druge države. Mi stojimo na
tem stališču in to nam je dalo možnost,
da vzpostavimo ekonomske, politične in
kulturne odnose z mnogimi državami na
Zahodu.
Ne morem iti mimo dejstva, da so-
delujemo tudi z državami, ki se де drže
popolnoma tega principa. Vzemimo sa-
mo jugoslovansko reakcionarno emigra-
cijo, kateri so nekatere zahodne drža-
ve dale ne samo azil, temveč ji celo
dajejo možnost, da se organizira in da
sovražno dela proti socialistični Jugo-
slaviji. Primer za to so četniško-kra-
Ijevska, mačkovska in ustaška emigra-
cija, od katerih mnogi spadajo v listo
vojnih zločincev, a vseeno uživajo go-
stoljubje in celo finančno pomoč za
svoje razdiralno delo proti naši dr-
žavi. Vse to, se razume, ne pospešuje
še bolj pristnih odnosov in mednarod-
nega sodelovanja; celo nasprotno, iz-
ziva pri nas nekako nezaupanje zaradi
takih postopkov teh držav. Toda tu ne
sme biti sentimentalnosti, interesi naše
države in interesi krepitve miru v sve-
tu zahtevajo naše sodelovanje in naše
napore za izboljšanje odnosov s temi
državami. Mi se nadejamo, da bodo
odgovorni ljudje v teh državah spre-
videli, da je prijateljstvo narodov nove
Jugoslavije dragocenejše od prijatelj-
stva peščice reakcionarjev in vojnih
zločincev, ki se nikdar več ne smejo
pokazati pred obličjem naših narodov.
VoraSanie decentraliiacije
in demokratiucije
Ko je govoril o vprašanjih demokra-
tizacije in decentralizacije, je tov. Tito
podčrtal predvsem, da vsaka decentra-
lizacija še ne pomeni obenem tudi de-
mokratizacije upravljanja. To se dose-
že šele v višji fazi družbenega razvo-
ja, t. j. takrat, ko dobijo delavci pod-
jetja in tovarne v upravljanje. Ko je
poudaril, da je prav to ena največjih
naših pridobitev, ki smo jo uspeli rea-
lizirati vsega 5—6 let po vojni, medtem
ko v ZSSR že 35 let po Oktobru niso
naredili v tem. smislu ničesar, je tov.
Tito nadaljeval:
Razumljivo je, da tak ukrep ne mo-
re izvršiti birokratska in do absurda
centralistična država in to še pod he-
gemonijo enega naroda nad drugimi,
kateremu je Stalin v svojih revizioni-
stičnih teorijah odredil vlogo in termin
— vladajočega naroda.
Tak ukrep je torej upogojen s po-
polno decentralizacijo tako v gospodar-
stvu kot v organih ljudske oblasti, ker
birokracija, ki se zavestno ali neza-
vestno razvija in ustali v centralnih
organih, neusmiljeno zavira in onemo-
goča ustvarjalno iniciativo delavcev,
ker želi zadržati vse v svojih rokah. Da
bi vse veje družbenega življenja drža-
la v svojih rokah centralistična oblast,
stremi po ogromni razširitvi birokrat-
skega aparata v vrhu. Izmišljajo se
razne funkcije in ustanove, v katerih
se nabirajo nepotrebni in neproduktiv-
ni ljudje in na ta način pride do pa-
pirnatega birokratskega upravljanja, ki
kot mora leži na celotnem družbenem
življenju in postaja vse bolj sam sebi
cilj.
Mi smo to nevarnost zelo hitro, v ne-
kaj letih uvideli in ukrenili vse, da
preprečimo ponavljanje sovjetske prak-
se pri nas. Ukrenili smo to, kar je v
revolucionarnem razvoju socializma
nujno za njegov pravilni in uspešni
razvoj, t. j. z decentralizacijo smo dali
nov zamah nadaljnjemu razvoju socia-
lizma.
V nadaljevanju je govoril tov. Tito o
tem, da delavska samouprava ni neko
naše samoniklo odkritje, marveč samo
dosledno sprovajanje socialističnih idej
klasikov marksizma-leninizma. Govoril
je o vsebini delavske samouprave, o
decentralizaciji v gospodarstvu in o de-
centralizaciji in reorganizaciji ljudske
oblasti, ki se je nujno morala izvajati
vzporedno s sličnimi ukrepi v gospo-
darstvu. Poudaril je, da je naša, socia-
listična demokracija v vsakem pogledu
boljša od zapadne, ker ona nima samo
deklarativnega značaja, temveč zajema
vse delovne ljudi in jim daje vse mož-
nosti razvoja in dviga njihove življenj-
ske ravni.
Nas ekonomski razvoj
Nato je tov. Tito govoril o našem
dosedanjem ekonomskem razvoju. Gle-
de prve faze-obnove je dejal, da smo
se med vojno nadejali, da bomo dobili
pri obnovi krepko pomoč od zavezni-
kov, toda smo se prevarili. Zavezniki
so v času mirovnih razgovorov šli pre-
ko naših žrtev in ogromne škode, ki so
nam jo prizadeli okupatorji, in je naša
država v pogledu dodeljevanja pomoči
zaradi vojne prizadetosti najslabše od-
rezala ter nam je bil s tem zadan težak
materialni udarec, ki je pustil hude
posledice tudi v nadaljnjem ekonom-
skem, razvoju. Naravno, kakor smo že
prej omenili, je pri tem odigralo skoro
najvažnejšo vlogo sebično stališče ZSSR,
ki se je na naš račun okoristila, koli-
kor je največ mogla. Zaradi tega smo
se v prvi fazi našega ekonomskega raz-
voja, v obnovi, oslonili v prvi vrsti na-
se. Edina pomoč, ki smo jo dobili od
zunaj, je bila pomoč organizacije
UNRA, katere vrednost je znašala nad
425 milijonov dolarjev. Toda to je bila
samo prva pomoč naši razrušeni domo-
vini, samo blažilo na strašni rani, ki so
nam jo zadali okupatorji, nikakor pa
ne zdravilo za ozdravljenje.
Druga faza našega ekonomskega raz-
voja se začne z našim petletnim pla-
nom in industrializacijo ter elektrifi-
kacijo države. Ker smo slepo verjeli
neprestanemu govorjenju sovjetskih
voditeljev in njihove propagande o ta-
ko imenovani nesebični pomoči nar'»-
dom, ki so njeni prijatelji, priznamo, da
smo tudi mi voditelji tedaj še imeli
iluzije v pomoč ZSSR in smo izdelali
naš petletni plan v pričakovanju po-
moči od strani Sovjetske zveze, seveda
ne brezplačne, toda pomoči od velike
države, ki smo jo imeli za prijatelja.
Toda namesto pomoči so vse bolj zo-
reli elementi spora in to prav v eko-
nomskih vprašanjih in v vprašanju ena-
kopravnih odnosov še od leta 1947 da-
lje. V pismih voditeljev Sovjetske zve-
ze in resoluciji Informbiroja je bil ta
spor povsem drugače obrazložen: zaha-
janje v nacionalizem, fašizem in druge
neumnosti. Razen tega so Sovjetska
zveza in njeni sateliti začeli proti nam
sovražno nastopati, razveljavili so po-
litične, ekonomske in kulturne pogod-
be, ki jih je naša vlada sklenila z nji-
mi in s samim tem je prišlo tudi do
popolne ekonomske blokade naše de-
žele.
Kot posledica tega je nastala tretja
faza našega ekonomskega razvoja in to
pod pogoji ekonommske blokade in na-
še preorientacije na ekonomsko sodelo-
vanje z zahodom.
Toda ne samo ta blokada, ampak tu-
di drugi elementi so vplivali na to, da
smo morali podaljšati in zožiti izvrši-
tev petletnega plana. Za to so štirje
osnovni vzroki: 1. ekonomska blokada
Sovjetske zveze in njenih satelitov; 2.
povečanje materialnih izdatkov za na-
rodno obrambo, ki jih je zahteval so-
vražni agresivni pritisk na našo državo
s strani Sovjetske zveze in njenih sa-
telitov, in prav tako tudi splošna zao-
stritev mednarodne situacije; 3. ele-
mentarne nesreče, ki so v tem času
zadele naše kmetijstvo in zmanjšale na-
cionalni dohodek; 4. trud našega držav-
nega'in političnega vodstva, da kljub
vsem zgoraj navedenim, za naše gospo-
darstvo velikim škodam zadrži, na ne-
katerih področjih pa celo poveča, živ-
ljenjski in družbeni standard naših de-
lovnih ljudi.
Življenjski standard
Naše politično in državno vodstvo se
je kljub ekonomskemu pritisku in ele-
mentarnim nesrečam vso to dobo tru-
dilo, da bi obdržalo življenjski standard
delovnih množic in ga postopoma celo
povečalo. Ce označimo življenjski stan-
dard delavske družine s 4 člani leta
1939 s 100, potem znaša povprečje 1951.
leta 133, povprečje januar-avgust 1952.
leta pa 154. Ce vzamemo za družino
uslužbenca s 4 člani 100 kot indeks re-
alne plače januarja 1951, potem znaša
povprečje za leto 1951 102 in povprečje
prvega četrtletja 1952 okrog 112. Pri
tem je treba vendar pripomniti, da so
povprečni realni dohodki uslužbenca za
okrog 20% nižji kakor v stari Jugosla-
viji, medtem ko so povoprečni realni
dohdki delavca za 45 do 55% višji.) Po-
datki o gibanju družbenega standarda
kažejo od osvobditve dalje v glavnem
stalen napredek, čeprav z doseženimi
rezultati še ne moremo biti zadovoljni,
ker posebno glede na družbeni standard
drugih evropskih držav še vedno za-
ostajamo.
Investicije v preteklih letih
Nato je tov. Tito govoril o investici-
jah v preteklih letih. Skupno smo v
preteklih šestih letih investirali, raču-
nano po bivših nižjih cenah, odnosno
v milijonih dolarjev po starem tečaju,
281 milijard 150 milijonov dinarjev ali
5 milijard 623 milijonov dolarjev. V
t&i» ČMU ЈШШ. dobm дпуеаШшШро^^
sojil v vrednosti 158,1 milijonov dolar-
jev, kar pomeni 2,80% vsote, ki smo jo
porabili za investicije. Iz tega sledi, da
smo, če gledamo samo po obsegu, izvr-
šili ogromno večino investicij z last-
nimi silami kljub težki ekonomski si-
tuaciji. ,
NaSi bodoči Dlani
V zvezi s temi plani je maršal Tito
poudaril, da naša industrijska graditev
v prihodnje ne bo več tako velika, ka-
kor je bila v prvih 6 letih, pač pa, da
bomo posvetili neprimerno več skrbi
investicijam za kmetijstvo, promet in
družbeni standard. Ta linija prihaja do
izraza že v novem družbenem planu
za. leto 1953. Težišče kapitalne gradit-
ve v prihodnjih letih bo v skrbi za pra-
vočasno zgraditev elektrarn, tako v
Kokinem. Brodu, HC Peruča, Vuhred,
Jajce in Gornja Zeta. Ves ta Sistem
hidrocentral bo v bližnjih letih povečal
proizvodnjo električne energije v naši
državi za 846 milijonov kWh. Razen
tega so že v teku študije in razisko-
valna dela za večje število hidroelek-
trarn (Crvene vode na Drini, Kameni-
ca v Liki, Krško na Savi, Rama in Ko-
njic), z izgradnjo katerih se bo elek-
trogospodarstvo naše države pojačalo
Z?, nadaljnjo milijardo 880 milijonov
kWh.
Potem ko se je na kratko dotaknil
glavnih nalog v zvezi z nadaljnjim raz-
širjanjem zmogljivosti naših rudnikov,
na področju barvaste metalurgije in
prometa, je prišel na vprašanje našega
kmetijstva. Ugotovil je, da je kmetij-
stvo spričo potreb, da poskrbimo v za-
četku predvsem za izgraditev naše in-
dustrije, precej zaostalo za splošnim
tempom razvoja in da bo treba v tem
smislu posvetiti kmetijstvu v prihod«
njih letih vso možno skrb. Ta poveča«
na skrb države za napredek kmetij«
stva se kaže že v družbenem planu z%
leto 1953, po katerem bomo investirali
v to gospodarsko panogo že 25 milijard
dinarjev, v prihodnjih letih pa še vec
in več. Te investicije bodo služile pred-
vsem nadaljnji mehanizaciji, dalje vse
večjemu uporabljanju umetnih gnojil,
dviganju živinskega fonda, obnavljanju
vinogradništva, postopnemu izgrajeva-
nju umetno-namakalnih sistemov iu
končno graditvi majhne živilske indu-
strije po načelih socialistične planske
proizvodnje v kmetijstvu. S tem bomo
preprečili propadanje velikanskih ko-
ličin sadja in zelenjave, omogočili dvig
kvalitete končnih proizvodov in zapo-
slili delovno silo, ki bo postala z me-
hanizacijo v kmetijstvu sčasoma odveč.
Nekoliko dalje se je ustavil maršal
Tito tudi pri vprašanju zadružništva.
Kakor že mnogokrat pred tem, je tudi
na VI. kongresu poudaril, da brez zma-
ge socialističnega sektorja na vasi ne
moremo govoriti o končni zmagi socia-
lizma v naši državi. Dejal je, da smo
doslej premalo skrbeli za razne načine
stimulacije, s katerimi bi pritegnili
kmete v zadruge. To seveda ne gre čez
noč, niti ni lahko. V kmetijstvu so
namreč korenine starega še najbolj
močne, najbolj je tudi razvit čut pri*
vatne lastnine, najbolj trdovratno se|
vzdržujejo zaostalost, stare navade itt
stara gledanja. Prav zato bomo uresni^
čili socialistični način proizvodnje na
vasi predvsem s tem, da okrepimo na^
socialistični industrijski potencial inj
premagamo tako težave, ki se nam tu
stavijo na pot. Seveda pa zavisi tudt
od nas samih, da spodbujamo rast h¿
razvoj socialistinega sektorja na vas|
in da ne počenjamo neumnosti, ki t^
razvoj ovirajo. i
Ideino in vzgoino delo
Do IV. plenuma CK KPJ smo v glav-
nem vse idejno vzgojno delo vodili iz
centra. Tematika in celo oblike dela
so bile odrejane začenši od agiptropa
CK KPJ, tako da so mnoge osnovne
partijske organizacije in nižja partijska
vodstva ostali pasivni. Razen tega je
bilo tudi drugih slabosti, ena od naj-
večjih pa je bila, zastarelost problema-
tike posameznih planov in programov,
ki so se prepočasi menjali v odnosu na
konkretne potrebe.
Danes je položaj v glavnem spreme-
njen. Težišče dela in iniciativa sta pre-
nesena na osnovne partijske organiza-
cije in partijska vodstva na terenu. De-
mokratizacijo oblik idejno vzgojnega
dela v glavnem pravilno razumejo,
vendar pa je še precej slabosti. Glavna
slabost je v tem, da so mnoge partij-
ske organizacije prepuščene same sebi,
brez kakršne koli pomoči pri prehodu
in pripravah tako, da je v mnogih par-
tijskih organizacijah na vasi delo na
idejno-vzgojnem dvigu članov zaostalo
in zanemarjalo. Zato je danes naloga
mnogih partijskih organizacij, da čim-
prej oživijo idejno-vzgojno delo, poseb-
no pa osebno usposabljanje posamez-
nih članov, predvsem voditeljev.
Toda decentralizacija idejno-vzgojne-
ga dela je dala že dobre rezultate v
mnogih organizacijah. Partijska vod-
stva hitreje razumevajo probleme, ki
se jim vsiljujejo v vsakodnevnem delu
in to tako partijske, kakor tudi politič-
ne in splošno družbene. Vendar pa ne-
ke partijske organizacije še zaostajajo
in se ne znajdejo; neke organizacije,
posebno nerazvitejše, ne organizirajo
pravočasno in sistematično borbo v
množicah proti tujim klerikalnim, bur-
žoaznim in kominformsitičnim vplivom.
Ce mi danes lahko ugotovimo, da smo
zapazili v zadnjem času močnejši vpliv
raznih socializmu tujih mišljenj, po-
sebno na vasi, potem je to jasen dokaz,
da komunisti ne delajo niti dovolj niti
pravilno na razbijanju takih pojavov.
Prav v tem pa je njihova glavna na-
loga. Nekaterim članom Partije zaradi
nezadostne idejne in politične zgraje-
nosti in pomanjkljive aktivnosti neka-
teri problemi niso jasni, ne reagirajo
na njih pravilno ali pa sploh ostanejo
pasivni glede takih vprašanj kot na
primer: strah za našo neodvisnost, strah
za usodo socializma v svetu, položaj v
mednarodnem delavskem gibanju ali
upanje, da bo Sovjetska zveza nekega
dne uvidela svoje napake in vse popra-
vila itd. Posebno moram počrtati, da je
bile v zadnjem času precej pojavov, ko
so bile partijske organizacije neobčut-
ljive in neaktivne proti vse močnejšemu
klerikalnemu delu in religioznemu vpli-
vu v nekih krajih, kot na primer v
Sloveniji in tudi v Hrvatski. Razen tega
ne vodimo dovolj odločne in sistema-
tične borbe proti pojavom šovinizma,
ki se pojavlja tu in tam pod vplivom
reakcionarnih elementov, ki v tej obliki
vodijo svojo borbo proti novemu druž-
benemu sistemu. Vzrok temu je ne-
zadostna občutljivost članov Partije na-
pram tem pojavom in to, da ne reagi-
rajo pravočasno in energično. Moram
naglasiti, da so bili v vrstah članov
Partije pojavi šovinizma, ki so se pre-
tvorili v kominformizem in v sovraštvo
proti naši deželi nasploh. (Slučaj Duško
Brkič, Rade Žigič, Canica Opačić itd.)
Za razliko od partijskega dela na vasi
in njegovih slabosti pa delo v tovarnah
in podjetjih bolje napreduje, posebno
po uvedbi novega gospodarskega siste-
ma. Gospodarskim vprašanjem posve-
čajo precej časa in pažnje. Delavci so
neverjetno zainteresirani za te proble-_
me. Toda v delu partijskih organizacij
po podjetjih obstoji tendenca enostra-
nosti. To ima svoje slabe strani, ker se
tako zanemarja idejno politično delo in
razni drugi problemi, ki so s stališča
naših družbenih potreb važni. Partijska
organizacija v tovarnah in podjetjih
mora pritegniti delavce in jih zaintere-
sirati za vsa družbena vprašanja. Plan
dela je treba postaviti mnogo bolj ši-
roko. Delavci se morajo spoznati s celo-
kupno linijo partijske politike, s prin-
cipi, za katere se Partija bori itd.
Sedaj, ko ne bo več kandidatskega
staža, bo posebno važno, da bolj siste-
matično delamo z množico delavcev, da
bi jih pridobili za Partijo. Zaradi nji-
hove idejno-politične in ekonomske iz-
obrazbe je treba včasih odvreči mnenje.
da delavci niso sposobni razumeti kom-|
plicirane ekonomske probleme v celoti,
da je za njih teoretično izobraževanjel
pretežko itd. Prav sedaj, ko delavci
sami upravljajo s podjetji, bi bilo na-
pačno omejevati se na vzgojo in uspo-
sabljanje ozkega kroga delavcev, temvei
je to treba razširiti na vse večji kroj
delovnih ljudi. Zato je naravno, da s<
danes kaže potreba po vse boljši kva-
liteti idejnega in političnega dela in pa
sposobnih članov Partije za to delo.
Pogosta praksa, da se idejno politično
delo izvaja samo med člani Partije, je
vseskozi napačna in je z njo treba pre-
nehati. I
Ker je med delavci zelo močna in
razširjena težnja, da dvignejo svoj nivo
splošne izobrazbe, je treba napravit^
vse, da jim to omogočimo, ker bo potem
lažje tudi z ideološko izobrazbo, za
katero je vsekakor potrebno določeno
predznanje.                                         
O liku komunista
Tovariši in tovarišice! Ce bi hotel v
tem poročilu govoriti podrobno o raznih
slabostih v naši Partiji v času, ki ga tu
zajemam, bi to vsekakor zavzelo precej
prostora. Zato se bom ustavil samo pri
nekaterih slabostih:
Najprej bi se zadržal na liku člana
Partije in na liku komunista. V zadnjih
dveh letih so se začela pri nekem na
srečo majhnem krogu ljudi — članov
Partije — pa tudi pri posameznikih in
nekaterih partijskih vodstvih širiti
čudna pojmovanja o osebnem življenju
in morali, ki so presegala že vse meje.
Najbolj pogost je bil primer določene
idejne demoralizacije pri ljudeh, in
posebno moram podčrtati, da so pri
tem svojo vlogo odigrala znana pisma
VKP(b), v katerih našo Partijo obtožu-
jejo, da se meša v osebno in družinsko
življenje članov Partije, da jim omejuje
svobodo osebnega življenja itd. To trdim
zaradi tega, ker se je del ljudi, ki so
mislili, da je osebno življenje popolno-
ma neodvisno od partijskega, prišlo do
politične demoralizacije in zaradi tega
do odklona na informbirojevske pozi-
cije. CK. je moral proti temu najostreje
udariti in podvzeti vrsto ukrepov, da se
ne bi take stvari dogajale več. Lahko
rečem, da so ti ukrepi CK imeli odličen
odmev v vrstah, članov Partije, ker so
bili pravilni in zelo uspešni.
Druga slabost, prav taka ali pa še
mnogo bolj nevarna, ki se je pojavila
istočasno s prvo, je bila v tem, da so
v vrste partijskega članstva začela pro-
dirati razna Partiji tuja pojmovanja —
idejna, politična, pa tudi kulturna.
Odkod in zakaj to? Zaradi neverjetno
hitrih sprememb pri nas v smeri demo-
kratizacije vsega družbenega življenja
so začeli razni elementi, ki ne ljubijo
socializma, napačno pojmovati našo de-
mokratizacijo in dvigati glave, pojavile
so se razne teorijice o svobodi tega in
onega. Čutilo se je to na raznih pod-
ročjih kulturnega, pa tudi političnega
življenja. Taka pojmovanja so imela
vpliv celo na neke člane Partije, ki jih
ne moremo smatrati kot posebno partij-
sko čvrste. To je začelo zameglevati in
razblinjati idejnost ne samo izven, tem-
več tudi znotraj Partije.
Ko smo si na čistem s tem, da vloga
KPJ danes ni v komandiranju, da se
ona ne meša v vse kot nekakšen vrhov-
ni arbiter in sodnik, ki o raznih pro-
blemih družbenega življenja, kot na
primer znanstvenih, gospodarskih itì
drugih daje svojo sodbo kot nekaj ne-j
preklicnega in nezmotljivega, potem j«
jasno, da se vloga KPJ sestoji iz njene
najvažnejše naloge — iz idejno-vzgoj-^
nega vodstva, iz njene budnosti, da s¿
socialistična družba pri nas razvija
normalno in pravilno; t. j. — vloga ko-
munista je v tem, da prevzgaja in vzgaj^
državljane naše dežele v socialističnen^
duhu.
Vse bolj žive in močnejše zveze z za-i
hodnimi deželami so namesto da bi bile
transmisije naše stvarnosti na Zahodï^
postale vse bolj transmisije raznih, so-
cializmu tujih, preživelih idej za in-j
filtracijo v naše družbeno življenje,!
Proti temu je CK tudi podvzel določene'
ukrepe. Pokazalo pa se je, da bo boj tu
težji. Ne gre za Partijo, temveč samo
za posameznike, v glavnem za osebe,
ki delujejo v raznih vejah družbenega
življenja izven Partije. Toda jaz veru-
jem, da bomo lahko premagali te po-
jave, ki bi lahko resno škodovali naše-
mu pravilnemu razvoju, posebno v pre-
vzgoji ljudi v socialističnem duhu, če
bomo varovali idejno čistost in discipli-
niranost naše Partije. Mi ne bi bili niti
komunisti niti revolucionarji, če ne bi
znali pravočasno in pravilno razbijati
take pojave, ki po svoji vsebini niso
samo škodljivi, temveč tudi kontra-
revolucionarni. Kontrarevolucionarno je
vse to, kar zavestno ovira revolucionarni
razvoj, pa čeprav bi to kdo krstil s
kakršnimi koli frazami.
