KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 45 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Aprila 1930.
PATENTNI SPIS ŠT. 6955
Udvary Franz, ekonom, Enzersdorf an der Fisclia, Avstrija.
Sejalni &troj za posamezna zrna.
Prijava z dne 9. marca 1929.	Velja od i. oktobra 1929.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 10. marca 1928. (Avstrija).
Izum se nanaša na sejalne stroje, potom katerih se oddaja v naprej določeno število zrn, zlasti pa posamezna semenska zrna drugo za drugim, na določenih točkah v zemljo. Znani so že stroji, ki skušajo rešiti to nalogo na ta način, da se vzprejme v vodilnih ali pa zajemalnih organih večje število nepravilno razporejenih zrn in da se iz te množine posamezno zrno izloči potom določenih gibov vodilnega ali zajemalnega organa in oddaja v zemljo. Vsi ti znani sejalni stroji za posamezna zrna ne izpolnjujejo svojega namena in sicer radi tega, ker so zrna nepravilno razporejena tudi še v organu, ki povzroča izločitev. Nemogoče je napraviti tako razporedbo, da bi se pri izločitvenem gibanju teh organov s sigurnostjo oddalo samo eno posamezno zrno, ker ni podana gotovost, da bi se razvrstila zrna v eno posamezno vrsto. Pri drugi izvedbeni obliki znanih sejalnih strojev za posamezna zrna se doseže predojedinjenje in razvrstitev zrn v posamezne vrste prisilno potom posebnih gladilnih in vodilnih pločevin; ta vrsta predojedinjenja pa ima ta nedostatek, da se zrna poškodujejo, zmečkajo ali celo razrežejo. Izum se izogne tem nedostatkom s tem, da predureja žle-basta vodilna priprava, katere prerez odgovarja približno prerezu zrn, zrna v posamezne vrste, tako da prime sejalni organ sigurno edinole v naprej določeno število zrn. Vsled te posebne izvedbe vodilne priprave se zrna ali predurejajo že v trenotku
zajemanja, to je kadar učinkuje vodilna priprava kod zajemalni organ ali pa se predurejajo v trenotku natresanja na vodilno pripravo v posamezne vrste, ako je vodilna pridrava v tem trenotku na miru.
V risbi je kot primer prikazana izvedbena oblika predmeta po izumu in sicer sejalni stroj za posamezna zrna. Sl. 1 prikazuje sejalno kolo v vertikalnem rezu. SI. 2 prikazuje sejalno kolo v stranskem pogledu, sl. 3 negibljivi del s posodo za seme v pogledu od spredaj s snetim stranskim ščitom. SI. 4 predstavlja rez vzdolž črte IV- IV slike 3. Sl. 5 predstavlja rez vzdolž črte V—V slike 3 in sl. 6 prikazuje pogled na negibljiv del s posodo za seme gledano od X. Sl. 7 prikazuje spodnji del sejalnega kolesa, sestavljenega z negibljivim delom in z vdelanim zajemalnim organom v vertikalnem rezu in sl. 8 predstavlja stranski pogled slike 7 s snetim negibljivim delom.
1 je sejalno kolo, ki je vrtljivo vležajeno na čepu 2 negibljivega dela 3. Sejalno kolo je opremljeno po eni strani s po obodu razporejenimi radijalnim! poluvaljastimi sve-drinami 4, v katere se morejo vstaviti valji 5, ki nosijo zajemalni in vodilni organ. Valji 5 sestojijo svrhi odgovarjajoče iz cevnega komada s prerezom v obliki črke U, ki je opremljen z razporom 6, ki poteka v podolžni osi, tako da so valji prožni in da sedijo vsled svoje lastne napetosti trdno v poluvaljastih svedrinah 4 in da so zavarovani proti zasukanju. Iz zgornjega konca
Din. 15.
