27 let stari žagarski mojster iz Arlberga Falch (Aoslrija) je moral doe leti potipati zaradi hude požkodbe na hrbtenici. Vse pa kaže, da bo pmkuiat Se enkrat zmetati Hrene najboljšim avstrijskim in s tem scoeda tudi najboljšim alpskim smučarjem na sodu. Danes je na Vitra,wu popolnoma prekosil soojega rojaka Slieglerja. ki mu r> letoinji sezoni skoraj ni bilo para o slalomu. In kljub osemn dre. da je zmaga kalcita popdnomazaslužena. Posebno reportažo o prireditvi o Kranjski gori objavljamo na tretji strani ZA ZAČETEK naši dvakrat uspešni ____SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, KI SE TE DNI ODVIJA V 9VICI, JE PRAV GOTOVO V SREDIŠČU POZORNOSTI. ZNANO JE, DA NAJBOLJŠA MOŠTVA NA SVETU TEKMUJEJO V TREH SKUPINAH. NASA REPREZENTANCA NASTOPA V C SKU-PINI IN JE DOSLEJ ODIGRALA DVE TEKMI. NAJPREJ SO NASI PREMAGALI JUŽNOAFRIŠKO UNIJO Z REZULTATOM 12:3, V DRU-Gl TEKMI PA JE JUGOSLAVIJA PREMAGALA NIZOZEMSKO 9:2 (4:0, 3:2, 2:0). DANES JE BILA NASA REPREZENTANCA PROSTA IN NI IGRALA NOBENE TEKME. V dve času poročanja sta bili danes tekmi. Jugoslovanski rokometaši na poti domov SZ : Finska 7:3 Kanada : ZDA 7:4 Danes bodo na sporedu še naslednje tekme: Italija : Avstrija, CSSR : ZaE. Nemčija, Romunija : Južnoafriška unija, Švedska : Vzh. Nemčija. Skupina A: Sovj. zveza 3 3 0 0 26:7 6 Kanada 3 3 0 0 22:6 6 CSSR 2 2 0 0 10:1 4 Finska 3 1 0 2 9:17 2 Vzh. Nemčija 10 0 1 4:6 0 Švedska 2 0 0 2 3:12 0 ZDA 3 0 0 3 7:24 0 Zah. Nemčija 10 0 1 1:9 0 Skupina B: vrstni red: 1. Norveška, 2. Vel. Britanija, 3. Italija, 4. Poljska, 5. Avstrija, 6. Švica. Skupina C: Na letošnjem svetovnem prvenstvu v rokometu je jugoslovanska reprezentanca odigrala dve tekmi. Čeprav je obe izgubila le z majhno razliko, so morali naši reprezentanti odnotovati domov. Izkupiček je bil namreč premajhen, da bi se uvrstili v polfinale. V polfinale, ki bo trajalo do 12. marca in na katerem bodo igrali *a vrstni red od prvega do osmega mesta, so se uvrstile naslednje reprezentance: švedska. Norveška, Danska, Nemčija, Francija, CSSR, Romunija in Island. V prvi tekmi so nastopili naši Rokometaši proti Norveški in izgu-mli z rezultatom (7:18. Tekma z dvakratnim svetovnim prvakom Švedsko pa se je končala | rezultatom 14:12 (9:8) v korist Švedov. Igra je bila zelo razburlji- va in če bi imeli Jugoslovani boljše vratarje, bi prav gotovo pripravili največ je presenečenje na letošnjem svetovnem prvenstvu. Švedi so prišli p: .<• v vodstvo šele pet minut pred koncem prvega polčasa. Ves čas tekme je bilo naše moštvo enakovreden nasprotnik in je, lahko rečemo, do petnajste minute pred koncem tekme pokazalo celo več. Zal pa so prav v zad-. u naši reprezentanti popustih in niso imeli dovolj moči, da bi zdržali do konca. Jugoslavija 2 2 0 0 21:5 4 Romunija 1 1 0 0 22:1 2 Francija 1 1 0 0 7:3 2 Nizozemska 2 0 0 1 5:16 0 Južnoafr. un. 1 0 0 1 3:12 0 Belgija 1 0 0 1 1:22 0 Mednarodno tekmovanje v Kranjski gori Sttcgtcr samo drugi Zmagovalec današnjega slaloma Avstrijec Falch — Vsa prva mesta zasedli odlični Avstrijci — Med Jugoslovani najboljši Križaj, ki je zasedel 12. mesto — Organizacija prireditve zares odlična — Kranjska gora, 5. marca. Današnji zelo lep sončni, skoraj pravi pomladanski dan, je izrabilo mnogo smučarjev in prijateljev te športne panoge za ogled mednarodnega tekmovanja v slalomu, ki je bilo na sporedu na pobočjih Vitranca nad Kranjsko goro. Vsi ti, ki so prišli na te idealne smučarske terene, jim gotovo ni bilo žal. Videli so vrsto odličnih tekmovalcev, o katerih smo že in tudi še bomo mnogo slišali, videli so odlično organizirano smučarsko prireditev, kakršne alpski smučarji v Jugoslaviji še nismo imeli. SkrrRkn, bil je zares popoln športni užitek! Ce so bili gledalci nekoliko razočarani, ker je tik pred tekmovanjem odpovedal nastop eden najboljših avstrijskih smučarjev Zini merman, potem so to razočarauje takoj pozabili, ker so bili že prvi tekmovalci, ki so se spustili po težki in zelo zahtevni progi, tako polni borbenosti in smučarskega znanja, da so morili vzbuditi navdušenje v še tako hladnem opazovalcu. Najprej se je spustil po progi Nemec Behr, iu dosegel odličen čas 66,0. Za njim so se razvrstili Norvežan Holn. Czarniak (Pol), Tr-zebunia (Pol), Holmberg (Šved) ter Senouer (Italija). Vsi ti tekmovalci niso uspeli izboljšati odličnega časa Behra. Kdor je pogledal na startno listo, je izvedel, da bo v naslednjem trenutku startal tekmovalec s startno številko 8, Avstrijec Stiegler. Znano je, da te Stiegler mojster nad'mojstri in ko je privozil v cilj, smo razbrali, da je njegov čas za dobro sekundo boljši od Behrove-ga. Mnogi so že pritekli k njemu in mu čestitali, vendar je Stiegler zamahnil z roko in dejal: »Na startu so morda še boljši od mene«. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se njegove besede uresničile. 21 let stari avstrijski tekmovalec Falch, se je danes prvič po bolezni spet izkazal. Pred dvema letoma so namreč Vsi avstrijski strokovnjaki pričakovali, da bo Falch prava vrhnja stopnica avstrijskega smučanja, vendar mu je poškodba preprečila nadalnji vzpon. Danes pa delu proge je namreč padel iu zato je bil njegov čas 73.4 precej slab. Nič bolje se ni godilo Jamniku, ki je na progi krepko padel in zgrešil vratca, nekoliko boljši je bil le Sumi, ki si je z borbeno vožnjo pridobil simpatije gledalcev. Najbolj pa so ogrele dlani gledalcev, ko se je pojavil na progi tekmovalec s startno številko 32. To je bil Križaj Peter, ki se je izredno hitro spuščal po strmini ter z neverjetno spretnostjo krmaril med vrati. Dosegel je odličen čas 68.9, kar je zares vredno vsega priznanja še posebej, če upoštevamo njegovo visoko startno številko. Vrstni red po prvem delu je bil takle: Falch (A) 62.3, Schranz (A) 62.6, Stiegler (A) 65.1, Wurmer (ZN) 65.7, Behr (ZN) 66.0, Muckenscbna-bel (A) 66.5, Flolm (Nor) 66.7, Lei s (ZN) 67.2, Gartner (It) 67.3, Herwig (Švi) 67.9, 13. je bil Križaj Peter s časom 68.9. Ko so se smučarji spet pojavili na startu, ni bilo treba dolgo čakati, da smo zvedeli za zmagovalca. Vse je kazalo, da je Schranz precej tvegal in se boril za zmago, vendar je bil rezultat 67.9 preskromen. Za njim je namreč startal odlični Falch. ki je skoraj za 3 sekunde izboljšal njegov čas. Dosegel je namreč 65.0. Pričakovali smo le še Stieglerja, ki bi lahko posegel v borbo za prvo mesto. Res se je trudil na vse načine, vendar je bil ves napor zastonj. Čas 65.5 je komaj zadoščal za uvrstitev na 2. mesto. Borba za prvo mesto je bila torej je pokazal, da je sposoben prema- praktično zakl jučena. Preostalo Jiam gati najboljše smučarje na svetu, med temi je bil celo Stiegler — bronasta medalja iz Squaw Valleya. Mladi Schranz, brat znanega reprezentanta Karla Schranza, se je sicer trudil, da bi potisnil Falcha s prvega mesta, vendar je bil njegov trud zaman. V drugi skupini je startal naš prvi predstavnik Peter Lakota. Ni mu šlo vse dobro — na vrhnjem je le še počakati, s kakšnim uspehom bodo končali današnje tekmovanje jugoslovanski zastopniki. Križaj Peter je bil spet naš najboljši mož. Vozil je nekoliko previdneje kot v prvem delu, vendar tako zanesljivo, da mu prvo mesto med jugoslovanskimi reprezentanti ni moglo več uiti. Lakota je sicer smučal mnogo boljše kot Nadaljevanje na 8. strani Lestvica skupine A: švedska Norveška Jugoslavija 29:25 29:52 29:52 Zagreb, 5. marca. Velesejemska dvorana Je bila danes prizorišče državnega prvenstva v atletiki v zaprtem prostoru. Nastopilo Je 375 tekmovalcev iz 28 klubov. Letošnje prvenstvo je bilo najštevilnejše in najkvalitetnejše po vojni. Slaba organizacija Je nekoliko zasenčila odlične naprave, ki so edinstvene v vsej državi. V ČETRTEK 30. MARCA PRESENEČENJE ZA BRALCE Junaki dneva so bili vsekakor novi rekorderji. Ingolič je na tekaliSču z ostrimi zavoji dosegel nov jugoslovanski rekord za zaprte prostore, pa čeprav je tekel le na zmago. Uspešna je bila še Gerejeva v skoku v višino, Rajkova je Izboljšala rekord Stamnikove na 600 m, Jocovlč pa je s svojim rekordnim metom krogle skoraj dosegel znamko 17 m. Malo manj sreče je imel Lešeik, ki Je naskakoval višino 4.42, kar bi bil nov rekord, vendar ni uspel. Tek na najdaljši progi prvenstva — 3000 m je potekal v veliki premoči Celjana Važiča, medtem ko Je drugo mesto osvojil v finišu Ljubljančan Štros. Omembe vredno Je drugo mesto Naraksa v teku na 1000 m in sta z Ingoličem dokazala, da sta za razred boljša od ostalih srednjeprogašev. Letošnje prvenstvo ni bilo več moštveno kot doslej, obenem pa tudi nekoliko okrnjeno, saj so mladinci tn mladinke nastopili izven konkurence. Organizacija tekmovanja ni bila najboljša in so' se organizatorji' večkrat borili tudi z več kot enourno zamudo. Rezultati — člani; 60 m: Gluk (Br) 6.4, Dragaševič (C. z.) 6.J, Muc (Br) 6.6, J5 m ooire: Petrušič (C. z.) 7.7, Simovic (Par) 7.9, Rukavina (Par) 7.9, 1000 m: Ingolič (01) 2:34.5, Naraks (KI) 2:35.5, Štajner (KI) 3:38.3, 1900 m: Važič (Ki) 8:40.0, Štros (Lj) 8:50.8, Jovanovič (Par) 8:54.6, krogla: Jocovič (C. z.) 16.84, Lpjovič (MI) 15.92, Barišič (Met. Os) 15.61, palica: Lešek (Ki) 4.30, Slabinec (Met. Os) 4.10, Rojko (Lj) 3.90, višina: Kavčič (C. z.) 198, Andeljkovič (C. z.) 198, Novakov (C. z.) 190. Članice — 60 m: Kušec (Met. Os) 7.1, Simič (C. z.) 7.2, Rakič (C. z.) 7.4, 55 m ,ppire: Stamejčič (01) 8.2, Neogradi (Scnla) 8 4, Ostrovska (Br) 8.7, 600 m: Rajkov (C. z.) 1:41.8, Farkaš (Voj) 1:44.0, Gašparut (KI) 1:44.-', fiacler (Br) 1:44.5, mšina: Gere (Voj) 162, Jug (Ml) 155, Ostojič (Split) 145, krogla: Usenik (Ol) 13.26, Radosavljevič (C. z.) 13.21, Bilič (Ml) 12.73. Mladinci — 60 m: Andric (Pat) 6.5, 1000 m: Skrči) (Din) 2:42.6, štafeta 5X500 m: Dinamo 2:04.2, mladinke — 60 m: Kramarič (KI) 7.5, Lubej (KI) 7.7, «00 m: Tot (Spar) 1:48.5, štafeta J X t!0 m: Klacfivar 1:08(0. PREDKONGRESNA TRIBUNA Kongres udarec centralističnim težnjam Predsednik Partizana Slovenije tov. Milja Ribičič nam je pred bližnjim Kongresom telesne kulture povedal nekaj svojih misli o najvažnejših nalogah, ki čakajo Kongres. Prvi jugoslovanski Kongres telesne kullitre v Beogradu je postavil družbeno vlogo telesne kulture načelno. Bil je ogromnega pomena ter je usmeril dejavnost vseh činiteljeo in kadrov na tem področju v določeno enotno smer. Kongres je bil velikega pomena, ker je prvič resno postavil probleme telesne vzgoje in delo te družbene organizacije kot važne družbene naloge. Je pa Kongres pravzaprav ostal na določenih principielnih vprašanjih. Pričakujem, da bo Kongres za telesno , kulturo Slovenije korak naprej, da bo tem načelom dal konkretnejšo vsebino. Zlasti pričakujem, da bo to dosegel v naslednjih vprašanjih: Moral bo jasneje odrediti vlogo vodstev telesnokulturnih organizacij na posameznih nivojih. Tu bo zlasti važna vloga vodstev družbenih organizacij v komuni. Verjetno bo tudi V. Kongres SZDL. ki bo zelo poudaril vlogo Socialistične zveze v komunalnem sistemu, okvir za delo naših športnih vodstev v komuni. Osnovno načelo, ki ga zastopamo v naši republiki je, da je društvo osnovna celica in vodstvo v komuni osnovni činitelj tako v kadrovanju, investicijski dejavnosti, v zbiranju sredstev in podobno. Če bo Kongres razčistil to vprašanje, bo to močan udarec raznim centralističnim in unitarističnim težnjam, ki menijo, da je telesno-kulturno gibanje mogoče voditi samo od zgoraj navzdol. Pri reševanju tega vprašanja bo Kongres enkrat za vselej končal večno razpravo o eno- ali dvotirnem sistemu tudi republiških vodstev telesnokulturnih organizacij. Kongres bo imel vsa pooblastila, da bo tudi formalno izvolil enotno zvezo telesne kulture Slovenije, ki bo osrednji organ vseh organizacij, ki danes delajo na tem pod-ročju. Naslednje vprašanje, ki ga bo moral Kongres zelo skrbno proučiti, so problemi o materialnih sredstvih. Tu imam o mislih dve osrednji nalogi. Ena je vključevanje telesne kulture in športa v splošen družbeni načrt izgradnje komunalnih in drugih objektov. Boriti se bo treba s primitivnim gledanjem, da so špmrtni objekti samemu sebi namen, ne pa del družbenega standarda in tudi močan činitelj turizma, zlasti v naši republiki. Tu bo posebno važna določena usmerjajoča vloga novega enotnega vodstva republiške organizacije. Le-ta mora postati tisti družbeno-upravni organ, ki bo s pomočjo strokovnjakov (projektivnih birojev ipd.) pripravljal potrebne elaborate ne samo za perspektivni načrt razvoja telesne kulture, ampak tudi pri enoletnih načrtih. Moral bo skrbeti za usmerjanje vseh činiteljev, ki danes delujejo na področju negospodarskih investicij o načrtno in pametno izgradnjo športnih, komunalnih in turističnih objektov.