Na koncu bi hotel še enkrat opozoriti,
da je na tej stopnji demokratizacije na-
šega družbenega življenja za Partijo
najnevarnejši poskus vtihotapljanja
raznih tujih vplivov v ljudstvo, posebno
pa v Partijo. Kolikor bolj na široko gre
demokratizacija, toliko večja mora biti
budnost članov Partije proti takim pO'
javom, bodisi da si najdejo prostor V
tisku, v ustmeni propagandi, v oblik*
raznih akcij itd. Take pojave je treb»
takoj razkrinkati kot poskuse razbija'
(Nadaljevanje na 3. strani)]
Stev. 45
>SAVINJSKI VESTNIK« dne 8. novembra 19521
Stran 3
(Nadaljevanje z 2. strani)
0Ja naše idejne enotnosti in slabitve
enotnosti v ljudstvu sploh. Zato pred-
stavlje borba za dostojen lik člana Par-
tije tudi na današnji stopnji razvoja na
poti graditve socializma (pri čemer se
moramo varovati vseh mogočih seil in
karibd) eno najvažnejših nalog naše
Partije, ker jih samo neoporečno ob-
našanje komunista, njegovo stalno idej-
no dviganje, njegova disciplina in po-
žrtvovalnost, zvestoba ljudstvu in Par-
tiji kvalificira, da bodo idejni in politični
navdihovalci graditve nove — sociali-
stične družbe.
Vloga in delo sindikatov
Velik polet naše industrializacije in
vse večji dotok delovnih ljudi iz vasi
v tovarne je postavil našim sindikatom
velike naloge. Pod pogoji graditve so-
cializma v naši deželi so te naloge po-
vsem drugega značaja kot so bile re-
cimo v predvojni Jugoslaviji ali kot so
danes v kapitalističnih deželah. Ker so
se odnosi delavcev napram sredstvom
%?• proizvodnjo spremenili z ukinitvijo
kapitalističneg?. načina proizvodnje, na-
mesto katerega je uveden socialistični
način, so se s tem v zvezi spremenile
tuđ' naloge naših sindikatov.
Potem, je tovariš Tito govoril o vlogi
sindikatov v kapitalizmu in danes v
prehodni dobi ter podčrtal uspehe, ki
so jih sindikati pri nas dosegli. Omenil
je tudi, kako gledajo razne socialistične
stranke na Zahodu na naše sindikate,
nato pa nadaljeval:
Očitajo nam, da so pri nas sindikati
pod vplivom Komunistične partije, prav
tako, kakor da na Zahodu sindikati niso
pod idejnim in političnim vplivom so-
cialističnih ali drugih partij. Vsekakor
je logično, da morajo biti partija delav-
skega razreda in sindikati, ki se borijo
za iste končne cilje, čvrsto povezani v
tej borbi. Zato je jasno, da so pri nas
Komunistična partija in sindikati čvrsto
povezani v enotnem cilju — graditvi
socializma. Razen tega ni prav, da po-
zabljajo, da je pri nas pod vodstvom
Komunistične partije izbojevana osvo-
bodilna vojna in izvršena revolucija in
da se danes pod idejnim vodstvom Ko-
munistične partije gradi vse družbeno
življenje itd. Evo, v tem je vodilna
vloga naše Partije. Toda ta vodilna
vloga se vse bolj razvija v smeri vzgo-
jitelja državljanov naše dežele v socia-
lističnem duhu.
Potem je tovariš Tito poudaril, da
Sovjetski zvezi ni uspelo izolirati naše-
ga, sindikalnega gibanja in da so naši
sindikati v teh letih navezali stike s
sindikalnimi organizacijami iz evropskih
držav, pa tudi iz Azije, Afrike itd., in
zaključil:
V zvezi z današnjimi zapletenimi na-
logami sindikatov mislim, da morajo
sindikalni voditelji, tako srednji kakor
višji, mnogo delati sami s seboj. Pro-
učevati morajo zakone politične ekono-
mije na podlagi Marxovega, Engelso-
vega in Leninovega nauka in to ne
abstraktno, temveč v skladu z razvojem
naše socialistične graditve. Ce to ne bi
storili, potem sindikati ne bi mogli od-
igrati tisto vlogo, ki jo družba od njih
pričakuje. In to zato, ker se v današnji
praksi upravljanja podjetij s strani de-
lovnih kolektivov nekatere sindikalne
organizacije niso znašle in so zavzele
v nekaterih vprašanjih manj pravilno
stališče, kot pa delavski sveti in uprav-
ni odbori, to pa dokazuje, da niso dovolj
prodrle v vsebino problema. Iz tega se
vidi, da neodgovorno govorjenje, da
bodo sindikati v novem sistemu proiz-
vodnje izgubili svoj pomen, nima no-
bene osnove in lahko izzove samo zmedo
in škodo.
Ljudska fronta Jugoslavije
Najprej je tovariš Tito govoril o vlogi
in uspehih, ki jih je Ljudska fronta do-
segla, v teh letih. Nato je nadaljeval:
V dosedanjem delu in uspehih v
idejno-političnem prosvetljevanju se je
pokazalo, da. prav Ljudska fronta po-
staj?, najbolj množična šola socialistične
misli v naši deželi. Široke množice fron-
tovcev kažejo vse večjo željo po učenju
in obvladanju socialističnega, idejnega,
političnega, in kulturnega znanja. Fron-
tovske organizacije v zadnjem času same
iščejo najbolj ugodne oblike za pro-
svetljevanje svojih članov. Razumljivo
je, da jim je treba pri tem pomagati v
organizacijskem pogledu in v pogledu
odgovarjajočih programov in načrtov
za ideološko, politično in kulturno
vzgojo. Posebno so pri tem važna pre-
davanja iz raznih pano« znanosti, po
možnosti čim bolj kvalitetna, posebno
pa taka, ki so aktualna za našo socia-
listično stvarnost.
Tovariš Tito je govoril še o oblikah,
ki naj jih organizacije Ljudske fronte
uporabijo za čim boljše vzgojno delo,
o nepravilnem pojmovanju, da je Ljud-
ska fronta samo zato tu, da izvede razne
delovne akcije in navedel nekaj podat-
kov o velikem, doprinosu, ki ga je Ljud-
ska, fronta dala pri graditvi naše dežele.
. Ljudska fronta bo igrala in mora
' 'igrati vse važnejšo vlogo ne samo kot
politično združenje naših, družbenih or-
ganizacij in socialističnih državljanov
znotraj naše dežele, temveč mora igrati
važno vlogo tudi izven nje kot politični
predstavnik. Zaradi tega mora Ljudska
fronta, dobivati vse močnejšo organiza-
cijsko obliko in ideološko vsebino. Nje-
no uveljavljanje kot združenje sociali-
stičnih državljanov naše dežele, oziroma
kot socialistične zveze delovnega ljud-
stva. Jugoslavije, bo zelo važno ža še
hitrejše in lažje vzpostavljanje zvez in
koristnega sodelovanja z naprednimi
gibanji na Zahodu in posebno s socia-
lističnimi partijami.
Nam stalno očita.io, da nimamo več-
partijskega sistema, da je velik oziroma
največji del naših državljanov brez
možnosti, da pripada neki politični or-
ganizaciji itd. Nič ne pomaga, če se mi
sklicujemo na Ljudsko fronto. To Za-
hodu izgleda majavo, manifestacijsko in
podobno. Kaj pa bi pravzaprav v naših
pogojih pomenil večpartijski sistem in
kaj on sploh pomeni?
Večpartijski sistem pomeni več par-
tijskih programov o družbenem življe-
nju in razvoju. To pomeni, da nosilci
revolucije in družbene preobrazbe do-
pustijo organizirano rušenje pridobitev
revolucije, za katere je že rešena oboro-
žena bitka med starimi preživelimi in
novimi revolucionarnimi silami, ki v
družbenem razvoju nosijo napredek.
Katera prava in dosledna revolucija v
zgodovini je prostovoljno dala prema-
ganemu nasprotniku orožje nazaj v
roke, da bi se boril proti uspehom re-
volucije. Nobena! Evo, to zgodovinsko
resnico nočejo razumeti tam na Zahodu,
ali pa jo razumejo, pa bi nas radi spe-
ljali na tanek led. Treba je poskušati,
mislijo, če uspe, je zelo dobro, če pa ne
uspe, nismo s tem nič izgubili. Celo neki
socialisti z Zahoda nam postavljajo
vprašanja, zakaj nimamo večpartijskega
sistema. Z druge strani jim ugaja pravi
socializem, toda ne morejo razumeti, da
pri nas do socializma ne moremo priti
z večpartijskim sistemom, temveč proti
takemu sistemu. Potemtakem je treba
v novih pogojih, v pogojih, ko je revo-
lucija v glavnem ostvarjena, in se druž-
bena preobrazba že giblje na višjo
stopnjo, t. j. ko država že preda proiz-
vajalna sredstva v roke delovnim ko-
lektivom in ko na ta način že začno
odmirati funkcije države, imeti tudi no-
ve oblike organizirane, množične poli-
tične sile, kakršna je pri nas Ljudska
fronta, katere organizacijska oblika in
namen sta že zastarela, katera pa zdru-
žuje socialistične delovne ljudi vasi in
mest zaradi ostvaritve največje naloge,
ki se ostvarja revolucionarnim potom
— socializma. Razumljivo je, da mora
taka organizirana masovna sila imeti
tudi enoten program. Da pa bi imeli
neobhoden enoten program, ne moremo
imeti večpartijskega sistema in to je
tisto, česar ne morejo ali pa nočejo
razumeti na Zahodu.
Tovariši in tovarišice, ker so komu-
nisti prav tako tudi člani Fronte, pri-
poročam, da naj Ljudska fronta dobi
tako politično vsebino in organizacijsko
obliko, ki ji ustreza na sedanji stopnji
in v zvezi z današnjimi in mednarod-
nimi odnosi in potrebami sodelovanja.
To je tem bolj potrebno, ker je ta naša
splošno ljudska politična organizacija
postala v veliki meri zavesten političen
in idejni organizem, ki je sposoben
igrati veliko vlogo ne samo v naši de-
želi, v smeri graditve našega novega
sistema — socializma, temveč tudi na
mednarodnem terenu — v smeri zmage
socialistične misli.
Kulturno - orosvetno delo
Hitri razvoj naše industrializacije in
gospodarstva sploh zahteva vzporeden
in hiter kulturni razvoj, zahteva več
napora za širjenje kulture. Za pravilen
in uspešen razvoj socializma je po-
trebno, da gresta civilizacija in socia-
listična kultura naprej. Visoka stopnja
materialne kulture in družbenega raz-
voja zahteva tudi visoko stopnjo vse-
stranske duhovne kulture. Le kadar je
to v skladu, imamo pravilen razvoj
družbenega preobražanja.
Zato je graditev socializma v indu-
strijsko zaostali deželi mnogo težja kot
v industrijsko visoko razviti deželi, pa
čeprav bi bila ta v pogledu duhovne,
kulture na nižji stopnji. Danes imamo
dežele, ki so na zelo visoki stopnji ma-
terialne kulture, toda v katerih splošna
kultura ni na zavidajoči višini. Zato
polaga naša socialistična oblast veliko
pažnjo kulturnemu dvigu širokih mno^
žic naših državljanov. Pri nas mora biti
tako prosvetljevanje in kulturno dvi-
ganje, ki bo poganjalo naš družbeni
razvoj naprej, ki ne bo dovolilo, da se
ta razvoj ustavi, kajti vsako stagniran.1e
v družbenem razvoju pomeni tudi na-
zadovanje.
Potem je tovariš Tito govoril o naših
naporih, ki smo jih vložili na polje
prosvete in kulture. Medtem ko je naša
oblast dala zelo velika sredstva za šole,
univerze, institute in drugo, pa živi na
teh ustanovah še precejšnje število
ljudi, ki več škodijo kakor pa koristijo,
ker mislijo, da je pouk nekaj, kar je
zunaj naše socialistične graditve.
Tovariš Tito je zaključil: Pred našo
Partijo mora biti prosveta in kultura
tudi v bodoče med najvažnejšimi na-
logami, in to predvsem delo med mno-
žicami delovnih ljudi v zvezi z njihovo
vse večjo vlogo, ki jo imajo v družbi.
O bodoiih nalogah
Tovariši in tovarišice!
Dovolite mi, da na koncu še enkrat
omenim in podčrtam nekatere naloge,
ki jih ima naša Partija v nadaljnjem
razvoju naše socialistične graditve. Kot
ste že videli, teh nalog ni niti malo niti
niso lahke. So pa po svojem značaju in
v zvezi z današnjim položajem, v ka-
terem se naša dežela nahaja, kakor tudi
v zvezi z našimi splošnimi možnostmi
danes vendarle mnogo lažje, kakor pa
so bile do sedaj.
Da bi se graditev socializma pri nas
normalno razvijala, brez raznih pre-
tresov in. prevelikih težav, morajo biti
komunisti na višini. Da bi pa bili na
višini, moramo storiti še več za njihovo
politične in teoretično vzgajanje. To je
v bodočnosti še bolj potrebno, zato ker:
prvič, naš socialistični razvoj postaja
vse bolj zapleten in zahteva vse večjo
spretnost članov Partije v delu; drugič
zaradi tega, ker je naši Partiji dana v
čast velika zgodovinska naloga, da vodi
borbo proti informbirojevsko-sovjetske-
mu revizionizmu marksistične teorije in
prakse tudi na mednarodnem področju.
V zvezi s tem. se nam vsiljuje naloga,
da okrepimo idejno borbo proti revizio-
nističnim odklonom Sovjetske zveze in
informbirojskih partij, da okrepimo
borbo za odkrivanje sovjetskih ma-
nevrov in ciljev ne samo proti naši de-
želi, temveč tudi nasploh.
Mi moramo vztrajno razkrinkavati
lažno sovjetsko propagando za mir in
stalno opozarjati na provokatorsko in
vojnohujskaško propagando in prakso
Sovjetske zveze in njenih satelitov proti
socialistični Jugoslaviji, Neprestane
krvave provokacije madžarskih, romun-
skih, bolgarskih in albanskih satelitov
proti naši deželi se izvajajo pod vplivom
sovjetskih voditeljev in imajo za cilj:
z ene strani stalno vznemirjati in držati
v napetosti narode naše dežele in na ta
način ovirati ustvarjalno delo pri gra-
ditvi socializma, — z druge strani pa
povzročiti večji spopad na naših mejah.
Prav tako je treba okrepiti budnost
in boj proti raznim odkritim in prikri-
tim, fašističnim in profašističnim re-
akcionarnim elementom na zahodu, ki
pod videzom križarskega pohoda proti
komunizmu nadaljujejo svojo vojno-
hujskaško propagando in ogrožajo mir
v svetu, da bi dosegli svoje imperiali-
stične cilje.
V zvezi s položajem, v katerem se
naša dežela nahaja zaradi sovjetskega
pritiska in v zvezi s splošnim medna-
rodnim, položajem moramo v naši zu-
nanji politiki tudi nadalje podvzemati
vse potrebne obrambne ukrepe za za-
varovanje naše neodvisnosti in prepre-
čenje novih napadov ne samo v tem
delu, temveč v Evropi sploh, kajti vsaka
agresija v Evropi, pa tudi v svetu, bi
imela danes za posledico novo splošno
vojno, ki bi nedvomno zajela tudi našo
deželo. Zato je potrebno, da bo vsak
ukrep naše vlade v tem smislu, v smislu
zagotovitve naše neodvisnosti, jasen na-
šim članom Partije, da bi ga pojasnje-
vali množicam. Z druge strani morajo
člani naše Partije vedno in pravočasno
tolmačiti ljudstvu tudi naše dosledno
stališče v posameznih vprašanjih, ki se
včasih razlikuje od stališčih zahodnih
nesocialističnih držav, posebno, kadar
gre za kolonialna in podobna vprašanja,
ker se mi ne moremo odreči svojim
principom v teh vprašanjih. Naša zu-
nanja politika mora biti tudi v bodoče
usmerjena v krepitev miru, istočasno
pa tudi v smeri čuvanja naše dežele,
ker se krepitev miru ne more doseči
s tem, da se žrtvujejo upravičeni inte-
resi neke dežele.
Potemtakem je potrebno vsestransko
sodelovanje naše dežele z vsemi miro-
ljubnimi deželami, deželami, ki žele, da
bo to sodelovanje na enakopravni osno-
vi. To je naš princip v zunanji politiki,
ker samo taka politika omogoča, da se
uspešno upremo sovjetskim nameram
proti Jugoslaviji in da omogočimo ne-
moteni razvoj naše industrializacije in
graditve socializma.
Dalje, kot sem že prej omenil, mo-
ramo v bodoče okrepiti naše sodelovanje
z naprednimi gibanji v svetu, posebno
s socialističnimi gibanji. To sodelovanje
s socialističnimi gibanji bi moralo v
bodoče dobiti vse bolj organiziran zna-
čaj, ker moramo imeti pred očmi, da je
naša praksa graditve socializma v eni
deželi ponovno vrnila vero v vrste so-
cialističnih gibanj (in ne samo socia-
lističnih, temveč tudi naprednih gibanj
v svetu sploh) v možnost ustvaritve
resničnega, socializma brez sovjetskih
metod, ki so preplašile svet.
KPJ naj se oreimenuje
v Zvezo komunistov Juooslaviie
Govoril sem že o notranjih razlogih
sprememb v Ljudski fronti. Toda tudi
zunanji razlogi, posebno razlogi nadalj-
njega sodelovanja s socialističnimi in
naprednimi gibanji, nas silijo k temu.
Da bi olajšali tako organizirano sodelo-
vanje, bo potrebno pri nas izvršiti do-
ločene organizacijske spremembe v
Ljudski fronti kot važnem političnem
faktorju ne samo v naši deželi, temveč
tudi v mednarodnem merilu, KPJ je
kadrovska partija; na tej stopnji mora
imeti ona vse izrazitejšo vlogo idejnega
vzgojitelja, ki pravilno usmerja in or-
ganizira vse naše družbeno življenje.
Zato je ona kot avantgarda delovnih
ljudi naše dežele v prvi vrsti orientirana
na izgradnjo socializma v naši deželi in
v borbo proti revizionizmu, tako v teo-
riji, kakor tudi v vsakodnevni praksi,
katerega danes izvajajo sovjetski in
informbirojski voditelji, pa tudi revizio-
nizma, ki bi prišel s katere koli strani.
V zvezi s tem, da se vloga Partije na
tej stopnji našega socialističnega razvo-
ja do določene stopnje menja, da po-
staja še odgovornejša — kajti nadaljnji
uspešni razvoj našega socialističnega si-
stema zavisi v veliki meri od stopnje
zavesti državljanov naše socialistične
dežele, ne pa samo od materialnih po-
gojev — da se je množična osnova za
socialistično vzgajanje v velikem ob-
segu razširila, da je prav socialistično
vzgajanje eno izmed najvažnejših in
najodgovornejših torišč dela za komu-
niste itd., mislim, tovariši in tovarišice,
da bi se mi na tem kongresu morali
pozanimati za vprašanje spremembe na-
ziva naše Partije. Naziv Partija ne
ustreza več. Globoko sem prepričan, da
bi bilo vsekakor točneje in da bi ustre-
zalo današnji stopnji in perspektivam
nadaljnjega razvoja, če bi se nazivala
Zveza komunistov Jugoslavije. To ni nič
novega^ kajti to ime je dal že .Kari
Marx. Razumljivo je, da to ne bo vpli-
valo na organizacijsko strukturo Par-
tije, na njen demokratični centralizem
itd. Tak naziv bi bil le v skladu s tem,
kar sem že prej govoril, to je z osnov-
nimi in najvažnejšimi smernicami za
bodoče delo komunistov.
Ko sem rekel, da je v bodoče naj-
važnejša naloga KPJ idejno-vzgojnega
značaja, s tem seveda nisem mislil, da
bodo prenehale vse druge vodeče funk-
cije. Ne! Najprej one ostanejo v tolikšni
meri, kolikor komunisti po sposobnosti
odgovarjajo za to ali ono funkcijo;
drugič, vodilna vloga komunistov ne
more biti nekakšen družbeni privilegij,
temveč mora biti prežeta z idejnim
vplivom v vodenju in z uspešnostjo
tega vpliva za pravilen socialistični
razvo,i. Potemtakem Zveza komunistov
Jugoslavije ne samo ne zmanjšuje svoje
vloge in odgovornosti za uspešen razvoj
socializma, temveč jo še veča, zavrača
pa določene škodljive metode, ki se
vlečejo še iz sovjetske prakse, ki pa so
v Sovjetski zvezi dovedle komunistično
partijo v položaj pomožnega žandarja
birokratskega upravljanja.
Zato mora v sodelovanju v medna-
rodnem merilu odigrati važno vlogo
tudi Ljudska fronta, oziroma — če bo
sprejet moj predlog — Socialistična
zveza delovnih ljudi Jugoslavije kot
najmnožičnejša družbena organizacija
naše dežele, v kateri so združene vse
naše družbene organizacije, skupine in
posamezniki, vključno tudi komunisti —
organizacija, ki s svojimi 8 milijoni
članov predstavlja eno izmed največjih«
političnih organizacij na svetu. Taka
organizacija, ki predstavlja združenje
zavestnih graditeljev socializma, lahko
v tesnem, sodelovanju z ostalimi socia-
lističnimi gibanji v svetu odigra važno
in koristno vlogo na vse človeštvo.
Čuvajmo enotnost naSe Partije
Okrepiti je treba budnost Partije pro-
ti raznim omahljivim in nezdravim ele-
mentom v Partiji, pri tem pa ni treba
ravnati kruto in s tem izgovorom iz-
ključevati ljudi, ki so sicer zvesti Par-
tiji, pa včasih greše. Takim je treba
pomagati, pa čeprav tudi v obliki par-
tijske kazni, ki bo na njih vzgojno de-
lovala.
Prav tako je treba okrepiti borbo
proti gnili familiarnosti v Partiji in
stalno krepiti kritiko in samokritiko.
V tem pogledu je bilo do sedaj mnogo
napak, to pa se potem slabo odraža na
kvaliteto partijnosti komunistov, ki za-
radi tega postanejo nevredni, da bi bili
člani Partije. Posebno pažnjo je treba
posvetiti liku komunista. Zvestoba Par-
tiji se ne odraža samo v včlanjenosti v
Partiji, temveč tudi v vsem življenju
in delu osebnosti.
V Partiji je treba v zvezi z vsem tem
okrepiti kontrolo nad rednim in pravil-
nim delom partijskih organizacij.
Predvsem, tovariši in tovarišice, pa
je treba varovati čistost in monolitno
enotnost naše Partije, da bi bila spo-
sobna premagati vse že omenjene in še
mnoge druge naloge na naši težki, toda
slavni poti graditve srečnejšega življe-
nja naših dölovnih ljudi — socializma.
Mi se danes še borimo z velikimi te-
žavami. Toda, tovariši in tovarišice, tudi
v bodoče moramo biti prežeti z zavestjo,
da bomo tudi te težave kmalu prema-
gali. Če pomislimo, kako ogromne za-
preke smo morali premagati na svoji
poti izgradnje socializma od V. kongresa
do danes, potem smo lahko ponosni in
srečni skupaj z našimi narodi. Mi smo
do danes dosegli take rezultate in pod
takimi pogoji, da lahko z globokim pre-
pričanjem pričakujemo skorajšnjo, po-
polno zmago tistih idealov v naši deželi,
za katere smo se borili in za katere so
padli mnogi sinovi naših narodov.
Smatral sem za potrebno, da mnogo
več govorim o naših težavah in slabostih
in manj o naših uspehih, ki zares niso
majhni. Hotel sem dati bolj sliko su-
rove strani naše stvarnosti do sedaj, da
bi lahko v bodoče laže premagali vse
težave na naši poti, ki je že osvetljena
s sijajnimi rezultati ustvarjalnega âela
naših ljudi in ki nas vodi v veliko in
srečno bodočnost.
Nadalje je tov. Tito govoril o naših
odnosih z mednarodnimi naprednimi
gibanji v svetu, navedel je tudi podatke
o posledicah ekonomske blokade s stra-
ni ZSSR in njenih satelitov, o poveča-
nju materialnih izdatkov za narodno
obrambo, o izpolnjevanju petletnega
plana ter o elementarnih nesrečah.
