Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000' izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
• m-,
Domžale. 21. julij 1976 LLTO XV-št. 13
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
27 JULIJ - NAŠ OBČINSKI PRAZNIK
' S S S S J s s
Del delegatov na zadnjem zasedanju, ko je bil sprejet srednjeročni
program
V teh julijskih dneh se z veliko mero odgovornosti zavedamo pomembnih dogodkov leta 1941, ko je val množične vstaje zajel naše narode in ko se je začela najslavnejša epopeja v boju jugoslovanskih narodov proti sovražnikom, ki so stoletja teptali njihovo bit in pravico do lastnega razvoja. Klenost, ki je bila oblikovana že v kmečkih uporih, v stavkah za socialne pravice, politična zavest, kije rasla v težkem ilegalnem razvoju Komunistične partije in našla svojo širino v Ljudski fronti, je s silno močjo udarila tam, kjer je sovražnik najmanj pričakoval.
Čeprav je od takrat preteklo že 35 let, pa vendar spomini na 27. julij niso utonili v pozabo, ker predstavljajo veliki dan, ko je bila v Radomljah sprejeta odločitev: začeti z uporom na kamniško domžalskem območju, pričeti rušiti prepričanost zavojevalcev, da bo narod ostal hlapec najokrutnejšega gospodarja in da se bo sprijaznil z resničnostjo krute usode uničenja.
Upornost je pognala svoje skrite kali povsod, duh svobode se je obdržal med ljudmi, koval medsebojne vezi, tovarištvo in prijateljstvo, vero v nov čas, ko bo človek ob delu zaživel človeka dostojno življenje.
Svoboda v cvetočem maju je bila drago poplačana, porušena domovina je občutila zanos ljudi, ki so jo začeli graditi v drugačni obliki, kot je bila kdajkoli do končanega NOB in revolucije. Odpovedovanja so bila nujen utrip časa, toda istočasno prepričanja, da je ni sile na svetu, ki bi lahko zaustavila tok socialističnega razvoja.
Ne samo zaradi tradicije, ampak tudi zaradi zavesti in spoznanja, da smo sposobni premagati mnoge težave, smo danes globoko prepričani, da bomo učvrstili celotni mehanizem delegatskih razmerij in
sprovedli v življenje zakon o združenem delu, kot osnovni dokument naše samoupravne organiziranosti in ekonomske stabilnosti. Zavedamo se, da to ni lahka naloga, vendar spoznavamo kot delavci združeni v sindikalnih organizacijah in kot občani v frontni organiziranosti Socialistične zveze, da bomo sprejeli vsebinsko takšen dokument, ki bo uresničitev vsega tistega, kar smo že zapisali v ustavi: ustvarjanje dohodka, neodtuljiva pravica odločanja o njegovi delitvi in na osnovah dogovarjanja in sporazumevanja reševanja vseh odprtih gospodarskih in družbenih vprašanj.
Naše najlepše darilo ob letošnjem praznovanju občinskega praznika bo naša resnična zavzetost, da iz združenega dela izpeljemo vse poti,
ki nas bodo stalno bogatile v nadaljnjem prizadevanju za razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema.
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Domžale
IZ DELEGATSKE SKUPŠČINE
Današnje zasedanje vseh zborov delegatske skupščine z zbori skupščin, Občinske izobraževalne skupnosti, Kulturne skupnosti, Skupnosti socialnega varstva, Občinske raziskovalne skupnosti in Občinske zdravstvene skupnosti pomeni uresničitev tistega ustavnega določila, ki pravi, da o pomembnih zadevah razpravljajo in sklepajo delegati tudi vseh tistih samoupravnih interesnih skupnosti, kf naj bi enakopravno soodločali o bistvenih vprašanjih na posameznih področjih. To pomeni novo kvaliteto v nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in če danes v takšnem sestavu sprejemamo srednjeročni družbeni plan razvoja občine Domžale za obdobje 1976-1980, potem hočemo dati temu dokumentu vso njegovo veličino in istočasno uskladiti vse tisto, kar moramo razumeti pod pojmom združenega dela.
Vaša razprava in glasovanje pomeni tudi soodgovornost, da bomo uspešno opravili v planu postavljene naloge in dosegli cilje našega bodočega razvoja.
(Iz razprave Jerneja Leniča na zasedanju skupščine).
OBVESTILO BRALCEM!
Naše bralce obveščamo, da bo naslednja številka OBČINSKEGA POROČEVALCA izšla koncem meseca avgusta.
Uredništvo
V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
- NAŠ RAZGOVOR OB OBČINSKEM PRAZNIKU NEKATERE NOVE GRADNJE V NAŠI OBČINI SLAVJE V MORAVČAH
- PODELJENE KERSNIKOVE PLAKETE ZA LETO 1976
- RAZPRAVA V DELEGATSKI SKUPŠČINI OB SPREJE MANJU SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
UREDNIŠKI ODBOR GLASILA ČESTITA OB NAŠEM PRAZNIKU VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM.
NAŠ RAZGOVOR OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Ob letošnjem praznovanju vstaje na kamniško-domžalskem področju želimo posredovati našim delovnim ljudem in občanom odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili predstavnikom družbenega in političnega življenja v Kamniku in Domžalah. Tako smo želeli strniti misli dveh občin, ki skupaj praznujeta zgodovinski dan vstaje - 27. JULIJ - in v besedah povedati tisto, kar je pomembno povedati v tem času.