^ To vprašanje je povezano tudi z nadaljnjim razvojem kakovostnega športa in organizacijo kakovostnih mednarodnih nastopov ter prvenstev na področju naše republike. S tem pa se že dotaknemo drugega problema materialnega vprašanja, vprašanja sredstev za redno funkcioniranje, za trenerski kader, za nastope in podobno. Tu bo moral Kongres dati celo vrsto povsem konkretnih napotkov in smernic, ki bodo razširili dosedanjo ozko bazo virov za te vrste dejavnosti. Prepričan sem, da bo Kongres za telesno kulturo že zaradi svojega sestava, zlasti ker je tako veliko število predstavnikov mladine udeleženih v njegovem delu, pomenil pomemben svež prispevek in spodbudo za močan polet vseh naših organizacij na terenu. Partizan Slovenije kot ena tistih organizacij, ki sklicuje ta Kongres skupaj z drugimi, bo skušal v zgoraj navedeni smeri prispevati svoj delež s poudarkom na pozitivnih tradicijah te organizacije in kritiko določenih slabosti, ki ovirajo njen napredek. Komaj mesec dni nas se loči od etošnjega svetovnega prvenstva v tamiznem tenisa v Pekingu. Prija-re kažejo, da je zanimanje veliko, ;aj je prijavljeno 3? držav iz vseh : kontinentov. To je poleg zadnjega rrvenstva v Dortmundu, kjer je natopilo 44 držav, rekordno število. V Pekingu je že vse pripravljeno, v prodaji pa so tudi že vstopnice. Zanimanje je zelo veliko in kaže, da bo dvorana za 15.000 gledalcev vedno polna. To je razumljivo, saj PLAVALNI DVOBOJ NAPRIJKD — LJUBLJANA PLAVALCI prvič na startu Zagreb, 5. marca. Sinoči so se v za-grtebškeim zimslkem bazenu srečali plavalci 2PK Ljubljane in domačega Na-prijeda. Čeprav Imajo ljubljanski plavalci mnogo slabše pogoje za trening kol Zagrebčani so na tem tekmovanju nekateri dosegli celo boljše rezultate kot lansko poletje. Poleg obeh »veteranove Gor&jča in Poljanška, ki sta bila naj-bcilj|a v ekipi Ljubljane in ki sita dosegla tudi najboljše rezultate na tem tekmovanju so moštvo Ljubljane tvcciU Izključno mladi tekmovalci. Zlasti v ženski ekipi sta se najbolj izkazali Souva-nova Jn Kosta. ■ Razveseljivo je, da so ljubljanski plavalci t/udii v zimski sezoni tekmovalno aktivni. S takšnim načinom dela upamo, da bodo ljubljanski plavalci izboljšali svojo kvalitetno raven. Izdaja Tiskovni svet» Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) —' Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-201 (ob nedeljah 20-170, 171, 172, to 173) — uprava: 21-281 — Letna naročnina 800 din, polletna 400 din. Rezultati: moški: 100 m prosto Dvoržak (N) 1:01,4, Albini (N) 1:04,2, 100 m prsno Hebel (N) 1:19,8, Dekleva (L) 1:24,2, 100 m metuljček Poljanšek (L) 1:10,2, Simami tli (N) 1:17,6, 100 m hrbtno Goršič (L) 1:11,4, Dvoržak (N) 1:14,2, 4 X100 m mešano Ljubljana 4:49,6, Naprijed 4:54,6. Zenske: 100 m prosto Souvan (L) 1:24,4, Jurimjak (N) 1:26,6, 100 m prsno Kosta (L) 1:35,4, Kumer (N) 1:36,0, 50 m metuljček Kumer (N) 40,2, Bere (N) 44,6, 100 m hrbtno Souvan (L) 1:36,8, Jurtnjak (N) 1:37,4, 4 X 50 m mešano Naprijed 2:48,0, Ljubljana 2:51,4 Končno stanje: Naprijed 62, Ljubljana 58. ELAN VODI V POMURSKI KOŠARKARSKI LIGI Murska Sobota, 5. marca. Po XI. kolu pomurske košarkarske lige vodi pri članih Elan pred ESš itd. Rezultati: Elan : ESš 64:61, Sloga : Grafičar 29:42, Akademik : Ljutomer 20:0, članice: Elan : Mladost 29:16. ESš : Medicinska 26:4, pionirji: Mladost A : Polet A 34:30, Mladost B : Polet B 36:2. V Murski Soboti je že tri dni tečaj za košarkarske sodnike, katerega obiskuje šestnajst kandidatov iz Pomurja. Mednarodna mladinska boksarska revija NADARJEM MLADE PESTI Ljubljana, 5. marca. — Včeraj in danes smo imeli priložnost videti v ringu precej mladih boksarjev, ki so nastopili v okviru mednarodne mladinske revije v dvorani Doma sindikatov. Skupaj je nastopilo okrog 25 boksarjev iz Celovca, Pulja, Trbovelj, Maribora in Ljubljane, najzanimivejše pa so bile vsekakor današnje finalne borbe, kjer je prišla do izraza kvaliteta ter borbenost večina mladih boksarjev, medtem ko so se nekateri med njimi odlikovali tudi z dovršeno tehniko. To velja predvsem za Puljčana Vran ješeviča, Odredovca Maverja, Ljubljančana Rota ,ter Mariborčanov Bricmana in Frešerja. Posebej pa je treba omeniti, da so se kar tri borbe končale s k. o., kar se pri mladincih le redkokdaj zgodi. Včerajšnji izločilni dvoboji niso obetali kdove kako lepega in zanimivega boksa, čeprav ne moremo trditi, da so se nastopajoči mladinci borili požrtvovalno in zagrizeno. Enako velja tudi za organizacijo prireditve in sojenje, ki sta; bila danes precej boljša od včeraj. Med najbolj zanimive dvoboje lahko štejemo v predtekmovanju borbi med Dragarjem (O) in Žekičem (Trb) ter Mavrom (O) in Trstenjakom (M), danes pa med Trifunom (Pulj) ter Švabom (O), Žekičem (Trb) in Rotom (Lj) ter med Fre-šerjem (M) in Mladeničem (O). Ta mednarodna boksarska revija mladincev nam je tudi pokazala, da imamo v Sloveniji precej zelo dobrih in nadarjenih mladih boksarjev. ki bodo lahko zamenjali svoje starejše tovariše v ringu, najboljše boksarje pa je predstavil zlasti BK Pula. Rezultati linala: papirnata Trifu-nov (Pulj) : Švab (O) 0:2 p. t., muha: Bricman (M) : Stipan (O) 2:0 p. t., bantam: Žinko (M) : Pelko (O) 0:2 p. t., peresna: Lojnig (KAC) : Krizmanič (Pulj) 2:0, lahka: Peru-ško (Pulj) : Štricelj (O) 2:0 p. t., polwe!ter: Žekič (Trb) : Rot (Lj) 0:2 p. t., welter: Vranjevič (Pulj) : Na-raloč nik (Lj) 2:0 k. o. polsrednja: Frešer (M) : Mladenovič (O) 2:0 p. t., srednja: Reberšak (M) : Maver (O) 0:2 k. o., poltežka: Sane (Trb) : Polajnko (O) 0:2 k. o., težka: Starc (Trb) : Pivk (O) 0:2 p. t. so Kitajci resni kandidati za najboljša mesta v več disciplinah. Določene so tucti že skupine za moštveno tekmovanje in je Jugoslavija skupaj z Japonsko, ki je nosilec skupine. Prva skupina: Kitajska, ČSSR Vzhodna Nemčija, Indija, Portugal ska. Zahodna Nemčija, Mongolija Gana, Nepal, Burma; druga skupi na: Madžarska, Švedska, Romunija Poljska, Bolgarija, Avstralija, Nige rija. Danska. Vietnam; tretja sku pina: Japonska, Jugoslavija, Brazi lija, Anglija, Sovjetska zveza, Singapur, Koreja, Kuba, Nova Zelan- Stiegler te je močno trudil — mnogi ga namreč imenujejo »kralj rialoma*, da bi zmagal tudi v Kranjski gori. Njegov rojak Falch pa ga je neprijetno presenetil in ga porinil na 2. mesto Nihče ni pričakoval da ho mladi Schranz, ki je seveda He vedno v senci svojega brata Karla, tako močno posegel n borbo za najvidnejša mesta. Včeraj je imel najboljši čas, vendar je zgrešil vratca, danes pa je osvojil odlično 3. mesto Današnji zmagovalec Ernest Falch (Avstrija) O B N E iz svetovnega prvenstva v bokeji Partizan zmagal v Avstriji Moštveni prvak Jugoslavije v namiznem tenisu Partizan je premagal v Donaivitzu avstrijskega prvaka Alpina s 5:2. Srečanje je bilo tV okviru II. kola za pokal evropskih prvakov v namiznem tenisu. ■starani kan«2i€fati sa Tunis Opatija, 5. marca. Včeraj in danes so imeli reprezentanti in ostali kolesarji, ki se pripravljajo: za letošnjo sezono v Opatiji dve tekmi Včeraj so nastopili na izbirni dirki Pula—-Opatija, na kateri je nastopilo 43 tekmovalcev. Rezultati: 1. Radovi n ec (Kar) 2:37.30, 2. Bolte-žar (O), 3. Valčič (Piila)^ 4. Fonovič (Rijeka), 5. Bajlo (Par), 7. Bergant, 11. Bajc, 12. Bizjak. Danes se je petnajst kandidaitov za reprezentanco in še pet ostalih 'kolesarjev pomerilo v dirki na kronometer. V šestih krogih je bil najuspešnejši Leva-čač (Kar) 57.27, 2. ValčiČ (Pula), 3 Fono-vič (Rijeka), 4, Cuprič (Kraljevo), 5. Rulikovdč (Pula), 6. Žirovnik (Rog). Po končanih e&a časa. r. je z veliko hitrostjo pripeljal na cilj ^ ^strijec Schranz, so mu namerili kar za | sekundi boljši čas, kakor doslej najbolj-e*hu s startno številko 1 Nemcu Behru. • **eostal je le še tekmovalec s startno šte- vilko t0, StiegliT. eden glavnih adutov av sirijskega moštva. Verjetuo ediui še sposoben popraviti najboljši čas. Vozil je hitro, ele- gantno, zanesljivo in ure Longines so pokazale čas 2:17.1, torej šele na drugem mestu /a Avstrijcem Schrauzem? Skoraj v istem hipu pa je prispela na cilj vest. da je Schranz izpustil vrata iu bil zato diskvalificiran. Tako je Sticgler k številnim zmagam v letošnjem letu dodal šc prvo mesto z Vitranca. Med 44 tekmovalci je bil Lakota 13. Start na Vitrancu je pomenil za jugoslovanske tekmovalce priložnost, da pokažejo kako se /najo doma meriti ^ mednarodni konkurenci Lakota, ki je starta! kot šestnajsti v drugi skupini, je vozil sicer elegantno, na pogled zelo dopadljivo, morda pa za kako sekundo prepočasi, da bi izkoristil priložnost in se uvrstil še na boljše mesto v odlični mednarodni konkurenci. Nasploh pa njegov čas 2:28 8 in doseženo 13. mesto pomeni zadovo Ijivo uvrstitev na tej največji smučarski predstavi. Ostali Jugoslovani so pobrali naslednja mesta: Sumi 20., Limovšek 22., Jamnik 24., Nograšck 27., Navodnik 28. itd. za olajšanje bolečin, vendar to ni vzrok mojemu neuspehu.« Nasploh podatki o udeležbi na mednarodni tekmi na Vitrancu govorijo, da smo imeli zares kvalitetno prireditev. Helmut Schranz: mladinski avstrijski prvak in brat znanega avstrijskega olimpijca Karla Scliranza. Po mnenju mnogih strokovnjakov, pa tudi po vožnji je skoraj enakovreden svojemu velikemu bratu. Ernest Falch, mladi avstrijski tekmovalec, ki precej časa ni nastopal, ker si je pred dvema letoma zlomil hrbtenico, je v Kranjski gori nastopil prvikrat na mednarodni tekmi po poškodbi. Coppi, Senoner in Gartner, trije mladi italijanski reprezentanti so izpopolnili imena moštev v Kranjski gori. Senoner je mladinski prvak Italije. Vsi trije pa so dosegli zavidljiva ' mesta (3., 7., 8. mesto). Imajo izdelan slog in je popolnoma jasno, da predstavljajo velik up Italijanov za prvenstvo v Chamo-nixu. Peppi Stiegler: letos najboljši slalomist na svetu. Na vseh tekmah v slalomu, kjer je nastopil, je zmagal. Le v njegovem domačem mestu Kitzbiihlu ga je premagal mladi sorojak Nenning. Edvvard Gartner: najhitrejši smučar na svetu, ki je dosegel na smučeh 160 km na uro. Kaže, da mu vožnja med vraticami manj leži, saj je v veleslalomu dosegel 12. mesto. PROGA Proga za veleslalom start na vrhu Vitranca, višina 1552 m, cilj pod »S« na višini 1035 m, višinska razlika 517 metrov, 65 vratič. Progo postavil M. Magušar, trener naše alpske reprezentance. Po mnenju večine je bila proga pretežka. M. Magušar: »Najtežji veleslalom v Jugoslaviji, hotel sem doseči, da bo vsak tekmovaleo pokazal višek svojega znanja«. Na nekaterih mestih je bila proga postavljena tako, da so tekmovalci dosegli nadpovprečno hitrost za veleslalom — 65 km na uro. Ing. Pohar, vodja tekem v veleslalomu: »Težka in hitra proga, s pastmi v dolnjem delu.« Janko DerniČ: »Proga je bila težja od tiste, ki bo prihodnje leto v Cha-monixu na svetovnem prvenstvu « Behr — tekmovalec (Zah. Nemčija): »Tako zahtevna proga ne dopušča tveganja.« Steigler (A): »Težka proga, v zgornjem delu preozek teren.« Lakota: »Zares težka proga.« Stiegler je zmaga? samo v veleslalomu ' Navdušenje med gledalci Alpske tekme pri itas doslej niso privabljale kdo ve kake množice gledalcev. Včasih jih je komaj kaj več kot tekmovalcev in funkcionarjev, Prireditev FIS A |>a je pripeljala v Kranjsko goro številne ljubitelje smučanja in še marsikaterega, ki je morda prvikrat v življenju videl smučarske tekme. Če Si tekmovalci slišali komentarje mladih obiskovalcev (samo v soboto je bilo okoli 10.600 in več šolske mladine), ki so se ob progi veleslaloma spuščali v dolino, bi bilo tega še bolj veseli, kakor doseženih mest. Egon Zimmermann v Kranjski gori ni imel srefe ip6vt am t/dotUeHdM ^\1o^ ^ '2 0..