Ko je govoril o dostojnem liku člana
Partije je maršal Tito orisal prehojeno
pot in razvoj KPJ v času od V. kon-
gresa do danes. V zadnjem delu svoje-.
ga govora je govoril o Ljudski mla-
dini, o položaju in vlogi naših žena,
o delu organizacije Zveze borcev ter
o Zvezi vojaških vojnih invalidov ter
o delu v naši Ljudski armadi.
Zaradi pomanjkanja prostora teh po-
glavij Titovega govora nismo objavili,
pač pa opozarjamo znova naše bralce
in naročnike, da bo v kratkem izšel
celoten govor v izdaji »Ljudske pra-
vice« ter ga bo lahko vsakdo kupil.
Delovni kolektivi Cella in okolice
na cast Vf. kongresa KPJ
Te dni so v počastitev VI. kongresa
KPJ zasedali delavski sveti v nekate-
rih tovarnah in podjetjih. Velik uspeh
teh zasedanj je v tem, da so se delovni
kolektivi na čast VI. kongresa KPJ od-
rekali celotnemu ali pa delu viška plač-
noga sklada ter ga izročali občinskim
ljudskim odborom in drugim organiza-
cijam.
Delovni kolektiv Keramične tovarne v
Libo j ah je celotni višek plačnega skla-
da razdelil tako: 1,000.000 dinarjev za
gradnjo doma Svobode v Libojah,
80.000 za spomenik padlim borcem v
Petrovčah ter 25.000 din za občinske si-
rote.
Rudarji iz Zabukovce so 10% viška
plačnega sklada v znesku okoli en mi-
lijon dinarjev dali za gradnjo novega
mostu med Žalcem in Grižami.
Delavski svet »Betona« iz Celja pa
je 2,470.000 dinarjev sklada za samo-
stojno razpolaganje namenil za grad-
njo kulturnega doma v Storah in v Tr-
bovljah po 800.000 din, za gradnjo kul-
turnega doma v Zagorju 400.000, Zvezi
borcev Celje-mesto 10Ó.000, občinskim
sirotam v Štorah, Zagorju in v Celju
po 50.000, za gradnjo spomenika padlim
borcem na Grobelnem pri Ponikvi
15.000, AD Kladivarju 90.000, Društvu
inženirjev in tehnikov 50.000, celjskim
dijakom kot pomoč za hrano 75.000 din.
Na tej seji je delavski svet Betona
še sklenil, da bo v počastitev VI. kon-
gresa zgradil stanovanjski blok za 30
tiružin, in sicer v 10 mesecih. Po prvih
načrtih bo blok stal na vogalu Miklo-
šičeve in Kocbekove ulice. Del stroš-
kov za gradnjo tega bloka bodo krili
iz doseženega viška plačnega sklada.
Delovni kolektiv Tovarne pohištva iz
Celja je 230.000 dinarjev razdelil v po-
častitev VI. kongresa KPJ takole:
130.000 MLO Celje za gradnjo stano-
vanj, 20.000 okrožnemu odboru Parti-
zana, 10.000 AFZ Dolgo polje, 40.000 so^
cialnemu skrbstvu, Svobodi 10.000 ter
AD Kladivarju 20.000 dinarjev. Poleg
tega so komunisti v tej tovarni skle-
nili, da bodo s prostovoljnim delom iz-
delali novo pohištvo za pisarne Mestne- ,
ga komiteja KPS. Material za pohištvo
bo dala tovarna.
M. B,
DELEGATOM VI. KONGRESA KPJ
Zagreb.
Obsojamo izpad agenta Informbiroja Djn-
riča in odobravamo njegovo odstranitev iz
vrst delegatov Kongresa. Takšni agenti nas
ne morejo omajati v zaupanju pravilnega de-
la naše Partije in našega vodstva!
Delegati! Ne pustite se motiti po nasprot-
nikih našega delovnega ljudstva in delajte
naprej v smislu velikih pridobitev NOB in
našega revolucionarnega pokreta.
- Naj živi enotna in monolitna Zveza komu-
nistov Jugoslavije!
Celje, dne 6. novembra 19.52.
Kolektiv Celjske tiskarne.
stran 4
•SAVINJSKI VESTNIK   dne 8. novembra 1952'
Ster. 4g
Živahne volilne priprave v Celiu in okolici
USPEL PREDVOLILNI FRONTNI SESTANEK V PRVI ČETRTI
Za ljudi, ki se ne strinjajo s programom Fronte ni mesta
v frontnih vrstah
Pretekli petek se je zbralo blizu šti-
risto članov Fronte iz prve četrti na
predvolilnem sestanku. Sestanek je bil
res dobro obiskan, saj že dolgo nismo
videli toliko frontovcev zbranih v prvi
četrti. Tov. Macarol je podal zunanje in
notranje politično poročilo v zgoščeni
obliki, z namenom, da bi ga navzoči
čimbolj izpopolnili v diskusiji. Toda
razprava ni bila takšna kot bi bilo
želeti, saj je še nešteto stvari, o katerih
bi se morali frontovci pomeniti, k be-
sedi pa so se oglasili le redki.
Tov. Soklič je na to povedal tehnični
postopek o načinu volitev v ljudske
odbore in zbor proizvajalcev. V disku-
siji, ki se je razvila, je bilo opaziti, da
so frontovci vse preveč obravnavali
tehnična vprašanja v zvezi z volitvami,
na politično delo, ki je najvažnejše za
člane Fronte, pa so skoraj pozabili.
Frontovci so se razživeli šele, ko je
nekdo med njimi opozoril na delo in
naloge frontovcev v predvolilnih pri-
pravah, da odkrivajo, sicer redke so-
vražne elemente, katerim lahko nase-
dajo nerazgledani ljudje. Vsakodnevno
življenje nam kaže, da sovražne pa-
role krožijo med ljudmi, zato je tudi
dolžnost frontovcev, da dajejo na njih
pravilne odgovore in jih pobijajo kjer-
koli bi se take parole pojavile. Enega
med tistimi, ki si, čeprav zaman, želi
večstrankarski sistem, so frontovci na
sestanku odkrili. To je bivši advokat
dr. Orožen, ki je prišepetoval, da so
naše volitve podobne enemu samemu
dirkalnemu konju, ki mora priti prvi
na cilj. Ker takšen človek ne more biti
član Fronte, so ga frontovci izključili
iz svojih vrst.
Čeprav je ta frontni sestanek v pri-
merjavi s sestanki v poletnih mesecih
bil najboljši, kakor po številu navzočih
tako tudi po dokai živi razpravi, se
ne smemo s tem zadovoljiti. So še ved-
no ljudje, vedno eni in isti, ki se tudi
tega sestanka niso udeležili. Te bo tre-
ba vprašati, kaj je temu vzrok. Na se-
stankih je še vedno premalo govora o
važnih stvareh, o katerih bi se morali
frontovci pogovoriti.
Kljub tem pomanjkljivostim pa kaže,
da se bodo celjske frontne organizacije
v predvolilnih pripravah vendarle okre-
pile ter odstranile iz svojih vrst tudi
tiste, ki vanjo ne spadajo.
S predvolilnega zborovanja četrte četrti
MESTNI LJUDSKI ODBOR NAJ UREDI VPRAŠANJE NAJEMNIN —
NEKATERIM SE JE PREVEC MUDILO — IZVOLJENI SO BILI ŠTIRJE
KANDIDATI — BESEDA O TEM IN ONEM
V torek zvečer je bil v dvorani Na-
rodnega doma zbor volivcev večjega
dela četrte četrti. Udeležilo se ga je
nad 300 ljudi, to se pravi dobre tri Če-
trtine vseh volilnih upravičencev.
Volivce je z dosedanjimi težavami in
uspehi MLO seznanil tovariš Trofenik.
Navedel je viden razvoj delavskega
samoupravljanja v naši industriji in
žrtve, ki jih za skupnost doprinašajo
delavci v podjetjih. Navedel pa je tudi
primere. Ho privatni sektor, naši obrt-
niki, te svoje dolžnosti do skupnosti ne
izpolnjujejo, zavlačujejo ali pa celo za-
vračajo plačilo davkov. Takim nelojal-
nim obrtnikom bo treba pokazati, da
skupnost pri svojih naporih ne bo pre-
zrla njihovega odnosa in jim bo dala
tako mesto, kot ga zaslužijo. V skraj-
nem primeru bo možno takim brez-
brižnežem do interesov skupnosti od-
vzeti tudi obrt. Tovariš Trofenik je na
koncu svojega poročila nakazal tudi
perspektivo nadaljme graditye in,raz-
voja našega mesta, ki bo v prihodnjem
letu v polnem razmahu. Volivci so
težnjo MLO za dograditev čim večjega
stanovanjskega fonda toplo pozdravili.
Ko je tovariš Riko Presinger volivcem
obrazložil način predlaganja kandidatne
komisije, je tovariš Vagner v imenu
10 volivcev predlagal kandidatno ko-
misijo. Ker nihče ni predlagal p>oleg
njega nove ali pa spremembe posamez-
nih, je bila ta komisija z dviganjem rok
izvoljena. Za tem pa so volivci pred-
lagali, kdo naj bi prišel v poštev za
kandidata pri volitvah v MLO. Kandi-
datna komisija je predloge zabeležila
in odšla na delo.
Medtem se je razvila živahna raz-
prava med volivci. Tovarišica Hojniko-
va je pojasnila, kako misli MLO vsaj
deloma rešiti perečo stanovanjsko krizo.
Povedala je tudi, da so zlagane in zlo-
namerne govorice tistih, ki trdijo, da se
bodo najosnovnejši živilski predmeti
podražili. Govorila je tudi o otroških
dokladah in zvišanju najemnin. V obeh
zadnjih primerih so ji volivci pritrdili
in se strinjali z ukrepi ljudske oblasti,
kar pa se najemnin tiče, je tov. Adolf
Presinger predlagal, naj bi se najemni-
ne regulirale pravilno. Ta svoj predlog
je utemeljeval s tem, da imajo danes
v našem mestu najemnine zelo različno
ceno, da komfortna stanovanja stanejo
včasih prav toliko kot preprosta, morda
celo slaba stanovanja. Ta predlog so
volivci osvojili z zahtevo, da se taka
revizija stanovanj in najemnin izvrši
po vsem mestu.
Diskusije se je udeležil še tov. Gabrič,
ki je pojasnil volivcem veliko pridobi-
tev, ki jo imamo s socialnim zavaro-
vanjem, ki je najpopolnejše na svetu
sploh. Vendar bi ta zbor volivcev lahko
rešil še marsikatero vprašanje, če se
nekaterim ne bi tako mudilo. Le-ti so
vplivali tudi na svojo okolico.
Med razpravo je kandidacijska komi-
sija obrazložila svojo odločitev. Izmed
predlaganih je izbrala štiri kandidate:
Janeza Trofenika, Rika Presingerja,
Toneta Gabriča in Cilko Hojnikovo.
Od teh štirih kandidatov, ki so voliv-
cem po svojem dosedanjem delu dobro
znani, bodo na dan volitev izvolili dva.
V tretji volilni enoti so predlagali za kandidate:
Antona Grma, Alojza Sagadina in Vero Colja
Pretekli četrtek je bil zbor volivcev
3. volilne enote v drugi četrti. Udeležba
ni bila ravno najboljša, saj je prišlo
na zbor le 32% vseh volivcev. Tudi
za probleme, o katerih bi morali voliv-
ci razpravljati, ni bilo dovolj zanima-
nja. Razprave o dosedanjem delu in
bodočih nalogah, razen nekaj izjem,
skoraj ni bilo. Izgleda kot da se volivci
sramujejo nastopiti s svojimi predlogi,
namesto da bi s sodelovanjem na zbo-
rih volivcev opozorili na napake, ki
se v življenju dogajajo in podali pred-
loge za izboljšanje dela Mestnega ljud-
skega odbora. Naposled te stvari ljud-
je vsakodnevno v družbi iznašajo, za-
kaj potem nočejo z njimi na dan tam,
kjer bi bila njihova dolžnost, to je na
xborih volivcev. Molčečnost na zborih
bodo morali naši ljudje odsloviti, po-
stati bodo morali bolj živahni in zgo-
vorni. S tem bodo pomagali Mestnemu
ljudskemu odboru do boljšega dela,
istočasno pa tudi sebi.
Odbornik MLO tov. Golja je pozval
navzoče k razpravi ter poudaril, da bi
morali volivci bolj sodelovati. Tudi če
je kaj vredno kritike, na dan z njo,
da se stvar razčisti.
Tisti, ki so se prijavili k diskusiji, so
razpravljali o stanovanjski krizi v Ce-
lju ter pokazali dober vzgled delovnega
kolektiva Beton, ki bo prispeval denar
za 36 stanovanjskih hiš, kjer bo na
razpolago 100 novih stanovanj. Iznesli
so tudi, da je v Celju premalo preno-
čišč, zato je potrebno, da bi preuredili
zopet hotel »Pošto«. Posebno je zani-
malo volivce, ko je nekdo iznesel, da
so celjske pekarne dosegle precejšnji
dobiček, seveda največ na račun po-
trošnikov. Drugi so zopet podprli go-
vornika s tem, da pecivo ne odgovarja
predpisom, teži in kvaliteti. Obravna-
vali so tudi vprašanje otroških doklad
in povišanja najemnine. Ta ukrep so
pozdravili, kajti le tako bo mogoče po-
praviti in vzdrževati stanovanjske hiše,
ki jih je še dovolj v slabem stanju.
Na predlog volivcev, ki so predlagali
5 kandidatov za bližnje volitve v MLO
je kandidacijska komisija predlagala
tri, in sicer: Antona Grma, Vero Colja
in Alojza Sagadina. Vse tri so volivci
z odobravanjem potrdili.
Naj za danes na kratko povemo za-
kaj so volivci tov. Grma izvolili za kan-
didata.
Tovariš Grm Anton je od leta 1942
aktivno sodeloval v NOB, je trikratni
odlikovanec in 70% invalid iz NOB.
Tudi po svoboditvi je požtrvovalno de-
lal pri najtežjih nalogah kot uslužbenec
okrajnega ljudskega odbora. Končal je
enoletno partijsko šolo, sedaj pa je za-
poslen v mestni klavnici. Je eden od
tistih, ki so vse svoje sile žrtvovali za
dobrobit delovnih ljudi, zato so ga vo-
livci s polnim zaupanjem, da bo pra-
vilno zastopal njihove interese, izbrali
za kandidata.
Volivci na Jožefovem hribu
so napovedali tekmovanje
V sredo zvečer je bil v dvorani To-
varne perila močno obiskan zbor vo-
livcev 13. volilne enote Jožefov hrib.
Zborovanje je začel tov. prof. Aškerc.
V svojih izvajanjih je podal poročilo
o dosedanjem delu Mestnega ljudskega
odbora in podčrtal najbistvenejše smer-
nice za bodoče delo novoizvoljenega
mestnega ljudskega odbora. Na kratko
je govoril tudi o notranjem in zunanjem
političnem položaju. V debati so volivci
izražali svoje želje. Zborovaici so iz-
brali naslednje kandidate: tov. prof.
Antona Aškerc, tov. Mirka Zupančič,
tov. Martina Pirš in tov. Tončko Jan-
kovič. Zbor volivcev je napovedal vsem
ostalim volilnim enotam v Celju tek-
movanje v dveh točkah: 1. Kateri te-
ren bo prvi izvršil volitve; 2. kateri te-
ren bo dosegel pri volitvah najvišji od-
stotek udeležbe volivcev.
Pripomniti bi še bilo, da smo vkljub
veliki udeležbi in vkljub povabilu, na
zboru pogrešali ljudi, ki vedno stojijo
ob strani, ne manjka pa jim dobrih
služb in dobrega zaslužka za brezskrbno
življenje.
„Redni gostje"
na predvolilnem zboro-
vanju v Vojniku
Nedavno je bil v Vojniku predvolilni
sestanek volilne enote Vojnik. Sesta-
nek je nekaj čaea potekal v miru. Iz-
brali so 18 kandidatov, od katerih bo
6 izvoljenih v občinski odbor. Po dobro
pripravljenih referatih je bila disku-
sija, ki so jo pa izkoristili v svoje raz-
bijalne namene nekateri ljudje, ki jih
sicer nikoli ni videti, kadar gre za od-
ločanje v dobrobit skupnosti. S strupe-
nimi in sovražnimi izjavami se je ogla-
sil Domšak Konrad iz Vojnika. Osra-
motil je delavske svete in vodstva to-
varn, klevetal našo oblast in demokra-
cijo. Pri tem mu je vneto pomagal Ter-
glav Franc, ki je zaposlen v Cinkarni,
le-ta je sramotil oskrbovance v Domu
onemoglih, jim odrejal pravico politič-
nega udajstvovanja, najbolj »človeški«
pa je bil Novak, ki se je na oduren na-
čin rogai iz starčkov. Čudno je, da so
takemu človeku sploh pustili govoriti,
ko ne spuštuje starosti in uporablja ta-
ko umazane besede za soljudi. Prav ta
Novak je med okupacijo z ženo vred
govoril le nemško, imel je rdečo legiti-
macijo in se družil z najbolj zakrknje-
nimi nemčurji in Nemci. Taki nepo-
pravljivi elementi, ki so se oglašali na
ta način in s tem dokazali, da ne ob-
žalujejo svojih zmot v preteklosti niti
skušajo biti lojalni, pač nimajo kaj so-
odločati pri stvareh, o katerih naj go-
vore pošteni državljani.
Zbor volivcev na Babnem.ni bil ravno med najboljšimi
Predvolilnega zborovanja se je na
Babnem udeležila komaj tretjina vo-
livcev. Navzoči so obravnavali res pe-
reča vprašanja Medloga, vendar ne ta-
ko, kot bi bilo zaželjeno in navsezadnje
tudi koristno. Nihče ne opKireka, da so
občinske ceste potrebne popravila, da
naselje potrebuje razsvetljavo in da je
vodni kanal potreben popravila. Ven-
dar postavljati zgolj zahteve in apelirati
na MLO, da te stvari izvrši, je spričo
štednje ob letošnji suši zgrešeno. Vsi
kraji, ki sestavljajo delovne načrte za
gospodarsko in komunalno dejavnost,
se predvsem naslanjajo na lastni pri-
spevek. Tudi v središču mesta bi da-
nes ne izgledalo tako, če kolektivi, to
se pravi socialistični sektor, ne bi pri-
speval svoj levji delež v izven prora-
čunska sredstva. Odkrito rečeno je pri-
spevek delavstva v mestu daleč iznad
prispevka kmečkega prebivalstva, ki
svojih obveznosti do skupnosti ne iz-
vršuje tako dosledno in v toliki meri.
Nekateri na Babnem mislijo, da je dolž-
nost MLO obrniti denar, ki ga dobi na
račun davčnih obveznosti iz tega kra-
ja, nazaj. To je kaj smešno. Potem ti
ljudje ne bi smeli več stopiti iz območ-
ja svoje vasi, za njih bi moral biti vstop
V .J^tnicg jpfepovedan, a otroci bi lah-
ko ostali nepismeni revčki na zapečku.
Vsekakor pa bi skupnost le sprejela
tudi njihove težave v razpravljanje, če
bi oni sami tudi čutili potrebo sodelo-
vanja.
Naselje severno od Dečkove
ceste nima zveze z mestom
Volivci naselja severno od Dečkove
ceste so s predvolilnega sestanka po-
slali MLO resolucijo, v kateri se zavze-
majo, da jih v bodoče MLO ne bi po-
zabil, ker imajo zelo slabo zvezo z me-
stom, pravzaprav nobene. Naselje je
v močvirnatem tlu in je nujno potreb-
na trdna cesta, hkrati pa vlada v tem
delu mesta trda tema, ki onemogoča
vsako hojo ponoči. Kolikor pa je ta
zahteva z ene strani upravičena, po-
grešamo na drugi strani tudi njihove
lastne obljube za sodelovanje. Težko
verjamemo, da bodo to cesto, če bo
zgrajena, uporabljali samo delavci, ki
v industriji dajejo svoje prispevke. Kaj
mislijo prispevati drugi, ki svoje dolž-
nosti do skupnosti ne izvršujejo tako,
kot delavci v industriji?
Takîh zborov volivcev si še želimo!
Predlagani kandidat tov.Jenko Rado je zelo priljubljen med volivci
V sredo zvečer je bil zbor volivcev
druge volilne enote prve certi. Udeležba
je bila dobra, saj je bilo navzočih nad
60% vseh volivcev.
Zastopnik Mestnega ljudskega odbora
tov. Vlado Bogataj je govoril volivcem
o zunanjem in notranjem političnem po-
ložaju ter o dosedanjem delu in o bo-
dočih nalogah Mestnega ljudskega od-
bora.
Od treh predlaganih kandidatov je
kandidacijska komisija predlagala vo-
livcem, da glasujejo za vse tri kandi-
date, kajti tako bo na dan volitev lažja
izbira odbornika, ki jih bo zastopal v
Mestnem ljudskem odboru.
Ko je predsednik kandidacijske ko-
misije prečital imena predlaganih, je
žel največ priznanja tov. Jenko Rado,
direktor Tov. »Aero«. Ze v ploskanju
je. bilo čutiti, da je močno priljubljen
med ljudmi ter da imajo volivci v nje-
ga polno zaupanje. Ce upoštevamo pri
tem še to, da je domačin, ki ga sko-
raj vsi Celjani poznajo ter njegovo
sposobnost na gospodarskem polju in
skrb za bodoči razvoj mesta, so vsi iz-
gledi, da bo tudi na dan volitev zma-
gal. Tudi ostala dva predlagana kandi-
data, tov. Macarela in Denisa Zlatka,
so volivci pozdravili. Kako bi jih ne,
saj so predlagani res zavedni, predani
in delovni ljudje, ki so se izkazali že v
naši težki preteklosti, danes jih pa zo-
pet vidimo v množičnih organizacijah
in društvih kot delovne in aktivne čla-
ne.
Razprava je bila v začetku dokaj
mrtva, volivci se niso mogli razživeti.
Jeziki so se jim razvezali šele, ko so
pričeli razpravljati vprašanja, na kate-
rih so neposredno zainteresirani. Na-
čeli so zelo koristne probleme in dajali
pametne predloge. Preobširno bi bilo,
če bi vse naštevali. Naj navedemo sa-
mo nekaj stvari, ki so jih volivci na-
čeli: slaba preskrba z mlekom, proble-
mi pri gradnji gledališča, regulacija Sa-
vinje in s tem v zvezi preusmeritev
železniškega prometa, kalenje nočnega
miru, preusmeritev avtobusnega pro-
meta, napori Olepševalnega društva za
lepši izgled Celja in sodelovanje Celja-
nov pri tem, vprašanje tatvin ter ne-
morala v nekih gostinskih obratih itd.
Ce bodo tudi v bodoče zbori volivcev
tako obiskani ter če bodo volivci sode-
lovali s pametnimi predlogi, bo novo-
izvoljeni odbornik imel polne roke de-
la. Mestni ljudski odbor pa bo ob ta-
kem sodelovanju z volivci še uspešneje
izvajal naloge, ki mu jih bodo volivci
zaupali.
Zato si takih zborov volivcev še že-
limo, naj bi postali stalna oblika sode-
lovanja z ljudsko oblastjo, ne pa samo
sedaj v času predvolilnih priprav.
Kaf dela Fronta v Lesičnem ?
Občinski odbori OF so priprave za
predstoječe volitve v občinske ljudske
odbore sprejeli kot svojo najvažnejšo
nalogo. Zavedajo se, da je od dobrih
priprav in od pravilne izbire kandida-
tov, katere predlagajo, pretresajo in po-
trjujejo na zborih volivcev, odvisen
potek volitev in razvoj bodoče občine.
Nekateri občinski odbori OF so takoj
ob razpisu volitev pričeli s političnimi
sestanki. V teh občinah so do danes
zaključeni vsi zbori volivcev kot n. pr.
v Preboldu, Pristavi, Rog. Slatini, Ta-
boru in drugod. V Rog. Slatini so bili
zbori volivcev zelo dqbro obiskani, saj
je prišlo na nekatere zbore okoli 350
volivcev. Dobro potekajo zbori v Šent-
jurju, Polju, Vojniku. V Škofji vasi
bodo imeli 9. in 12. novembra že zbore
volivcev, kjer bodo sprejeli kandidate
za okrajni ljudski odbor.