VPRAŠANJE;
V delegatskem sistemu lahko ocenimo na podlagi dosedanjega dela veliko dobrih in tudi slabih strani. Kot predsednik skupščine ste redno spremljali delo in si ustvarili tudi sliko o delovanju samega skupščinskega sistema. Zaradi tega, vas prosimo, da na kratko ocenite opravljeno delo in tudi to, kaj bi bilo potrebno še narediti za uspešno delo v prihodnje.
ODGOVOR:
FRANC SVETELJ - predsednik skupščine občine Kamnik
Nedvomno smo v drugem letu uveljavljanja delegatskih odnosov precej napredovali. V delu delegacij in občinske skupščine je čutiti vse večjo zavzetost za hitro in učinkovito reševanje perečih problemov na posameznih področjih. Tudi samoupravne interesne skupnosti se s soodločanjem o temeljnih vprašanjih razvoja družbenih dejavnosti vse bolj vključujejo v celovit skupščinski sistem v občini.
Seveda pa s tem še ni rečeno, d a smo lahko z doseženimi rezultati pri uresničevanju delegatskih razmerij zadovoljni. Nasprotno. Caka nas še veliko nalog in dela. Kamniška občinska skupščina je zato nedavno temeljito pretresla probleme in težave, ki spremljajo delo delegacij v TOZD, v KS ter delo občinske skupščine in njenih organov. Naj iz teh razprav navedem nekaj poglavitnih ugotovitev.
Kot pri vseh dosedanjih ocenah in analizah, tudi tokrat lahko ugotovimo, da pri uresničevanju delegatskega sistema največ težav in problemov povzroča dejstvo, da delegacije še vedno niso dovolj povezane z delovnimi ljudmi in občani, da še vedno niso vrasle v celovit samoupravni sistem v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Niso še postale „delavski sveti za zunanje zadeve", kot smo dejali v ustavni razpravi. Marsikje jih še vedno pojmujejo kot nekatere odtujene organe, ki obravnavajo in pretresajo neke ,,občinske zadeve", ki se ne tičejo delovne skupnosti, krajevne skupnosti in podobno. Od tod tudi odtujenost nekaterih delegatov in delegacij od dejanskih problemov in interesov delovnih ljudi.
Čeprav je udeležba delegatov na sejah /borov občinske skupščine dokaj dobra, pa še vedno ne moremo biti zadovoljni z aktivnostjo oz. z aktivnim sodelovanjem delegatov na sejah. Vzrokov za tako stanje je gotovo več, od tega, da imajo ti delegati premalo predlogov in pobud delovnih ljudi in občanov, prek še vedno preobsežnega in včasih težko razumljivega gradiva, ki ne vsebuje dovolj variantnih rešitev, do obsežnih in vsebinsko raznolikih dnevnih redov sej skupščine, ki so še vedno obremenjeni z zadevami, ki bi jih v okviru sprejete politike lahko reševali izvršni svet, upravni in drugi organi skupščine itd.
Zato bo potrebno v prihodnje še večjo skrb in pozornost posvetiti oblikovanju programa dela skupščine in izvršnega sveta. Ti programi morajo izhajati iz potreb in interesov delovnih ljudi in občanov. Zato morajo nastajati v delovnih in samoupravnih skupnostih, v delegacijah, manj pa v občinski upravi.
Zboljšanje obveščanja delegatov, delovnih ljudi in občanov obstaja tudi v prihodnje ena najpomembnejših nalog. V tem smislu bo moral imeti pomembno vlogo tudi nastajajoči INDOK center v občini.
Posebno vprašanje, ki mu moramo v nadaljnjem izpopolnjevanju skupščinskega sistema posvetiti pozornost, je vloga in pristojnosti izvršnega sveta kot nosilca izvršne funkcije v občini. Ker je opredelitev pristojnosti izvršnega sveta v ustavi in občinskem statutu pre-splošna, se moramo s posebnim aktom dogovoriti bolj določno o tej razmejitvi pristojnosti.
Natančneje je potrebno opredeliti tudi odnos občinske uprave do občinske skupščine. Organizacija in delovanje uprave še nista povsem usklajena s potrebami delegatskega sistema. V tem pogledu bo potrebno v okviru republike čimpreje uskladiti stališča glede organizacije in pristojnosti občinske uprave in sprejeti ustrezen republiški zakon, ki se že predolgo pripravlja.
Napori vseh družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih bo treba v prihodnje še bolj usmeriti na krepitev vloge delegacij. Temeljne delegacije se morajo zlasti in organsko vključiti v samoupravni sistem delovne organizacije in krajevne skupnosti. Če bomo to dosegli, potem bo tudi delo občinske skupščine in skupščin interesnih skupnosti še bolj kot doslej odraz življenja in neposrednih interesov občanov in delovnega človeka.
Naj izrazim to priložnost, da v imenu kamniške občinske skupščine čestitam občanom in delovnim ljudem občine Domžale ob
Predstavniki občine Kamnik, ki so odgovarjali na naša vprašanja
našem skupnem občinskem prazniku!
JERNEJ LENIČ - predsednik skupščine občine Domžale
Taka in podobna vprašanja v zvezi z delovanjem skupščinskega sistema in uveljavljanjem ustavnih načel pogostokrat najmanj po vsaki seji skupščine in skupščin SIS - srečujemo na predsedstvu skupščine, pogosto tudi na predsedstvu občinske konference SZDL in občinskega sindikata.