^^sks^:3 k ss5», «££ r^s »r«šu<« uer WeltreKord im Ski-Fliegen: Oberstdorfer Sthanze ■9 9 N g S ■s IQ S ss Videi sem !! 400 skokov 5 6 9 S Ji ^ F! ^ a' * §* » s «g I » g Sensationeller Weltrekordflug bis 141 i Der Jugoslawe Jože Šlibar hatte keine Angst vor dem Aufvvind TAKOLE SO NEMŠKI ČASOPISI OCENILI ŠLIBARJEV SVETOVNI REKORD V OBERSTDC3FU Pred 10 leti je Tauno Luiro skočil 139 ra in taJkrat se je ves svet začudil temu podvigu. Bil je res podvig v pravem pomenu besede in rekord Tauna Luira je veljal polnih 10 let. Vse je kazalo, da tudi na letošnjih tekmah v Oberstdorfu ne bo nihče preskočil te znamke. In res je ni nihče, razen našega Šlibarja ... Ze to, da je trajalo polnih 10 let, da se je našel nekdo, ki je uspel izboljšati svetovni rekord v smuških poletih za 2 m in ki je prvi uspel preskočiti mejo 140 m pomeni, da tak dosežek ni nekaj lahkega in enostavnega. Tak skakalec, ki hoče skočiti 140 m daleč, mora biti tekmovalec posebne vrste. Popolnoma jasno je, da mora biti do kraja izdelan smučarski skakalec, da mora odlično obvladati vse elemente smučarskega skoka. Vse to pa je za smučarski polet, dolg 140 m ali več mnbgo premalo. Skakalec, ki hoče poleteti tako daleč, mora biti izredno borben, ne sme poznati strahu1, mimo tega pa mora biti izredno priseben in dinamičen. Med poletom mora zelo dobro misliti in odločno ter hitro reagirati na pojave, ki ga spremljajo v letu skozi zrak. Šlibar je pravi primer borbenega tekmovalca. Ce spremljamo njegov skok, potem lahko za vsak skok posebej ugotovimo, da porabi zanj kar največ svojih moči. Ze na startu ga vidimo psihično popolnoma koncentriranega in stremi za tem, da na zaletu pridobi čim več hitrosti ter se prav zato čim močneje poganja po zaletu. Nekateri drugi tekmovalci se zadovoljijo z enostavnim smukom po zaletu in jim je hitrost, ki jim jo nudi strmina, dovolj. To je prav gotovo ena izmed Slibarjevih prednosti, ki si jo pribori v prvem delu skoka. Druga odlika Šlibarja je odriv. Takrat ko pride na odskočno mizo, nikdar ne pomišlja ali bo skočil morda predaleč in nikdar ne trepeta, če bo skok nevaren. Važno je le to, da »ujame« odriv v pravem trenutku. Kadar se Šlibarju posreči, potem se odrine tako močno kot le malokateri tekmovalec na svetu. Njegov let skozi zrak so strokovnjaki v Oberstdorfu oce nili kot pravo posebnost. Dejali so, da to ni aerodinamičen let, kot ga ima na primer Leodolter, da to tudi ni do kraja izdelan smučarski skok, ki ga vedno znova in znova prikazuje Recknagel. Eden izmed smučarskih strokovnjakov v Oberstdorfu mi je dejal, da je Šlibarjev skok igra z zrakom. Šlibar ne stremi za tem, da bi bil njegov slog izredno lep. Njegov cilj je drugje — hoče leteti čiin dlje. In to mu ta igra z zrakom omogoča. Ce k hitremu zaletu in odličnemu odrivu prištejemo še Šlibarjev polet, ki sloni na tem, da Šlibar lovi struje zraka, da se ne boji sunkov vetra, marveč jih skuša čim bolje izkoristiti, potem nam bo morda lažje razumljivo, da je postal Šlibar svetovni rekorder v smuških poletih. Najslabša točka Siibarjevega skoka je doskok. Na najrazličnejših tekmovanjih doma in v tujini se je dogajalo, da je Šlibar pokleknil prav pri tej zadnji fazi. Vse kaže, da je Šlibar sedr j izdelal tudi ta del svojega skoka. V Oberstdorfu je bil namreč eden izmed najbolj zanesljivih skakalcev in niti enkrat v vseh dneh tekmovanja ni niti najmanj kazalo, da bi se Šlibar znašel v kakršnemkoli kritičnem položaju. Vse skoke je izvedel zelo zanesljivo. Res je, da je svetovni rekord visel ves čas na nitki. Mnogi skakalci, posebno pa Happle, Leodolter in Recknagel so si na vse načine prizadevali, rla hi izboljšali Slibarjevo znamko. v Vse je bilo zastonj. Velja namreč pravilo, da na enem tekmovanju skakalec lahko samo enkrat skoči zelo daleč. Iz pogovora s smučarskimi skakalci sem izvedel, da je tako dolg skok velika duševna obremenitev. Polet proti dnu skakalnice skoraj vsakomur vzbuja strah, da bo skočil predaleč. To lahko dokažemo tudi s primeri. Eden najnevarnejših tekmecev Šlibarja je bil Leodolter. Dan po Siibar-jevem rekordu si je na vso moč prizadeval, ■ da bi poletel čim dlje. Res se mu je posrečilo brez pomoči vetra in v zelo elegantnem slogu pristati pri 138 m. Leodolter pa je bil ves bled, ko se je ustavil na dnu izteka. Zdelo se mi je, je rekel Leodolter, da bom padel v ravnino. Naslednji dan je Leodolter skakal povprečno 30 m manj. Se bolj očiten primer je nemški mladinski prvak Happle, ki je veljal pred tekmovanjem za največjega »lovca na daljave«. In res je Happle tvegal vse na eno 'samo kocko. Letel je po zraku dlje kot Šlibar, doskočil je pri 145 m, vendar ni vzdržal in je padel. Svetovni rekord je ostal v Slibarjevih rokah, Happle pa je naslednji dan komaj dosegal daljave nad 100 in 110 metrov. Skok 145 m je bil zanj prevelika duševna obremenitev. Odgovor na vprašanje, Mnogi so pričakovali, da bo Pečar eden izmed tistih tekmovalcev, ki bo posegal po najvišiih mestih na tekmovanju v Oberstdorfu. Res ie. da je Pečar odličen smučarski skakalec, eden najboljših na svetu. Njegove odlične uspehe na švicarski turenii, na tekmovanju za pokal Ko'ngsberg in drugod še nhšnu) pozabili. Pečar se je lani tudi dokaj dobro odrezal na planiški prireditvi, saj je skočil 115 m. Zato so, bili prijatelji zimskega športa morda nekoliko razočarani, ko so izvedeli, da doseza Pečar v Oberstdorfu le daljave med 80 in 90 m. Eno drži — skakalnica v Obest-dorfu za Pečarja ni primerna, je namreč precej različna od planiške. Nalet in doskočišče sta izredno strma — precej bolj kot v Planici. Miza zelo ozka. z eno besedo, Pečar takih skakalnic ni vajen. Njegov slog, ki ga vsi poznamo — po odskoku se namreč izredno skloni naprej skoraj tik nad smuči, se na tej skakalnici ni obnesel. Pečar je vse preveč nagibal smuči navzdol, kar mu je prineslo pred- zadnji dan tekmovanja močan padec. Slika, ki jo objavljamo, nazorno prikazuje kako je Pečar obrnil smuči navzdol in dobil pritisk vetra namesto na spodnjo ploskev smuči na zgornjo, kar ga je v zraku popolnoma zasukalo, tako da je na glavo padel v doskočišče. Padec je bil zelo nevaren, vendar se je k sreči končal brez vseh posledic. Zdravnik mi je takoj po padcu dejal, da skoraj ne more verjeti, da je ostal naš tekmovalec brez poškodb. Imel je neverjetno srečo, je pripomnil. Tudi nckate.ri drugi tekmovalci, med drugimi tudi Leodolter in Happle so skakali v tako imenovanem ribjem slogu se pravi z rokami nazaj in s telesom močno nagnjeni naprej, vendar je bila njihova drža v primerjavi s Pečarjevo naravnost pokončna, smuči pa obrnjene precej bolj navzgor. Ni rečeno, da ta slog ni primeren za velike skakal- nice, čeprav je najbrž res. da je let z rokami naprej precej varnejši, prav gotovo pa drži, da Pečarjeva skrajno tvegana drža res ni mogla roditi uspeha na velikanki v Oberstdorfu. Langus je v Oberstdorfu odlično začel. Prvi dun je na presenečenje vseh v zanj zelo značilnem in zelo lepem slogu skočil najprej 103, potem pa kar 107 m. Naslednje rini pa se je vedno bolj in bolj izgubljal. Njegova napaka je bila, da se je mnogo prezgodaj nagni! naprej in tako ujel nasprotni zrak, kar mu je zmanjševalo daljavo in tudi slog ni bil več tako lep kot prvi dan. * Šlibar je torej dosege! daljavo 141 m. Sam je dejal, da to še ni skrajna meja zmogljivosti smučarskih skakalcev. Na skakalnici v Obestdorfu bi bilo mogoče skočiti Tuji tisk označil Šlibarjev rekord kot prvorazredno senzacijo — Ali je res, da lahko skakalec samo enkrat skoči tako daleč? — Odkod slabi skoki Pečarja? — Konstruktorji skakalnic so se ojunačili in prerokujejo v bližnji bodočnosti smučarske polete med 150 in 160 m Uspeh Jožeta Šlibarja je tako močno odjeknil v vsej športni javnosti sveta, da lahko že sedaj ugotovimo, da je to eden uajvečjih uspehov jugoslovanskega športa sploh, da je to eden tistih trenutkov, ki vzburknjo vso športno javnost v svetu in navdajajo s ponosom vse prijatelje športa v tisti deželi, kjer je svetovni rekorder doma. Tokrat imamo to srečo, da smo mi tisti, ki smo lahko ponosni, da imamo v svoji sredi svetovnega rekorderja — mi Jugoslovani. Videl sem približno 400 skokov na največji skakalnici na svetu — v Oberstdorfu. Vtisov je toliko, da jih skoraj ni mogoče spraviti na papir. Prav gotovo drži, da so bili Jugoslovani v Oberstdorfu v središču pozornosti. Res je, da je Helmuth Recknagel zmagal v tej gigantski tekmi, še bolj pa je res, da je bil ■Šlibar junak tekmovanja, da je bit Šlibar tisti, ki se je dan za dnem pojavljal na prvih straneh vseh tujih časopisov. Je že tako — moramo se sprijazniti z dejstvom, da je Šlibar svetovni rekorder v smuških poletih, da je skočil 141 m daleč — toliko kot še nihče doslej .., varno 143 m, večjo daljavo pa bi bilo težko premagati. Tudi Happle je dejal, da je bil njegov skok za TEKST: Vlado Žlajpah skakalnico v Oberstdorfu nekoliko predolg. Ing. Klopfer, konstruktor skakalnice v Oberstdorfu pa pravi, da je presenečen nad zmogljivostjo in borbenostjo skakalcev ter da bo skakalnica v Oberstdorfu slej ko prej postala premajhna. Z manjšimi korekturami bi bilo mogoče prirediti to skakalnico za polete, dolge okoli 145 m, vendar bi ne bilo napak, če bi zgradili nekje novo skakalnico, kjer bi ne bile daljave med 150 in 160 m .nič posebnega. Znano je, da je ing. Bloudek že pričel pripravljati načrte za novo 160 metrsko skakalnico v Planici. Morda bodo torej misli ing. Bloudka in besede ing; Klopferja že čez nekaj let postale resnica... Iz te zelo uspele totosrafije je moč lahlto razbrati, kako nevaren je bil Pečarjev padec v Oberstdorfu To Je namreč prva faza Pečarjevega padca, ko je veter ujel zgornjo ploskev pečarjevih smuči in ga pričel obračati navzdol M lil staslletaita n Frani Telovadni dvoboj med tekmovalci Elan Gymnique Bois du Verne (pokrajina Francije) in Slovenijo, ki je bil 25. februarja v Montseau les Mineš se je končal s prepričljivo zmago naših telovadcev. Povedati moramo, da so naši tekmovalci pokazali solidno znanje, na pravi mednarodni višini. Posebno se je odlikoval Trojar Marjan, ki je zanesljivo zmagal. Naši tekmovalci niso doživeli resnejšega spodrsljaja na nobenem orodju, nasprotno, redko je bil njihov nastop tako samozavesten in zanesljiv. Seveda pa bo še treba pridobiti na eleganci, pa tudi na tcžini, saj gredo kakovostni zahtevki nezadržno svojo pot. Francoski telovadci so od zadnjega srečanja precej na-p-redovaJi. Njihova telovadba je lepša, toda manjka jim težjih sestavnih delov in so bile zato tudi ocene slabše. Prav zaradi tega je bila razlika v korist Slovenije tako občutna, in sicer kar 25.07 točke. Poleg Trojar ja, ki je osvojil 50.20 točk od 60 dosegljivih je občinstvo pozdravilo tudi Šrota, katerega je spodrsljaj na bradlji potisnil na 3. mesto. Skaza je osvojil 2. mesto. Le-ta je navdušil občinstvo, pa tudi francoske sodnike s težkimi prvinami, ki jih je lepo pokazal na krogih, pa tudi na drogu. Prvič sta nastopila na mednarodnem tekmovanju Stražišar in Čeles-nik, ki nista zatajila in sta si priborila v skupni oceni 7. in 8. mesto. Kraj, kjer je bil dvoboj je znan po odličnih telovadcih in je znalo tudi občinstvo pravilno oceniti posamezne tekmovalce. Montseau je izrazito rudarsko področje z izrazitim športnim življenjem. Mimo športnega doma, ki ima' lepo dvorano za natstope, opremljeno z dobrim orodjem, imajo tudi lepo urejen in obsežen športni park. Športna zveza združuje vse vrste športov, tudi orodno telovadbo. Delo se odvija po sekcijah oziroma klubih. Za orodno telovadbo imajo samostojen klub, ki se s splošno telesno vzgojo ne peča, temveč razvija samo orodno telovadbo in ima ‘60 članov. Rezultati — posamezno: 1. Trojar 58.20, 2. Skaza 57.69, 3. Šrot 57.40, 4. Audin 57.02, 5. Oblak 55.90, 6. Champliau 55.30, 7. Stražišar 55.10, 8. Celesnik 54.85, 9. Julliot 54.65, 10. Trugar 54.35, 11. Charles 51.35, 12. Sniezek 48.65, 13. Boguet 48.60, 14. Merle 36.45, drog: Trojar 9.90, Šrot 9.70, Skaza 9.70, krogi: Trojar 9.70, Audin 9.67, Skaza 9.67, bradlja: Trojar 9.80, Audin 9.70, Skaza 9.70, konj: Trojar 9.85, Juilliot 9.45, Celesnik S.30, parter: Audin 9.80, Šrot 9.70, Oblak 9.70, preskok: Šrot 