Seveda tudi v teh občinah ni šlo vse
gladko. V občini Tabor imajo težave v
volilni enoti Ojstriška vas, kjer ne
sprejmejo kandidaturo predlagani in od
volivcev potrjeni kandidati. Občinski
OF Tabor je mnenja naj ostane volilna
enota Ojstriška vas brez odbornika, s
čimer pa se volivci najbrž ne bodo stri-
njali.
Vse drugače pa je v Lesičnem. Tam
vaški odbori OF niso imeli sej, še manj
pa vaških sestankov^ niti ne vedo, da
se pripravljamo na volitve. Občinski
odbor OF ni sklical vaške odbore ter
se z njimi posvetoval o predvidenih
kandidatih, ni čutil potrebe sklicati va-
ške sestanke članov Fronte ter se pred-
hodno z njimi pogovoriti o važnosti vo-
litev in gospodarskem razvoju njihove
občine ter o potrebi kredita za dokonč-
no obnovo od okupatorja požganih do^
mov. Zato ni čudno, če se tudi zbori
volivcev ne morejo izvesti zaradi pre-
majhne udeležbe. Na Pilštanju in v Za-
gorju so prišli na zbor volivcev le po
trije volivci, v Bistrici pa le dva. To
naj bo v opomin tamkajšnjemu občin-
skemu odboru OF, kakor tudi partijski
organizaciji, da je treba delo izboljšati
in se približati volivcem.
Ali v Rimskih Toplicah res ni
razsodnih in delavnih žensk?
V Rimskih Toplicah so izvedli zbore
volivcev že v petih volilnih enotah.
V teku tega tedna bodo potrdili kandi-
data še v zadnji volilni enoti to je Brod-
nice—Dol. Najboljše so uspeli zbori v
Rimskih Toplicah, Smarjeti in Globo-
kem. Volivci se živo zanimajo kakšni
so kandidati. Zavedajo se, da je razvoj
njihove občine kot nekdanji znani turi-^
stični in letoviščarski kraj — odvisen
od ljudi, ki bodo vodili gospodarstvo
občine. Občinski frontni odbor v Rim-
skih Toplicah pa je pozabil, da imajo
nad 50% žena-volivk. Od 26 kandida-
tov je le ena žena, katera kandidira.
Mislim, da so žene iz Rimskih Toplic
neštetokrat dokazale, da so politično in
gospodarsko sposobne sodelovati pri
upravljanju občine, ker so živo zainte-
resirane za razvoj svoje občine. Nič ni
zamujenega, saj so pred nami še zbori
volivcev, kjer bomo izbirali kandidata
za okrajni ljudski odbor, zato bodo lah-
ko predlagale žene delovno kandidatko
in se borile za njeno izvolitev.      P. A.
Zbor volivcev v Šentjurju pri Celju
v ponedeljek je bil v Zadružnem do-
mu v Šentjurju zbor volivcev za trg
Šentjur. Po izvolitvi delovnega pred-
sedstva, zapisnikarja in overovateljev
zapisnika so volivci izvolili kandidacij-
sko komisijo, ki je takoj pričela s svo-
jim delom. Predsednik Občinskega ljud-
skega odbora, tov. Plavštajner pa je v
tem času obširno orisal delo odbora od
zadnje združitve KLO pa do danes.
Občinski ljudski odbor je v času od
zadnje razdelitve KLO pospešil zlasti
komunalno dejavnost. Le-ta je bila pri
bivših KLO zelo slaba. Sedanji Občin-
ski LO je popravil občinske hiše, ki so
bile že v razsulu. 12 mostov, ki so manj
potrebni popravila, pa bo popravil še
v teku letošnjega leta, v kolikor bo to
dopuščalo vreme.
Tudi gospodarska podjetja v Šent-
jurju marljivo delajo; ta so pokazala
lepe uspehe potem, ko so njih vodstvo
prevzeli delovni kolektivi. Poglejmo
krojaško delavnico, ki je bila že na
razpadu. Sedaj je v njej zaposlenih 18
ljudi. Tudi mizarska delavnica ima ve-
liko dela in nima prostora, da bi se
razširila. Občinski LO je ustanovil ob-
činsko mesarijo, ki zadovoljuje svoje
odjemalce. Delo v pekarni se je izbolj-
šalo šele potem, ko je bilo tej možno
nabaviti dovoljno količino moke.
v Šentjurju je velika težava z vodo-
vodom, za katerega niso imeli doslej
sposobnega človeka, ki bi ga bil po-
pravljal. Potrebno bo nabaviti še eno
črpalko.
Pri gostinskih podjetjih je v Šent-
jurju precejšnja konkurenca. Vendar bi
morala nekatera paziti na to, da bi
potrošnike bolj zadovoljila.
Kot smo že omenili, so Sentjurčani
nabavili nov kinoprojektor. Slavnostna
otvoritev kina je bila pred nekaj dnevi.
Prispevek za projektor so zbrala gospo-
darska podjetja v Šentjurju in Gospo-
darski svet pri OLO Celje-okolica. Ne-
kaj bodo morali pa prispevati prebi-
valci.
Pri slučajnostih je bilo govora še o
organizaciji pri volitvah, kje bodo vo-
lišča, kako se bo volilo itd. Tov. pred-
sednik je objasnil, da bodo v trgu vo-
lili od 8 predlaganih kandidatov 4 od-
bornike, v celotni občini jih bo pa 27.
Bilo je še govora o vprašanju gasilstva
v Šentjurju. Predlagali so, da bo treba
urediti gasilstvo v Lokarjih in popra-
viti Šentjursko šolo.
Svečana otvoritev kina
v Šentjurju pri Celju
v počastitev Л'1. kongresa KPJ je bila т
nedeljo svečana otvoritev kina v Zadružnem
domu v Šentjurju. Tovariš Plavštajner, pred-
sednik občinskega ljudskega odbora v Šent-
jurju je pozdravil navzoče, med njimi tudi
podpredsednika OI^O Celje-okolica tov. Cven-
ka, tajnika Pikla, ljudskega poslanca za Šent-
jur tov. Borovšak Heleno in direktorja Žele-
zarne Štore tov. Svetka. Tov. Svetina je pre-
čital pozdravno brzojavko VI. kongresu KPJ.
Za tem so predvajali slovenski film »Kc-
kec«, ki 60 ga navzoči z velikim navduše-
njem gledali.
Po končani predstavi so se Sentjurčani im
gostje podali v vas Kranjce, kjer je ta ve-
čer v čast VI. kongresu KPJ prvič zagorel*
električna luč. i
Okrajni ljudski odbor Celje-okolica
sporoča vsem prebivalcem žalostno vest.
da je dne 1. novembra 1952 za zmeraj
zatisnil oči njegov vestni uslužbenec
POZNIC JOŽE
Tovariš Poznič je bil vzor državnega
uslužbenca. Slava mu!
Stev. 45
»SAVINJSKI VESTNIK«  dne 8. novembra 1952
Stran 5
Kaj je predvideno v gospodarskem
načrtu v Slovenskih Konjicah
Gospodarski svet pri MLO v Slov.
Konjicah je te dni izdelal predlog tri-
letnega gospodarskega načrta, ki naj
usmeri delo bodočega ljudskega odbo-
ra. Volivci so na zadnjih frontnih se-
stankih po vaseh bili z njim seznanje-
ni ter so dali še nekatere pripombe in
predloge, ki jih bo morda pred dokon-
čnim sprejetjem potrebno upoštevati.
Vsekakor pa se iz tega, kar je predvi-
deno za delo konjiške občine v bodočih
treh letih jasno vidi velika gospodar-
ska samostojnost nižjih organov obla-
sti.
Osnovni poudarek načrta je dan elek-
trifikaciji občine in kmetijstvu, kar po-
meni, da sta ti dve stvari najbolj po-
trebni. Električno luč sicer že imajo v
dobri polovici vasi, v okolici Skale in
Stranic pa bo svetila prihodnje leto.
Drugače pa je v bivšem KLO Bezina in
Spitalič, kjer morajo še vedno uporab-
ljati petrolejke. V Bezini so svojčas že
pristopili k delu, zbrali nekaj materiala
in denarja, sedaj pa je vse tiho. Važ-
nost kmetijstva je poudarjena z načrt-
no regulacijo gornjega toka Dravinje
skupaj s sosednjimi Zrečami in Locami.
Na ta način bo pridobljena lepa povr-
šina rodovitne zemlje, ki je sedaj izred-
no mokra. Tu bo imela precejšnje na-
loge tudi KZ, saj je osušitev zemljišč
le v interesu njenih članov-kmetov.
Nič manj važne niso stvari pri obnovi
sadovnjakov in vinogradov, saj je ve-
čina nasadov že zelo starih in ne dajo
več zadovoljivega pridelka. Ker je tu-
di živinoreja precej močna v. bližnji
okolici je predvideno, da bi se v Konji-
cah ustanovilo podjetje za predelavo
mleka.
Odgovorne naloge čakajo bodoči ljud-
ski odbor tudi pri gradnji manjših cest
lokalnega pomena. Tu sem spadajo ce-
ste Skalce—Bezina do Gračiča, nada-
ljevanje ceste Kamna gora—Crešnjice,
Križevec—Zreče in pa Sp. Grušovje—
Sv. Jernej. Razen teh pa bo treba iz-
poslovati tudi prestavitev zvezne ceste
mimo Konjic v dolžini 3 km, kar je za
vedno razvijajoči se promet velike važ-
nosti.
V okviru gostinstva bo potrebno pre-
urediti in povečati sobe za tujce, isto-
časno pa skrbeti za čim širši razvoj
tujskega prometa. Obrtna dejavnost pa
se bo morala v bodoče usmeriti v tiste
panoge, ki imajo največje možnosti raz-
voja, to je kovinska in lesno-predelo-
valna. Sem spada zlasti moderno
opremljena mehanična delavnica s ser-
visno službo, nova kovačnica, mizarska
in kolarska delavnica ter podobno.
Poleg tega je v načrtu predvidena še
gradnja nove tržnice, ureditev sejmi-
šča, razširitev vodovodnega omrežja z
istočasno kanalizacijo in pokritjem jar-
ka skozi mesto, ureditev cestišč in ploč-
nikov, gradnja zaprtega kopališča, jav-
ne pralnice itd. Istočasno bo treba mi-
sliti na zunanjo ureditev mesta z raz-
nimi nasadi, parki in podobno. V pred-
logu je še povečanje sedanje ambulan-
te, gradnja reševalne postaje in naba-
va rentgenske aparature. Na področju
prosvete pa je poleg manjših del za-
mišljeno povečanje konjiške gimnazije
in gradnja nove šole na Stranicah. Vsa
ta dela pa čakajo uresničevalcev — bo-
dočih odbornikov.
L. V.
Zbori volWce^
$KofJi vasi
V preteklih dneh so se na področju
občinskega ljudskega odbora Skof ja vas
vršili zbori volivcev, na katerih so iz-
brali kandidate za odbornike občinske-
ga LO. Sam potek zborov nam je po-
kazal, da se je Fronta precej dobro pri-
pravila in objasnila svojim članom po-
men volitev.
Na zborih so volivci živo razpravljali.
V Zadobrovi se niso strinjali, da bi
kandidiral človek, ki sploh ni prišel na
zbor, ampak so za kandidata postavili
tov. Mlakarja, ki je znan kot zaveden
frontovec in dober gospodar. Nepravil-
no pa je, da se med kandidati ne na-
haja niti ena žena. Prav gotovo, da so
tudi v Skof j i vasi žene, ki bi lahko z
uspehom zastopale volivce v občinskem
ljudskem odboru.
Precej govora je bilo tudi o davkih.
Čutila se je težnja večjih kmetov, da
bi prikazali, kako so preobremenjeni.
To je prišlo posebno do izraza v Arcli-
nu. Toda, ko so jih nekateri delavci
vprašali, kje je denar za prodani krom-
pir, so utihnili.
Na zborih je bilo premalo govora o
politični situaciji v svetu in doma, po-
sebno v Ljubečni in v Trnovi j ah o tem
niso govorili. Vse premalo so tudi govo-
rili o raznih gospodarskih problemih
v občini. Največ pozornosti so temu po-
svetili v Pristavi. Razpravljali so o
elektrifikaciji in tudi sklenili, da bodo
ustanovili poseben odbor, ki bo za to
skrbel.
Frontovci iz Zadobrove so napovedali
tekmovanje vsem vaškim OF odborom
v občini v tem, katera organizacija bo
bolje pripravila ljudi na volitve in ka-
tera organizacija bo največ napravila
za politično-ideološko vzgojo svojih
članov. Mravlje Ivan
Nad tisoč Celjanov
je spremilo delegate za VI. kongres KPJ
v soboto zjutraj, ko so se delegati
mesta Celja in okolice odpravili v Za-
greb na VI. kongres, se je ob njihovem
odhodu pred postajo zbralo okoli 1200
Celjanov, da jim želijo srečno pot, jim
naročijo E>ozdrave delovnega Celja za
Kongres in izročijo spominske darove.
V imenu delegatov se je navzoči mno-
žici zahvalil za čestitke organizacijski
sekretar MK KPS tov. Lojze Trpin. Ob-
ljubil je, da bodo na zgodovinskem VI.
kongresu častno zastopali komuniste
mesta in okolice, kakor tudi vse delov-
ne ljudi mesta in okraja. Po končanem
Kongresu, je dejal, bo naloga vseh ude-
ležencev Kongresa, da prenesejo smer-
nice, ki jih bo le-ta določil na organi-
zacije KP in ostale delovne ljudi, ki
pod vodstvom Partije bijejo bitko za
socializem.
Ob tej priliki sta precitala pozdravni
resoluciji Kongresu zastopnika MK
LMS in sindikata železničarjev. Delav-
ci Tovarne emajlirane posode so izročili
delegatom lep bokal, podjetje »Kolo-
niale-živila« umetniško sliko Celja,
Celjska tiskarna lep v usnje vezan
»Celjski zbornik«, medtem ko so člani
ZB prve četrti izročili delegatom po
dve v usnje vezani brošuri s pozdravi
VI. kongresu.
Vse te darove so delegati odnesli т
Zagreb, kjer so jih izročili Kongresu.
*
Ob odhodu delegata na VI. kongres
KPJ so se v Storah zbrali na svečano
zborovanje pred upravnim poslopjem
Železarne. Sekretar občinskega komite-
ja KPS tov. Sotler je spregovoril zbra-
ni množici o delu in uspehih Komuni-
stične partije Jugoslavije.
Nato se je delegat za VI. kongres tov.
Jost zahvalil za izkazano mu zaupanje
in obljubil, da bo častno in dostojno
zastopal Štore in vso občino na tem
velikem zborovanju komunistov v Za-
grebu.
VsEorno delo Zveze borcev I. četrti
Je posnemanja vredno
Poročali smo že, da je odbor Zveze
borcev prve četrti v času tekmovanja
za VI. kongres dosegel vidne uspehe.
Največ uspehov pa so člani ZB te če-
trti dosegli ravno zadnje dni, ko je
uspeh njihovega prizadevanja prišel
javno do izraza.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
V nedeljo je odbor ZB prve četrti
priredil zaključno prireditev tega več-
mesečnega tekmovanja. Prireditev je bi
bila v dvorani doma OF. Pozdravni go-
vor je imel predsednik ZB tov. Gojmir
Melik, ki je v kratkih obrisih orisal
pomen in važnost VI. kongresa KPJ.
Na^prireditvi so nastopili pionirji in
cicibani prve četrti z deklamacijami,
petjem in plesi.
Istočasno so sprejeli tudi 5 novih čla-
nov v organizacijo ZB, katerim so za
spomin na ta dogodek darovali knjigo
»Zivi zid«.
NAGRADILI SO PIONIRJE, ŽRTVE
ZADNJE VOJNE IN SOCIALNO SiBKE
Istočasno so razdelili razne nagrade
pionirjem, ki so tekmovali v čast VI.
kongresa. Najboljši v risanju, lahko-
atletiki, streljanju in ročnih delih so
dobili knjižne nagrade, praktične na-
grade kot risanke in barvice, medtem
ko je pionirska organizacija dobila pri-
bor za risarski krožek in svilo z ve-
zenjem za krožek ročnega dela.
Denarne nagrade v znesku 20.000 din
so razdelili med otroke padlih borcev
in med socialno šibke družine na te-
renu.
Mestnemu odboru ZB so za postavi-
tev spomenika prispevali 10.000 din.
POGOSTILI SO PIONIRJE
Isti dan so pogostili pionirje prve če-
trti. Nudili so jim jestvine in pijače.
Pionirji pa so veseli poslali pozdrave
sekretarki MKKPS tov. Olgi Vrabičevi
in ji obljubili, da se bodo učili ter da
med njimi ne bo učenca, ki bi imel
slabe rede. Naročili so ji, naj njihove
pozdrave in obljube ponese VI. kon-
gresu KPJ.
BROŠURA V POZDRAV VI. KON-
GRESU
Člani ZB prve četrti so v čast VI.
kongresa KPJ izdali pozdravno brošu-
ro (v usnje vezano so delegati Celja
izročili Kongresu). Dobiček, ki so ga pri
tem zbrali, so namenili za nagrade in
pomoč, o kateri smo pravkar pisali,
Pravtako so se člani ZB v velikem šte-
vilu udeležili odhodnice delegatov, ko-
memoracij na Trgu mučenikov in Trgu
svobode, kakor tudi na Frankolovem
in pred spominsko ploščo Skaletovim
na Slomškovem trgu ter položili števil-
ne vence.
V STORAH SO SVEČANO POČASTILI
SPOMIN PADLIH ŽRTEV
V petek, 31. oktobra so se kmalu po
četrti uri zbrale množice mladih in sta-
rih pred spominsko ploščo žrtvam fa-
šizma na osnovni šoli v Storah. Godba
je zaigrala žalostinko, nakar -je' član
ZB obudil spomin na one, ki niso klo-
nili v najtežjih dneh pod pezo fašistič-
nega jarma. Spomeniki pa nam nare-
kujejo nujnost nenehne borbe za res-
nično svobodo, za resničen mir, za bolj-
šo bodočnost. Po govoru so z enominut-
nim molkom počastili spomin žrtev, na-
to je sledila salva obveznikov predvo-
jaške vzgoje, za tem pa so učenci os-
novne šole presenetili z deklamacijami,
ki so bile skrbno pripravljene in toplo
podane. Za zaključek je godba zaigrala
še eno žalostinko.
Venci in rože, jesensko cvetje in ze-
lenje pa je ostalo pred spominsko plo-
ščo, zagrnilo je mesto, kjer so vklesana
imena tistih občanov, ki so žrtvovali za
našo svobodo svoja življenja in nas za-
dolžili, da nadaljujemo borbo za dosego
idealov, za katere so prelili зурјр kri.
Od zasedanja mestne ljudske skupščine
do velike gradbene akdje v Celju
Predstavljati si pri nas ljudsko oblast,
to se pravi biti odgovoren in zaupanja
vreden član mestne ljudske skupščine,
■danes ni malenkost. Vse oči delovnega
ljudstva in ostre opazke stvarnih in
nestvarnih kritikov so naperjene vanjo.
Opozarjajo, grajajo, prosijo in terjajo
od oblasti mogoče in nemogoče stvari.
Predlogi in zahteve ljudstva, ustanov
in zborov volivcev kar dežujejo, češ:
dajte nam to in to in to.
Ko prebiramo Savinjski vestnik —
včasih se oglasi še kak dnevnik —
najdemo v predzadnji številki sicer
kratko, a dokaj zgovorno poročilo o
/ sklepih mestne ljudske skupščine o bo-
doči gradbeni akciji v Celju in v ne-
posredni okolici. Predpriprave so že v
teku. Imenovana je posebna gradbena
komisija, ki ima nalogo, da požene delo
v tek. Medtem že kopljejo temelje.
Skupščina je mirno in resno pri-
sluškovala, kakšne prošnje in zahteve
so naštevali predstavniki posameznih
svetov.
Naj ponovimo še enkrat, katere so te
najnujnejše potrebe: regulacija Savinje,
stanovanjski bloki, adaptacija »Zelezne-
.ga dvorca«. Muzej in Studijska knjiž-
nica, osnovna šola in gimnazija, kopalni
Ђazen, meátna pekarna, ureditev trgov-
skega središča, avtoservisne delavnice
In še marsikaj. Ogromni načrti!
Ali je res vse to potrebno? Življenje
narekuje potrebe. -
Kakšen bo ta gradbeni proces? Pred-
vsem so potrebni načrti, njim pa slede
predračuni. Marsikaj je že storjenega,
mnogo še manjka. Projektivni biro ko-
maj zmaguje. Ce stopiš k predsedniku
Sveta za komunalne zadeve, komaj uja-
meš priliko, da z njim spregovoriš nekaj
besed. Na vprašanje, ali se bo vsa ta
velikopotezna gradbena akcija vršila
hkrati ali postopoma, dobiš takle pri-
jazen odgovor: gradnja stanovanjskih
blokov na Slandrovem trgu in na
Dečkovi cesti je že v teku, temelje že
kopljejo.
Kaj pa regulacija Savinje? Načrti so
sicer gotovi, F>otrebni pa so še malih
jKDpravkov. Te gradbene akcije mesto
samo ne bo zmoglo. Potrebna bo pomoč
republike in ostalih okrajev, saj bo z
dovršitvijo regulacije omogočeno tudi
osuševanje močvirnatih površin v oko-
lici. Izvršitev regulacije Savinje bo od-
visna od bodočega kreditnega sistema,
pri čemer moramo upoštevati tudi ve-
like težave, ki nam jih je povzročila
suša.
Ali bodo vse to zmogla domača grad-
bena podjetja? Ali bo potrebno tudi
prostovoljno (»udarniško«) delo ljudskih
množic? Zmogljivost podjetij nam ne
dela skrbi. Zaželena pa bo pomoč ljud-
skih množic. Celjani in okoličani bi se
pri tem delu živo zavedali, da gradijo
zase, za svoje naslednike, za skupnost
in za resnični socializem. Potrebna bi
t)ila samo pravočasna in dobra organi-
zacija delovnih brigad. To pa je naloga
množičnih organizacij.
Kako je z zalogami gradbenega ma-
teriala? Nekatere pogodbe so že skle-
njene. Morebitne težave bodo le v
zmogljivosti cementarn. Tudi te težave
bomo premagali.
Kako je s projekti za nove šolske
Zgradbe? Ti še niso v delu. Izgotovljeni
bodo najprej osnutki in predloženi jav-
nosti v razpravo. Ali bodo pri tem
vprašane za nasvet tudi sindikalne or-
ganizacije prosvetnih delavcev? Vse-
kakor bi bili njihovi predlogi zelo
dobrodošli.
Mimogrede bodi povedano, da so razen
ugotovitve o prenatrpanosti sedanjih
šolskih zgradb doslej še premalo storili.
Treba bo preiti k samoiniciativi. Spo-
mnimo se samo na težke borbe za grad-
njo slovenske okoliške osnovne šole.
Danes je taka borba nepotrebna, pač pa
gre za perspektivo o gradnji modernih
in najustreznejših poslopij.
Ali so že določeni prostori za gradnjo
teh šol? Urbanistični načrt jih predvi-
deva na splošno. Tu je torej lepa pri-
ložnost, da pridejo prosvetni delavci z
umestnimi predlogi na dan, sicer bodo
šole zgrajene brez njihovega sodelo-
vanja.
Kako visoki bi utegnili biti stroški
za vso to začrtano gradbeno dejavnost?
Na to vprašanje še ni mogoče odgovo-
riti. Ko bodo predračuni gotovi, se bo
ugotovila višina gradbenih stroškov. To
je naloga gradbene komisije in odbora
za regulacijo Savinje.
Zbori volivcev in množične organiza-
cije, ustanove in posamezniki imajo
sedaj tik pred volitvami ugodno prili-
ko, da o teh stvareh ustno in v tisku
temeljito razpravljajo.
Kako je s kvalificirano gradbeno de-
lovno silo? Te nam zelo primanjkuje.
Žalostno je dejstvo, da se sedanja mla-
dina sploh ne zanima za gradbene po-
klice, čeprav imajo veliko bodočnost in
so službe v njih dobro plačane. Grad-
bena podjetja bi sprejela najmanj 50
učencev in bi zanje ustanovila posebno
strokovno šolo, a ni za to stroko razen
redkih izjem nobenih prijav. Starši in
vzgojitelji pa Društvo prijateljev mla-
dine bi storili koristno delo, ako bi
mladini prikazali lepo bodočnost v
gradbenih poklicih.