Za nami je dobra polovica prvega mandatnega obdobja delegatske skupščine. V Domžalah smo skušali narediti analizo dela - uspešnega in neuspešnega s tem, da smo anketirali v večini delovnih organizacij vodje delegacij, delegate, nekatere delavce, predsednike delavskih svetov in predsednike osnovnih organizacij sindikata. Prav tako smo opravili analizo delegatskega sistema v krajevnih skupnostih.
Že tako kratko obdobje dveh let je prineslo tako obsežne in vsebinsko globoke premike, da poti nazaj prav gotovo ni več. Ponekod lažje, drugod je malo težje nekdanjega odbornika zamenjal delegat. Ta pa je le član bolj ali manj številne delegacije in sam nima pravice dajati mnenj in odločitev. Z anketo smo ugotovili, da velika večina delegacij v TOZD in K S dobro dela, se redno sestaja in je udeležba na sejah prav dobra. To je prvi, velik premik v smer razširitve aktivno sodelujočih delavcev in občanov. Skoraj vse delegacije spoštujejo načelo zamenjljivosti delegatov na zasedanjih skupščinskih zborov, delegati pa v skupščino skoraj več ne prinašajo osebnih mnenj in stališč, posredujejo vedno pogosteje stališča delegacij.
To so za tako kratko obdobje vsebinsko veliki premiki in je široko odprta pot za poglabljanje delegatskih odnosov.
Seveda pa nam je dveletna praksa v uveljavljanjih novega skupščinskega sistema odprla mnoge probleme, ki jih moramo sproti odpravljati,  reševati  in jih vsaj
zmanjševati. Teh je veliko! Med njimi je polno drobnih, vsakodnevnih problemov, nekaj pa je takih kompleksnih, stalnih nalog, ki bi jih morali bolj resno, bolj smelo, predvsem pa bolj odgovorno reševati.
Skušal vam bo nekaj takih pomembnih nalog za boljše delo delegatske skupščine nakazati. Tako, kot nikjer ne gre brez učenja in izobraževanja, tudi delegati in delegacije ne morejo naprej brez izobraževanja. Tu mislim na preproste oblike izobraževanja ob delu iz prakse in življenja. Po vsakem zasedanju zborov bi morala slediti v delegacijah ocena, s katero bi nakazali slabosti in napake, še posebej pa kar je dobro in je vredno obdržati in razvijati. Velike bodo naloge kluba samoupravljal-cev na tem področju.
Stalna, vedno prisotna je skrb in pomen informiranja. Menim, da temu vprašanju ne posvetimo dovolj pozornosti in se do njega premalo odgovorno obnašamo. Dobro bo delala delegatska skupščina preko delegatov do volilcev, kadar bo naša informacija (gradivo) primerna po obsegu, pravočasna, razumljiva, objektivna in dovolj številna. Za vse to naredimo premalo, pozabimo, da je to težka in zahtevna, pa vendar stalna naloga. Mi smo sicer naredili velik korak s tem, da vsako gospodinjstvo prejema brezplačno Občinskega poročevalca.
Naše delegacije se bodo morale odpreti in poiskati tesne vezi sodelovanja s samoupravnimi organi, strokovnimi službami, družbenopolitičnimi organizacijami, povezati se bodo morale med seboj, sodelovanje delegacij TOZD in KS bo moralo postati redna oblika. V ta krog je potrebno pritegniti tudi SIS.
Da bo to delo povezano med seboj v TOZD, KS ali SIS, bo nujno izdelati in uskladiti delovne programe med seboj, prav tako pa tudi delovne programe občinske in republiške skupščine. S tem se bomo ognili dvotirnosti, nepotrebnemu sestankarstvu in izgubljanju časa.
Veliko razmišljanj, priprav in odločitev bo potrebnih na osnovi izkušenj o bodočem formiranju konferenc delegacij, posebnih in splošnih delegacij. Urejanje teh vprašanj nas vodi na pot še večjega števila sodelujočih v delegatskem sistemu.
Premalo je pri nas prisotno vprašanje delovnih pogojev delegacij, posebno v nekaterih KS. To pa nujno spada k razvijanju samoupravnih odnosov. Kjer so pa ti, dobro dela tudi mehanizem delegatskega sistema.
Predstavniki občine Domžale, ki so odgovarjali na vprašanja pred
slavnostnim zasedanjem delegatske skupščine ob sprejemanju srednjeročnega programa
Prej ko slej ostaja pred vsemi nami stalna naloga odgovornosti za naše delo. Stalno bi se morali zavedati, da smo za delo v skupščinskem sistemu in samoupravnem življenju odgovorni volilcem, zato ostaja pred vsemi nami stalna in zahtevna naloga iskati pot povezovanja do volilcev in delavcev do baze, to je v TOZD, KS in SIS. Ko bodo delegacije poiskale in utrdile te vezi, se bomo približali načelu, da odločajo delavci in občani. To nam nalaga ustava, osnutek zakona 0 združenem delu, sklepi in dokumenti družbenopolitičnih organizacij in samoupravno življenje.