9.60, Oblak 9.80, Skaza 9.75. Moštveno: Slovenija : Elan Gimnique Boia — du Verne 340,89:315,82. Zadovoljivo ali pa tudi ne Zensko kegljaško ekipno prvenstvo glav, ki se nista izkazala tako, kot smo Slovenije je končano. Na štirih keglji- od njiju pričakovali. Gradis in Fužinar ščih so Gradis in Ljubljana, Fužinar, pa sta s precejšnjo borbenostjo presegli Branik in Triglav preizkušali svoje zna- vsa pričakovanja. nje, z večjimi in manjšimi uspehi. ugNodenXle Kt^njegi p"' JrtcČ pojavov Med prvimi Nasprotno pa je imelo prvenstvo tudi iz Ljubljane, in dokaj mlado ekipo Fu je šibka udeležba, slabša od lanske. Dru- žinarja iz Raven. Gradisove tekmovalke Sa stran je sestav posameznih ekip, ki imajo po večini starejše, a zelo malo ali pa celo nič mladih tekmovalk. To vodi nujno v stagnacijo, če ne celo v naza- se pred začetkom prvenstva niso povsem zanesljivo nadejale svojega letošnjega uspehh — že osmič osvojenega naslova republiških prvakinj. Skoraj isto dovanje. Zato bodo morali klubi v pri-pa je veljalo za Fužinar, ki ga nismo hodnje nujno gledati na pomladitev šteli med favorite za najboljša mesta, svojih ekip, kajti sicer ne bomo mogli Toda vmes sta »posegla« Branik in Tri- več pričakovati od njih ponovne uspehe. Razširiti sistem TEKMOVANJA V LIGAH Svoj občni zbor je imela tudi Podzveza bo skušala pomagali ljubljanska nogometna podzveza. pri proučevanju in rešitvi nogome-Osrednja misel na tem zboru je ta v Ljubljani. Pripravila je_ več bila, da bo treba posvetiti mladini sestankov z ljubljanskimi klubi, da še več pozornosti in razširiti si- bi tudi nogomet v Ljubljani krenil steni tekmovanja v ligah tudi za po boljši poti. pionirska moštva, V zadnjem letu je bilo v podzvezi doseženih nekaj lepili uspehov. Tekmovalna komisija je uspešno izvedla sindikalno nogometno prvenstvo. Zelo uspešno je bilo tudi delo mladinske komisije. Registracijska komisija je lani registrirala 673 članov, kar je jmno- 2e od polovice prejšnjega meseca po- 30 teikmovaicev iz Rakeka ,Blok, Logatca go več kot'prejšnje leto. Disciplin- teka v Ljubljani zelo razgibano in za- in Vrhnike. ski odbor pa je presojal skoraj v nimivo tekmovanje moških posamezni- Omenimo naj še, da so te dni začele 80 primerili, ' kov za naslov kegljaškega prvaka Ljub- z okrajnim prvenstvom Ljubljane tudi Za vzgojo no-ometnega naraščaja 'i306: d0 konca, ki bo prihodnjo soboto, kegljavke, kjer nastopa med 23 največ bo" v bodoče potreba mnogo' več Pa se b0 zvrstilo nq tekmovalcev, od časa in sredstev. Težišče dela bo *e ,b°Jlanaimh Udel6žil0 treba prenesti na pionirska tekmo- 0 Doslej je" odigralo po 200 lučajev že Vanja. Mnogi so bili mnenja,- da bi 73 kegljačev iz Kočevja, Domžal, Smled-lahko Z malim nogometom vzbudi- nika-in Ljubljane, med vsemi pa se je li mnogo več zanimanja, treba pa najbolje izkazal Tršan (Slovan) z 844 bo mnogo več trenerskega kadra, keglji. Seveda lahko pričakujemo še ne-Očitno pomanjkanje je tudi po no- kaj boljših rezultatov, ker bodo prav gometnih sodnikih, saj večkrat so- ob koncu nastoPm nefeaterl znani tek‘ POUDAREK MLADINI V mariborski nogometni podzvezi, ki je imela občni zbor, so ugotovili, da je v podzvezi včlanjenih t2 klubov, 6 sekcij TVD Partizan in 11 aktivov z 1117 igralci. Doseženi so bili lepi uspehi ter so posamezne komisije dobro opravile svoje naloge. Obsežen spored mladinske komisije zaradi nedelavnosti nekaterih klubov ni bil docela izveden. Tekmovalna komisija je imela polne roke dela, saj so klubi podzvez odigrali 607 tekem. Disciplinski odbor je kaznoval 41 igralcev. Na občnem zboru so osvojili pomemben predlog, da bo moral vsak klub, ki bo nastopal v I. podzVezni ligi, obvezno igrati tudi s pionirskim moštvom. Sklep bodo uveljavili v sezoni 1961/62. Ob zaključku so s praktičnimi darili nagradili '19 najbolj zasluženih funkcionarjev in izvolili nov odbor, ki ga bo še dve leti vodil dosedanji predsednik Vladimir Kosi. ILMGileMlMMiei di en sam sodnik tudi 3 tekme na dan. movalet. Vrstni red najboljših je trenutno takšen: Tršan (Slov.) 844, Goslar (SAP) 838, Kos (II.) 835, Smrajc (Saturnus) 815, Vojska (Obrt.) 811, Strekelj (Slov.) 809, Birsa (Pošt) 808, Cavlovič (Zvezda) 806, Bovcon (Inv.) 806, Janežič (Domž.) 804, Fende (II.) 801, Toni (Grad.) 801. GROM - prvak Notranjske Nedavno pa so že zaključili svoje prvenstvo kegljači Notranjske, ki so imeli po dva nastopa na kegljišču na Vrhniki. Le-to je bilo ob prvem nastopu skoraj neuporabno, ker ga je zalila voda ,ob drugem nastopu pa so vsi do-segli boljše rezultate. Prvak Notranjske je postal Grom (Rakek) z 1651 keglji (791, 860), sledijo mu Homovec (R) 1611, Doles (Bloke) 1627, Janež (R) 1596, Dolenc (Logatec) 1592, Kisovec (Vrhn) 1591, Štrukelj (R) 1589, Kum (R) 1582, Modec (Vrh) 1584, Nagode (Log) 1574 itd. Nastopilo je PRSNE k&RAMELE POMACAJO PROTI KAŠLJU Proizvaja'iJUGODIDETETIKA,ZAGREB 'Š tekmovalk Gradisa in Ljubljane. Imele bodo po dva nastopa, najboljših 12 bo pa sodelovalo na republiškem prvenstvu. Po prvem nastopu vodi Erjavčeva s 418 pred Bergantovo (obe Gr.) 404, Rupar-člčevo (Lj) 398, Klemenčičevo 395, Pirčevo 394, Gozdnikarjevo 377, Sonnentval-dovo (vse Gr) 374, Janševo (Lj) 372, To-metovo 368, Satlerjevo (obe Gr) 365 itd. evropsko prvenstvo vrst skakalcev so imeli svoje testiranje pred dnevi v Ljubljani. Udeležba je bila precejšnja, rezultati pa v glavnem zadovoljivi. Bivši jugoslovanski rekorder v skoku ob palici Milan Milakov, ki je bil na testiranju kot opazovalec Atletske zveze Jugoslavije, je ocenil oba kandidata za skok ob palici takole: Lešek — vidi se, da razmeroma malo trenira, zelo mu manjka moč, je pa hiter in soliden v tehniki, Rojko — zelo močan, toda pomanjkljiv v tehniki in hitrosti. Nekaj Priprave za PEA ^oasfrimo kontrolo nad velikimi društvenimi sredstvi $ Eni trenirajo povprečno 30 X - drugi 4 X na mesec uspevajo 1 LE 5071 008 dinarjev dobiva 81 sloveskih atletov in atletinj — kandidatov za PEA. o vsekakor ni majhna vsota in bi mo ®la imeti precej vpliva na delo teh audi da tov in na njihove uspehe. Ali Je d denar v preteklih nekaj mesecih u<)bro izkoriščen? Nedavni sestanek republiškega odbora ^ Priprave s predstavniki klubov je na Shrnje vprašanje odgovoril z NE. Ta NE d^da saeer ni bil popoln, toda pregled vosedanjih priprav je pokazal, da smo s kandidati lahko zadovoljni samo nekako na pol. Treniranje je sicer boljše kot v preteklih letih v tem času, toda še vedno daleč od tega, kar zahteva moderen atletski trening, kar zahtevajo vrhunski rezultati in seveda kar smemo zahtevati od atletov, ki naj bi čez leto in .pol na evropskem prvenstvu tudi kaj dosegli. Nekatere moramo brez pridržka pohvaliti. V to kategorijo velja uvrstiti predvsem Ingoliča, Hafnerja, Naraksa, Štrosa, Špana, Franca Rojka, Srnovrš-nika, oba Kastelica in Vidmarja. Ti niso zabeležili samo zelo veliko število treningov (pri nekaterih dosega število treningov v 2 mesecih tudi 60 in več), ampak so tudi na nedavnih testiranjih potrdili, da so v skoraj vseh osnovnih lastnostih potrebnih vrhunskemu atletu napredovali. Zal se za zdaj še 27 kandidatov ni udeležilo testiranja, tako da nimamo popolne slike treniranosti. Med 44. ki so se vabilu odzvali, so-po izjavah trenerjev najboljši vtis napravili predvsem Ingolič, Štros, Kastelic, Vidmar, za njimi pa takoj še vrsta drugih. Seveda pa nima^mo samo pozitivnih primerov, tudi negativnih pač ne manjka. Imamo kandidate, kt so opravili v dveh mesecih 8 ali 12 ali še nekaj več treningov. Tu je po našem mnenju na 20 in v dvorani: Lešek 3.0, Razinger 3.0, Rojko 3.1, Pucelj 3.1, Ernestini 3.1, Sega 3.1, Potrč 3.2, Ušajeva 3.5, letečih 20 m na prostem: Lešek 1.9, Pucelj 2.0, Rojko 2.1, Sega 2.2, Ušajeva 2.3, odriv: Lešek 74 cm, Potrč 70, Šega 71, Razinger 68, Pucelj 63, Rojko 62, Ernestini 55, Ušajeva 44, 40 m s palice — letečih: Lešek 5.2, Rojko 5.6, skok ob palici: Lešek in Rojko 4.10, troskok z mesta: Pucelj 8.51, deseteroskok: Pucelj 30.90, daljina s 15 m zaleta: Razinger 5.64, Sega 5.61, Ernestini 5.52, Ušajeva 439. Milan Milakov Je zelo visoko ocenil možnosti Leška in Rojka v letošnji sezoni, seveda če bosta načrtno trenirala. Po njegovem mnenju so Leškove možnosti med 4.50 in 4.60, Rojkove pa za zdaj med 4.30 in 4.35. Metalci v Trbovljah V Trbovljah so priredili Dan metalcev kot prvo prireditev v sklopu številnih srečanj najboljših slovenskih metalcev pred pričetkom sezone. Tudi tokrat so nekateri dokazali, da zimske priprave niso bile zaman. Posebej velja omeniti Kastelica (Olimpija), ki je dosegel v kopju 67.20 m. Točno 7 m manj je vrgel Vajdič (Rudar), kar pa je še vedno njegov osebni rekord. Od ostalih rezultatov velja omeniti še Vidmarja (Ol) 52.09 m v kladivu in Hudobivnikovo (Ol) 42.36 v disku in 12.40 v krogli. O&isk pKi dKuitv.iil | Pri DŠD Slovan mladini široko odprta vrata Množičnost, vključevanje mladine v posamezne klube in vsakovrstna propaganda telesne kulture na področju občine Ljubljana-Moste so glavno vodilo dejavnosti Delavskega športnega društva Slovan, ki je zlasti v zadnjem obdobju doživelo širok razmah, razen tega pa v nekaterih športnih panogah doseglo dokaj kvalitetne uspehe v različnih republiških In drugih tekmovanjih. Slovan združuje štiri klube skupaj s približno 500 člani, klubi pa so v glavnem samostojni in jih vodijo posamezni klubski odbori. Delo teh odborov je dokaj uspešno, kar se odraža tudi v solidnih rezultatih posameznih klubskih ekip. Seveda pa delovanje Slovana ni omejeno samo na lastni delokrog, ampak sodeluje tudi z vsemi tremi šolskimi športnimi društvi v občini Moste, Med drugim namerava za ta društva v bližnji prihodnosti urediti univerzalno športno igrišče za nekatere športne panoge, seveda pa Jim bodo poleg tega na voljo še drugi objekti. Ob vsej tej dejavnosti pa je treba še posebej poudariti sodelovanje Slovana z ljudsko oblastjo in družbenimi organizacijami, ki nudijo društvu precejšnjo pomoč, ' In kaj Je z življenjem in delom v posameznih klubih? Poglejmo jih nekoliko podrobneje. KOŠARKA — Košarkarski klub se Je pred nekaj leti v okviru različnih društev boril z velikimi težavami. Ko Je ob koncu tekmovalne sezone kolektivno prestopil v okrilje DSD Slovan, so se razmere močno Izboljšale. Klub Je dobil sodobno igrišče ter si ustvaril boljše pogoje za delo. Posledice niso izostale. Število članstva Je od nekdanjih 87 naraslo na 120 članov, poleg tega pa so pridobili še 61 mladincev in mladink, člani so osvojili v I. republiški ligi II. mesto, članice pa v II. republiški ligi prvo mesto, mladinci v okrajnem tekmovanju drugo, mladinke pa prvo mesto. Klub je organiziral tudi pionirsko šolo. ■ NOGOMET — Nogometaši imajo prvo, mlado, dve mladinski In dve pionirski moštvi toda v tekmovanje so bila vključena le starejša moštva, brez pionirjev, za katere ni ustreznega tekmovanja. Prvo moštvo se je uspešno uvrstilo v SC ligo kjer si je priborilo solidno uvrstitev, mlado moštvo je v svoji skupini doseglo nekaj lepih uspehov, to pa velja tudi za mladince. Klub šteje 46 članov In 30 mladincev. ■ ROKOMET — Pri rokometaših so bili člani letos v republiški ligi uspešnejši s 3. mestom, kot člani (šesti), članice pa so lil: lani prvakinje, medtem ko so letos zasedle 2. mesto. V klubu Je 112 aktivnih igralcev in igralk ter 2 trenerja. Poleg članov In članic tekmujejo tudi mladinci in pionirji. ■ KEGLJANJE — Ta klub je bil ustanovljen šele lani, po združitvi Kleja in Elektrovoda. Skoraj Istočasno so pridobili pomemben objekt — štiristezno kegljišče na Kodeljevem, kjer se bo odvijalo nadaljnje delo. Uspehi kegljačev še niso tako vidni, upajo pa na uspešno uvrstitev na republiškem prvenstvu v borbenih igrah. Klub šteje 55 članov in članic. DSD Slovan bo prihodnji teden polagalo obračun svojega dela- Pričakujemo, da bo le-ta ploden in uspešen, kakor tudi bodoče delo tega društva v najbolj industrijskem predelu Ljubljane — v Mostah. kakršnakoli sentimentalnost odveč in preostane odboru za priprave samo en odgovor: črtanje Iz spiska kandidatov. K prvemu takemu ukrepu Je odbor pristopil ta teden, ko Je iz vrst kandidatov izločil 3 atletinje zaradi skoraj popolne nedelavnosti