valjev 5 izstopa zajentalni organ 7. Ta obstoja iz žleba, ki je na svoji notranji strani gladek in poseduje prerez v obliki krožnega segmenta, in ki je pri prikazani izvedbeni obliki napravljen kot dvohodna spirala, katere krivinski polumeri polagoma pojemajo od prostega zajemainega konca 8 proti v cevi 5 pritrjenem sejalnem koncu. Neposredno pred vstopom žleba 7 v cev 5 se zmanjša — nekako pri 9 — krivinski polu-mer spirale skokoma in prehaja potem v premi končni del; žleb 7 je tako na sejalnem koncu kakor tudi na zajemalnem koncu prem, to se pravi ima krivinski polumer neskončno velik. Zajemalni konec 8 žleba 7 leži svrhi odgovarjajoče nekoliko mimobežno napram sejalnemu koncu žleba, tako da ne ovira cev 5 zajemanje semena. Nad rebri, ki ostanejo med svedrinami 4, ležijo obroči iz elastičnega materijala (guma, ploščate spiralne vzmeti) 13, ki nalegajo tako s strani tesno drug nad drugega, kakor tudi s svojimi sprednjimi in zadnjimi robovi na stranske površine sejalnega kolesa 1 in na pločevino 10, ki pokriva od strani svedrine
4.	Z enim koncem vstopajo obroči 13 v vreze sejalnega kolesa, tako da jih držijo te vreze in kot opora delujoča pločevina 10 nepremakljivo na mestu. Zajemalni organi (zajemalni žlebi) se vstavijo s cevmi 5 v svedrine 4 odgovarjajoče raztoju, v katere se naj položijo posamezna zrna v zemljo. Pri prikazani izvedbeni obliki je vstavljen zajemalni žleb v vsako četrto sve-drino 4. Pri tem odriva in deformira cev 5 obroče 13, tako da zaprejo slednji nadalje tudi vse ostale svedrine 4. Na zunanjem koncu svedrin 4 je opremljeno sejalno kolo z obročaslim utorom 14, ki sodeluje, kakor bo pozneje opisano, z negibljivim delom. 15 je tekovna ploskev sejalnega kolesa, ki se kotali med obratom v zemlji v globini, ki se da uravnati.
Negibljivi del 3 stroja je opremljen s polnjlnim lijakom 16, ki je pri 17 isključen v tej sključitvi teče sejalno kolo. Pod in stransko od sključitve 17 se zožuje lijak pri 18 in tvori posodo za seme, ozko torbico, ki leži v risbi (sl. 4, 5, 6, 7 in 1) desno od sejalnega kolesa. Stena 19 lijaka oziroma posode za seme 18, je prekinjena pri 20 in se nastavi šele pri 21, tako da se tvori prosta prehodna odprtina od posode 18 v torbico 18’. V risbi ni prikazan stranski ščit, s katerim se pokrijeta lijak in posoda 18 za seme. Ta stranski ščit se pri-tvrdi na letvi 22 lijaka in se razteza do stene 19, pri čemer je spodnji rob stranskega ščita prepognjen, tako da naiega vždolž črte 23 na steno 24 posode za seme in da pokriva vstopno odprtino v torbico 18’, ki ostane med robovi 20 in 21. Tvori
se torej seme od lijaka 16 preko posode za seme 18, ki je zaprta med steno 24 in stranskim ščitom in na spodnjem koncu zaprta potom roba 23 stranskega ščita, sklenjena pot, vzdolž katere se premika seme skozi odprtino 20—21 v torbico 18’. Pod vrtilno osjo je pritrjena na negibljivem delu vodilna tračnica 25, katera sega le preko enega območja, v katerem se nahajajo zrna v svedrinah 4 oz. ceveh 5. Ta vodilna tračnica 25 sedi na ščitu 26, ki sega od torbice 18’ navzdol in naiega tesno na pločevino ^,10, ki je pritrjena na sejalnem kolesu. Ščit 25 tvori spodnji del stene 24 posode za seme. Tračnica 25 vprijemlje v utor 14 sejalnega kolesa in se zožuje tako v širini kakor tudi v debelini od svoje najvišje točke proti najnižji, ki leži nad tlom. Na svoji najnižji točki, navpično pod vrtilno osjo, je opremljena tračnica z hori-contalno ploskvijo 27, ki se razteza tako daleč proti zadnjemu koncu tračnice, da sega nekoliko preko oboda sejalnega kolesa (sl. 3 črtkana črta).