Stojimo pred velikimi in težkimi na-
logami. V kratkem bo Celje postalo eno
samo obratovališče velike gradbene de-
javnosti. Žrtve in napori bodo veliki,
vendar za ceno tako velikih pridobitev,
za izboljšanje našega življenja bomo
z lahkoto premagali vse težave.
Več pisanja iz delovnega
območja prosvetnih delavcev
O CEM SO RAZPRAVLJALI CELJSKI OSNOVNOŠOLSKI UCiTELJI
O življenju in delovanju prosvetnih
delavcev kot družbeno delovnega ko-
lektiva se razmeroma v javnosti malo
sliši. Zaradi tega se je na zborih stro-
kovnih društev naglašala potreba, da
se prosvetni delavci s svojimi delovni-
mi uspehi in neuspehi tako na šolskem
in izvenšolskem območju, kakor s pro-
blematiko, ki se srečujejo z njo na de-
lovnih popriščih ali v družbenem doga-
janju, oglašajo pogosteje v tisku. V ča-
su velikih zamahov upravne in društve-
ne reorganizacije in decentralizacije, ko
prehajajo upravne naloge vse bolj na
društveno osnovo, ko je socialistična
demokracija v krepkem razvoju v bor-
bi za izgraditev socialističnih družbenih
odnosov in končno, ko se ves ta raz-
voj odraža in kritično obravnava v ti-
sku, se sama po sebi vsiljuje potreba
po razpravljanju v tisku o dogajanjih
na kulturno-prosvetnem in ostalih de-
lovnih, oziroma društvenih področjih
prosvetnih delavcev kot delovnih ko-
lektivov. Potrebno je, da prosvetni de-
lavci kot delovni kolektivi na enem iz-
med ne najmanj važnih delovnih po-
prišč v naši družbeni dejavnosti in
stvarnosti ne zaostajajo, marveč sto-
pajo v korak z drugimi delovnimi ko-
lektivi v obravnavanju splošne in svoj-
stvene problematike v tisku. Le s čim
aktivnejšim vključevanjem v razvoj
družbenega življenja in tvornim pose-
ganjem v razpravljanje o perečih vpra-
šanjih ter z zainteresiranjem javnosti
s svojimi delovnimi in družbenimi pro-
blemi bomo zavzeli prosvetni delavci
pripadajoče nam mesto bodisi stanov-
skemu kolektivu kot družbenemu čini-
telju, bodisi poedincu kot članu družbe
v delovnem občestvu.
V tej zavesti in v taki perspektivi so
razpravljali celjski osnovnošolski uči-
telji nedavno v okviru svoje sindikal-
ne organizacije o problemih svojega
strokovnega dela, udejstvovanja v druž-
benem življenju in odnosih, ki se izra-
žajo do prosvetnih delavcev kot delov-
nega kolektiva ali posameznih šolnikov
kot društvenih članov.
V pogledu pouka in vzgoje bo storilo
učitelj stvo vse in se posluževalo vseh
razpoložljivih sredstev, da s kakovost-
nim poukom in ustreznimi vzgojnimi
prijemi dvigne tako učne kakor vzgoj-
ne uspehe v težnji, da bo tudi šola pri-
spevala čim več k socialistični graditvi
predvsem k oblikovanju novega člove-
ka z napredno-znanstvenimi pogledi na
svet in z resnično socialistično zavestjo.
To je nesporno veliko in naporno delo,
katerega dnevni delovni učinek ni vi-
den in se s kakimi suhoparnimi števil-
kami izraziti ne da. Ni tedaj tako otip-
ljiv kakor v podjetjih, kjer izražajo in
merijo dnevne storitve dela v metrih
in tonah. Šolstvo tudi ni rentabilno
podjetje, temveč bremeni javne dajat-
ve. V svojih učinkih in posledicah se
pokaže v daljšem časovnem razmahu s
svojim delovnim učinkom in rezulta-
tom: kako izobražen in kako vzgojen
' naraščaj je šola dala družbeni skupno-
sti, da bo sposoben prijeti za delo na
vseh delovnih popriščih s svojim zna-
njem, delovnim elanom in s svojo pa-
triotično zavestjo.
Delo z živim materialom, z umskim
in čustvenim oblikovanjem mladega,
novega človeka se tedaj ne izkazuje v
dnevnih bilancah, je pa tem bolj važno,
težko in še povrhu nadvse odgovorno,
česar se mora zavedati tako vzgojitelj,
kakor starši, oziroma družba sploh. Ce
učiteljstvo vrši to svojo nalogo priza-
devno in uspešno, izpolnjuje s tem za-
dano mu poklicno družbeno nalogo in
vlogo kakor vsi drugi delovni kolekti-
vi. S tega stališča se tedaj naj predvsem
nanj gleda, ga presoja, ocenjuje in na-
grajuje.
Učiteljstvo se zaveda važnosti in po-
trebe izvenšolskega, posebej še kultur-
no-prosvetnega dela in se v njem udej-
stvuje po svojih sposobnostih in možno-
stih, kar pa ne sme okrniti poklicnega
dela in zahtevati zanemarjanje doma.
Da bo učiteljstvo uspešno vršilo uč-
no-vzgojne naloge, se bo v okviru dru-
štva, kakor tudi individualno nenehno
strokovno in ideološko izpopolnjevalo.
Posebej bo skrbelo, da ne bo zaostajalo
v razgledanosti po dogajanjih v našem
družbenem in državnem razvoju.
Izmenjali so misli glede gradnje no-
ve šolske zgradbe. V tem pogledu je
naloga učiteljgtva, da za to vprašanje
zainteresira starše in vse prebivalstvo
ter vzbudi v njem prvenstveno priza-
detost. Po načelni odločitvi za gradnjo
poslopja stopajo sedaj v ospredje trije
momenti: kdaj, kje in v kakšnem obse-
gu naj se nova šola gradi. Tudi v teh
vprašanjih je in mora biti prizadeto
vse mestno prebivalstvo, zato bo treba
o tem še razpravljati v tisku in na se-
stankih.
Včlanjevanje, vzgajanje in udejstvo-
vanje mladine v mladinskih društvih
je za telesni in duševni razvoj mladine
neprecenljive važnosti, zato je treba
stremeti po dvigu števila članov ka-
kor tudi po kakovosti, pestrosti ter de-
lovnih oblikah in metodah dela v pio-
nirski in telesnovzgojni organizaciji.
V pogledu odnosov do prosvetnih de-
lavcev je učiteljstvo ugotovilo, da v
tekočem proračunskem letu prosvetni
delavci s področja Celje-mesto niso do-
bili posebnih osebnih doklad in drugih
delovnih nagrad, kakor so to prejeli šol-
niki v okoliškem okraju in po vseh
drugih okrajih in mestih Slovenije. Da-
lje prosvetni delavci tudi opažajo, da
se v stanovanjskih vprašanjih izraža
napram njim ne le nerazumevanje,
temveč nerazpoloženje. Stanovanjski
fond prosvetnih delavcev posedujejo še
drugi soprebivalci, dočim se morajo
prosvetni delavci stiskati po neustrez-
nih stanovanjih, ali pa jih sploh ne
dobe. Ce je kdo potrpežljiv, so prosvet-
ni delavci, ki marsikaj razumejo in tu-
di stanovanjsko krizo, mnenja pa so, da
bi z dobro voljo in s sodelovanjem lah-
ko marsikaj koristno rešili. V stano-
vanjski komisiji naj bi dobili mesto po
svojem zastopniku tudi prosvetni de-
lavci.
Dogaja se, da se na račun prosvetnih
delavcev iznašajo očitki zlasti v pogle-
du ideološkega zadržanja. Kakor drži,
da je kritika potrebna in koristna, če
je določena in stvarna, tako je tudi z
očitki, ki so umestni, če slone na dej-
stvih, in krivični, če jim manjka stvar-
ne osnove. Organizacije prosvetnih de-
lavcev ne le, da bodo pritrdile k upra-
vičeni kritiki in očitkom, temveč bodo
še same ukrepale proti članom, ki se
namenoma spozabljajo, dolžne so se pa
zavzemati v neupravičenih obdolžitvah
in se boriti proti posploševalnim očit-
kom, ki škodujejo tako prosvetnim de-
lavcem kakor stvari sami.
Novi društveni odbor je sprejel ob-
vezo, da bo navezal stike z oblastnimi
in družbeno - organizacijskimi forumi
kakor tudi s tovariškimi strokovnimi
organizacijami prosvetnih delavcev v
mestu, za čim uspešnejše realiziranje
delovnih načrtov in koristnega reševa-
nja pereče problematike.
H. I.
stran 6
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 8. novembra 1952
Stev. 45
Mladina Polzele je zborovala
Volitve v osnovna vodstva mladinske
organizacije v okoliškem okraju so v
polnem teku. Mladinska predvolilna
zborovanja so bila skoraj že v vseh
predvidenih krajih.
Tudi mladina Polzele se je zbrala, da
se pogovori o svojem delu ter da se
dostojno pripravi na svoj veliki praz-
nik — V. kongres Ljudske mladine.
Smatram za potrebno, da kritično
spregovorim o nekaj stvareh, ki sem
jih opazil. Prvo, kar mislim naglasiti, je
slaba udeležba (bilo je okrog 60 mla-
dincev in mladink, čeprav je samo v
Tovarni nogavic zaposlenih 120 mladin-
cev). Precejšen del krivde za to gotovo
nosijo organizatorji zborovanja, ki niso
na dovolj prepričevalen način obvestili
mladino in ji nakazali važnost tega zbo-
rovanja. Poleg tega pa mladinski funk-
cionarji niso dobili dovolj pomoči od
partijske organizacije njihovega kraja.
Prosili so sekretarja občinskega komi-
teja Partije, da naj bi govoril mladini
na zborovanju, kar je tudi obljubil, to-
da pozneje se je premislil. Dal je na-
pisati referat o ljudski mladini, katere-
ga so potem mladinci sami precitali na
zborovanju. Ne mislim trditi, da je bil
referat slabo sestavljen, vendar bi bil
dosežen mnogo večji uspeh, če bi nek-
do mladini prosto spregovoril in ji ori-
sal v prvi vrsti borbo naše Partije za
boljše življenje nas vseh. Zborovanju
sta prisostvovala samo tov. Rojnik kot
član občinskega komiteja KP in direk-
tor tovarne tov. Medved, kar mi da
misliti, da vsi komunisti Polzele niso
preštudirali članek tov. Rankoviča »O
delu z mladino«, kjer je jasno naka-
zano, »da je treba gledati na vzgojo
mladine v zavedne socialistične držav-
ljane kot na vprašanje graditve socia-
listične družbe pri nas.«
Iz diskusije je bilo razvidno, da mla-
dinske organizacije na Polzeli niso naj-
bolje delale, posebno so pa popustile v
zadnjem času. Premalo pozornosti so
posvečali politično ideološki vzgoji. Pri
tem lahko izvzamemo Tovarno nogavic,
kjer je bilo organiziranih več preda-
vanj politične in znanstvene vsebine.
Mladina vse premalo sodeluje v delu
raznih društev. Tov. Medved je nave-
del primer v strelski družini, kjer bi
mladinci samo streljali. V Tovarni no-
gavic so na razpolago razni fizkulturni
rekviziti, ki pa ležijo v skladišču, ker
mladina nima zanimanja, da bi se
vključevala in sodelovala pri igranju
namiznega tenisa, odbojke itd. Tudi pri
klubu LT in brodarskem krožku sode-
lovanje mladine ni zadovoljivo. Naloga
mladinske organizacije je, da te in po-
dobne napake čimprej odpravi. Mladin-
ska organizacija mora biti tista, ki bo
pri mladini zanimanje ustvarila. Skraj-
ni čas je, da na sestankih nehamo raz-
pravljati o članarini in disciplini, am-
pak da razpravljamo o važnejših stva-
reh.
Na zaključku zbora so bili sprejeti
sklepi, ki nam zagotavljajo, če bodo
uresničeni, da se bo delo mladinske or-
ganizacije na Polzeli znatno izboljšalo.
V prihodnjih dneh bodo izvedene vo-
litve po aktivih in nova mladinska vod-
stva bodo poskrbela, da se čim večje
število mladine vključi v razna dru-
štva. Zaostrili bodo borbo za lik mla-
dinca, kajti član LM je lahko samo tisti,
ki je zavesten graditelj socializma in
ki s svojim delom in ponašanjem to
zasluži. Partijska organizacija bo pa
morala dati mladini večjo pomoč kot
doslej.
Mravlje Ivan
Pavel Golia:
Sneguljčica
(Ob   premieri   v   Mestnem   gledališču 24. X. 1952.)^
Celjska mladež ima v tej deževni in
mračni jeseni, okrašeni zelo na redko
z bleščečimi, živopisnimi dnevi, kakršni
so tako ljubi človeškemu srcu, zatop-
ljenemu v jesensko melanholijo, svoje
intimne praznične dneve ob predstavah
Goljeve Sneguljčice, ki jo je pripravil
s svojimi sodelavci nam že dobro znani
režiser mladinskih iger Branko Gom-
bač. Premiero je počastil avtor sam,
gledališki publiki na izviren in prije-
ten, način predstavljen v Gledališkem
listu. Pozdravili smo ga s tem večjim
veseljem zato, ker je s svojim delom
najožje povezan z rastjo slovenskega
gledališča v Ljubljani, z zavestjo, da
bo tudi naše lokalno gledališče iz ne-
bogljene klice nekoč kot razraslo dre-
vo dajalo užitne, duha in srce razve-
seljujoče sadove. Poseben mik je pre-
miera dobila tudi zato, ker se je ude-
ležil tudi naše gore list Ivan Pirečnik,
že izgubljen, pa zopet vrnjen domovini
in materi.
Predstava ni pokazala ne vem kakš-
nih režiserskih zamisli ali igralskih'
bravur, toda tega tudi nismo pričako-
vali in kaj takega igra najbrž niti ne
nudi. Tega namena tudi režiser ni imel.
Hotel nam je dati mladinsko igro, ki
bi jo v glavnem posredoval sam mladi
gledališki naraščaj prav do resnih otro-
ških let. Kdor le količkaj ve, kaj to
pomeni, spraviti na oder otroke in mla-
de ljudi, ki nimajo nobenih odrskih iz-
kušenj, ta bo vedel, koliko vztrajnega,
požrtvovalnega pa tudi pogumnega
vzgojnega dela je v taki režiji. Po vseh
režijah mladinskih iger Gombaču že
lahko priznamo, da ima pri tem delu
tudi uspeh, iz katerega mu izvira vese-
lje in zadoščenje. Da bi igro čim bolj
okitil z učinkovito pašo za oči in ušesa,
je dobil prav tako požrtvovalne sode-
lavce v baletni učiteljici Sonji Gorjan-
čevi, ki je z Meglico (Alenka Lovšin)
naredila lep korak naprej v domači ko-
reografiji, v prof. Žuljevi, ki je naštu-
dirala »pesem škratov«, dalje v Mila-
nu Škofu in Remiji, da ne govorim o
sceni, ki jo je zamislil Marjan Pliber-
šek. Scena ni prispevala nič bistveno
novega, je pa prijetna v svoji skrom-
nosti in preprostosti. Gledališka delav-
nica se je z njo zares potrudila.
Starejše osebe v igri so bile posre-
čeno zasedene. Zora Cervinkova je bi-
la kraljica, kakršne smo navajeni: zlob-
na, domišljava, ošabna, prevzetna in la-
komna ne samo na kraljestvo, ampak
tudi na mladega rožnoličnega princa, ki
ga je z zanosom in s toplim čustvom
zaigral Krašovec. Mimik se je postavil
s svojim mirnim, dostojanstvenim in
preudarnim maršalom, ki mu je ščitil
hrbet Božičev poveljnik straže, železno
srce v železnem oklepu. Tudi Strličev
lovec je bil zadovoljiv, da ne govorim
o Podgoršku in Škofu, ki sta nam dala
imenitna falota po imenu Frice in Fra-
če. Skoda, da nista imela več teksta. V
čarobnem ogledalu pa je malo poslu-
šalstvo strašil negibni fantom, ki ga
je dal Janez Cesar. Prijetna babica je
bila v topli predigri Sadarjeva. Tekst
za predigro je napisal Fran Roš, ki se
je v elegantni obliki lepo prilagodil av-
torju Golji, mojstru zvenečega verza in
polne, žlahtne rime. Vse ostalo igral-
sko delo je opravil naš gledališki na-
raščaj, ki ga je režiser dobil na obeh
osnovnih šolah, na obeh gimnazijah, na
srednji gospodarski šoli in na učitelji-
šču. Sneguljčico sta igrali že kar ruti-
nirana akterka pri naših mladinskih
igrah Gidica Petretič in Silva Cvahte-
tova, ki je rutino nadomeščala z večjo
čustveno pristnostjo. Okoli nje so se
zbrali v dobro vigrani skupinski igri
mali škratje s svojo spodbudno pesmi-
jo, dvor Janke in dobrodušne gozdne ži-
vali. Tudi vojaki in dvorjani so bili iz
naraščaja.
Ob predstavi, ki je v neprimernem
avditoriju združila 800 gledalcev (pri
eni od repriz je dvorana doživela re-
korden obisk nad 900!), mi je prišel
okusni, intimni avditorij v novem gle-
dališču. Kako vse drugače bo zaživelo
celjsko gledališče, ko bo prišlo pod svo-
jo streho, ki mu jo tako energično zi-
da Mestni ljudski odbor.
ODKRITJE SPOMENIKA
Na dan mrtvih, dne 1. novembra t. 1. je
odkrila občinska organizacija ZB v PetroV-
čah v cvetličnem vrtu pred šolskim poslop-
jem spomenik enainpetdesetim borcem NOV,
enainštiridesetim talcem in 304 žrtvam fa-
šizma.
Svečanost,! ki ji je prisostvovala velika
množica ljudstva, je otvoril predsednik ob-
činske organizacije ZB, nosilec spomenice iz
leta 1941, tov. Beberšak Vili-Bado, nakar je
spregovoril zbrani muorici dr. Kopač Pauček.
Pozval je navzoče, da budno čuvajo največjo
pridobitev narodnoosvobodilne borbe: svobo-
do, bratstvo in enotnost naših narodov, za
kar je umrlo nad milijon sedem sto tisoč
naših ljudi.
Za njim so sregovorili za okrajni odbor
ZB tov. Božiček, za občinski komite KPS in
OF tov. Andolšek, v imenu AFŽ pa tov. Pre-
danova. Med igranjem državne himne, ki jo
je izvajala rudniška godba iz Zabukovce, je
padla državna zastava raz štiri metre visok
spomenik, nakar je četa vojakov izstrelila
tri častne salve, s čemer je bil spomenik
odkrit. Sledile so recitacije, potem pa sta
lepo zapeta nekaj žalostink združeni moški
zbor pod vodstvom tov. Podgornika in mla-
dinski zbor pod vodstvom tov. I.,už^vičeve.
Sledilo je polaganje vencev. Sedemindvajset
vencev in obilo cvetja so položile sosednje
in domače množične organizacije ter šolska
mladina v vznožje impozantnega, obelisku po-
dobnega spomenika, ki naj bo našim zanam-
cem trajen spomenik naše junaške narodno-
osvobodilne borbe.
TLDI V ŠTOBAH SO USTANOVILI
»SVOBODO«
Preteklo sredo so dočakali Štorjani velik
praznik, ki so ga tako težko pričakovali.
Ustanovili so delavsko prosvetno društvo
»Svobodo«.
Po lepo prikazanem delovanju »Svobode«
v bivši Jugoslaviji, kar je opisal prisotnim
star svobodaš tov. Svetek Andrej, so sklenili
slediti revolucionarnim tradicijam stare »Svo-
bode«. Vzgajali bodo svoje članstvo v duhu
bratstva in enotnosti ter v ljubezni do svoje
svobodne socialistične domovine.
Novoizvoljeni odbor je dobil nalogo, da
čim prej ustanovi potrebne odseke na pod-
ročju kulturne in prosvetne dejavnosti. Zlasti
v zimskem času bodo organizirali tečaje in
predavanja, ki bodo delavce in ostale de-
lovne ljudi izobrazila v naprednem duhu. Po-
sebno pozornost bodo posvetili vključevanju
mladine in podprli predvsem odseke, kjer se
mladina največ udejstvuje. Podprli bodo
ustanovitelje Društva prijateljev mladine, ki
ga v Štorah že dolgo pogrešajo.
S pravilno politično vzgojo bodo svoje
članstvo usposobili za dosledno borbo proti
delovanju ostankov sovra'nih struj ter proti
vplivom sovražnega klerikalizma. Delavski
razred naše domovine bo imel v štorovski
»Svobodi« zvestega pobornika svoje ideolo-
gije, sovražne vsakemu nazadnjaštvu in mrač-
njaštvu.
Za hitrejši razvoj našega sadjarstva, '
vinogradništva in splošnega Icmetijstva
FRANKOLOVO BO POSTALO VZOR SADJARSKE OBNOVE
Za dvig našega kmetijstva v okraju
Celje-okolica, se je na pobudo ljudske
oblasti in s pomočjo državnih posestev
in kmetijskega zadružništva že mnogo
storilo. To je dokazala zadnja vzorno
urejena kmetijska razstava v Celju, ki
je bila prva te vrste v Sloveniji. Poleg
px-eglednega razvoja je pokazala tudi
praktično mehanizacijo kmetijstva, ki
naj postane temelj našega kmetijskega
gospodarstva.
Na seji komisije za obnovo sadjar-
stva in vinogradništva v celjskem olčra-
ju v okrilju Okrajne zadružne zveze je
bil storjen velik korak k napredku. Po
dolgi, obširni in temeljiti razpravi so
naši najboljši strokovnjaki sprejeli zelo
važne in dalekosežne sklepe za hitrej-
ši razvoj našega sadjarstva, vinograd-
ništva in splošnega kmetijstva.
Med drugim so sklenili sledeče:
Na Frankolovem pri Celju ob tragič-
nem spomeniku fašističnega nasilja v
narodnoosvobodilni borbi bo na veli-
kem zemljiškem kompleksu okrog 16 ha
zasajenih več plantažnih sadovnjakov.
Napredni kmetje so se zedinili v tem,
da se na njihovi zemlji, ki ostane nji-
hova zasebna last, uredijo skupni sa-
dovnjaki, ki naj postanejo vzor sodobno
urejenega sadjarstva. To bo koristno
ne le za nje same, marveč za vso oko-
lico, ker se bodo po njihovem vzgledu
ravnali tudi drugi posestniki. Po teme-
ljiti analizi zemlje in strokovno zasno-
vanih načrtih bo na podlagi preizkuše-
nega sadnega izbora zasajeno sadno
drevje najboljših jabolčnih in hruševih
sort. S posebnim ozirom na klimatske
razmere, čas cvetenja in na izbor oplo-
jevalnih (diploidnih in triploidnih) sort
bodo ti sadovnjaki pokazali uspehe dol-
goletnih izkušenj.
Za obnovo sadjarstva in vinograd-
ništva je bil ustanovljen pri upravnem
odboru OZZ poseben štab strokovnja-
kov, ki ima nalogo organizirati mož-
nosti obnove same, določiti kraje sad-
nega izbora in trasirati traktorske ce-
ste, tako da bo omogočena čim racio«
nalnejšo uporabo strojev.
Za zatiranje ameriškega kaparja, P'
katerem je več ali manj okužen ve;
okraj, se bo pričela dosledna škropilna
akcija po vseh sadovnjakih. V ta namen
bodo Splošne kmetijske zadruge pre-
vzele nalogo, da sestavijo posebne eki-
pe, ki bodo opravljale škropljenje po
vseh sadovnjakih ne glede na to, kdo
je njihov lastnik.
OZZ bo postavila rajonske nadzor-
nike za nadzorstvo dela teh ekip. Po-
sebna pozornost pa bo posvečena gno-
jenju in obveznemu čiščenju sadnega
drevja.
Namesto enega poverjenika za to ali
ono kmetijsko panogo bodo pri KZ
osnovali odbore strokovnjakov in na-
prednih kmetovalcev za pospeševanje
vsake panoge zase.
Kakor sadjarstvu, tako bo tudi ob-
novi vinogradov posvečena posebna
skrb kmetijskih zadrug.