ali ^ popolnoma nezadovoljivih rezultatov na testiranju. Vsekakor pa je lepo število tudi takšnih kandidatov, ki Jim je bil dan zadnji rok za spremembo odnosa do treninga in družbenih sredstev, ki jih vsaj za zdaj nekateri precej neupravičeno prejemajo. Osnovne organizacije (v Sloveniji Je 10 klubov s kandidati za PEA) so le delno uspešno opravile naloge v zvezi s pripravami. Ob tej akciji je bilo ponovno opaziti, da so nekatere osnovne organizacije organizacijsko Izredno šibke, saj ne morejo v redu opraviti niti najosnovnejših nalog kot je občasno poročanje o delu kandidatov ali pošiljanje istih na testiranja, zdravniške preglede ali kaj podobnega. Te težave v osnovnih organizacijah povzročajo seveda republiškemu odboru dovolj nevšečnosti in ovirajo uspešnejše delo v celoti. Na nedavnem sestanku je prišlo tudi do nekaterih sprememb v samem sistemu delitve pomoči kandidatom. V bodoče bodo osnovne organizacije mnogo bolj svobodno razpolagale s sredstvi kot doslej. Vsak klub bo dobil določena sredstva, ki jih bo delil med kandidate in ostale perspektivne atlete kakor tudi trenerje po svojem kriteriju, pri čemer je vezan samo na določene omejitve, ki ščitijo boljše atlete. To je vsekakor korak naprej, ker so klubi doslej bili le bolj posrednik zveznih in republiških sredstev za pomoč, sedaj pa jih bodo v okviru svoje politike morda lahko uspešnejše izkoriščali. Zvezni in republiški organi bodo v Se večji meri samo nekak nadzornik nad pravilninfi uporabljanjem sredstev, ki so še vedno dodeljena namensko, prav pa bi bilo, da bi se ta kontrola precej zaostrila, kajti čez mesec ali dva ne bi smeli več ugotavljati, da nam približno polovica kandidatov trenira premalo ali celo odločno premalo. Ce Je bilo v pre-teklih mesecih precej težko ocenjevati pripravljenost posameznega kandidata, bo to v bližnji prihodnosti laže, saj bo na razpolago dovolj rezultatov s tekmovanj. skupščina dsd slovan Redna letna skupščina Delavskega športnega društva Slovan bo v petek 10. marca t. 1. ob 19. url v Domu Titov« mladine v Pokopališki ulici 29. Vabljeni člani in prijatelji društval Nogometni mozaik NAS lELEOBJEKTIV V Celju pri Kladivarju pripravljeni, pri Olimpu zaskrbljeni — V Nevi Geriči brez sprememb — Optimizem v Mariberu — V Seboti pomlajeno moštvo — Nafta na tihem upa — V Kranju pravijo: »Ostali bomo v ligi« — Igralci Ljubljane so trenirali na smučeh — Ilirija upa na zlato sredino — Pri Slovanu skrb tudi za mali nogomet — Krim ima težave celo s čevlji rica postala strnjena. Vrste Nafta je okrepilo 5 novih igralcev, ki so moštvo zelo razgibali. To dejstvo potrjuje tudi zmaga nad drugoliga-šem Varteksom, kjer so domači zmagali s 3:2. Tudi ostale prijateljske tekme so pokazale, da je moštvo dovolj vigrano in da bo v spomladanskem delu marsikomu prekrižalo račune. Treba pa bo okrepiti tudi disciplino. Mnogi v Lendavi so mnenja, da bo uspeh Nafte odvisen od prvih srečanj, ki jih bodo domači odigrali na svojem igrišču. Nafta je danes enajstorica, na katero bodo morala resno računati ostala moštva v slovenski conski ligi. ■ PRAV PRED PRIČETKOM NOGOMETNE SEZONE SMO. SE TEDEN ■ DNI IN ZOPET SE BODO NAPOLNILA NOGOMETNA IGRIŠČA, ■ ZOPET BODO NOGOMETNI DOGODKI V SREDISCU POZORNO- ■ STI. IZKORISTILI SMO SE ZADNJO MOŽNOST IN SE OBRNILI ■ NA UDELEŽENCE V SLOVENS KI CONSKI LIGI TER POSKUŠALI ■ ZVEDETI ŠE ZADNJE NOVICE. SLOVENSKA CONSKA NOGO- ■ METNA LIGA JE VEDNO ZANIMIVEJŠA IN ZATO BO BRALCE ■ PRAV GOTOVO ZANIMALO SE NEKAJ NOVIC PRED STARTOM ■ V SPOMLADANSKI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA. ■ KLADIV AR — Celjsko moštvo povsem hladnokrvno pričakuje prva srečanja Za točke. Nogometaši so se vestno pripravljali in so trikrat tedensko obiskovali treninge. Mnogo skrbi so posvetili pridobivanju vzdržljivosti, vigravanju, izpopolnjevanju tehnike in pridobivanju hitrosti. Skoda, da je igrišče Glazije premehko in so se morali posluževati manjših šolskih igrišč. Za tekmovanje je pripravljenih 19 igralcev in bo udarna moč Kladi-varja v napadu, dočim so v obrambi še nekatera šibka mesta. Kaj pravijo pri Kladivarju o domačih trenerjih? Dve tretjini članov SCL trenirajo domači trenerji, ki so pokazali solidno znanje in sposobnosti. Vendar pri svojem delu nimajo dovolj opore pri UO društev, pa tudi igralci jih premalo upoštevajo in spoštujejo. Slovenski trenerji še nimajo dovolj avtoritete. Pot, ki jo je večina slovenskih klubov ubrala z zaposlitvijo domačih trenerjev je povsem pravilna, NZS pa bi morala skrbeti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje trenerjev, - ■ OLIMP — Pri drugem ligašu iz Celja so nekoliko zaskrbljeni. jaškega roka v JLA. Trener si prizadeva prepričati fante, da so doslej igrali neučinkovit nogomet. Minili so časi, ko so posamezniki preveč zadrževali žogo. S prizadevanjem vsega moštva bodo gotovo uspehi večji. Treba bo opraviti še veliko dela in kar je najpomembnejše, igralci in trener morajo biti kot družina. Pri tem ne sme biti izjem kot se je doslej dogajalo. Uprava kluba si je na vso moč prizadevala, da bi bili igralci na tekmovalno sezono dobro pripravljeni. Pripravili so vrsto prijateljskih srečanj, ki pa niso navdušila številnih gledalcev. V Novi Gorici se tolažijo s tem, da bo v prvenstvenem boju drugače. Borili se bodo za obstanek v ligi, treba pa bo počakati do prve tekme, ko bodo v Novi Gorici gostovali nogometaši >Maribora*. ■ MARIBOR — Zadnje tekme na stadionu ob Tržaški cesti niso povsem zadovoljile številnih prijateljev kluba, saj je bilo opaziti precej pomanjkljivosti. Vodstvo kluba pa je prepričano, da bodo fantje, ki imajo dovolj vzdržljivosti, v borbah za točke bolje zaigrali. Svoje ■ TRIGLAV — Nogometaši iz Kranja, ki nastopajo v SCL so tokrat v nevarni coni. Mladi igralci so se v prvem delu prvenstva precej trudili, toda ni jih spremljala sreča. Pokazalo se je, da so premalo izkušeni za težke tekme. Ob koncu jesenskega dela so obstali na predzadnjem mestu, od koder se bo težko pomakniti navzgor. Le z voljo in požrtvovalnostjo in nekaj sreče jim bo v drugem delu morda uspelo ostati v družbi najboljših. O zadnjih pripravah je trener kranjskega Triglava tov. Jazbec dejal: »Pričeli smo se pravočasno prijavljati. Žal pa ne manjka težav. Izgubili smo igrišče in sedaj gostujemo pri nogometaših Mladosti. Na voljo imamo le polovico igrišča. Udeležba na treningih ie zadovoljiva, odigrali pa smo tudi nekaj tekeiB, Prepričan sem, da bomo ostali v ligi in da se bodo mladi igralci |§= bolje znašli. Izbor mladih igralcev ||g| je kar številen. Žal sta se dva po- jAdhiiki »CEH« t^ravnomu odbori TRIGLAV (Ld) J RIJEKA 2:2 (Q:l) V prijateljski nag omet ni tekmi med ljubljanskim Triglavom In Rijeko sta se enajstorlci razšli z neodločenim rezultatom. Gole so dosegli Medved (avtogol) in LukariČ za Rijeko ter Virant in Velkavrh za Triglav. Pred 2500 gledalci je sodil Erlich. Triglav: Mozetič, (Novak), Medved* AUbegovič, Jalšovec, Berginc* Srbu, Velkavrh* Brezigar, Vavpetič, (Zdravkovih), Babič, (Guban), Virant. Rijeka: Stojanovič, Mihavilovič, Brnčič, Dunaj, Pavkovič, Radakovič, Blaž viČ, Veselica, (Zadel), Lukarič, Naurao-vič, Berek. sodnikov Slovenije 1 a b i J a n 1 l Po besedilu prvega Člena Statuta saveza futbal- •klik audija Jugoslavija Je sodnlSka organizacijo s. a m ost o .Jng, nrnatnvol.lna In strokovna organizacija,. Skllcujod se na to določilo Vas vljudno obvešča«, da ol Je v razmerah,ki vladajo danes v organizaciji Zvdze nogomet, sodnikov Slovenije in so povzročene po nepoklicanih akterjih,vsako nadalhjs sodelovanja v tej organizaciji onemogočeno. Ker se tudi z metodami dela,ki ga uvajajo posamezni predstavniki Nogometne zveze Slovenije v sodniško organizacijo ne strinjam. Vas prosim tovarlši.da vzamete na znanje mojo ostavko in sicer : 1. ) na Jlanstvo v upravnem odboru Sveže nog.sodn.Slovenije, 2. ) na položaj predsednika komisije za delegiranje sodnikov, J.) na položaj člana Izpitne komisije in 4.) na položaj člana kontrolne komisije pri ZNSS. Želeč Vam pri nadaljnem delu v organi:, aci JI .predvsem v aoralnl dvig nogometnega sodni ka,mnogo uspeha, Vas toplo pozdravlja bortj. — - V". Cv . ..._ ljubiJana,dne 22.11.1961 a J«- O razmerah d organizaciji nogometnih sodnikoo smo že oeč-krat poročali. Zato k današnjemu pismu le kratko pojasnilo. Zaradi medsebojnega obračunavanja na letošnji skupščini Zveze nogometnih sodnikov niso prišli do nobenega zaključka. To pa je bil ie odraz že dolgoletnih neurejenih razmer v tej organizaciji. Na predlog predsedstva NZS je bil sklican sestanek aktiva komunistov Zveze nogometnih sodnikoo Slovenije, na katerem so ugotovili ne-rednost o sodniški organizaciji in objavili že znane sklepe (nogometni mozaik v 8. številki Poleta). Še prej pa je tudi predsedstvo NZS ugotovilo, da je treba napraviti red o sodniški organizaciji. Vprašujemo se torej, ali je NZS res nepoklicana predlagati organizaciji nogometnih sodnikov okrepitev s kadri, ki imajo vse moralne kvalitete (objektivnost, poštenost) ter družbeni ugled, kolektivno vodstvo organizacije in podobno. S tem seveda ni bila kršena samostojnost organizacije nogometnih sodnikoo, ki nas spominja na cehovstoo. Na vprašanje, kako gledajo na reprezentančno moštvo Ljubljane, menijo pri društvu: »Če bi k načrtu pristopili velikopotezno, bi bilo treba pozdraviti tako misel. Saj je res neverjetno, da Ljubljana ne more dobiti odličnega nogometnega moštva. Menim, da bi bilo treba podpreti moštvo, ki trenutno največ velja. B SLOVAN — Tudi pri Slovanu ni nobenih sprememb. Nastopali bodo isti igralci kot jeseni, pripravam pa so posvetili vso pozornost. Vodstvo in gledalci se zavedajo resnosti položaja in bo treba že na prvih tekmah pokazati vse sposobnosti. In kako delajo z mladino? V kratkem bo zgrajeno igrišče za mali nogomet in bo razpisano tekmovanje med šolskimi športnimi društvi v Mostah. Pričakujejo, da bo na teh tekmovanjih mogoče najti mnogo novih igralcev. Sicer pa je znano, da je mladinsko moštvo Slovana že lani doseglo lepe uspehe. B KRIM — O nogometni enajsto-rici z Rakovnika smo poročali že v zadnji številki. Razmere se v zadnjih dneh niso prav nič izboljšale, čeprav si nekateri zelo prizadevajo. —a da bi oomagali enajstorici Krima. Da so težave res velike, potrjuje dejstvo, da pri Krimu nimajo na razpolago niti 11 parov čevljev in da ne more trenirati vsa enajstorica. Upajmo, da bodo do začetka prvenstva le rešili pereče probleme in da^ bodo gledalci zopet lahko navdušeni z igro Rakovničanov. Priprave za spomladanski del se namreč niso odvijale tako kot so predvideli odgovorni društveni delavci in strokovnjaki. Igralci so slabo obiskovali treninge. Tehnično vodstvo je prevzel tov. Paviša, bivši trener NK Jedinstvo (Bihač), ki bo skupaj s trenerjem Čatrom in Čohom poskušal izboljšati zamujeno. Tudi nogometaši Olimpa so odigrali za pripravo več prijateljskih tekem, žal ne preveč uspešno. Tekme so pokazale, da moštvo nima vzdržljivosti. Nogometaši pa so sedaj le pričeli z marljivim treningom. Upravni odbor pa skrbi, da igralcem ničesar ne manjka. Vodstvo kluba, igralci in navijači imajo pred sebej en sam cilj — ostati v ligi. In kaj menijo pri Olimpu o tekmovanju za pokal najboljšega strelca? Vsekakor je pokal spodbuden za večje prizadevanje napadalcev, njihovo učinkovitost in srčnost v kazenskem prostoru. Je pa tudi slaba stran in sicer v tem. da pri nekaterih napadalcih prihaja do izraza sebičnost. B NOVA GORICA — Vodstvo primorskega Ugaša je vzelo priprave zelo resno. Kot v prvem delu, tudi žedaj pripravlja igralce prvega Jnoštva Vlado Korpar, ki ima na razpolago 20 igralcev, od teh dva »novinca«. Emil Mozetič in Edi Mer-molja sta se vrnila z odsluženja vo- bo prispevalo tudi dejstvo, da imajo za vsako mesto v moštvu na razpolago po več igralcev in si bodo nogometaši bolj prizadevali. Predsednik kluba dr. Koren meni, da so bile priprave dobre, da se igralci dobro razumejo in da ne bodo razočarali mariborske športne javnosti. Vsi trdno upajo, da bo Maribor osvojil naslov republiškega prvaka in da si bo s tem pridobil pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. Borba za