Način delovanja priprave pa je sledeči:
Ko je posada 18 za seme napolnjena s semenom, se postavi sejalni stroj na zemljo s tekovno ploskvijo 15 in se ga giblje v smeri puščice, tako da se zavrti sejalno kolo v smislu kazalca na uri. Pri tem zajema konec 8 zajemainega žleba 7 gotovo število zrn iz posode 18’, v katero so stopila zrna skozi odprtino, ki je ostala med robovoma 20 in 21. Med ostalim vrtenjem sejalnega kolesa zdrknejo zajeta zrna v premem delu žleba 7 navzdol in dospejo v krivino. Tukaj zavre ponavadi prednje zrno vsied svoje teže in nastopajočega trenja gibanje sledečih zrn, ki odpadejo vsied vedno naraščajočega nagnjenja premega dela 8 žleba 7 in padejo nazaj v posodo 18’. Samo majhno število zrn se bo še naprej pomikalo odgovarjajoče vrtenju sejalnega kolesa in sicer v žlebu. Zrna, ki so bližje prednjemu zrnu in mu sledijo se postavijo zaradi pojemajočega krivin-skega polumera spirale vedno bolj in bolj strmo, tako da odpadejo končno tudi ta zrna in da ostane običajno samo prednje zrno samo v žlebu in dospe končno v cev 5 oziroma v svedrino 4. Pri izvedbeni obliki, ki je napravljena kot dvohodna spirala, sta potrebna seveda dva obračaja, dokler ne pade zajeto zrno v svedrino 4. Torej se premikata med obratom tekom prvih dveh obračajev sejalnega kolesa v vsakem zajemalnem žlebu dve skupini zrn in se po vsakem obračaju reducira prednja skupina na eno zrno in to zrno se odda v cev 5. V svedrini 4 ležeče posamezno zrno ne more dospeti v zemljo, ker je svedrina 4 na spodnjem koncu zaprta potom trač-
niče 25. Sejalno kolo pelje torej v sved-rini 4 zrno vzdolž tračnice 25 do njenega konca. Šele ko izpusti tračnica 25 svedrino 4, pade zrno v bližini najnižje točke sejalnega kolesa z majhno relativno hitrosjo napram tlom, ki jo praktično lahko zanemarimo, in ostane zaradi tega kakor tudi radi popolnoma majhnega padca (7—8mm) takoj mirno v svoji legi. Spodnji konec tračnice 25, ki je opremljen s spodnjo ploskvijo 27, povzroči, da se oni koščki zemlje, ki jih vzame sejalne kolo seboj t.j. ki se prilepijo vsled adhezije na tekovni ploski 15, takoj ločijo od tekovne ploskve in ostanejo na tleh. Zemeljski delci, ki dospejo kljub temu v obročasti utor 14 sejalnega kolesa, ne morejo povzročiti zatikanje sejalnega kolesa na negibljivem delu, ker postaja prosti prerez tega obroča-stega utora, v kolikor ga pokriva tračnica 25, v smeri vrtenja sejalnega kolesa vedno večji. Tračnica se zmanjša tako po svoji širini kakor tudi debelini od svojega prednjega gornjega konca proti zadnjemu spodnjemu, ona torej pusti vedno večji prerez obročastega utora 14 prost. Delci zemlje, ki se nahajajo v ob-ročastem utoru se izločijo, ako ne odpadejo preje potom gornjega in prednjega konca tračnice, ki izpolnjuje tukaj cel prerez obročastega utora in ki je napravljena v obliki strgala, ko jih vzame kolo pri vrtenju seboj. Ako kljub temu ostanejo po prehodu izpod zgornjega konca tračnice neznatno majhni deli zemlje, ne more na svoji na-daljni poti povzročiti zatikanja, ker vstopa sedaj tračnica počasi iz obročastega utora nazaj.
Zajemalni žlebovi in cevke se dajo seveda izmenjati, tako, da se morejo vstali vedno taki zajemalni organi, ki odgovarjajo zrnom, ki naj se sejejo. Namesto dvohodne spirale se uporablja tudi lahko žleb kot zajemalni organ, ki tvori zgolj enostavno zanjko, vendar je treba v vseh teh slučajih na to pomisliti, da pojema krivinski polu-mer zanjke od zajemalnega konca proti sejalnemu koncu, pri čemer naj se zelo prednostno skokoma zmanjša krivinski po-lumer tik pred prehodom žleba v premi del sejalnega kolesa. Da bi se preprečilo pri posebno majhnih zrnih, da ne bi ista nepričakovano padla v večjem številu v svedrine 4, moremo svrhi . odgovarjajoče valje 5 pri vstopu sejalnega organa, žleba, zožiti, tako da padejo zrna, ki predčasno odpadejo, z gotovostjo izven valja v posodo za seme. Nadalje je lahko pri posebnih vrstah zrna priporočljivo, enostransko steno zajemalnega žleba 7 na zajemalnem koncu vzdigniti, tako da povzroča na ta način tvorjena stena predurejevanje zrn takoj na zajemalnem mestu, to se pravi.
da se uvrstijo že tukaj vsa zrna s svojo podložno osjo v smeri zajemalnega in vodilnega žleba. Zlasti treba na tem mestu povdariti, da se more oddajati v vsakega izmed valjev 5 ne samo posamezno zrno, temveč tudi poljubno drugo v naprej določeno število zrn; v to svrho je potrebno edinole izoblikovati, zajemalni organ, žleb 7 z odgovarjajoče spremenjenimi krivinski-mi polumeri.