■ Kmetijske zadruge ne bodo več samo
trgovsko poslovalnice, marveč bodo mo-
rale skrbeti tudi za splošni napredek
kmetijstva v okraju.
Delo v sadovnjakih in vinogradih se
naj prične s pospešeno mehanizacijo,
to je z uporabo najmodernejših stro-
jev.
Nedelavne kmetijske zadruge se ne-
bodo mogle posluževati državnih kre-
ditov, če ne bodo pokazale zadostnega,
smisla in skrbi za splošni razvoj in na-
predek kmetijstva.
K dvigu sadjarstva in vinogradništva
je potrebno intenzivnejše pospeševanje
vsega kmetijstva: poljedelstva, travni-
štva in živinoreje. Za njo je treba,
ustvariti izdatno krmsko bazo s silosi.
Z napravo gnojnih jam in uporabo
gnojil bi se izdatno dvignil donos vseh
pridelkov. Brez pospeševanja temeljnih
panog kmetijstva je tudi v sadjarstvu
in vinogradništvu hitrejši napredek ne-
mogoč.
Dočim je bila Slovenija pred leti
glavna izvoznica sadja, ji ga danes že
za lastno potrebo skoraj primanjkuje
Sklepi komisije za sadjarstvo in vino-
gradništvo bodo imeli blagodejen uči-
nek na naše splošno gospodarstvo' le
tedaj, če se bomo po njih natančno
ravnali in jih tudi dosledno izvajali.
Naj omenimo še to, da je bilo v ta.
namen odobreno 3 milijone kredita, kar
je za tako velike naloge še premalo..
Druga težkoča je tudi v tem, da še ni
na razpolago kompletne rigolne garni-
ture. Manjkata še plug in vitlo, dočim.
sta dva goseničarja že nabavljena. Za
sedaj si bo treba rigolni plug izposoditi^
plugi pa so naročeni v Italiji.
SOCIALNI ZAVAROVANCI SO IZVO-
LILI  OKRAJNO  SKUPŠČINO  SOCI-
ALNEGA ZAVAROVANJA
Udeležba je v okolici dosegla večji
odstotek — Najslabšo udeležbo so
pokazali upokojenci
Volitve v okrajno skupščino social-
nega zavarovanja so v okraju Celje-
okolica in v Celju dobro uspele. Od
12.000 volilnih upravičencev je volilo
okoli 11.000 socialnih zavarovancev.
V okoliškem okraju so dosegli 89%
udeležbo, medtem ko se v mestu voli-
tev ni udeležilo nad 1000 upravičencev
in je mesto zato doseglo komaj 75%
udeležbo. Da je v mestu ta odstotek
tako nizek, je vzrok slaba udeležba
upokojencev, od katerih se je komaj
polovice udeležila volitev. O tem bi dru-
štvo upokojencev moralo razpravljati.
Najboljše volilne uspehe so v oko-
liškem, okraju imeli v volilni enoti Ro-
gaške Slatine in v Laškem.
V okrajno skupščino je bilo izvolje-
nih nad 70 delegatov, katerih socialni
sestav kaže zelo pestro sliko. To se
pravi, da so skoraj vse veje poklicev
in nazivov zastopane.
JANKO KAČ
V torek je preboldsko pokopališče,
obsijano z novembrskim soncem, dalo
zadnje zavetje telesu Janka Kača, slo-
venskega pisatelja. To je bilo poslednje,
kar mu je lahko še dala domača zemlja,
ki ji je bil z vsem svojim življenjem in
delom zvest sin.
Rodil se je 1891 na Groblji ob Savinji
malemu posestniku. Maturiral je na
celjski gimnaziji, bil v prvi svetovni
vojni tudi vojak, študiral medicino v
Zagrebu in na Dunaju, nato rastlinstvo
na ljubljanski univerzi. Ukvarjal se je
z mnogočim: bil je novinar, pomagal
bolnikom, se uspešno novatorsko po-
izkušal v kmetijstvu in še posebej v
hmeljarstvu, pa govoril ljudem, in pisal
tehtne gospodarske članke. Pri vsem
tem je ostal iskalec, popotnik, ljudski
človek, širok in globok, ki je čudovito
znal »brati ljudi in reči«. Z vsemi ko-
reninami svojega bitja in bistva je bil
zrasel s Savinjsko dolino, iz njega je
dihala topla piirodnost te naše zemlje
same. Iskrena, resna beseda mu je rada
uhajala tudi v širok, skoraj pçrogljiv
smeh, morda včasih le zato. da bi pre-
kril tegobo ali pa mehkosrčnost, ki je
pred trdim svetom ne bi bil rad preveč
razgoličil.
Ze kot študent je Janko skrivaj pisal,
tudi i)esmi. Sele s sočnimi savinjskimi
pismi in zgodbami, ki mu jih je ilustri-
ral v dnevnem časopisju Niko Pirnat,
je stopil v javnost in na mah izzval po-
zornost. Del teh zgodb je zbral v svoj-
stveni knjigi »Med padarji in zdrav-
niki«. Ves se je razmahnil v »Gruntu«,
ki mu je prinesel veliko popularnost.
Sledili so zbirka črtic »Pisane zgodbe«,
roman »Moloh« in »Na novinah«. Slikal
nam je ljudi, s katerimi se je srečaval,
zlasti pa je bil močan v prikazovanju
kmečkih ljudi z vsemi njihovimi drob-
nimi in silnimi težnjami ter strastmi,
napori in težavami. Tu je živ njegov
realizem, ki ga pa prežareva ljubezen
do ljudi in zemlje. Pri vsem tem pa se
je krepko dotikal socialnih problemov
in segal tudi k njihovim izvorom.
V Kačevi literarni zapuščini se bo
verjetno našlo še marsikaj, kar ima
ceno, tako morda tudi neka komedija,
pa še vrsta zgodb in del romana iz
protestantske dobe v Savinjski dolini.
Med dobrimi ljudmi je Janko imel
samo prijatelje, in teh ni bilo malo.
Z neko lepo sebičnostjo ga je ljubila
in spoštovala njegova dolina, saj je bil
dober in pošten kot preprost domač
kruh, pri tem pa globoko tehten in pro-
diren v vsaki svoji gesti in besedi, ki
je znala gledati stvarem do dna, kakor
ji je bilo dano po prirodi sami. V to-
liki meri se je razdajal, da je pri tem
mnogokdaj pozabil misliti in skrbeti
zase.
Janko Kač si je zagotovil v srcu svo-
jega ljudstva kot človek in književnik
častno, dostojno mesto, tako po svoji
zvestobi ljudstvu, kakor nič manj in
prav zato tudi po učinkovitosti in teht-
nosti svojega knjižnega dela.
R.
Brezposelnost in nadure
Nekateri bodo ob tem članku zamah-
nili z roko in dejali: »Že zopet nekdo
nekaj čečka, nek birokrat, ki ne pozna
niti podjetja niti njegovih problemov.«
Naj bo kakor hoče, če so številke biro-
kratične naj bo še pisec.
V vseh podjetjih na področju okraja
Celje-okolica in Celje-mesto so opra-
vili delavci v tretjem tromesečju le-
tošnjega leta 297.000 nadur. Ce spre-
menimo to v delovno silo, bomo dobili
nekako 1420 delavcev za dobo enega
meseca, odnosno 475 delavcev za celo
tromesečje. No, če malo popustimo in
gledamo na te številke manj birokrat-
sko, tako da jih opravičimo 50%, bomo
še vedno dobili lepo številko 238 delav-
cev, ki bi jih lahko zaposlili v tem tro-,
mesečju. Sedaj, ko imate te podatke,
pojdite na biro za posredovanje dela in
vprašajte, koliko ljudi bi jim ostalo še
nezaposlenih, pa boste gotovo dobili tak
odgovor: »Takoj nam preskrbite še nad
100 delavcev, da bomo lahko dosegli
vašo številko 238.«
Tako je z zaposlitvijo, sedaj pa po-
glejmo še drugo plat. 297.000 opravlje-
nih nadur namreč tudi v denarju nekaj
pomeni. Računajmo:
297.000 ur (30 din kot povprečni za-1
služek plus 15 din za 50% dodatek) zna-
ša 13,365.000 dinarjev. K temu prištej-
mo še vsoto, ki smo jo v treh mesecih,
izplačati kot oskrbnino začasno neza-
poslenim, in če še ni dovolj, dodajmo^
tudi izdatke za nezgode in obolenja, ki
se pri nadurah povečujejo, pa bomo
menda le dobili znesek, ki bo tako vi-
sok, da bo vsaj zdramil, če že ne spre-
obrnil tudi največje praktike po naših
podjetjih.
»Teorija, gola teorija,« bodo ob za-
ključku zagodrnjali prizadeti. Ze prav>
strinjamo se, da je to teorija, vendar
pa na žalost rezultat prakse in perso-
nalne politike odgovornih ljudi po ve-
čini naših podjetij.
V Braslovčeh so ustanovili mladinsko organizacijo
že dalj časa se med našo mladino pojavlja
živahno razpoloženje. V obnovljeni in moder-
no urejeni šoli se nahajata še Aajeniška in
Kmečko-gospodarska šola. Mladinci in mla-
dinke so našli v njej vsoj drugi dom. Kako
ne? šolski upravitelj jim je opremil prijazno
sobo, kjer se zbirajo in kujejo svoje lepe
načrte. Še več! Zaželeli so si lastne in sa-
mostojno organizacije. In to so tudi dosegli.
V sredo, dne 29. oktobra t. 1. so se zbrali
v svojem Mladinskem kotičku k ustanovnemu
občnemu zboru mladinske organizacije. Lepo
jih je bilo videti, ko je izvoljeno delovno
predsedstvo iz lastnih vrst zasedlo mizo ob
okrašenem pročelju. Kar hitro so izbrali
kandidate za sekretariat nove organizacije
in že so povabili navzočega zastopnika mla-
dinskega komit«ja tov. Mravljeta iz Celja, da
jim pove, kakšna je in kakšna naj bo mla-
dinska organizacija. V svojem govoru jih je
povedel v preteklost, ko je v Bihaču skoro
pred desetimi leti bila ustanovljena mla-i
dinska organizacija, jim orisal politični in go-
spodarski razvoj naše države.
K besedi se je oglasil še načelnik Sveta za
prosveto in kulturo tov. Albert Rajer. V ime-
nu ljudske oblasti je pozdravil občni zbor in
želel novi organizaciji mnogo uspehov.
Volilna komisija je nato razglasila izid
volitev. V sekretariat so bili izvoljeni: Cigler
Hugo, Podbrçgar Majda, Pečovnik Ivan, Boj-
nik Marija in Orešnik Avgust. Za delegata
v okrajno mladinsko skupščino sta bila iz-
voljena Orešnik Avgust in Podbregar Majda.
Posebni odbor je medtem že pripravil skle-
pe, s katerimi bo nova mladinska organi-
zacija tekmovala v počastitev bližajočega se
mladinskega kongresa. Občni zbor je sklenil,
da bodo člani razprodali 50 izvodov knjige
Staneta Terčaka »Živi zid«. Ustanovili bodo
lastno knjižnico in čitalnico. Sodelovati ho-
čejo pri dramatskem odseku KUD. Ustanovili
bodo šahovski krožek in priredili proslavo
na praznik 29. novembra. V čim večjem šte-
vilu bodo zahajali v telovadnico Telovadnega
društva. Organizirali bodo poučne ekskurzije
v Prebold, Celje in Muribor.
Stev. 45
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 8. novembra 1952
Stran 7
Iz Celja ...
Slovo od požrtvovalnega aktivista Jožeta Pozniča
Požrtvovalnega aktivista in usluž-
benca OLO Celje-okolica Jožeta Pozniča
ni več med nami. Umrl je v nedeljo,
dne 2. novembra po dolgi in težki bo-
lezni.
Jože Poznič je sin revnih staršev iz
Savinjske doline. Čeprav je bil željan
znanja, mu zaradi slabega gmotnega
stanja v predvojni Jugoslaviji ni bilo
dano, da bi se šolal. Izučil se je kro-
jaške obrti. V času okupacije se je pri-
ključil narodnoosvobodilnemu gibanju,
po osvoboditvi pa je delal in pomagal
povsod kot aktivist OF. Zaradi svojega
požrtvovalnega dela je postal uslužbe-
nec OF Celje-okolica, pozneje pa usluž-
benec OLO Celje-okolica. Ni bilo na-
loge, ki bi je on ne izvršil. V mrazu,
dežju ali snegu, podnevi ali ponoči je
hitel na motornem kolesu, če je bilo
treba, tudi v najoddaljene vasi celjske-
ga okraja. Bil je vedno veder, nasme-
jan in tovariški, poln poguma in odloč-
ne volje. Takšen je bil Jože vedno in
povsod. Nešteto primerov njegove po-
žrtvovalnosti, ki odlikujejo dobrega
aktivista, bi lahko našteli tovariši, ki
so z njim delali. Tak je bil do konca
svojega prekratkega življenja.
Zato so se v torek od njega poslovili
nešteti tovariši, ki so ga poznali. Dolga
je bila vrsta uslužbencev OLO, prija-
teljev in znancev, ki so ga spremili na
njegovi zadnji poti. V imenu uslužben-
cev OLO se je od njega poslovil pred-
sednik sindikalne podružnice na okraju
tov. Lužar, v imenu Partije pa seljre-
tar OPO tov. Kovač Ferdo, v imenu
OO OF pa tov. Jurko Stane.
Njegov grob so prekrili številni venci.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja,
ki jo je tako zvesto ljubil!
Kaj ne vemo o „Putniku" in kaj
moranno vedeti?
Vsak Celjan prav dobro ve, da se v sre-
dišču mesta nahaja turistično podjetje »Put-
nik«, ki posreduje delovnim ljudem poto-
vanja, letne oddihe, izlete in podobno. Pre-
mnogi se zatekajo v vročih poletnih dnevih
k »Putniku«, da si zagotovijo primeren ko-
tiček za letni oddih na Jadranu ali pa v pla-
ninah. Mnogi odhajajo iz poslovalnice za-
dovoljnega obraza, marsikdo pa se tudi na-
kremži, ker so mesta kamor se je namenil
že oddana. Toda preidimo k stvari in se se-
znanimo s celotnim, obširnim delovanjem
»Putnika«. Vsi poznamo značaj podjetja le
enostransko, malo pa nas je, ki poznamo nje-
govo raznolikost dela. Zato naj bodo priču-
joče vrstice namenjene vsem, ki bodo kdaj-
koli potrebovali »Putnikovo« pomoč.
Kovinska omarica, ki jo opazimo ob vstopu
v poslovalnico nas opozori na železniške vo-
zovnice, ki so naprodaj za vse proge v Ju-
goslaviji. Večkrat hitimo zadnje trenutke pred
odhodom vlaka k železniški blagajni in ner-
vozni čakamo v vrsti. »Putnik« pa nam nudi
železniške vozovnice kar za tri dni v naprej.
Pa ne samo vozovnice za vlak. Prodaja tudi
vozovnice za parobrode in avione. Če potu-
jemo v inozemstvo, nam preskrbi vozovnice
za vso pot. Takšen način poslovanja pa ni
samo važen za nas, temveč tudi za tujce, ki
prav preko »Putnika« dobijo potrebne zveze
za potovanja pri nas. Če nimajo našega de-
narja, jim »Putnik« kaj rad zamenja tujo
valuto za našo in s tem prispeva k našemu
splošnemu gospodarstvu s pridobivanjem
sredstev za nabavo potrebnih predmetov v
inozemstvu. »PuTnik« tudi pripravlja izlete v
inozemstvo. Doslej je pripravil že nekaj iz-
letov, predvsem v Avstrijo. Ti izleti so prav
lepo uspeli, v prihodnosti bo takšnih izle-
tov še več, trenutno pa je zaradi blokiranih
deviznih sredstev to nemogoče. Čim bo omo-
gočeno dobaviti potrebna sredstva, bo celjski
»Putnik« organiziral krožni izlet preko Ita-
lije, Švice, Avstrije in Trsta. Za ta izlet bo
sprejemal tudi plačila v obrokih. Dotlej pa
se bo moral omejiti na organizacijo nič manj
za naše mesto važnih izletov iz drugih kra-
jev k nam in v našo bogato okolico. Izleti te
vrste bodo vedno pogostejši, čim bolj bo
Celje zaslovelo kot lepo in prikupno mesto z
dobro urejenimi lokali in turističnimi toč-
kami. Celjska okolica je bogata na znameni-
tih letoviščih, v zadnjem času pa tudi na
zgodovinskih spomenikih. Poseben pomen za
tujski promet predstavlja Dobrna, ki slovi
daleč po svetu. Tudi Dom pod Tovstom je
postal zadnja leta znana izletniška posto-
janka, posebno pri Hrvatih. Le žal, da ni
speljana do hotela cesta, sposobna za pro-
met z motornimi vozili.
Letne oddihe si že skoraj težko zamišljamo
brez posredovanja »Putnika«, ki ima v vseh
pomembnejših letoviščih svoje poslovalnice.
Celjska poslovalnica si je zadala nalogo, da
bo v prihodnjem letu vzela v zakup več
hotelov na Jadranu, ki bodo služili izključno
<ielovnim ljudem mesta Celja. To prizade-
vanje pozdravljamo tembolj, ker bomo vedno
manj v skrbeh glede rezervacij.
Dobra turistična služba mora nujno upo-
števati tudi dobro reklamo. Marsikoga pri-
vabi že lepa razglednica, prospekt z vsemi
potrebnimi   podatki.   Tudi   voznih   redov   in
drugih publikacij ne sme manjkati v poslo-
valnicah, ki morajo dati človeku zahtevane
podatke. Z istimi razpolaga »Putnik«, ki
svoje publikacije stalno izpopolnjuje. Iz raz-
govorov s predstavniki »Putnika« sem iz-
vedel, da bodo razširili svojo dejavnost tudi
na prodajo vstopnic za gledališče, kinoma-
tografe in vozne listke za avtobuse. Dobra
zamisel, ki je vredna, da jo zgrabimo. Zakaj
bi se gnetli ob blagajnah, ko pa ni potrebno,
kajti »Putnik« ima možnost prodaje ves dan.
Razen tega pa lahko pripravi obiske iz zu-
nanjih predelov, posebno v gledališče.
Informativna služba, ki je organizirana pri
»Putniku« daje vsakomur potrebna pojasnila
o potovanjih, vlakovnih in avtobusnih zvezah,
podatke o stanju turističnih postojank in
letoviških krajih ter drugo. Informacije so
brezplačne, kar mnogi še ne vedo.
Račun, ki tudi o vajencih
nekaj pove
Na poslopju Okrajnega ljudskega odbora
Celje-okolica je neko podjetje pred meseci
popravljalo pločevinaste strešne dele in jih
miniziralo ter pobarvalo. Koliko so delali in
kdo je delal vedo mnogi, ki so jih gledali,
vendar pa ne poznajo predloženega računa,
in je zato prav da ga objavimo:
1062 pomočniških ur po 43 din 44604 din
975 vajeniških ur po 26 in 22 din 23354 din
308 mojstrskih  ur po  55  din        16940 din
Skupno 84898 din
prišteto 90% režije na mezde 76408 din
in še 20% zaslužek na mezde 16980 din
brez materiala torej   178.286 din
Skupno je bilo prikazanih 2345 opravljenih
ur, ali delo enega delavca za dobo 11 me-
secev in 57 ur. ali delo 5 delavcev za polna
dva meseca in 53 ur.
Zdaj pa poglejmo delo vajencev za katere
večina mojstrov trdi, da so jim samo v škodo
in da ničesar ne naredijo.
Pri gornjem delu sta dva vajenca izvršila
975 ur ali od skupno izvršenih 41,5%, k skup-
nemu znesku 84898, ki je bil vnesen v račun
za opravljene ure pa sta z vsoto 23352 din
prispevala 27%. K temu je seveda potrebno
prišteti še 20% zaslužek na mezde in morda
še nekaj od 90% za režijo na mezde.
Ali je torej prispevek vajencev res enak
ničli in ali se res ne izplačajo?
Poglejmo še tole. Od 1. julija letošnjega
leta naprej, torej v času, ko so vajenci to
delo opravljali, jim je Uredba o nagradah
določila srednji mesečni znesek 1500 din ali
7,20 din na uro. K temu moramo prišteti
10% prispevek, ki ga mora delodajalec od-
vajati za socialno zavarovanje in dobimo
plačo 8 din, dočim najdemo v računu urno
plačo za vajence 26 in 22 dinarjev.
Ne bi razglabljal naprej, čeprav bi bila
koristna še nekatera primerjava. Ob zaključ-
ku postavljamo le še enkrat vprašanje: »Ali
so vajenci res nerentabilni in ali so taki
računi pravilni?
Martin Plankar — 80 letnik
v soboto, dne 8. novembra, bo obhajal svo-
jo osemdesetletnico tov. Martin Plankar, biv-
ši strojnik v celjski Cinkarni. Tov Plankar je
ЂИ dolgoletni borec za pravice delavstva. Pri-
šel je v Celje leta 1898 in vstopil v delo v
Westnovi tovarni emajlirane posode. V tej
tovarni je bil prvi spor delavstva leta 1902.
Iz tega spora je tov. Plankar povedal našemu
dopisniku naslednjo anekdoto: »Kupil sem
liter mleka in ga nesel lastniku tovarne
Westnu v pisarno. ,Zakaj ste mi to prinesli',
me vpraša Westen. Odgovoril sem mu: ,Pijte
mleko, da ne boste pili kri slovenskega de-
lavca'.« Po tem sporu je Plankar moral za-«
pustiti delo pri VVestnu. Odšel je na Jese-
nice, kjer je bil do leta 1910 zaposlen v tam-
kajšnji Železarni. To leto se je vrnil zopet v
í'elje in nastopil službo kot strojnik v Cin-
. karni. Bil je zopet v prvih vrstah v borbi
za delavske pravice. V tem času je v Celju
delovalo Slovensko delavsko podporno dru-
štvo, pri katerem se je Plankar pridno udej-
stvoval. Bil je tudi marljiv pevec pri pev*-
skem odseku tega društva. Po nastanku Ju-
goslavije leta 1918 se je takoj vključil v ta-
kratno socialistično stranko, bil odbornik
stranke in tudi kulturnega društva »Svobo-
da«. Leta 1935 je bil ob priliki stavke v
Cinkarni v stavkovnem vodstvu. In tako smo
videli našega Martina vsa leta, odkar ga
poznamo, vedno v prvih vrstah borcev za
pravice delovnega ljudstva. Tov. Plankaff
uživa sedaj zasluženi pokoj. Njegovi prijatelji
in znanci mu želijo še mnogo zdravih in
srečnih let. Na koncertu »Svobode«, ki bo
danes zvečer v Narodnem domu, bo »Svo-
boda« imenovala tov. Plankarja za častnega
člana. M.
STARSI, KAJ PRAVDE K TEMU?
Znano je, da starše skrbi kako in kam z
doraščajočo mladino. Eni si pomagajo z na-
daljevanjem šolanja, drugi dajo otroke učit,
nekaj je pa takih, ki nimajo pogojev ali
prilike ne za eno in ne za drugo. To velja
zlasti za dekleta.
Na seji Sveta za zdravstveno in socialno
politiko so predlagali, da naj bi se ustano-
vila gospodinjska ^ola, v kateri bi se de-
kleta od 14 do 16 leta starosti učila najraz-
ličnejših domačih gospodinjskih del, kot je
pranje, šivanje, kuhanje itd. Po predlogu naj
bi ta šola delovala kot neke vrste uslužnostno
podjetje, t. j. od prebivalstva bi sprejemala
razna naročila (krpanje, šivanje, pletenje^
itd.) S tem zaslužkom in z manjšimi dota-
cijami bi se šola vzdrievala. če bi obisko-
valke prejemale plačo in kakšno, je seved»
stvar nadaljnje razprave. Vsekakor je po-
trebno, da o tem pristojni ljudje razmišljajo,
starši in ostali zainteresirani pa naj predlog
dopolnijo.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
V četrtek 13. novembra ob 19,30 bo v Na-
rodnem domu v Celju predavanje tov. prof.
Kuščer Dušana iz Ljubljane: »RAZVOJ
ZEMLJE«.