ta naslov bo težka, saj nanj računajo tudi ostala moštva. Če bo Mariborčanom ta podvig uspel bo ob zaključku prvenstva moštvo dobro vigrano in laliko pričakujemo uspeh v kvalifikacijah. B SOBOTA — Zimske dneve so nogometaši Sobote preživeli v telo-vednici. Zadnje dni pa so pričeli s treningi na prostem Odigrali so tudi več prijateljskih tekem. V spomladanskem delu bo Sobota nastopila z nekoliko pomlajeno enaj-storico. Klub je da! izpisnico dvema igralcema prvega moštva Norčiču in Potočniku, ki bosta spomladi nastopala pri Triglavu iz Kranja. B NAFTA — Za razliko od prejšnjih let so nogometaši iz Lendave pričeli s pripravami že januarja. Trenirali so nepretrgoma na igrišču in sicer po načrtu trenerja Klinca, ki si zelo prizadeva, da bi enajsto- škodovala na zadnjih treningih in v prvih tekmah ne bosta nastopala. Potočnik in Norčič pa bosta lahko igrala šele v IV. kolu. Boljši igri bo prispeval tudi nastop Brezarja Staneta. Štirje igralci, ki so bili kaznovani so vzeli izpisnice in bodo nastopali za Tržič. B LJUBLJANA - Trener Ljubljane tov. Pišek meni, da je njegovo moštvo dobro pripravljeno. Nogometaši so bili na treningu na smučeh na Gorjušali. Žal pa zaradi študija in služb niso uspeli vsi na ta koristen trening. Sicer pa je vse po starem, razen da v prvih tekmah ne bo nastopal Zupančič, ki je v Švici na svetovnem prvenstvu v hokeju. Kako bi vplival na kvaliteto enoten način treninga moštev SCL? Za tak način se že dolgo ogreva Zveza nogometnih trenerjev Jugoslavije in Republiška zveza Kaže, da se bodo ta prizadevanja uresničila, kar bo gotovo mnogo prispevalo k izboljšanju kvalitete nogometa v Sloveniji. ■ ILIRIJA — Tov. Čebohin. trener Ilirije je dejal, da bo obramba njegovega moštva v spomladanskem delu bolj čvrsta. Sicer pa pri nogometaših Ilirije ni novic, razen da so se vestno pripravljali. Upajo na zlato sredino v lestvici, čeprav udeležba na treningih ni bila najboljša. J A N E Z P A V C I C prihodnjega svetovnega prvenstva v klasičnih dscipiinah v Sakapam fl po počno ma uspeča Kot član maloštevilne smučarske ekipe sem se udeležil generalne preizkušnje prihodnjega svetovnega smučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah v Zakopanih na Poljskem. Glavni objekti prihodnjih borb, nova 90 meterska skakalnica in vse proge so pripravljene, v gradnji pa so tudi objekti za člane organizacijskega komiteja prvenstva, hotel za bivanje vseh tekmovalcev, nova pošta in telefonska centrala ter vse glavne ceste. Skakalnica je zelo uspešno prestala preizkušnjo in sta med 55. nastopajočimi v dvodnevnih borbah laže padla le dva skakalca, popr viti bo treba le viseč iztek, k) je delal skakalcem precej težav, predno so se zaustavili. Skakalnica dopušča skoke do 100 m, saj je ruski skakalec Nikolaj Kantenskij na tekmovanju dosegel s srednjega naleta kar 106 m, naš Jemc pa na treningu z najntžjega naleta 90 m. Uradni rekord ima za zdaj Rus Samov Nikolaj z znamko točno 100 metrov. Ob skakalnici je zgrajen nov jeklen stolp za sodnike ter žičnica za skakalce. Tekaške proge je pregledal expert FIS, bivši svetovni in olimpijski prvak, kralj tekačev NIUS KARLSSON — MOKRA NISSE ul jih v glavnem pohvalil. Ni bil pa zadovoljen z rezervnimi progami, na katerih smo tudi mi tekmovali, kajti v Samih Zakopanih je bilo le nekaj cm snega. Te proge so po njegovem in našem mnenju prelahke in je prvih 7 km izrazito ravninskih brez znatnejšega vzpona. Te proge so oddaljene od Zakopanov 16 km, do njih pa so zelo slabe prometne zveze. Udeležba na letošnjem tekmovanju v Zakopanih je bila številna in na visoki kvalitetni ravni. Najštevilneje so bili zastopni Rusi. Vzhodni Nemci, Italijani, Cehi in domačini. Mnogo nastopajočih Ne eden, 4 Perillaii Trener Honore Bonnet je v krogfh francoskih smutairskih strokovnjakov najbolj cenjena osebnost. Z imeni Vuar-net, Duvillard, Perillat, Lacroix in še mnogimi drugimi je povrnil Franciji danes prvo mesto med smučarskimi velesilami na svetu in odvzel Avstrijcem dolgoletni primat. Toda Francozi se boje Innsbrucka, boje se tega, da bi olimpijske igre v tem mestu leta 1964 ponovno vrnile primat v smučanju domačim organizatorjem. Zato misli Bonnet že danes na Innsbruck. Nedavno je v razgovoru z novinarji dejal takole: »Za Innsbruck potrebujemo vsaj štiri take vozače, kot Je danes Perillat. Eden bo premalo in le štirje popolnoma enakovredni se bodo lahko spoprijeli z odličnim avstrijskim naraščajem, ki nas uporno zasleduje. Na Duvillarda takrat ne moremo več računati, Bonlieu bo odšel na odsluženje vojaškega roka v Al-žir In ko se bo vrnil, bo potreboval gotovo mnogo časa, da se bo zopet »zgradil«. Poleg Perillata ostane še 24-letai Lacioix, ki sem ga sicer šele letos odkril, ki pa v Innsbrucku tudi ne bo več med mladimi. Računati bomo morali z mladim naraščajem, kjer Stammos, Fo-liguet, Viollat Arbin in Perrot največ obetajo.« Francozi žele tuidl tehnične modnosti smučarjem izboljšati do maksimuma, za« to vedno znova Iščejo boljše in boljše smuči. Za uspešnim prodorom AHaiso-vih metalnih smuči so nedavno izdelaM posebne smuči iz plastične mase in ki jih bo na tekmovanjih preizkusil Adrlen Duvillard. Bonnetu pripisujejo tudi velike uspehe za ponoven uspeh ženske ekipe, ki je leto« zopet prodrla v svetovno elito. Lani so. Francozinje v Squaw Valleyu povsem odpovedale. Allads ni hotel ža žensko ekipo izdelati metalnih smuči, ker je trdil, da so zanje še lesene predobre. Bonnet je marljivo pripravljal žensko ekipo in dokazal na letošnjih tekmovanjih, da so francoske tekmovalke le »vredne« tudi metalnih smuči. **na$waUc je zanimiv Enkrat v lirnsi vlogi: Svetovni prvak težke kategorije FIoy«J Patterson daje kot trener nasvete svojemu mlajšemu bratu 13. MARCA TRETJIČ: PATTERSON — JOHANSSON Dvoboji med Pattersonom in Johanssonom za naslov boksarskega svetovnega prvaka težke kategorije postajajo legendarna zanimivost. Legendarna poudarjamo zato,'ker je to prvovrstni spektakel, ki ne pomeni samo senzacijo za ljubitelja boksa ali športa nasploh, temveč pomeni dogodek leta za milijone Američanov, ki bodo spremljali ta dvoboj po televiziji in ki bodo z deljenimi občutki navijali za enega ali drugega borca. No€«itd Krono najboljšega boksarja na evetu je težka dolžnost, ki se je Floyd &e posebno g i en ko spominja. Se vse preveč sveži so spomina na one dnd, kd je prvič izgubil krono. Kaj se pravi v očeh milijonov Američanov izgubiti naslov najtrše pesti na svetu pa vedo vsd tdstd od Demp©eya do Joe Louisa prav posebno pa še Floyd Patterson, Fred nekaj meseci so imeli v newyor-Skean Harlemu zanimivo ceremonijo. C us H’ A malo, Pattersonov m en a ž er, je kronati svetovnega prvaka e pravo zilato krono, posuto z dijamanti. V nekem elitnem newyurške-m hotelu so položili Pat-tersonu krono na glavo, kot simbol »kralja boksa«, potem pa Je kreni] sprevod, v katerem je bil na čelu Patterson z bleščečo krono na glavi sikozl ulice Harlema. Preko 150.000 prebivalcev tega predela New Ycrka je pozdravljalo svetovnega prvaka. Otroci so skakali na avtomobil. ženske so metale cvetje. To je bil tmimialen pohod prvaka skozi svoje »kraljestvo« črnega dela , New Yorka. Floyd ve, da ima tu svoje najbolj goreče ljubitelje, istočasno pa ve, kako hitro ga je Amerika pozabila, ko ga je Johansson prvikrat položil na deske. Takrat s* je nanj zgrnilo vse. D’ Amata so obsodili, da je v dvoboj poseglo ameriško gangstersko podzemlje. Več kot mesec dni je preživel po dvoboju v svoji hišj. ne da bi videl enega svojega prijatelja. Z Johanseonovo desnico so mu hbjii tudi vero v samega sebe. Nihče ni govoril, da je Amerika ali ZDA Izgubila Prvaka, nihče ni tolažil Floyda, v očeh javnosti je bil samo premagani prvak Patterson. Na njegovo mesto je stopil Johansson, slavljen, središče pozornosti. Film, časopisi potovanja, reklama, turneje, denar, bodočnost se je vrtelo okoli Šveda z bld-nkovito naglico. Ko le on sedel na prestolu. niso njemu nikoli tega nudali. Deset, mesecev je presedel kot menih v svoji hiši-ci in premišljeval, Premišlje- e krone zaveda, da za to rti dovolj samo zmaga v ringu, temveč, da je potreba voditi težko borbo tudi Izven ringa, če želi, da ga bo vsa Amerika priznala za najtršo pest sveta. Teža krone pa bo mnogo lažja, če mu bo 13. marca uspelo, da bo Johanssona drugič položil na deske. Sportini novinarji, ki se letos udeležujejo vseh velikih smučarskih tekmovanj se zaskrbljeno sprašujejo ali športna tekmovanja resnično že nagibajo h gladiatorskim igram. Samo dva primera dovolj zgovorno ilustrirata nizko raven športnih gledalcev. Pri slalomu v Kitz-biihlu je imel Guy Perillat številko 5. Ko je ta francoski mojster prevozil svoj drugi tek, je bilo za občinstvo tekmovanje končano. Nič več ni bilo za gledalce zanimivega in nihče se ni zmenil za 45 tekmovalcev, ki so se še borili na progi In od katerih so bili nekateri le za las slabši od Guya. Gledalci so sicer še potrpežljivo stali ob progi toda njihovi razgovori so tekil o postrežbi v hotelih, o avtomobilih, o dogodkih na plesu, v bSru ali v sosednji spalnici. Na istem tekmovanju je bila med ženskami v ospredju olimpijska zmagovalka Heidi Biebl. Ko je pripeljala na cilj so se reporterji zgnetli okoli nje kot muhe na med. Toda ko je dve minuti za tem zvočnik objavil, da je zmagala Traudl pfr 'Eae no Hecher so jo vsi prav tako hitro zapustili. Lovci na avtograme so ji kar iz rok iztrgali beležko s svinčnikom in tekli za Traudl. Zanjo se ni nihče več zmenil, kot bi bila vsa tekmovanja le zaradi enega samega tekmovalca — zmagovalca. val je in prišel do zaključka, da mora boksarski prvak tudi sam odločati In ne vse prepuščati svojemu menažerju. Ko so mu drugič položili krono na glavo je dejal: »Sedaj govorim jaz. Po porazu z Ingom so se ml šele odprle oči, ko sem opazoval odnos ljudi do mene. Nikoli nisem bil povezan z gangsrterizmom, huliganstvom in podobnimi pojavi, ki so mi jih naprtili po mojem porazu. Odslej bom odločal sam.« Fioyd je držal besedo. Ko je njegov menažer določil datum tretjega dvoboja z Johanssonom za 1. november lani, je Floyd odločno dejal: ne. »Z Johan&so-nom se bom srečal kadarkoli želite pred ali po 1. novembru, samo na ta dan he, ker me za to ni nihče vprašal. Za dah dvoboja sem zvedel od nekega uslužbenca na neki bencinski črpalki. Kadar bodo o datumu vprašali tudi mene, takrat bom pristal na katerikoli datum želite.« Takrat so se vsi začudili in šele takrat so doumeli, da je Floyd tudi tasta oseba, ki mora pri pogodbah reči svoj »da«. D’ Amato Je spremenil svoj edmos in Patterson sedaj ni samo njegov varovanec temveč tudi njegov svetovalec. Floyd Patterson želi postati legenda vse Amerike in vsega sveta. Dobro se TUMBA JOHANSSON- hokej in še 200 poslpv Najbolj popularen švedski športnik — Pevec popevk, televizijski komentator in pisec knjig — Poroka s švedsko princeso? Boks z nogami Ze več kot 50 let Je tega, kar so v Parizu opustili tako imenovani »francoski« boks. Ta športna panoga, ki pravzaprav nima domovine v Franciji temveč so Jo poznali že pred nekaj stoletji v Aziji, dovoljuje nasprotniku udarce (brce) z nogami. povsod tam, kjer so pri boksu* dovoljeni udarci z rokami. V Franciji se navdušujejo, da bi ponovno oživeli to disciplino, ker menijo, da klasični boks ni več zanimiv. Najbolj popularen švedski športnik Sven Glav Gunnar Jo-hanseon je bolj znan pod svojim vzdevkom »Tumba«. Ta visok oraščeni močni Nordijec je .