Izkoristil bi to priliko, da se vsem našim delegatom in delegacijam zahvalim za obsežno opravljeno delo in jim s čestitko ob občinskem prazniku zaželim še mnogo uspešnega dela pri razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov.
VPRAŠANJE:
Izvršni svet je na svojih sejah in v drugih sredinah reševal mnoga gospodarska vj)rašanja, ki so tesno povezana s tem področjem tudi v širšem rmislu. Zaradi tega bi želeli, da nam skušate oceniti gospodarska gibanja v preteklosti in kakšna so prizadevanja oziroma predvidevanja za gospodarski razvoj v letošnjem in prihodnjih letih.
ODGOVOR:
ALFONZ BOLTAR - predsednik izvršnega sveta občine Kamnik
Preveč idealno bi bilo, če bi se celoten družbeno-gospodarski razvoj razvijal sinhronizirano in skladno. Tako tudi v občini Kamnik kljub načrtovanju nismo dosegli zaželjenega skladnega razvoja med posameznimi sektorji gospodarstva. Ta neskladja je družbenopolitična skupnost načrtovala s tem, da je opredelila politiko nadaljnjega razvoja na posameznih sektorjih gospodarstva. Tako je občinska skupščina med mnogimi pomembnimi vprašanji obravnavala in sprejela politiko nadaljnjega razvoja na področju industrije, obrti, trgovine, urbanizacije, komunalne dejavnosti in razvoja družbenih služb.
Za industrijsko proizvodnjo je značilna permanentna rast, ki je v
preteklih letih dosegla nominalen porast družbenega proizvoda za 291,4%. Za nadaljnje petletno obdobje pa se načrtuje letna rast družbenega proizvoda industrije za 24%, s tem, da z združevanjem dela in sredstev pospešimo tiste industrijske dejavnosti, ki bodo slonele na modemi, avtomatizirani, tehnološko dovršeni proizvodnji.
Obrt, ki dopolnjuje industrijsko proizvodnjo, predvsem pa storitveno dejavnost, je že vrsto let v stagnaciji, celo več, zaostaja v razvoju. Da bi uskladili to dejavnost z. družbenimi potrebami so organizirali združenje obrtnikov, pripravljamo obrtniško cono, kjer bodo obrtniki lahko gradili stanovanjske hiše skupaj z obrtnimi delavnicami. V okviru te cone bo določen poseben predel, kjer bodo obrtniki lahko gradili obrtne delavnice za tiste dejavnosti, ki bi v stanovanjskem naselju motile okolico. Opozorili smo pristojne organe v republiki, da obstoječi sistem obdavčitve nima v sebi tistih elementov, ki bi spodbujali k razvoju obrti v skladu z vloženim delom.
Predvsem trgovina je pripomogla, da je mesto Kamnik ohranilo stari zunanji videz, saj je vloženo mnogo sredstev za obnovo starega dela mesta. Te naložbe in zaradi manjše akumulativnosti trgovine, se ni realiziral tisti program razvoja trgovine, ki je bil načrtovan. To neskladje bo treba v naslednjem petletnem obdobju nujno popraviti, zgraditi blagovno hišo in trgovske lokale v vseh tistih predelih, kjer sedanje trgovske kapacitete ne pokrijejo potreb prebivalstva zaradi hitre urbanizacije.
Na področju urbanizacije je občinska skupščina opredelila razvojno politiko s tem, da ščiti kmetijske površine, na področju komunalnih dejavnosti pa je zaradi zaostajanja postavljena zahteva po hitrejšem razvoju. Skladno s to politiko se je zgradil nov kamniški vodovod, ki bo odprt ob proslavi občinskega praznika, v katerega je bilo vloženih 20.527.453,50 din. Skupno z občino Domžale se gradi medobčinski kolektor, občina Kamnik pa je na svojem področju že dokončala izgradnjo kolektorja v preteklem letu. Skupno z občino Domžale bomo v letošnjem letu pričeli z izgradnjo čistilne naprave.
Tudi na področju družbenih dejavnosti so se vlagali veliki napori, saj se je zgradil moderen, sodoben Dom upokojencev, vlagala so se znatna sredstva v obnovo in izgradnjo šol in otroških vrtcev, pred nami pa je nova večja akcija izgradnje Centra za usmerjeno izobraževanje v Kamniku, za katerega so občani namenili tudi del sredstev iz samoprispevka.
Ko smo opredeljevali kmetijsko politiko, nam je bilo osnovno vodilo, da je treba v največji možni meri obdržati plodne kmetijske površine, podpirati razvoj sodobne kmetijske proizvodnje in ohianiti gorske kmetije tudi zaradi potreb SLO. Če hočemo doseči programirani načrt, moramo posodobiti komunikacijska sredstva do gorskih kmetij, jih modernizirati in usposobiti za sodobno proizvodnjo. Krajevne skupnosti v skladu s to politiko vlagajo sredstva v komunalne naprave kot so: ceste, vodovodi, elektrika in slično. Vsi zaposleni v občini v ta namen združujemo sredstva, da bi dosegli zaželjeni cilj.
Tudi perspektiva kamniškega gospodarstva v prihodnjih letih ni slaba, saj načrtujemo umirjeno gospodarsko rast po stopnji 6 %, kar je zelo zahtevna in obvezujoča naloga. Ta rast bo dosežena z manjšo stopnjo zaposlovanja, saj planiramo le 2,2 %. To želimo kompenzirati z višjo stopnjo produktivnosti dela s 3,8%, kar bi dosegli z večjo izkoriščenostjo kapacitet in boljšo organizacijo dela.