S predavanjem »Razvoj Zemlje« nadaljuje
Ljudska univerza v Celju ciklus prirodo-
slovnih predavanj. Tudi naša Zemlja ima
svojo zgodovino — svoj razvoj, ki ga še mnoM
gi ne poznamo. Pravilnejši in vrednejši bo
naš pogled na Zemljo, ko bomo na preda-
vanju spoznali njeno zgodovino v glavnih
obdobjih.
Milijone, celo milijarde let se Zemlja že
giblje okoli Sonca — in se pri tem stalno
spreminja na površju in v notranjosti. Na
predavanju bomo uvideli, da je Zemlja ma-
terija, ki nima začetka in je brezkončna v
svojih spremembah ter v njeni zgodovini
spoznavamo nekatere teh sprememb.
Marsikatero neznanstveno mišljenje o Zem-
lji in njenem razvoju bomo lahko opustili,
saj nam bo predavanje nudilo sodobne znan-
stvene izsledke. Ne opustimo te. redke in
ugodne prilike ter se udeležimo predavanja
polnoštevilno. - šiv.
IZ POLUL PRI CELJU
Ob cesti, ki pelje iz Brega proti Polulam,
nad nekdanjim kopališčem »Diana«, je bila
svoj čas nameščena močna ograja. Med oku-
pacijo je bila ta ograja uničena. Ker je tam
precejšnja strmina, bi bilo umestno, da bi
iz varnostnih .ozirgv ograjo zopet obnovili.
Prebivalstvo tega okoliša prosi, da bi zopet
uvedli cestno razsvetljavo od Brega proti
Polulam, kakor je že svoj čas bila. 5
DVE DROBNI IZPRED OKROŽNEGA
SODIŠČA
Tratnik Cecilija, zaposlena v tovarni »SAD«
v Celju, je 23. 9. 1952 vdrla v zaklenjeno
stanovanje Ive Apat in Kate Feldin na Trgu
mučenikov. Obema je odnesla raznih stvari
v skupni vrednosti okrog 19.000 dinarejv. Ob-
sojena je bila na 11 mesecev strogega za-
pora. — Kmečki delavec Anton Šajtegel iz
Zeč pri Slov. Konjicah je zvečer aprila letos
v Zečah napadel Martina Pukl iz Zeč, ga
vrgel na tla, pretepel in lahko telesno po-
škodoval. Ob isti priliki in na istem kraju
je napadel še Štefana Samca, 9a pretepel in
lahko telesno poškodoval. Obsojen je bil na
6 mesecev zapora.
IZPRED  OKRAJNEGA  SODIŠČA
Verk Leopold iz Trnovelj je raznašal go-
vorico, da sta ga organa LM Bernik Stane
in Kostevc Ivan 16. 6. 1952 zvečer pri spro-
vajanju na postajo LM pretepla s kolom in
ga lahko poškodovala. Zaradi obrekovanja
uradnih oseb je bil Verk Leopold obsojen
na 14 dni zapora. Kazen je odložena za dobo
enega leta. — Fermišek Ivan iz Štor je bil
zaradi nemoralnih dejanj nad mladoletnimi
deklicami obsojen na 1 leto zapora. — Bel-
cer Rozina iz Tržišča pri Rog. Slatini je ku-
pila od zasebnih vinogradnikov 366 litrov vi-
nu za 22.170 din. To vino je dalje pro-
dajala na svojem domu in zraven zaslužila
7.820 din. Obsojena je bila na 16.000 dinarjev
denarne kazni. — Štravs Alojzij in Mohorič
Jože iz Breznega pri Vitanju sta v drž. gozdu
v Vitanju podrla brez dovoljenja 60 hmeljevk,
v gozdu kmeta Vinka Jurečka iz Škofje vasi
pa 80 hmeljevk, z namenom, da bi jih pro-
dala v >'itanju. Obsojena sta bila vsak na
21 dni zapora. — Križnik Marica iz Preseč-
nega pri Dobju, je 5. 6. 1951 iz dvorišča Uršič
Ane v Preboldu vzela Alojzu Aerdevu moško
dvokolo, vredno 12.000 din. Obsojena je bila
na 5 mesecev zapora. M. Č.
IZ ZAVODNE PRI CELJU
80-letna Frančiška Mahne iz Zavodne je
šla v po,nedeljek zjutraj preko železniške
proge v Zavodni. V tem je privozil vlak proti
Mariboru. Vlak je Mahnetovo odbil. Težko
poškodovano Mahnetovo so prepeljali v bol-
nico.
NEKAJ BESED O »KAČAH«!
Ne mislimo tu spregovoriti o pravih kačah,
temveč o dolgih vrstah naših dobrih, skrbnih
mamic in gospodinj, ki stoje dnevno po več ur
pred raznimi pekarnami, mesnicami in mle-
karnami. Dočim je s pekarnami zaradi nekaj
na novo odprtih privatnih pekovskih obra-
tov, kakor »Ada«, Mlakar in drugi, pa tudi
z dobro založenimi mesnicami stanje nakupa
kruha in mesa povsem zadovoljivo, moramo
ugotoviti, da je nabava mleka v celjskih
mlekarnah dokaj težka. Že ob 5. uri zjutraj
vidiš pred mlekarnami dolge vrste nevoljnih
gospodinj, ki vkljub mrazu in dežju čakajo,
da dobijo svoj delež mleka, katerega njih
malčki tako nujno potrebujejo. >'ečkrat pride
tudi tako, da morajo po dolgotrajnem ča-
kanju s praznimi posodami domov, ker mleka
zmanjka.
Vsekakor bo treba prodajo mleka organi-
zirati tako, da bodo celjske mlekarne, po-
sebno še v zimskih mesecih, imele dovolj
mleka na razpolago.
GIBANJE PREBIVALSTVA V CELJU
Od 27. 10. do 3. 11. 1952 se je rodilo 26
dečkov in 23 deklic.
Poročiil so se:
Trg. pomočnik Dremel Ivan iz Šmarjete ia
gospodinja Goršek Marija iz Celja; podofi-
cir JLA Zdravkovič Jovan iz Celja in gospo-
dinja Maljkovič Ruža iz Kaštela Starog.
Umrli so:
Sin kmeta Pohole Franc, star 1 leto iz Gali-
cije; gospodinja Pauer Bogomila, stara 77
let iz Braslovč; hči delavca Pasarič Biserka,
stara 1 leto iz Pušče 40; gospodinja Turnšek
Katarina, stara 21 let iz Celja; posestnik Že-
kar Jožef, star 62 let iz Žusma ter posest-
nik Križnik Ivan, star 65 let iz Trnovega.
ŠE ENA O MAVRICI
Trgovsko podjetje »Jadran«, se na osnovi
članka o napisnih deskah čuti prizadeto po
krivičnem. Napis nad trgovino »Mavrica« ni
iznajdba tega podjetja, temveč je načrte za
napis izdelal »Projektbiro« pri MLO Celje.
IZ PRISTAVE PRI ŠMARJU
V noči od 27. na 28. oktober je bil izvršen
vlom skozi zamreženo okno v pisarniške pro-
store občinskega ljudskega odbra na Pri-
stavi pri Šmarju. Vlomilec se je hotel po-
lastiti denarja, ki je v teh dneh pritekal od
davkoplačevalcev. To dokazuje dejstvo, da
je bilo v pisarni vlomljeno v obe pisalni mi-
zi. Ker pa je bil denar pravilno odveden,
vlomilec, kateremu je oblast že na sledu, ni
imel uspeha.
SV.  KATARINA  PRI  ROG.  SLATINI
Dne 22. 10. 1952 je nenadoma umrl posest-
nik Sekirnik _Miloš. O njegovi smrti so se
pričele širiti razne govorice, da smrt ni na-
ravna, temveč nasilna. Oblast je odredila ob-
dukcijo, ki je ugotovila, da je Sekirnik umrl
zaradi pretrganega tankega črevesa v tre-
buhu. S poizvedbami se je ugotovilo, da je
Sekirnik pred par dnevi nerodno padel na
trebuh. Dokončni vzrok smrti oblast še ugo-
tavlja.
IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
V Šentjurju se je v neki gostilni pojavil
invalid, ki mu manjkata na desni roki me-
zinec in prstanec. Izdajal se je za odpo-
slanca ministrstva za socialno skrbstvo, da
bi urejeval in dobavljal listine za pokojnino,
katerih nekateri upokojenci še nimajo ureje-
nih. Za kolkovino je od pet oseb pobral po
350 din. Tiste, ki so mu dali denar, je za
19. oktober naroči pred obč. ljudski odbor,
da bi jim tam razdelil listine. Prišli so do-
ločeni dan, ali njega pa od nikoder ni bi-
lo .. . Sleparja za slednje oblast.
DIŠEČE VIJOLICE V JESENI! . . .
Jugova Majda, učenka 1Л^ razr. osnovne
šole v Šentjurju pri Celju, nam je te dni
poslala lep šopek popolnoma razcvelih, di-
šečih ^'olic, katere je nabrala v vrtu na svoji
gredici. Mladi pionirki se za izkazano pozor-
nost zahvaljujemo ter ji želimo mnogo uspeha
v šoli. — Razcvete vijolice v hladni jeseni pa
so, kakor pravijo, znanilke mile zime.
Uredništvo
IZ PILŠTANJA
Dijaki nižje gimnazije v Pilštanju so se do-
stojno poklonili spominu padlih borcev in
talcev iz NOB. Na večer pred dnevom mrtvih
je gimnazijska mladina v dvoredih prikora-
Ïala s Pilštanja pred spominsko ploščo v Le-
ičnem. četrtošolec Centrih Branko je imel
presenetljivo dober govor o zgodovini narod-
noosvobodilne borbe v takem razporedju, da
se je skladal s presledki, v katere je vpletla
mladina partizanske pesmi in deklamacije
Kajuhovih pesnitev. Na dan mrtvih je mla-
dina okrasila tudi grobove padlih partizanov,
ki se nahajajo na območju občine Lesično.
IZ ZREČ
Med delovne kolektive, ki so v času priprav
za VI. kongres naše Partije dosegli vrsto le-
pih uspehov, se uvrščajo tudi zreški kovi-
narji. Njihovi uspehi niso vidni samo v
tovarni, temveč tudi v vsej okolici Zreč, do
kamor segajo niti tega kolektiva. Osnovni
poudarek v tem času je bil dan vzgoji član-
stva, za kar je podružnica pripravila več
dobrih sestankov, na katerih so delavcem po-
jasnjevali stvari iz tarifnega pravilnika, fi-
nančno stanje v podjetju in vse ostalo, kar
mora znati dober gospodar. V istem času
so bile odpravljene na predlog sindikata ne-
katere pomanjkljivosti v tehnični zaščiti de-
lavcev.
Zelo uspešno so člani tega kolektiva sodeU
levali pri pripravah za postavitev spome-
nika padlim borcem v Zrečah ter pri zu-
nanji ureditvi kraja. Blizu 1600 prostovoljnih
ur pokaže, da je povprečno vsak zaposleni
opravil 4 ure dela. Tudi pri kulturno pro-
svetnem delu niso zaostajali, saj je piS
drami »Operacija«, ki jo je tamkajšnje KUD
z uspehom večkrat igralo, sodelovalo kar
lepo število zreških kovinarjev. Tudi pri
vseh ostalih prireditvah, ki so jih imela
razna društva, so tovarniški delavci sodelo-
vali in pomagali.
Ker je v tovarni zaposlenih kar lepo Šte-
vilo žena, je dala sindikalna podružnica pred-
log za ustanovitev sekcije žena, ki sedaj že
aktivno dela in ima 64 članic, članice na svo-
jih rednih sestankih razpravljajo o svojih
delovnih pogojih, o socialnem stanju v dru-
žinah in dajejo sindikalni podružnici pa tudi
drugim organom v podjetju koristne pred-
loge za odpravo napak. Njihovo uspešno delo
kaže, da ne bi bilo napačno ustanoviti slične
sekcije žena tudi v drugih podjetjih, kjer
imajo dosti ženske delovne sile. Delo mla-
dine je v času tekmovanja bilo najbolj vidno
v raznih društvih. Dobre uspehe sta dosegli
tudi predvojaška vzgoja in organizacija PLZ.
L. V.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Smdikalne podružnice na področju Konjic,
Zreč in Loč so v teh dneh imele že več se-
stankov, na katerih so razpravljali o bližnjih
volitvah v občinske ljudske odbore in svete
proizvajalcev. Na teh sestankih so tudi že
ponekod predlagali iz svoje srede delavce, ki
naj bi kandidirali v ljudski odbor.
Člani sindikatov v precejšnjem številu obi-
skujejo tudi vaške sestanke, ki jih po vaseh
sklicujejo vaški odbori OF. L. V.
... in zaledja
Ostra kazen za goljufa
Pred okrožnim sodiščem v Celju se je za-
govarjal 42-letni mesarski pomočnik Lovrenc
Kovačič iz Virštanja pri Podčetrtku, obtožen
raznih goljufij, ki jih je zagrešil letos v me-
secih marcu, aprilu in maju. Zaradi goljufij
je bil že trikrat predkaznovan ter je v Ljub-
ljani odsedel 3 in pol leta. Ko je prestal v
Ljubljani zadnjo kazen, je tam ogoljufal ne-
kega kmeta za voz, katerega je prodal, kme-
tu pa ničesar plačal. Prišel je v začetku
marca v Celje. Tukaj je dobil zveze z dvema
prodajalcema sira od Kmetijske zadruge Sut-
Ijanska poljana. Izdajal se jima je za naku-
povalca menze Marinšek v Ljubljani, ki sploh
ni eksistirala. »Kupil« je od obeh 165 kg
sira, ki ga je dalje prodajal. Račun naj bi
so poslal omenjeni menzi v Ljubljano. Za^
druga v Sutljanski poljani je bila oškodo-
vana za 44.000 din. Tudi pri podjetju Mle-
kopromet v Celju je »kupil« 60 kg sira, ka-
terega je le delno plačal. Ko so mu v Celju
postala tla prevroča, je izginil v Ptuj, kjer
je podjetje Višnja v Varaždinu opeharil za
65 kg sira v vrednosti 15.700 din. Nadalje-
val je svoj posel v Mariboru, kjer se je iz-
dajal za nakupovalca za letovišče Bori. Mle-
kopromet v Mariboru mu je zaupal 56 kg
sira v vrednosti 12.880 din. Nato je odšel
v Ljutomer. Tam je pri Mlekoprometu »ku-
pil« za DUR Metalne tovarne v Teznem pri
Mariboru 119 kg sira. Nekim mariborskim go-
spodinjam je »prodal« riž po 200 din kg. Riž
so mu lahkoverne gospodinje plačale vnaprej,
a na dobavo istega so zastonj čakale. Od
kmetov v okolici Pilštanja je kupoval vino
in ga prodajal dalje. Obsojen je bil na 5 let
strogega zapora, čudno je, da so podjetja
tako z lahkoto nasedla premetenemu goljufu,
saj bi pri sklepanju kupčij vendar morala
od njega zahtevati tozadevnega pooblastila.
I^epošten lo^ar obsojen
Valentin Grebin je bil logar pri Gozdnem
gospodarstvu v Rog. Slatini. Grebin je Kme-
tom izdajal nakaznice za les iz državnih
gozdov. Les naj bi bil polomljen od snega,
delno pa tudi svež. Za les je kasiral denar,
katerega pa ni odvedel, ampak pridr!al zase.
Poneverjena vsota, ki jo je Grebin prejel za
les in drva, znaša 70.000 din. Pod pretvezo,
da ima les že odobren in nakaznico izstav-
ljeno, je nekega kmeta ogoljufal za 7500 din.
Na nakaznici je ponaredil tudi dva podpisa.
Pri zatiranju lubadarja ni svoje službe vestno
opravljal in pri tem ni nadzoroval podreje-
nih. Pomočnik upravitelja Gozdnega gospo-
darstva je pri zatiranju lubadarja našel ne-
povoljno stanje. Grebin ga je skušal pod-
kupiti, da o tem stanju ne bi poročal dalje.
Grebin bi bil rad premeščen v drug revir.
Sekretarja Gozdnega gospodarstva i>anca
Belaka  je  podkupil,   da  bi  pri  nadrejenih
IZ DREŠINJE VASI PRI PETROVČAH
Neprevidna potnica Marija Štumberger je
v soboto 1. novembra zakrivila težjo promet-
no nezgodo. Na križišču pri Drešinji vasi je
izstopila iz avtobusa, šla pred avtobusom
preko cestišča glavne ceste ravno v času, ko
je iz Žalca privozil tovornjak. Da bi pre-
prečil težko nesrečo, je šofer zavil na levo.
Na spolzki cesti je zaneslo avto, ki se je
zaletel v hišo, last državne imovine. Pri lem
je podrl del zidu in se delno znašel v sobi.
Škoda na zgradbi, pohištvu in vozilu znaša
okrog 50.000 din. Ta primer kaže, da so tudi
neprevidni potniki dostikrat krivi prometnih
nesreč.
SMRTNA ŽRTEV PRETEPA
V D o b j u pri Planini sta se dne
19. oktobra sprla 40-letni Stanko Frece iz
Raven in 23-letni Perčič Franc iz Ložii.
Perčič je zadal z nožem ureznino Frecetu na
dlani roke, nakar je Frece Perčiča z nožem
zabodel v glavo nad ušesom. Krajevni zdrav-
nik je po pregledu izstavil Perčiču izpriče-
valo o lahki telesni poškodbi. Dne 24. okto-
bra pa je Perčič Franc doma nenadoma
umrl. Ker vzrok smrti ni bil pojasnjen, je
oblast odredila obdukcijo Perčiča. Obdukcija
je ugotovila, da je posledica Perčičeve smrti
poškodba na glavi, ki jo je Perčič dobil v
pretepu. Krajevni zdravnik bi bil moral po-
škodovanca takoj napotiti v bolnico na točen
pregled, s čimer bi mu najbrž bilo rešeno
življenje, poškodovanec sam pa bi se bil
moral točno držati navodil zdravnika pri
zdravljenju rane.
posredoval njegovo premestitev. Oba je
okrožno sodišče obsodilo. Valentin Grebin je
bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev strogega
zapora, povrniti mora tudi škodo, ki jo je
povzročil Gozdni upravi, Franc Belak pa je
bil obsojen na 6 mesecev zapora.
stran t
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 8. novembra 1952
Stev  4.^
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
rSlSPEVAJMO  K  UREDITVI
SLANDBOVEGA TBGA. . .
V sploinem prizadevanju la leplo podob*
mesta doživlja tudi Šlandrov trg korenite iz-
premembe. Pogled nanj da slutiti, da bo po-
etai najlepši del mesta, posebno ko bo do-
končno urejeno gledališče in ko bo dobil
dolgo napovedani spomenik. Začasna ograja
poleg gledališča, za katero se gradi novo
poslopje bo ie nekaj časa motila prijeten
isgled, vendar obstojajo tudi pomanjkljivosti,
ki izvirajo iz subjektivnih razlogov, na ka-<
tere moramo ponovno opozoriti, čeprav ee Je
• njih pisalo že pred meseci. Mislim pred-
▼веп) na upravo tovarne pohištva, ki ima v
•gelni hiši nasproti restavracije »Ojstrica«
svoje poslovne prostore. Res, da izložbe niso
aporabne za omenjeno podjetje, vendar bi
se I malo dobre volje tudi ta problem mogel
■adovoljivo rešiti. Obstoječa reklama v iz-
ložbah je primitivna in ustvarja videz, da
jih je najemnik opremil zato, ker je moral.
Vendar to ni zadovoljiv izhod. Mar ne bi ka-
salo odstopiti iziložbe drugim, n. pr. trgov-
skim podjetjem, saj je reklama danes že
selo važen aksiom poslovanja. Pa ne pod-
jetja à la Cementnine, marveč podjetju, ki
b« res skrbelo ca okusno in čisto opremo . . .
NESREČNA IS . . .
Te je namreč nekaj, kar naj bi pred-
stavljalo stanovanjsko hišo, ampak je izraz
preimeniten. Skratka, to je Inavčeva 13.
Oglejte si Jo na levi strani križilča, ki raz-
cepi cesto proti bolnišnici in na Uavo. Raz.
padel omet in nezasteklena okna ie epomi-
■Jajo na morda nekoč imposantno zgradbo,
ki pa je ostala brez nege. Tudi njena oko-
lica je vredna strogega očesa in prav tako
strogega ukrepa. Brž ko zaviješ proti bolni-
šnici si v blatu, pa naj bo nebo Se tako
jasno in vreme snho. Kostanjevi listi, ki
gnojijo cestišče kličejo zaman cestarja, da
se jih usmili, če pa bi se nekdo rad izmuznil
blatu, pa bi tvegal padec v jarek, kajti cesta
se tu vdira. Jarek sicer ni globok, je pa
sato umazan. Dekorativno pa ga bogati na-
sproti ležeča fasada uagnitih plotov in drvar-
nic. Bilo bi vredno vprašati gospodarje, če
imajo kaj posluha. In če ga imajo, tedaj
ne bodo dovolili, da bi bilo ime Ipavcev one-
čaičeno . . .
OB NOVEM LETU BO HOTEL »EVROPA«
NA ČISTEM . . .
Če se ne motim, je hotel »Evropa« proslavil
rejstvo letošnjega leta z novim a ne preveč
modernim, svetlečim napisom. Sprva me nje-
gova estetska stran ni motila, skromnost mi
j« velevala naj se zadovoljim z dejstvom, da
b« prišlec, ki bo ponoči iskar zatočišče tudi
v Celjn hitro postrežen. Toda od takrat je
minulo skoraj eno leto in z njim tudi pre-
mnoge žarnice v svetlečih napisih nad ka-
varno in restavracijo. Nekaj nad polovic*
črk ne sveti več in če ne vei, da Je nekoC
obstojal natančen slovenski napis, bi citai
arabsko. Imam upanje, da bodo v dveh me-
secih pregorele še ostale žarnice in ob Novem
letu bo hotel spet na čistem . . .
KAVARNA »TRIGLAV«
Dopisnik za tribuno olepševalnega društva
je videl na hiši te bivše kavarne kar tri
zastarele napise, ki niso v okras izgledu
mesta, jaz pa vidim tudi zarjavele in polom-
ljene ostanke nekdanjega »svetlobnega« na-
pisa na vogalu te hiše. Tudi te grde ostanke
bi bilo treba dokončno odstraniti. Prav tak
pokvečen okvir sameva na vogalu hiše, ▼
kateri je bila lekarna pri križu. Ker se prav
sedaj dela na tej hiši, menda ne bo težko
ob popravilu zunanjosti izruvati tudi ta n»-
potrebni »okrasek«. — V nobeni zvezi s trgo-
vino tudi ni več steklena reklama z lonci,
kožicami, skledami in drugo posodo na hiši
knjigarne Državne založbe Slovenije v Sta-
netovi ulici. Ta reklama tako ni bila lična
in okusna, zdaj pa je nesmiselna in pole;
tega v razpadu. Proč z njo!
NADLEŽNA LUŽA
Na pločniku ob postaji je po tlakovan in
nastala poglobitev, ki Je prav pri vstopaliSču
v avtobuse zbirala po vsakem dežju lužo
globoko nekaj centimetrov. Pred nedavnim
časom so to nadležno lužo pohvalno odstra-
nili z novim tlakovanjem. Podobna luža, le
še globlja, se nabira pri vsakem dežju na
tržišču na Trgu svobode in to prav na sredi
tržišča. Mnogoštevilni kupovalci se morajo
izogibati te luže, če nočejo zajemati vode v
čevlje. Mestna uprava cest bo vsem obisko-
valcem trga zelo ustregla, če bo na enak na-
čin, kakor pred kolodvorom, odstranila tudi
to napako na tlaku tržišča.
PLESKANJA POTREBNA OGRAJA
Mariborska cesta je prav gotovo reprezen-
tativna cesta Celja po svoji širini, čeprav
nima dodelanih pločnikov na obeh straneh
in čeprav se ne ponaša z visokimi stavbami.
Nekaj poslopij je bilo letos lično popravlje-
nih, nekaj pa jih je popravila še potrebnih.
Л' oči pade tudi železna ograja ob vili takoj
na začetku ceste, ki je zarjavela do skraj-
nosti. Ali bi kolektivu, fci mu zdaj pripada
posestvo, ne bilo mogoče poskrbeti pleskanja
te ograje? Saj se dela tem večja škoda, čim
delj ograja rjavi, obenem pa bi pri splošni
težnji za olepšavo mesta bil tudi to lep pri-
spevek. F. B.