že dolga leta prvi hokejski igralec Švedske. Več kot 50 krat je že oblekel državni dres v moštvu švedskih hokejistov. Nikoli pa ne bodo Švedi pozabili njegovih iger leta 1957. ko je na svetovnem prvenstvu, z odlično igro priboril Švedski naslov svetovnega prvaka. Toda Johanssonova športna kariera se ne konča na ledeni plošči. V nogometu ga srečamo na mestu srednjega napadalca v štokholmskem klubu Djurggarden. Pred nekaj leti je bil s 50 zadetki na prvem mestu strelcev nogometne lige in to leto je oblekel državni dres tudi med nogometaši. Mnogi strokovnjaki nogometa na Švedskem trde, da bi bil Tumba lahko prvi nogometaš Švedske, če bi se z vso vnemo posvetil temu športu. Toda prijatelji hokeja so zadovoljni, da kaj takega še ni padlo Tumbl na pamet In da goji nogomet le bolj kot dopolnilni šport, brez vsakih večjih ambicij. Toda Tumbo srečamo na tekmovanjih tudi med igralci namiznega tenisa, rokometa in košarke, kjer vsi trde da ni brez nadarjenosti za te športe in kjer se večkrat vidno uveljavi, čeprav vse to goji le tako mimogrede. Popularnost, ki si Jo je Tumba pridobil kot odličen športnik pa je v zadnjih letih privedla tega prvega hokejista Švedske med ljudi z najbolj številnimi opravili na vseh mogočih področjih. V poletnih mesecih ga srečujemo kako s svojim avtomobilom obiskuje vsa znana letovišča, večja mesta in zabavišča in kjer nastopa kot konferansje ter pevec popevk. Potem ga zopet srečamo kot organizatorja in vodjo šole za vodno smučanje, V radiu In na televiziji je Tumba Johansson znano ime. Vsako soboto švedski poslušalci radia z veseljem prisluhnejo oddaji: »Tumbova ura«. Na televiziji imajo posebno oddajo, kjer v hokejski šoli navdušuje mlade igralce za to igro ter jih istočasno seznanja s skrivnostmi hokejske igre. Neka štotkholmska založba je izdala že drugo njegovo knjigo. »Tumba reče vse« je naslov prve, nedavno pa je izšla »Tumbova hokejska šola«. Iz svojega imena sd Tumba kuje ogromen kapital. Njegovo ime (seveda dobro plačano) je napisano na hokejskih palicah, rokavicah, čeladah, srajcah In drugih športnih rekvizitih. Tumba Je postalo najbolj privlačno reklamno ime in vsi ga žele uporabljati. Tumbo žele povsod videti in slišati In tako kot fantom leta po Švedski iz kraja v kraj, Igra hokej, poje, zabava gledalce In kuje sto in sto novih ideji Doslej so mu vse odlično uspele In za prihodnje poletje pripravlja novo presenečenje Švedom. Pripraviti namerava »Veliko Tumbovo vodno revijo« z vodnim smučanjem, vodnim baletom in še drugimi zanimivostmi. Mnogi se sprašujejo kako Tumba pri vsej tej dejavnosti lahko še vedno nosi naziv amaterja. Za stvari, za katere bi drugi športniki že zdavnaj izgubili status amaterja, Tumba mirno sprejema visoke honorarje in uživa veliko popularnost, ko »prodaja« svoje ime v vse mogoče reklamne namene. Toda kot zna Tumba spretno voditi hokejski puck med svojimi nasprotniki, tako zna spretne obiti vse čeri, kjer bi se lahko razbil njegov amaterski status. Tumba ve, da se ne sme zameriti visokim možem v vodstvu švedskega športa. Za vsak svoj korak se posvetuje s predsednikom švedtske športne zveze Eklowom ter predsednikom svojega kluba Grunanderjem. Sele z njihovimi privoljenji se spušča v svoje trgovske podvige. Zadnje mesece so se razširile vesti, da so se spletle ljubezenske vezi med Tumbo in švedsko princeso Brigito. Oba prizadeta sicer to zanikata, toda »pravljice o princesi in športnemu junaku« še vedno ne potihnejo. Oba sta namreč študenta na visoki šoli za telesno vzgojo v Stockholmu. Tupibi vse uspe, pravijo ljudje, ki ga dobro poznajo, toda da bi zašel v dvorske vrste, to bi bilo pa že preveč. Kljub temu, da je v hokejskih vrstah Tumba dane« že veteran Je v Švici še vedno steber moštva, ki se bori na svetovnem prvenstvu v Ženevi in Lausanni. se Je pred tem udeležilo Spartakiade vzhodnih armij ki je bila v Zakopanih in kjer so poželi največ uspeha 45usi. Skakalcev je nastopilo 55, med njimi precej onih, ki se bodo na prihodnjem svetovnem prvenstvu potegovali za najvišja mesta. Ruska trojka: izredni stilist Cakadze, ter lovca na daljave Kamenskij in Samov so napravili na nas najgloblji vtis. To so zanesljivi skakalci izredni borci, ki so izpilil doskok, ki jim je dolga leta delal težave. Rus, so sposobni spravi« v koš vsakega nasprotnika. Iz-edno so napredovali Cehi, Skačejo izredno lepo in daleč, doskok hm je neverjetno zanesljiv. Domačini, Poljaki so skakali kot že «Mgo ne, posebno to velja za priletnega Viečoreka in našega starega znanca Tajnerja. Poglavje zase sta oba Italijana brata De Zordo. Na treningu sta bila zelo nezanesljiva, zato pa sta prese-hetila na tekmah. Posebej Dino je bil vsekakor najpopolnejši tekmovalec, lep in miren v zraku, dovolj dolg in neverjetno zanesljiv P1*' doskoku. Mlajšega brata so sodniki ocenili izredno slabo, saj . na primer za zadnji, zelo lepi in 97 m dolg skok prejel naravno«! Porazno nizko oceno 101 točko, medtem ko so druge* ocenjevali Za slabše in krajše skoke precej više. Jemc Je zadnji dan treninga skočil 99 m daleč zelo lepo. V p ra. meno smo upali na najboljše. Prvi dan tekem je skakal solidno m se z dvema skokoma 94 in 94,5 m uvrstil na odlično sedmo mesto. "rugi aan pa je z višjega naleta skočil »samo« 91,5 m in nato z niž «e6a 93 m in se tako uvrstil v končni oceni na 10. mesto. Vsekakor o odgovorni ljudje zelo grešili, ker so v Zakopane poslali Jemca ^ega, kar zanj vsekakor ni bilo dobro. 0<3 tekov je bila na sporedu najprej štafeta 4 X P™- Jugo-- °vani tu nisma nastopili, kajti v Zakopane smo prispeli v torek ^ opotoan, in sicer le trije tekači. Obe ruski štafeti sta se med-j,. 0Jn° Poriii za zmago in končno je zmagala prva v postavi: Gti «» Koifin, Vaganov in Ankin, pred drugo rusko, prvo italijansko, Ptoo poljsko itd. ^ pri ženskah so bile Rusinje brez konkurence in zmagale prececejšnjim naskokom pred Poljsko in Cehoslovaško. - teku na 15 km je nastopilo 82 tekačev in 31 kombinatorcev, rn-f0 kartali pol ure prej. Rusi so v tem teku pobrali vse lovo-Izrpu SS^ 80 zaseflh pet prvih mest. Za minuto pred vsemi pa je bil hov r'a!laricni> mla<) podporočnik rdeče armade, Genadi Waga-• znani finski tekač Arvo Viitanen je bil šele 17. kar za dve minute za zmagovalcem. Razlike v času so bile v tem teku neverjetno majhne, saj se je zvrstilo v 4 minutah 5« tekmovalcev in so o mestih'odločale tudi desetinke sekunde. Jugoslovani smo tekli še kar dehro, saj je razlika v času razmeroma majhna, toda plasma je precej skromen. Tudi osemkratni zmagovalec pokala Kurikaia Francoz Jan MERMET se je moral zadovoljiti s 25. mestom, odlični Italijan Fator pa celo s 37. Pri kombinatorcih Je bil najhitrejši Poljak Gasienlca pred Rusom Gusakovim, kasnejšim zmagovalcem v klasični kombinaciji. Tudi pri ženskah so Rusinje slavile popolno zmago, saj se je med prvih šest uspela vriniti le Poljakinja Biegum in to na četrt« mesto. Zmagala je mlada nadarjena tekmovalka Marija Gu-sakova z minimalno prednostjo pred Fzjrahanovo in Jerošino. Za tek na 30 km se je prijavilo le 55 najbolje pripravljenih tekmovalcev in mi Jugoslovani seveda nismo imeli kaj pričakovati. Celo boljši, torej, bolj pripravljeni tekmovalci so morali odstopiti kot Italijan Štajner, Ceh Fouček in še nekateri, medtem ko si je Italijan Schenatti v nevarnem smuku zlomil, nogo. Zopet je bil naj-totrejši Rus Waganov pred odličnim Norvežanom Storelvmo, Kuz-njeeovim, Ankinom in Izrednim Italijanom Di Bonom. Jaz sem s svojim 29. mestom in dobrim rezultatom vsekakor zadovoljen, pa tudi Kordež in Reš sta se dobro držala in dosegla solidne ITovn uujnjnirau , V“---- * ^Kopanih zahvaljajoč izredno močne °k’ kajtl po va!o’v’tcm 'n kotanjastem terenu s samo 15 S® ni m°£lo kaj prida opraviti le z dovršenim tehniči Jugosiovani smo zapravljali čas predvsem v ravn •Za‘5nj’ ael pr°6e z vzP°ni lekli razmeroma dol Domačmi, Poljaki se zelo vestno pripravljajo na prihodnje pn stvo in so bili na zadnjih tekmah zelo dobri, posebno velja to stare znance Figuro, Matejo, Jankovskega, Furtaka in Ruhisa. rej, tudi pri Poljakih leta niso pomembna. , ^ na 15kn,: t- Waganov Genadi 46:47.! 2. Kolčm Pavel 47:34.9 — 3. Kuzeniecov Aleksei 47:36.4 — 4. An Nikolaj 47:39.2 5, Marinziew Vladimir 47:42.1 vsi SZ. — 51 Ja Pavčič 51:59 - 64. Gašper Kordež 54:09.2 in 67? Reš Jaka 54:26 ’ Cl.ANICE 1C km: l. Gnsakova 36.55, 2, Fjzranova 37.02, 3 Jeroš SZ 37.06 in 4. Biegum Poljska 37.21. ČLANI 30 km: 1. IVagancv 1:34.35, 2. Storelvmo Norv. 1:35.09, 3. Kuzniecov SZ 1:35.44, 4. Ankin SZ 1:35.47, 5. Di Bona Ital. 1:36.50, 6. Elefsaeter Norv. 1:37.06, 7. Viitanen Arvo Fin. 1:37.47, 8. Gubin SZ 1:37.47,2, 9. Kudrin SZ 1:38.15, 10. Mermet Fran. 1:38.43, 29. Janez Pavčič 1:45.03, 38. Gašper Kordež 1:48.47 in 46. Jaka Reš 1:50.06. SKOKI ČLANI: L De Zordo Ital. 446.0 (95, 97, 97, 98 m), 2. Cakadze Koba SZ 444.9 (92, 96, 95.5, $2 m), 3. Samov Nikolaj SZ 436.7 (86, 96, 100, 97 m), 4. Vieczorek Ant. Pol. 435.6 (92, 99, 93, 95 m), 5. Nevlnt Jatomir CSR 433.2 (91, 92, 94, 92.5 m), 6. Btijok Gustav Pol. 427.7 (94, 95, 91.5, 93.5 m), 7. Tajner Vladislav Pol. 427.5 (91, 93, 95.5, 95 m), 8. Werner Lesser NDR »25 (88, 92, 91.5, 92.5 m), 9. G as. Brujak Jožef Pol. 423.4 (88, 92, 91.5, 92.5 m), 10. Božo Jemc Jugosl. 422.6 (94, 94.5, 91.5, 93 m). Kot kažejo rezultati so skakali dva dni, vsak dan po dva skoka v konkurenci in kdor je le pri enem padel, ali ga drugače »polomil« je že zdrknil za nekaj mest nazaj. Ta način tekmovanja je za skakalce zelo naporen, posebno v psihičnem pogledu, kajti živčna napetost traja kar polna dva dni. Kot smo izvedeli, se bo na'svetovnem prvenstvu prihodnje leto skakalo na isti način. Po zaključku vseh tekmovanj sem zaprosiDvodjo našega moštva, predsednika SZJ tov. Frola, naj pove nekaj svojih mnenj in vtisov s tekmovanj, čemur se je rad odzval in med drugim dejal: »Tekmovanje v Zakopanih je vsekakor zelo uspelo, predvsem s tehnične plati. Konkurenca je bila izredno velika, borbe v vseh tekmovanjUi napete in ostre, saj so pri tekih odločale desetinke sekunde, pri skakalcih pa desetinke točk. Najgloblji vtis so zapustili ruski tekmovalci, ki so bili od vseh najbolje pripravljeni. Naši tekmoi-valci se v taki konkurenci niso mogli bolje uvrstiti z izjemo Jemca, ki je imel en neuspel skok, kar ga je stalo najmanj tri mesti-V organizacijskem smislu pa bi se dalo mnogokaj izboljšati in storiti za nekoliko prijetnejše in družabnejše bivanje tekmovalcev v Zakopanih. Ce hočemo na prihodnjem svetovnem prvenstvu doseči kakšne vidnejše uspehe, moramo takoj pričeti z pripravami, menim, da bomo finančna sredstva za to zagotovili«. Svoj« mnenje je povedal še polkovnik Švigelj ter pripomnil, da je bilo zgrešeno, ker v Zakopanih ni nastopilo več naših smučarjev, predvsem skakalca Pečar in Zajc. Sfiegler samo drugi (NADALJEVANJE S 1. STRANI) K prvem teku, vendar padca, ki ga 16 doživel v začetku tekmovanja, hi mogel več nadoknaditi. Brez dvoma drži ugotovitev, da je bila današnja in včerajšnja pri-rčditev v Kranjski gori ena najpo-toembnejših v zgodovini smučanja. Bila je zares vestno pripravljena. V mislih imamo namreč vse organizacijske podrobnosti, predvsem pa odlično urejeno tekmovalno pro-go, ki so jo pohvalili vsi tuji in domači tekmovalci ter strokovnjaki. Kaj pravi zmagovalec? Zmaga Falcha je gotovo precejšnje preoenefienje. Ko je zvedel, da je premagali Stieglerja, je bil seveda ves "zadovoljen in nam je takole pripovedoval: »Zaradi poškodbe sem zamudil dve leti, vendar kot vidite, še ni vse zamujeno. Res je, da sem moral marsikaj lepega izpustiti, toda nisem vrgel puške v koruzo in še bom skušal doseči pot med najboljše. Današnja zmaga mi prav zato veliko pomeni. O organizaciji lahko povem le najlepše, o progi pa, da je bila hitra in težka — seveda taka, kot jo zahteva tako kvalitetno tekmovainje, kot je bilo včeraj in danes v Kranjski gori.« PISt Antal Emanuel je predstavljal FIS na današnji prireditvi, doma pa je iz Budimpešte. »Vss je bilo v naj lepšem reda —- proga, organizacija, skratka vse, kar sodi k .tako kvalitetni prireditvi. Če bo Šlo Prijateljski neaemet taiko naprej, bo Kranjska gora kmalu postala znano mednarodno torišče najboljših alpskih smučarjev sveta. Vaši tekmovalci so stopili korak naprej. Bližajo se ravni evrotpske kvalitete.« Rezultati: višinska razlika 180 m, prva proga G5 vrat, druga 69 vrat. Nastopilo je 46 tekmovalcev, 8 jih je odstopilo, 4 pa so bili diskvalificirani. 