Navedli smo le nekaj problemov, ki so najbolj značilni za sedanji in bodoči razvoj v Kamniku in o katerih je razpravljal izvršni svet ter dal sam ali skupno z drugimi dejavniki pobudo za oblikovanje sprejete politike v občini Kamnik.
VILJEM DRŽANIČ - pied-sednik izvršnega občine Domžale
Zadnje dve leti je občinsko gospodarstvo doseglo lepe uspehfc. Celotni dohodek je bil v letu 1974 2.408.483,8 tisoč din, v letu 1975 pa 3.031.100,3 tisoč din (povečan za 26 %), ostanek dohodka skupaj z amortizacijo pa je bil v letu 1974 307.219 tisoč din, v letu 1975 pa 361.683 tisoč din (povečan za 18 %). Ta uspeh bi lahko pripisali na eni strani prizadevnosti delovnih organizacij v produktivnosti dela, organizaciji in modernizaciji dela v proizvodnji ter na drugi strani trenutni situaciji v večji prodaji na tujem in domačem trgu. Ne glede na povečan ostanek dohodka smo beležili tudi v tem obdobju zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je znašal 1974 leta 8,6 milijonov ameriških dolarjev in 1975. leta 7,1 milijonov dolarjev. Temu kako ta primanjkljaj zmanjšati, je izvršni svet posvečal veliko skrb v lanskem letu. Pri večjih delovnih organizacijah smo z osebnimi obiski skušali na samem mestu ugotoviti, kako delovne organizacije   spoštujejo sprejeto
resolucijo in stabilizacijske ukrepe.
V letošnjem letu pričakujemo bolj umirjeno gospodarsko rast, vendar podatki za pet mesecev tega leta dajejo dovolj ohrabrujoče rezutate. Obseg industrijske proizvodnje je bil do meseca maja sicer za 1 % manjši, vendar se je v maju obrnilo na bolje. Tako lahko pričakujemo boljše rezultate ob koncu leta. Zaposlenost se je povečala v skladu z resolucijo za 3 %. Zelo dober rezultat pa je bil dosežen na področju zunanjetrgovinske menjave. Beležili smo namreč presežek 191.512 dolarjev. V letošnjem letu pričakujemo pričetek velikih investicij, kot so PAPIRNICA, TOSA-MA, LEK, TERMIT, INDUPLATI - prenovitev opekarne v sobobni obrat za izdelavo turistične in druge opreme. V TRAKU gradnja poteka in bo zaključena v prvi polovici prihodnjega leta. HELIOS nadaljuje s postopno modernizacijo svojih obratov v Domžalah in na Količevem. V tem mesecu odpiramo novo veleblagovnico NAPREDEK, ki bo na več kot 10.000 kv. m nudila prebivalcem trgovske in gostinske storitve. Vse to pa pomeni dober start v petletni plan, v katerem načrtujemo 9 % rast družbenega proizvoda letno, 3 % povečano zaposlenost ter 6 % povečano produktivnost.
Na kmetijskem področju bomo nadaljevali s preusmerjanjem kmetij na intenzivno proizvodnjo ter pričeli pridobivati novo plodno zemljo ob zamočvirjenih predelih Rače in Radomlje. Prav kar sprejeti srednjeročni družbeni plan občine Domžale in njegova realizacija bo prava preokretnica v gospodarskem in socialnem razvoju občine Domžale.
VPRAŠANJE:
Socialistična zveza dobiva resnično vlogo frontne organizacije in se zaradi tega pred njo postavljajo mnoge družbenopolitične in odgovorne naloge. Mnoge akcije, ki potekajo na terenu so tesno povezane z delom krajevnih organizacij SZDL in krajevnimi skupnostmi. Pri vsem tem prihaja do tesne povezave tudi na področju delovanja delegatskega sistema. Zaradi tega bi želeli, da nam odgovorite na vprašanje, kakšna je sedanja frontna organiziranost SZDL, njena družbenopolitična usmerjenost in kaj predvideva, da bo njena frontna usmerjenost prišla še bolj do izraza.
ODGOVOR:
ANA KASTELIC - predsednica Občinske konference SZDL Kamnik
Ustava je za osnovnega nosilca družbenega sistema postavila občana, delovnega človeka v združenem delu. Da bo čim laže uresničeval svoje samoupravne pravice, se organizira in združuje. Svoje pravice uresničuje delovni človek preko SZDL — najširše organizacije socialitičnih sil v naši samoupravni družbi. Kot frontna organizacija SZDL povezuje interese vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. S
tem omogoča in zagotavlja, da vsi občani enakopravno obravnavajo in usklajujejo svoje poglede na vsa bistvena vprašanja družbene politike in usmerjajo družbeni razvoj.
Zelo pomembno je, da se te naloge uresničujejo tam, kjer občani delajo (to je v TOZD) in tam, kjer živijo (to je v krajevnih skupnostih). To povezovanje SZDL razvija preko svetov, odborov, komisij in štabov.
Največja skrb je bila posvečena izobraževanju akciji in referendumu za izgradnjo Centra za usmerjeno izobraževanje. Razprave o osnutku zakona o združenem delu in akcija za posojilo za ceste pa še potekata.