Bistveno je pri tem edinole predurejevanje zrn, kajti šele s tem se preprečijo lahko napačna funkcioniranja stroja z vso gotovostjo. Pri tem je malega pomena, kje se vrši to predurejevanje, ker se ravnotako kakor pri opisanem izvedbenem primeru v zajemalnem organu, vrši tudi lahko že v posodi za seme ali v kakem dovodu semena ali podobno.
Patentni zahtevi:
1.	Stroj za zaporedno oddajanje zrn (semen) poljubne oblike (sejanje), označen s tem, da predureja žlebašla vodilna priprava katere prerez odgovarja približno prerezu zrn (semen), zrna tako v posamezne vrste da prime sejalni organ sigurno samo v naprej določeno število zrn.
2.	Stroj po zahtevu 4, naznačen s tem, da je izoblikovana vodilna priprava kot zajemalni organ in da se vrši predurejevanje v trenotku zajemanja.
3.	Stroj po zahtevih 1 in 2, označen s tem, da rotira vodilni in zajemalni žleb okoli osi, ki je v bistvu normalna k vodilni smeri, in da je upognjen na tak način, da padejo tekom enega ali večih ob-račajev izmed v žlebu se premikajočih zrn vsa, z izjemo gotovega v naprej določenega števila, nazaj v posodo za semena, medtem ko protekajo ta prednja zrna skozi cel žleb in padajo na tla.
4.	Stroj po zahtevu 3, označen s tem, da je prerez vodilnega žleba tako v obliki segmenta krožnega loka upognjen, da se vleže podolžna os zrn v vodilno smer.
5.	Stroj po zaztevu 3, označen s tem, da je notranja ploskev žleba na mestih najjačje krivine gladka (polirana), tako da ne morejo dlake zrn prijeti se drsalne ploskve.
6.	Stroj po zahtevu 2, označen s tem, da je J žleb upognjen v obliki enostavne zanjke, katern prema konca se križata pod ostrim kotom ali ležita skoro vzporedno drug napram drugemu.
7.	Stroj po zahtevu 2, označen s tem, da je žleb izoblikovan kot dvohodna spirala in da ležita njegova prema končna dela bistveno vzporedno drug napram drugemu.
8.	Stroj po zahtevih 2, 6, in 7, označen
s tem, da pojema krivinski polumer žleba polagoma od zajemalnega konca proti sejalnemu koncu.
9.	Stroj po zahtevih 2, 6, 7 in 8, označen s tem, da pojema pred premim delom sejajlnega konca žleba krivinski polumer skokoma.
10.	Stroj po zahtevu 2, označen s tem, da je ena stran premega dela zajemalnega konca žleba višje potegnjena, tako da je tvorjena stena, ki povzroča predurejevanje zrn takoj na zajemalnem mestu.
11.	Stroj po zahtevu 2, označen s tem, da je nameščenih na obodu sejalnega kolesa več zajemalnih in vodilnih žlebov in da segaju isti s svojimi sejalnimi konci v radijalne svedrine (torbice, lijake), ki so nameščene na obodu sejalnega kolesa.
12.	Stroj po zahtevu 11, označen s tem, da so na obodu sejalnega kolesa nameščene
’ radijalne svedrine proti posodi za semena zaključene potom elastičnih organov (ploščatih gumijastih obročev, vzmetnih spiral).
13.	Stroj po zahtevu 11, označen s tem, da je pričvrščen žleb s premim koncem
svojega sejalnega konca v po dolžini razparanem valju s prerezom v obliku U in da je potom istega vstavljen v svredrine sejalnega kolesa in čvrsto držan potom zatikanja.
14.	Stroj zlasti po zahtevih 2 in 11, označen s tem, da je predviden izven svedrin na obodu sejalnega kolesa, ki teče po tleh, obročasti utor, ki je v enem območju, v katerem se nahajajo zrna v svedrinah, na zunaj tesno zaprt potom na nepre negibljivem delu pričvrščene tračnice (25).
15.	Stroj po zahtevu 14, označen s tem, da služi ta tračnica istočasno za zapiranje svedrin sejalnega kolesa, ki vsebujejo posamezna zrna.
16.	Stroj po zahtevu 14, označen s tem, da pojemata tako širina kakor tudi debelina onega dela tračnice, ki vsfupa v obro-čast utor, od njenega zgornjega konca proti spodnjemu.
17.	Stroj po zahtevu 14, označen s tem, da je opremljena tračnica od svoje najnižje točke proti svojemu zadnjemu koncu s ho-ricontalno spodnjo ploskvijo, ki sega tako daleč nazaj, da moli nekoliko preko oboda sejalnega kolesa.
Adpatent broj6955.
N*