1; Falch (A) 127.3, 2. Stiegler (A) 130.4, 3. Šchranz (A) 130.5, 4. Gartner (It) 134.3, 5. Behr (ZN) 135.2, 6. Holm (Nor) 137.2, 7. Mucken-schnabel (A) 127.8, 8. Herwlg (Svi) 138.0, 9. Trzebunia (Polj) 139.2, 10. Glanner (ZN) 140.9, 11. Sobanski (Polj) 141.6, 12. Križaj (J) 141.9, 13. Coppi (It) 143.4, 14. Leis (ZN) 144,1, 15. Limovšek (J) 145.4, 16. Agraiter (It) 145.9, 17. Lakota (J) 145.8, 18. Holberg (Šved) 145.9, 19. Sumi (J) 146.2, 20. Paw- iovitcz (Polj) 148.5, 23. Nograšek, 25. Rakovič, 27. Lebe itd. Ob 15.30 je bila pred hotelom Razor svečana razglasitev rezultatov, kjer j« predsednik Smučarske zveze Slovenije dr. Danilo Dougan čestital nastopajočim ter se zahvalili vsem tistim, ki so pomagali pri izvedibi te velike prireditve. Nekaj besed je spregovoril tudi zastopnik Mednarodne smučarske federacije Antal Emanuel, ki je potrdil, da je veliko FIS tekmovanja uspelo in da je bila to športna prireditev izredne kakovosti. Prepričani smo lahko torej, da bo prihodnja prireditev — na Vitrancu bo namreč odslej vsako leto tradicionalno mednarodno tekmovanje — Še boljša in še kvalitetnejša, kar bo gotovo pomagalo tudi pri razvoju alpskega' smučanja v naši domovini. - Pečar tudi v J. ah ti ju ni imel sreče Neučinkoviti napadalci Maribora CELJE : LJUBLJANA i:i (1:0) Celje, 5. marca. — Conski lisaš Ljubljana, ki se je danes dopoldne srečal z enajstorico ŽNK Celje, je s svojo mlačno igro razočaral gledalce. Domačini so bili precej boljši od gostov, vendar so oklevali in tudi sicer niso bili učinkoviti pri strelih na gol. Za Celje je bil uspešen Pintarič, za goste pa sedem minut pred koncem tekme Bogataj iz prestrogo dosojene enajstmetrovke. SOBOTA : SLOGA (CAK.) 5:3 (3:1) Murska Sobota, 5. marca. Nogometaši Sobote so izkoristili zadnjo nedeljo pred prvenstvom in odigrali prijateljsko tekmo z moštvom iz Čakovca. Tekmo si je ogledalo 500 gledalcev, ki pa so bili zadovoljni šele zadnjih deset minut, ko so domači po rezultatu 3:3 začeli igrati borbeno in požrtvovalno. Na tekmi ni nastopil vratar Vrdjuka, ki se je poškodoval na treningu in je bil v bolnišnici. Kaže da v prvih prvenstvenih tekmah ne bo mogel nastopiti. Železničar : Polet 1:1 (2:0) MARIBOR : JEDINSTVO (CAK) 1:0 (0:0) Maribor, 5. marca. V lepem sončnem dnevu in na dobro pripravljenem igrišču, je danes moštvo Maribora v prijateljski tekmi proti Je-dinstvu iz Čakovca zaigralo slabo, razen ožje obrambe. Ta pa ni imela težkega dela, ker so nasprotniki le redkokdaj prodrli na njeno obrambno polovico. V celoti noben domači igralec ne zasluži pohvale, zlasti pa je graje vreden napad, ki ni znal, kljub veliki terenski premoči, izkoristiti številnih ugodnih priložnosti. Čast je končno v 77. min. rešil Vidic, ki je podano žogo iz razdalje približno 10 m neubranl jivo usmeril v mrežo. Okrog 1500 gledalcev je domače igralce za njihove hude napake večkrat izžvižgalo. Sodil je Švajger iz Maribora, moštvo pa je nastopilo takole: Vabič, Donko, Tolič, Ceh (K. Breznik), Kreač, Kek, Lepenik, Beki (Arnej-čičl, Vidic. Blaznik, Šober. Enajsterica Maribora bo odpoto- vala jutri v Koper, kjer bo ostala do prvenstvene tekme, ki bo prf-hodnjo nedeljo r Novi Gorici. LEP USPEH KLADIV ARJA KLADIVAR : LOKOMOTIVA (Zgb) 2:2 (1:0) Celje, 5. marca. Nad 2500 gledalcev je bilo izredno zadovoljnih z igro Kladivarja proti drugoligašu Lokomotivi. V !J5. min. je Hribernik iz neposredne bližine dosegel vodilni gol, nato pa je imel napad Kladivarja do konca polčasa še nekaj priložnosti ža dosego gola, čeprav je bila igra v glavnem enakovredna. V drugem polčasu je imel Kladivar precejšnjo terensko Pre' moč, toda odlični vratar gostov Crnkovič je odstranil vrsto izrednih nevarnosti. Gostje so se_ razživeli šele od 64. min. dalje, ko je Vogrinčič izenačil, deset minut kasneje pa je Rauš dosegel vodstvo za goste. V 80. min. je Marinček na lep predlo-žek Perca dosegel končni rezultat. V zadnji minuti je Crnkovič ostro Mladinci: Sobota : Gornja Radgona 2:5 (1:2) Kovinar : Fužinar 6:1 (3:0) Železničar : Sever (SI. vrh) 8:0 (3:0) Tu not imibolili Hranili Moško ekipno kegljaško prvenstvo Slovenije je imelo danes svoj« predzadnje kolo, ki je bilo zlasti za tista moštva, ki se potegujejo z« vrh lestvice, precej odločilnega pomena. Ugodno priložnost pa je najbolje izkoristil Branik, ki je v Celju in Mariboru dosegel solidna rezultata in z njima tudi zadovoljivo razvrstitev. Manj sreče je imel Rakek, medtem ko si je Ljubljana že skoraj zagotovila mesto med prvo peterico, ki bo sodelovala v letošnjem državnem prvenstvu. Razočarani so Celjani in Kranjskogorčani, če pa omenjamo posameznike, ja bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Ljubljana, 5. marca. Na Gradisu so tekmovali Ljubljana, mariborska Lokomotiva in Maribor ter Gradbinec iz Ajdovščine. Najboljši rezultat je dosegla Ljubljana s 6361 (najboljšaLikovnik 866 in Dominko 810) pred Mariborom 6353 (Kirbiš 826, Fatorič 809), Lokomotivo 6078 (Fundak 836, Ferlan 825) in Gradbincem 5S06 (F. Bizjak 770). Malo je manjkalo, pa bi prišlp do presenečenja, saj je Mariboru pri lovu za Ljubljano manjkalo le majhno Število kegljev. Trenutni vrstni red: Triglav 1 točka, Jesenice 2. Rakek 5, 'Ljubi inna 4, Maribor 5 itd. TO Najboljši rezul- ta 'in današnjega dne je ,i dosegla Kranjska gora :< 6155 pred Domžalami 6146, Rudarjem 6057 in Gradisom (Jes) 6006. Vrstni red: Branik 1, Konstruktor 2, Gradis (Lj) 3, Rakek 4, Maribor 5, Lokomotiva 6 itd. Jesenice, 5. marca. — Na kegljišču Jesenic je dosegla najboljši rezultat Kranjska gora s 6558. Sledijo Domžale 6269, Gradis (Jes) 6265, Rudar 6161. Najboljši rezultat je dosegel Čufar (Gr) 854. Vrstni red: Gradis (Lj) 1, Ljubljana 2, Celje 3, Branik 4, Kranjska gora 5 itd. Maribor, 5. marca. Med vsemi Štirimi ekipami se je na kegljišču Konstruktorja najbolje izkazal domači Branik, ki je dosegel 6341 keg: Ijev (Mlakar 864, Kobal 824), sledi Ilirija 6234 (Vrduljačič 829, Draškič 814), Rakek 6232 (Grom 844, Kum 830), Celje 6231 (Marinček 798, Va-novšek 796). Vrstni redj jesenice 1, Triglav 2, Branit 3, Ljubljana 4, Kranjska gora 5, Gradis 6 itd. Celje, 5. marca. Kegljači Branika, Ilirije, Rakeka in Celja včeraj in danes niso pokazali vseh svojih sposobnosti. Najslabše so se odrezali igralci Celja, čeprav so nastopili na domačih stezah. Nasprotno pa bi Ilirija lahko dosegla znatno boljši rezultat, če se ne bi ponesrečilo Smrdelju s 677 keglji. Branik 6332 (Mlakar 836, Kobal 825), Rakek 6200 (Kum 851, Grom 850), Ilirija 6274 (Fende 870, Vrduljačič 853), Celje 6252 (Marinček 809, Vonovšek_806). Vrstnj red: Ljubljana 1, Jesenice 2, Lokomotiva 3, Branik 4, Rakek 5, Gradis (Lj) 6 itd. NARTA KREMA BRUMEL tretjič zmagovalec Tretji in zadnji dvoboj Brume-a in Thomasa v dvorani se je Mtčal z zzmago mladega sov jetrn ga tekmovalca, ki je oreškom! cm. Tekmovanje je nbi-kah okrog 15.000 gledalcev. Leningrad, 5. marca. — Na atlet-steni prvenstvu Leningrada v dvorani je tekmovalka Sčelkanova zmagala v skoku v daljino s 6.17 m. streljano žogo Vodeba odbil v kot in tako preprečil zmago domačih. Neodločen rezultat pa je kljub temu lep uspeh domačega moštva in kaže lepe obete za prvenstvo. V predtekmi so mladinci Olimpa premagali enakovredno moštve Kladivarja z 2:0. New York, 5, mar. — V troskoku je Davis dosegel najboljši rezultat na svetu s 15.87 m. Madžar Rozsavolgyi pa je pretekel 1 miljo v času 4:01.8. Tudi svetovni rekorder v skoku s palico Bragg j« dosegel odličen rezultat s 4.76 m. * HAASOVA ZMAGALA V BRIANCONU Briancon, 5. marca. — V slalomu je na mladinskem tekmovanju na 1200 m dolgi progi zmagala Avt strijka Haasova v času 1:34. Jugoslovanka Rutarjeva in Klofutarjevg sta dosegli 13. in 14. mesto. Sežana : Slovan 1:4 (0:2) Aluminij : Olimp 0:5 (0:4) Rijeka : Triglav (Lj) ?:t (1:0) Šibenik : Metalac (Zadar) 2:3 (1:1) "----------- • Karlovac 1:1 ROKOMET Partizan (Celje) : Partizan (Laško) 28:18 (12:17) mladinke: Drava : Kovinar 3:0 mladinci: Drava : Kovinar 9:9 članice: Drava : Kovinar 17:4 .člani: Drava : Kovinar 10:13 KOŠARKA ŽALEC PRVAK ZIMSKEGA TURNIRJA Celje 5. marca. — V finalnih tekmah okrajnega zimskega turnirja v košarki je zmagal Partizan (Žalec) pred Laškim in Celjem Gaberjem. KOŠARKARSKI REZULTATI Člani Slovan : AŠK Tivoli 92:79 Šmartno : Logatec 44:22 Domžale : Logatec 40:18 Mladinke Logatec A : Ljubljana-27:25 RFSENETLJIV ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA NOGOMETNEGA PO-ALNEGA TEKMOVANJA — OBE SPLITSKI ENAJSTORICI DANES OSTALI PRAZNIH ROK regularnem času se je tekma končala neodločeno 0:0, v podlajšku pa je Varteks dosegel dva gola in tako Skopje, 5. marca. Vardar je danes z visokim rezultatom 5:2 (2:1) premagal enajstorico Splita. V Skopju že dolgo niso videli tako borbene in dinamične igre domačega moštva, za kar gre predvsem zasluga zelo razpoloženi in napadalni petorki Vardarja. Vso tekmo so bili domačini popolni gospodarji terena. Samo zadnjih 10 minut so bili gostje boljši, trudili so se namreč, da bi vsaj zmanjšali rezultat, kar pa jim ni popolnoma uspelo. Gole so dosegli za Vardar Kovačevski v 7., Nikolov-ski v 29. in 56., Velkovski v 48. in šulinčevski v 57. minuti, za Split Ivic v 34. in Dadič v 83. minuti. Varaždin. 5. marca. Se večje presenečenje se je pripetilo v Varaždi- A M (.LESKA NOGOMETNA LIGA London, 5. marca. Na včerajšnjih nogometnih tekmah za prvenstvo Anglije so bili do seženi naslednji rezultati: Aston Villa : Arsc-nal 2:2, Blackburn : P rest on 1:0, Blackpool : Wolverhamptoa 3:2, Bolton : Cardiff 3:0, Cbelsea : Birmingham 3:2, Ihverton : Fulhara 1:0, Manchester C. : Manchester U. 1:3, Wcst Ham : West Bromvvich Albion 1:2. V šestem kolu kupa so bili doseženi aa-slednji rezultati: Leic.ester : Burnley 0 :0, Newcastle : Sheffield i:3, Sheffield : Burnley 1:0, Sunderland Tottenham 1:1. nu. Hajduk je bil za tem, ko sta izpadla Crvena zvezda iu Partizan, za tem pa še Dinamo glavni kandidat za letošnjega zmagovalca pokalnega tekmovanja. Varteks pa se je danes izkazal zelo borbeno ter tudi na oko prijetno igro in ni pustil jirvoligašu iz Splita, da bi prišel do besede. V movanja. Nihče ni najbrž pričakoval, da bo finale letošnjega nogometnega pokala nudilo tako presenetljivo sliko — srečala se bosta namreč Varadar, ki je kandidat za izpad iz I. zvezne lige in član zahodne skupine II. zvezne lige Varteks. TRIJE Ni PRVEM MESTO Lahti, 5 marca. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v finskem zimskošportnem centru Lahtiju so bili danes na sporedu tudi samostojni smučarski skoki. Kar trije tekmovalci so osvojili enako število !očk 220.0 in sicer Avstrijec Leodolter, sovjetski tekmovalec Samov iu Ei'inec Kan-konnen. Najdaljši skok je imel sovejtski tekmovalec Samov z 68 m. Naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta: 16 Jemc, 17. Šlibar, 25. Zaje in 51. Pečar. V nordijski kombinaciji je zmagal nosilec zlate olimpijske medalje Georg Thoma (ZN) s 434.5 točke. V dananšnjem tekmovanju v skokih v kombinaciji je Thoma zbral 218 točk s 65 in 66 m. V teku na 50 km je zmagal Šved Assar Roennlund v času 2;46:39.9 pred Anikinom (SZ) in Grdnninge-nom (Nor). ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA Rim, 5. marca. V XII. kolu italijanske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Atalanta : Milano 2:0, Bari : Torino 1:9, Catania : Bologna 1:0, Internationale : Lazio 7:0, Juventus : Fiorenttna 3:0, Padova : Lanerossi 1:1, Roma : Napol! 2:0, Sam.pdoria : Spal 1:1, Udinese : Lecco 2:0. Na tabeli vodi Internazionale s 35 točkami, alodt Juventus s 32 točkami, na tretjem in četrtem Milano in Roma z 29 točkami itd. ZMAGA ODBOJKARIC PARTIZANA Beograd, 5. marca. — V prvi tekmi četrfinala za pokal evropskih prvakov v ženski odbojki je Par* tizan premagal Dinamo iz Buka* rešte s 3:1, (15:9, 16:18, 15:13). Pch vratni dvoboj bo prihodnjo nede* Ijo v Bukarešti. V Parizu je prvak ČSSR, Slavija iz Plzna premagala Stade Frane« s 3:0 (15:6, 15:3, 15:6). OTVORITEV ROKOMETNE SEZONE Maribor, 5. marca. Danes so f. Mariboru začeli z rokometno sezono na prostem. Povabili so članico in člane rokometnega kluba Fužinar in odigrali dve prijateljski tekmi. Člani — Branik : Fužinar 25:16 (11:8) Članice-Branik : Fužinar 16:0 (11:9) PRVA POLFINALNA SREČANJA Dortmund, 5. marca. Danes so se začela prva polfinalna srečanji na svetovnem prvenstvu v rokometu. V prvi skupini je švedska, ki brani naslov svetovnega prvaka * da, v Freyburgu Francijo 15:11 (M'. V drugi skupini je Romunija j>res. netila, ko je v Dortmundu premagala Dansko s 15:13 (6:7).