Na področju delegatskega sistema bo potrebno vložiti še več naporov, da bo dejansko zaživel kot je zapisano v ustavi in da bo delavec tudi v praksi postal nosilec vseh družbenih interesov.
ANTON FIŠER - sekretar Komiteja občinske konference ZKS Kamnik
S sprejetjem nove ustave je načelo, da je v središču naše družbene pozornosti človek v vseh svojih mnogoterih družbenih razmerjih ter njegov položaj pri delu in v upravljanju družbene reprodukcije, še bolj poudarjeno kot kdajkoli prej.
Vsled tega mora naša aktivnost, tako posameznika kot celotne organizacije, v vseh dejavnostih, krepiti vpliv delovnih ljudi na odločanje, istočasno pa ustvarjati razmere za njihov kulturni družbeni, socialni in materialni napredek. Komunisti se bomo morali bolj dosledno zavzemati za uveljavitev delitve po delu ob zagotovitvi normalne družbene reprodukcije, še prav posebej pa moramo biti občutljivi na reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Osebni dohodki kot podlaga materialne in socialne varnosti ljudi, morajo biti stimulativni za strokovnost, za tehnične, tehnološke in organizacijske izboljšave, priznavati pa morajo vestnost, težavnost in kakovost dela. S takšno usmeritvijo bodo odprav-ljane uravnilovske težnje, kot tudi težnje po neupravičenih razponih. Uravnilovska politika ne stimulira strokovnih prizadevanj, ker ne motivira delovnih ljudi, da bi s svojo strokovnostjo in odgovornostjo vlagali večje napore v napredek proizvodnje, organizacijo dela in s tem v zvezi vplivali na ustvarjanje večjega dohodka. Ko komunisti po osnovnih organizacijah v delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela razpravljajo o stanju gospodarstva veliko preveč samo kritizirajo, premalo pa se poglabljajo v prave vzroke, ki pogojujejo določena gospodarska gibanja. Ponovno moram poudariti, da je Zveza komunistov jasno pokazala prave perspektive razvoja naše družbe, saj je v dokumentih 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ dovolj konkretnih nalog, ki smo jih kot komunisti in delovni ljudje dolžni izvrševati.
V kamniški občini bodo morale
vse družbenopolitične organizacije, še posebno pa člani ZK, spremljati nadaljnja prizadevanja, da bi delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih resnično zaživel. Posebno skrb bomo morali posvetiti kadrovskemu sestavu delegacij in v kandidacijskih postopkih za volitve leta 1978 predlagati v delegacije primemo zastopanost članstva ZK. Zato bomo občinski konferenci ZK, zaradi takšnega stanja predlagali, da bi oblikovali oziroma imenovali posebno komisijo za družbenopolitični sistem in samoupravljanje, komisijo, ki bo delovala predvsem pri uveljavljanju delegatskih načel v družbenoekonomskem in političnem sistemu.
MARIJA IVKOVIC - predsednica Občinske Konference SZDL Domžale
Frontna organiziranost Socialistične zveze delovnih ljudi je v tem, daje SZDL najširša družbenopolitična organizacija, ki povezuje skoraj vse delovne ljudi. Delovni ljudje in delavci pa se organizirajo tudi tam, kjer delajo in kjer živijo, toje v zvezi sindikatov, zvezi socialistične mladine zvezi borcev. V okviru vseh frontno povezanih družbenopolitičnih organizacij ima Zveza komunistov najpomembnejšo mesto.
Izhajajoč iz tega, da se delavci in delovni ljudje organizirajo in povezujejo tam, kjer delajo in živijo in pri tem iščejo kar najustreznejše oblike organiziranja, da bi bili čim bolj učinkoviti, je treba povedati, da tudi frontno organizirani v SZDL prek svojih delegatov uresničujejo težnje delavcev in delovnih ljudi in so sestavni del delegatskega skupščinskega sistema.
Kakšna je družbenopolitična usmerjenost? SZDL nima svojega ločenega programa. Vsa dejavnost je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje nasprotij v njej in za tak napredek, ki bo postopno zagotavljal načelo „vsa-kemu po njegovih sposobnostih -vsakemu po njegovih potrebah."
Na frontnih osnovah v SZDL delavci in delovni ljudje usklajujemo svoje metode dela, glede na specifične potrebe in se organizirajo tako, da so kot velika močna in organizirana sila. Zato pa je potrebno, da so dobro informirani, da se usklajujejo v nenehen proces usposabljanja in da v svoji aktivnosti dobro vedo kaj hočejo. V aktivnosti dobro organiziranih delavcev in delovnih ljudi pride najbolj do izraza celovitost družbenoekonomskih, političnih in drugih odnosov. Prav zaradi tega je neposredna naloga v bodoče, poleg informiranja in usposabljanja iskanje takšnih organizacijskih oblik, ki bodo bližje ljudem — sveti sosesk, vaški odbori, hišni sveti - in ki bodo omogočili poglobljene oblike delovanja.
Pred organizacijami SZDL se nahajajo velike naloge, ki izvirajo tudi iz osnutka zakona o združenem delu, saj gre za veliko druž-
beno odgovornost, kako urediti zadeve v krajevnih skupnostih, kar pomeni takšne ekonomske osnove, ki bodo odstranile do sedaj večkrat ločeno obravnavanje problemov. To pa je široko področje, ki je pred nami in bo v srednjeročnem obdobju zahtevalo še večjo družbeno politično angažiranost.