Telesna vzgoja in šport
Več športne vzgoje
O vzgojnih problemih se v našem tisku na
p*đročju telesne vzgoje in športa le redko-
kdaj piše. Vselej so važnejši rezultati pa na
kakršenkoli način so doseženi. Pri tem stal-
no pozabljamo, da mora vsa naša športna
aktivnost služiti prav prvenstveno vzgoji na-
šega tekmovalnega kadra, kakor tudi gle-
dadcev. Bistvena naloga vseh naših športnih
in telesnovzgojnih društev bi vendarle mo-
rala biti, da preko vadbe in tekmovanj vzga)-
ja svoje članstvo v zdrave državljane, ki jih
krasijo moralne vrline, poštenost, predanost,
tovarištvo, smisel za skupnost itd. Marsikaj-
pa v tem pogledu manjka tudi celjskim šport-
nikom in gledalcem. Naša dolžnost je, da te
negativne pojave stalno razkrinkujemo, ker
bomo le na ta način opozorili merodajne či-
nitelje, da bodo podvzeli vse potrebne mere
za izboljšanje tudi vzgojnih problemov.
Ob gostovanju nogometašev Kladivarja v
Murski Soboti je ves kolektiv nogometašev z
vodstvom vred v slabi luči utrjeval športni
ugled našega mesta. Kljub zmagi naši nogo-
metaši niso znali po srečanju pozabiti na do-
zdevno slabo sojenje sodnikov iz Maribora.
Zato so se kaj nešportno revanžirali glavnemu
in stranskemu sodniku s tem, da jih niso
hoteli sprejeti v avtobus, kjer je bilo še do-
volj prostih mest in jih popeljati do Prager-
skega, kjer bi oba imela ugodno zvezo v
Maribor z vlakom. Vodja tov. Najžar je celo
opozoril oba sodnika, da v imenu Kladivarja
— uprave ne prevzame nobene odgovornosti
za nemoten prevoz do Pragerskega in jima
je celo priporočil, da ne gresta v avtobus,
ker za njiju ne bi bilo »dobro«. Pravi šport-
nik mora obvladati samega sebe, svoje rav-
nanje in ponašanje ne le za časa tekmovanj
ampak tudi po končanem tekmovanju! Kdor
tega ne zmore, ga ne moremo prištevati
vzgojenim športnikom. »Vroča kri« igralcev
Kladivarja v Murski Soboti napram obema
sodnikoma, pa naj sta delala še tako grobe
napake, ni v nobenem pogledu opravičljiva!
Športna pravila nam omogočalo tudi ureditev
takšnih vrašanj in to na kulturen način.
Zadnje srednješolsko atletsko tekmovanje
med I., II. gimnazijo in Ekonomsko srednjo
šolo v Celju, kateremu so prisostvovali vsi
dijaki I. gimn. in ekonomske srednje šole,
je pravtako pokazalo med našimi mladimi
atleti in gledalci več negativnih stvari. Brez
dvoma je pravilno, da vsi gojenci gotovega
zavoda vzpodbujajo na tekmovanju svoje tek-
movalce v želji za dosego čim boljšega re-
zultata za svoj zavod. To navijanje pa ne
sme preiti v negativno smer kot je poka-
zalo to tekmovanje, da so se kot aktivni
atleti, še glasneje pa mladi gledalci, kar ve-
selili slabega rezultata nasprotnikov. Vse na-
vijanje je dalo objektivnemu opazovalcu pre-
pričanje, da mladi ljudje kar čakajo ne-
aspehov tekmovalcev drugih zavodov, ki so
ga pozdravili z istim odobravanjem kot dobre
rezultate svojih tekmovalcev. Zastopniki II.
irimnazije na tem tekmovanju niso imeli
svojih »navijačev«. Njihovi zmagovalci s«
zaradi tega prihajali kljub žilavim športnim
borbam »neopaženo« v cilj — na tribunah je
bila skorajda grobna tišina . . . Pravi šport-
niki in gledalci bodo pozdravljali uspeh sle-
hernega tekmovalca, ki Je bil dosežen na res
športni način, pa naj si bo od tega aH onega
društva, te ali one šole. Premagani tekmo-
valci vedno čestitajo zmagovalcem! V tem
smislu je treba vzgajati našo mladino tudi
na šolah, da bo na bodočih šolskih in drugih
društvenih tekmovanjih popravila te svoje
napake. Prav isti primer so mladi gledalci
potrdili ob nedavnem atletskem srečanju re-
prezentanc Hrvatske in Slovenije. Zato je
»Narodni šport« po atletinji Babovičevi pra-
vilno napisal te-le vrstice: »Čudno je, da v
Celju, mestu s tako atletiko in veliko tra-
dicijo, nimajo gledalci v sebi malo več šport-
nega duha. Ali je lepo neuspeh nasprotnifca
dočakati glasneje kot zmage svojih tekmo^
valcev. Obnašanje gledalcev na žalost v glav-
mem mladine — je bila edina senčna stran
tega sicer lepega dvoboja.«
Mislim, da so komentarji in opravičila za
■ästete napake brezpredmetne, saj jih knl-
i«ra» vzgojen in razgledan človek mora ob-
sojati. Naši šporniki in gledalci naj v bo-
doče mislijo tudi na te stvari, ker so pač
odraz našega kulturnega nivoja. Mesto Ce-
lje in njega prebivalci ne morejo trpeti
takšnega ponašanja, ker škodi ug'edu našega
naprednega mesta. Dolžnost vseh vzgojnih
činiteljev (doma, šole, društev, dru-benih or-
ganizacij) pa Je, da v okviru svojega dela
opozarja svoje pripadnike tudi na ponašanje
in vedenje na športnih prireditvah.
Nogomet
Kladivar : Kovinar (Mbr.)
6:1(4:1)
Celjani so v nedeljo na Glaziji zopet do-
segli lepo zmago, ki Je pa proti šibkemu
nasprotniku prenizko izražena v rezultatu.
Čeprav je rezultat 6:1 vsok, nas ne more
zadovoljiti, ker so naši napadalci zapravili
vrsto zrelih pozicij pred golom in bi ob več-
jem razumevanju in znanju z lahkoto dosegli
dvoštevilčni rezultat. Igra domačega moštva
nas je zadovoljila le prvih 23 minut, do tre-
nutka, ko so dosegli še četrti gol. Priča-
kovali smo nadaljnjih uspehov, zlasti Se po
izključitvi Svatine v 37. min., ker je na-
sprotnik igral vso tekmo le z 10 igralci. Vse
znanje je prenehalo, igralci so se pričeli med
seboj prerekati, pred zaključnim strelom pa
so ob nasprotnikovim golom preveč oklevali,
nesmiselno si podajali žogo in razumljivo,
da ob takem načinu igranja ni bilo več pra-
vih uspehov. Kovinarji so ob takem načinu
Kladivarjeve igre dobili vase več zaupanja
in so tu in tam prehajali celo pred vrata
domačinov. Njihova obramba Je z lahkoto
razbijala vse napadalne akcije Kladivarja,
krilska vrsta in napad pa nista bila zrela,
da bi resno ogrožala nasprotnika. Bili so pa
skrajno požrtvovalni, borili so se za vsako
žogo — to je pa tudi vse kar so v tem sre-
čanju pokazali. Pomanjkanje tehničnega zna-
nja so nadoknadili z borbenostjo, ki je tu
in tam prehajala že v grobo igro.
Kladivar je sijajno začel. Igra je bila polna
lepih potez, bliskovitih akcij in kar Je glav-
no tudi efektnih zaključnih strelov na gol
ni manjkalo. V napadalni vrsti sta se od-
likovala Posinek in Mahkovec. Zadnjih 20 mi-
nut prvega polčasa in ves drugi polčas pa je
celotno moštvo odpovedalo. Sicer je bilo še
mnogo zrelih situacij pred golom nasprotni-
ka, ki jih pa napadalci niso znali izkoristiti.
Pri tem se Je najbolj odlikoval Marinček, saj
je zapravil kar 3 za povprečnega nogometaša
sigurne pozicije! Mauer Je bil v tej tekmi
izredno nesiguren, Coklič slab, Dobrajc, ca-
ter in Florenini pod svojim povprečjem, pa
tudi vsi ostali so le tu in tam pokazali kar
zmorejo. Florenini je celo večkrat po nepo-
trebnem napravil grobe prekrške, ki nat-
pravljajo na gledalce slab vtis. To bi bila
v glavnem ocena igre in igralcev, ki Ji je
prisostvovalo 1200 gledalcev. Za Kladivarja
so bili uspešni: Marinček 2, Mahkovec, Po-
sinek, Dobrajc in Podobnik. Kovinar pa je
iz dveh enajstmetrovk dosegel le eden in
obenem častni gol. Sodu je Logar iz LJub-
ljane z majhnimi napakami.
Kladivar B : Branih B 1:1 — pokalna tek-
ma v Mariboru.
Partizan Žalec : Beton — 3:8.
Rokomet:
SVOBODA »Varaždin) : PARTIZAN (Velenje)
13:5
V prvenstvenem srečanju vzhodne sloven-
ske rokometne lige so na domačih tleh Ve-
lenjčani dosegli proti močnemu nasprotnika
kar lep uspeh. Pričeli so s slikovitimi na-
padi in ie kar v začetku igre zmedli na-
sprotnika. Efekt te taktike je bilo vodstvo
že s 3:0. V nadaljevanju pa so se gostje
zbrali, uredili svoje vrste in po tehničnem
in taktično boljšem znanja zasloieno prema-
gali domačine.
Jesenski spretiodi:
Skozi Štore V bližnjo okolico i
Avtobus se je sunkovito ustavil ob no-
vi stojnici pri postaji. Košarice s ko-
stanjem in velikimi rumenimi hruška-
mi so zgovorno vabile v rodovitno in
gostoljubno okolico. Krenili sva čez
progo in nehote sem se spomnila starih
Stor in živahnega prometa na cesti od
tovarne čez železnico. Sli sva mimo ve-
likih vrat, ki so nama nekdaj pomenile
mejo otroške svobode, sedaj pa vodijo
v novo, lepo opremljeno ambulanto.
Ob teh vratih sem imela nekdaj prili-
ko opazovati kaj čudne prizore. Zju-
traj, že pred sedmo uro so stale na ce-
sti pred vrati skupine brezposelnih de-
lavcev in čakale ing. Hruško, ki pa je
brezbrižno stopal mimo, ne da bi se
zmenil zanje. Takrat sem bila še otrok,
vendar se mi je globoko vtisnila v spo-
min ta slika človeške bede in poniža-
nja. Na drugi strani ceste so bili di-
rektorjevi vrtovi. Po njih se je ob le-
pih popoldnevih sprehajala v kratko
krilo oblečena, s črno pentljo in veli-
kim sončnikom opremljena čez sedem-
deset let stara gospa ravnateljeva ter
z rezkim glasom dajala navodila glo-
boko sklonjenim delavkam, kako mo-
rajo delati.
Danes teh vrtov ni več. Od ceste pri
tovarni pa do nekdanjega »Koksa«, ka-
kor so se imenovale delavske njivice
ob železnici in Voglajni, je danes eno
samo gradbišče. Vse se je spremenilo
od pohlevnega mostička pa do torvarne,
ki je skromna in včasih skoraj molče
čepela ob vznožju okoliških gričev. Kli-
cala sem v spomin slike starih Stor in
se spomnila: Tovarna se mi je zdela
nekaj mogočnega in skrivnostnega.
Kljub temu pa sem se vselej rada spla-
zila vanjo in opazovala delo v valjarni
in martinarni. Stara in primitivna že-
lezarna se je povsem ujemala z nači-
nom življenja v tej kotlini, z oranžno
pobarvanimi »hauzi«, kakor so doma-
čini imenovali velike delavske bloke,
skratka z vsem, kar je bilo v Storah.
Zastarela tovarna, ki je sprejemala sa-
mo take uradnike in mojstre, ki so zna-
li nemško, je bila tudi vzrok, da je bil
jezik v tem industrijskem kraju čisto
svojevrsten, da je bila vsaka tretja be-
seda nemška' ali pa vsaj popačenka.
Ko sva ^topali mimo še starega to-
varniškega zidu, me je zelo mikalo po-
gledati, kaj delajo za njim. Ta želja pa
je postala še večja, ko sem stopala pro-
ti samotni tovarni, ki se je sedaj str-
nila z železarno v celoto. Na desni stra-
ni se širi velik prostor, kjer zbirajo
staro železo. Tudi nekdaj so zbirali
tam material za predelavo.
Toda takrat si videl na tem mestu
kupe starih loncev in razne druge pi-
sane drobnarije. Tu je kraljevala stara
in polomljena lokomotiva, okoli katere
so se vrtele sanje marsikaterega otro-
ka. Med vso to šaro pa je bilo videti
razne pisane metalne trakove, pločevi-
naste obrezine in jame s katranom.
Cim dalje sva hodili, tem več sva
videli. Stare poti, ki sem jo bila va-
jena, ni bilo več. Na tej strani se je
tovarna najbolj razširila. Široki novi
objekti so zrasli kot gobe po dežju. Šte-
vilna dvigala, razne napeljave, loko-
motive — vse to je spremenilo obraz
starega tihega in skoraj zarjavelega in-
dustrijskega gnezda.
»Kaj bi rekel sedaj ing. Hruška?« sva
se vprašali hkrati. Mislim, da bi kar
razumel od kod tak porast, če bi se
spomnil razkošnega življenja svoje in
direktorjeve družine, ko je živela dru-
žina ing. Hruške kot faraoni nad bed-
nim prebivalstvom in to iz dobičkov
vedno »pasivne« tovarne.
Cesta, ki vodi k staremu, porušene-
mu in z vodo zalitemu rudniku, se pri
samotni tovarni odcepi in ozka pot po-
pelje izletnika v prijetno, jesensko ob-
lečeno okolico. Se nekajkrat sva se z
griča nad tovarno ozrli na Store in ob-
čudovali lepe nove stanovanjske bloke
v Lipi ter se pozdravljali s starimi si-
vo popleskanimi hišami, katerih gornja
okna so hudomušno mežikala vzhajajo-
čemu soncu v pozdrav.
Jesen je vabila. Pot je bila suha. Cez
kolovoz, po katerem sva stopali, so se
prijazno nagibali veliki in težki kosta-
nji, na kamenitih tleh pa je ležalo vse
polno bodičastega, toda sladkega plo-
du. Drevje je bilo ponekod že rdečka-
sto, brajde in vinogradi že obrani. Na
levi strani sva zagledali St. Janž, ki je
neke vrste posebnost s svojim poševnim
stolpom in globoko podzemeljsko jamo,
v kateri je ljudska domišljija pokopala
zlato tele. Na obronkih se je pasla ži-
vina, iz nizkih hiš pa sva slišali glasno
in živahno govorico.
Ozka kolovozna pot zavije nato med
gozdove, začetke velikih host, ki so da-
jale varno zavetje partizcinom in še da-
nes pod sprhnelim listjem marsikje
skrivajo kakšen samoten grob. ISla des-
ni strani blizu Brda se spušča v glo-
bino ozka steza v Glažuto, kjer je ne-
koč bila steklarna, o kateri pa danes ni
več sledu. Kljub oddaljenosti od velike
ceste te poti niso nikoli prazne, zlasti
so pa živahne v jeseni. Srečevali sva
trumo gobarjev in kostanj ar jev, ka-
kor pravijo domačmi pobiralcem kosta-
nja, ki so se z vedrimi obrazi in pol-
nimi nahrbtniki vračali v dolino. Po-
zdravljali so naju, nekateri pa so nama
celo svetovali, kam naj greva nabirat.
Zelo hitro, sama ne vem kdaj, se je
pot pretrgala in ustavili sva se pred
široko sončno jaso. Prišli sva do Sle-
mena. Starček, osemdesetletnik, ki je
pasel pred hišo ovce, nama je povedal,
da so domači v hiši in naj se kar ogla-
siva. Sprejeli so naju zelo prisrčno —
Slemenškovi so znani po svojem go-
stoljubju. To hišo so poznali tudi par-
tizani, ki so marsikdaj dobili v njej
dobro in prijetno zavetje. Kmalu se je
razvil živahen pogovor, posebno čez
nekaj časa, ko se nas je nabralo več.
Malokdo hodi tod mimo, ne da bi se
ustavil pri tej hiši. Govorili smo o naj-
različnejših stvareh, dokler nismo na
gospodarjevo pobudo, ki pridno posluša
radio, načeli pogovor o našem jeziku
in literaturi. To me je tako razvnelo,
da sem jim z veseljem marsikaj razlo-
žila.
V prijetnem razpoloženju je dan mi-
nil prehitro. Vračali sva se že v mra-
ku. Gozdovi so se potapljali v temo, ob
cesti pa sva večkrat naleteli na skupi-
nico pojoče mladine, ki je pekla ko-
stanj in se šalila. Veseli vriski in gla-
sovi domačih pesmi so naju spremljali
skoraj do Stor. Tam pa naju je zopet
pozdravila razsvetljena in tudi F>onoči
živahna tovarna, ki naju je s svojim
porastom že presenetila. ,
AMERIČANI SO IZVOLILI ZA PREDSED-
NIKA GENERALA EISENHOWEBJA
Na predsedniških volitvah je bil za 34.
predsednika ZDA izvoljen republikanski kan-
didat Dwight Eisenhower. Izvoljen je bil m
večino v 39 državah in s 442 volilnimi možmi.
Njegov nasprotnik Stevenson pa je bil iz-
voljen v 9 državah z 89 volilnimi možmi. Zma-
ga Eisenhowerja Je po 20 letih pripeljala na
oblast zopet republikansko stranko.
Oba vodilna kandidata oziroma novo izvo-
ljeni predsednik in Stevenson, sta svoji
stranki pozvala na sodelovanje. Volilni boj nai
bo pozabljen in v bodoče naj se delo Ame-
ričanov razvija naprej k boljši bodočnosti.
General Eisenhower bo pred nastopom v
Beli hiši prebil še desetdnevni dopust in ver-
jetno obiskal tudi Korejo.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
Dne 31. X. 1952 Je bila v počastitev VI.
kongresa KPJ v telovadnici II. osnovne šole
odigrana prijateljska tekma v košarki med
telovadnim društvom Partizan iz Gaberja in
Drž. učiteljiščem.
Skoraj med vsemi učiteljiSčniki je vladalo
zanimanje za to tekmo, kajti to je bilo za
učiteljiščnike v tem letu prvo Javno srečanje
v košarki. Zelo borbeni igralci učiteljišča so
po živahni in zanimivi igri tesno, toda zaslu-
ženo zmagali z rezultatom 31:23  (15:5).
VABILO
NA SEJO SVETA ZA GOSPODARSTVO MLO
CELJE
ki bo v soboto, dne 8. novembra ob 8. uri
v sejni sobi MLO Celje.
Dnevni red :
1. Poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje.
8. Poročila o delu odborov.
3. Predlogi odborov:
a) odbora za blagovni promet;
b) odbora za proizvodnjo;
c) odbora za finance;
č) odbora za kmetijstvo  in  gozdarstvo.
4. Poročilo o delu OZ.
5. Poročilo o delu TZ.
6. Razno.
Vabimo   prebivalce   mesta   Celja,   posebej
pa odbornike MLO, da se seje udeleže.
Iz tajništva Oddelka za
gospodarstvo in komunalo
OBVESTILO
Protituberlíulozni dispanzer v Žalcu po-
sluje sedaj ob ponedeljkih in sredah od 10.
do 14. ure, ob petkih pa od 14. do 18. ure.
Svet za ljudsko zdravstvo
in socialno politiko
IZPLAČILO DELEŽEV
Potrošniška zadruga v likvidaciji Celje,
podaljša izplačevanje deležev do 31. dec. 1932.
Pozivamo vse člane, da do tega roka dvig-
nejo svoje deleže v naši pisarni, Celje, Titov
trg 6. Po možnosti je predložiti člansko
izkaznico ali nabavno knjižico.
Potrošniška zadruga Celje v likvidaciji.
SVARILO
Svarim pred vsako kupčijo ali nakupom
zemlje in lesa od Knez Jožeta iz Leskovca 7
(občina Škof ja vas), ker imenovani ni last-
nik posestva, od katerega r.azprodaja. Vsi,
ki bi od imenovanega kupili zemljo ali les
brez mojega pismenega pristanka, storijo to
v lastno škodo.
Koštomaj Kari, posestnik, Leskovec 7
OBJAVA
Vse voznike motornih vozil (poklicne in
amaterje) iz območja OLO Celje-okolica ob-
veščamo, da bomo zamenjavali vozniške knji-
žice od 10. do 22. novembra t. 1. na Oddelku
za notranje zadeve OLO Celje-okolica v sobi
številka 61.
Podrobnejša navodila najdete v Slovenskem
poročevalca z dne 24, oktobra 1952 in na ob-
činskih ljudskih odborih.
Iz pisarne Oddelka za notr. zadeve
OLO Celje-okolica
PRODAM črn moški zimski plašč, kopalno
sedežno banjo in rjavo moško obleko, vsa
v dobrem stanju. Naslov v upravi lista.
PRODAM parcelo od 600 do 1000 mS ob cesti
Arclin—Trnovlje. Ponudbe na upravo lista.
INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za VI. raz.
gimnazije iščem. Naslov v upravi lista.
IZGUBILA sem rumeno-pisano ruto od cerkve
sv. Maksimilijana do postaje. Prosim za
vrnitev Iste na upravo lista proti nagradi.]
IŠČEM opremljeno ali prazno sobo v mestu_
Naslov v upravi.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 9. novembra 1952 ob 15,30: Goliar
»Sneguljčica« (izven). Zveze z vlaki iz oko-
lice ugodne.
Torek, 11. novembra ob 15,30 Golia: »Sne-
guljčica« (zaključena predstava za I. osn.
šolo).
Sreda, 12. novembra ob 15,30 Golia: »Sne-
guljčica« (zaključena predstava za I. osnovne
šolo).
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne 9. novembra 1952 tovariš dr. Sevšek
Maksim, Celje, Ljubljanska c. 36. — Nedelj-
ska zdravniška dežurna služba traja od so-
bote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
K I y   __
KINO METROPOL
Od 4. do 10. novembra švicarski filnt
»ŠTIRJE V DŽIPU«
Od 11. do 17. novembra ameriški filnt
»VELIKI  VALČEK«
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM
Od 6. do 11. novembra francoski film
»PARADA   IZGUBLJENEGA   ČASA«
Od 12. do 17. novembra angleški filnt
»TRETJI ČLOVEK«
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ne-
deljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. j
Sindikalna podružnica državnih usluž-
bencev pri OLO Celje-okolica javlja
žalostno vest, da je 1. novembra 1952
po težki bolezni preminul njen agilni
član
POZNiC J02E
Naj mu bo lahka domača zemljica!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dragega moža im
očeta Poznič Jožeta se iskreno zahvaljujent
vsem, ki so na kateri koli način sočustvovali
z nami, mu podarili številne vence in cvet-
ja ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujem za globoko zajet»
govore posameznih organizacij ob odprtem
grobu ter za žalostinke.
Prav prisrčna hvala primariju celjske bol-
nice dr. Šušteršiču, ki ga je v najtežjih mo-
mentih sprejel v bolnico ter mu olajšal bo-
lečine. Iskrena hvala tudi dr. Tominšku, ki
se je trudil za zdravljenje moža.
Neizrekljiva hvala OLO Celje-okolica z«,
vsestransko pomoč, ki ^so jo nudili, da bi
ozdravili in ohranili še moževo mlado živ-
ljenje.
Žalujoča žena s sinovoma
Jožijem in Marjanom.   ¡
Vsem hmeljarjem, prijateljem in znacM:em sporočamo
žalostno vest, da nas je za vedno zapustil tovariš
Janko Kač
dolgoletni propagator in borec za hmeljarstvo, ki je z živo
in pisano besedo dvigal sloves našega slovenskega hmelja!
Institut za hmeljarstvo, Žalec
.,Hmezad" Žalec
Hmeljska komisija za Slovenijo
V nedeljo, dne 2. novembra je umrl
JOŽE POZNie
vzoren In delaven frontni aktivist ter bivši uslužbenec
Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Celje—okolica.
Požrtvovalnega tov. bomo ohranili v trajnem spominu.
Okrajni odbor Osvobodilne fronte
Celje—okolica