Torišče dela je brez dvoma področje uveljavljanja in povezovanja samoupravne baze z vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in iz te baze izhajajoče medsebojne obveznosti, ki se edino lahko združijo v SZDL kot frontni organizaciji.
Celovitost človekovih potreb vedno bolj prihaja do izraza in s tem tudi čut za solidarnost, kar lahko ocenjujemo, skozi takšne akcije kot vpis javnega posojila za ceste. To je sicer le ena izmed konkretnih oblik dela, ki pa kaže na to, da bo morala SZDL z vsemi družbenimi dejavniki tudi v prihodnje delovati na ta način, kar pomeni, da bo združevala in spodbujala dejavnost delovnih ljudi in občanov v sami frontni organiziranosti SZDL v krajevni skupnosti.
VPRAŠANJE:
Družbenopolitični pomen sindikata prihaja vedno bolj do izraza.
Vsebina sindikalne dejavnosti je pogojena tako v gospodarski, kot v negospodarski dejavnosti. Velika naloga je ravno sedaj v teku, saj osnutek zakona o združenem delu predvideva korenite spremembe, ki bodo utrdile samoupravno organiziranost združenega dela na vseh področjih. Zanima nas, kako je s temi razpravami v delovnih organizacijah in kaj nakazujejo javne razprave.
ODGOVOR:
FRANC REMS - predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Kamnik
Osnutek zakona o združenem delu nakazuje korenite spremembe in določneje opredeljuje že v ustavi podane temeljne zasnove in vsebino celotnega združenega dela. V javno razpravo je bil osnutek dan že v mesecu aprilu z namenom, da bi delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela sočasno z analizo samoupravne organiziranosti razpravljali, dajali pripombe in predloge za dopolnitev osnutka zakona. Z njim bodo delavci v združenem delu urejevali svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti. V želji, da bi vključili čimveč delovnih ljudi v razprave, smo po temeljnih organizacijah združenega dela izvolili štabe za izdelavo analize samoupravne organiziranosti. Nosilci teh akcij so osnovne organizacije, kar je skladno z družbeno funkcijo sindikata.
Razprave potekajo po predvidenem programu in bodo končane v tem mesecu. Sekretariat, ki deluje pri Občinskem svetu je iz dosedanjih poročil ugotovil, da v štirih primerih razprave niso potekale v redu in bodo morale te TOZD ponoviti razprave. Osnutek zakona so obravnavali na zborih delovnih ljudi brez analize samoupravnih razmer.
Dosedanje razprave, ki so se vršile na zborih, niso dale nobenih vsebinskih pripomb na osnutek zakona. Vprašanja so postavljali v glavnem glede paritetnih komisij in ponovne uvedbe denarnih kazni. Vse premalo pa se na zborih govori o integracijskih procesih in dohodkovnih odnosih.
V okviru občine bomo razprave o osnutku zakona o združenem delu zaključili v prvi polovici meseca septembra, ko bo opravljen celotni pregled rezultatov in aktivnosti na problemski konferenci Občinskega sveta Zveze sindikatov Kamnik.
MARJAN KOPITAR predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale
Rok, ki smo ga sprejeli za izvedbo javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu se neverjetno hitro izteka in v tem trenutku smo v zaključni fazi. V več kot polovici delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti so omenjeno nalogo že izvedli. Lahko rečem, da so v veliki večini delovnih in drugih organizacij z veliko mero zavzetosti in politične odgovornosti uspešno izvedli javno razpravo o osnutku zakona in kar je najpomembnejše, da so ob tem kritično preverili samoupravne razmere ter se na osnovi rešitev, ki jih osnutek zakona ponuja,dogovorili za konkretne ukrepe. Ne glede na to, da smo v pripravljalni fazi za uspešno vodenje in usmerjanje javne razprave o osnutku zakona pritegnili širok krog političnih, samoupravnih, vodilnih in strokovnih struktur so se marsikje pojavili problemi, težave ter neodgovornost. Marsikje so v enomesečni pripravi na javno razpravo o osnutku zakona ostali križem rok, kot da se ta za ustavo najpomembnejši dokument njih ne tiče. Zato se tudi ni čuditi, da je bila celotna aktivnost v teh sicer maloštevilnih organizacijah skrčena na čisti formalizem, ki se je odražal tako pri tolmačenju posameznih določil osnutka zakona, kakor tudi pri izdelavi ocen samoupravnih razmer. V pripravah in izvedbi javnih razprav o osnutku zakona smo lahko preverili tudi svojo lastno organiziranost in uspodobljenost. Tudi tu nastajajo kratki stiki, predvsem v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata ter sindikalnih skupinah. Tu moramo stvari radi ali ne radi premakniti. Ni treba tudi posebej poudarjati zahteve, ki je sicer že od vsega začetka kristalno čista, da je potrebno predvsem temeljnim vprašanjem v osnutku zakona posvečati največjo pozornost v javni razpravi. Le tako bomo lahko onemogočili tiste, ki hočejo vsiliti le razgovor o formalnih vprašanjih in rešitvah, ki jih zakon prinaša, namesto, da bi rešitve soočali z dosedanjo samoupravno prakso. Razprava v osnutku zakona naj bo tudi priložnost za večjo idejno diferenciacijo odgovornosti vodilnih delavcev. Prav ti so enako, če ne še bolj odgovorni za razvoj samoupravnih odnosov, predvsem pa tudi za uspešnost gospodarjenja,
ustrezno razvojno usmeritev in povezovanja delovnih organizacij. Zaostreni pogoji poslovanja brez dvoma zahtevajo vodilne delavce, ki so kos novim nalogam. Življenje na račun zaslug, naj so bile te v preteklosti še tako velike, kratko-malo v prepletenosti sedanjih ekonomskih problemov ni več možno. Za konec naj povem še to, da na enem ali dveh sestankih z delavci v delovnih organizacijah ne moremo rešiti celotnega spleta vprašanj, ki jih ponuja osnutek zakona o združenem delu, zato je sedaj zadnja priložnost, da se upremo vsakemu zavlačevanju in neodgovornemu obnašanju. In končno, biti nam mora vsem jasno, da je celotna naša aktivnost namenjena delavcu.
VPRAŠANJE:
ZSMS postaja vedno bolj nosilka akcij in organiziranja mladih na najrazličnejših toriščih dela. Delo problemskih konferenc je odprlo in nakazalo vrsto vprašanj, na katere bo potrebno dati tudi širše družbene odgovore. Vendar v letošnjem letu -- ob praznovanju 35-letnice prvih mladinskih delovnih brigad - posvečamo veliko pozornost tudi delu mladih oziroma posameznim akcijam. V občini je bilo več akcij in brigad, v katerih so sodelovali mladi. Želeli bi, da nam na kratko poveste o pomenu posameznih akcij na tem področju, o uspehih in samem delu.
ODGOVOR:
MILAN MARINIC - predsednik Občinske konference ZSMS Kamnik
Zveza socialistične mladine Slovenije je statutarno opredeljena kot družbenopolitična in vzgojna organizacija. Naloge, ki izhajajo iz te definicije, je mogoče uresničevati z dejavnostjo na različnih interesnih področjih. Posebno pozornost smo v kamniški občinski organizaciji posvetili mladinskim delovnim akcijam tako republiškega, kot lokalnega značaja. Te akcije nismo organizirali samo v okviru praznovanja 35-letnice prve mladinske delovne akcije, temveč predvsem zaradi vzgojnega značaja prostovoljnega dela. Tovarištvo, solidarnost, bratstvo in enotnost so osnovne vrednote, ki jih mladina izraža na delovnih akcijah. Veliko truda je bilo potrebno vložiti, da smo v raznih sredinah dosegli pravilno interpretacijo pomena mladinskih delovnih akcij, ki jih ne smemo ocenjevati le po ekonomskem učinku, temveč predvsem z vidika izgradnje mlade osebnosti, kar velikokrat poudarja tudi tovariš Tito.
Lani so naši brigadirji gradili infrastukturne objekte ter sebe na Kozjanskem, v Brkinih in v Suhi Krajini. Organizirani pa sta bili tudi dve lokalni delovni akciji na Kamniškem sedlu, kjer je bila kamniška MDB dr. E. Oražna tudi uradno ustanovljena. Idejno osnovo lokalnih akcij lahko iščemo v tem, da smo hoteli utrditi vezi s Planinskim društvom Kamnik, kije kolektivni član občinske organizacije ZSMS.
Tudi letos so kamniški brigadirji sodelovali na akcijah republiškega in zveznega značaja. Prav tako sta bili organizirani dve trodnevni akciji: urejanje okolice Doma upokojencev ter akcija Kamniško sedlo 3. Zelo razveseljivo je dejstvo, da tudi osnovne organizacije ZSMS, KS in šole same organizirajo različne delovne akcije, v KS Duplica pa so ustanovili celo stalno delovno skupino MDB Vinka Dobaja.
Na koncu lahko povem še splošno ugotovitev naših brigadirjev, ki pravi, da so bili njihovi rezultati dela povsod najpovprečni, s čemer so ponovno kot predstavniki vseh mladih predstavljali pravilen odnos mlade generacije kot osnovne človeške vrednote v socialistični družbi.
VITO HABJAN - predsednik Občinske konference ZSMS Domžale
Mladinska organizacija se je danes precej okrepila. Na osnovi delegatskih odnosov je vsem mladim nudila možnost, Ča od osnovne organizacije do konference ZSMJ kar najbolj neposredno odloča o vseh vprašanjih, ki zanimajo mlade. Mislim, da je to velika kvaliteta v odnosu na prejšnje stanje. Okrepile so se predvsem osnovne organizacije ZSMS, iz katerih izhajajo mladi aktivisti. Danes se dosti bolj čuti odgovornost mladih ljudi, tako individualna, kakor njihovih organizacij, za uspešen razvoj okolja, v katerem živijo in delajo. Pokazalo se je, da so pripravljeni in zmožni angažirati se pri oživljanju ustave, stališč X. kongresa, s tem pa tudi stališč, ki so izražena in sprejeta na našem mladinskem kongresu. Ob obletnici mladinskih delovnih brigad in ob zaklučku občinske delovne akcije, ki je uspela, pa ne samo po delovnih rezultatih, ampak tudi vzgojno, lahko rečemo, da predstavlja mladinsko prostovoljno delo pomemben faktor tudi v razvoju in stabilizaciji gospodarstva, pa tudi v procesu marksističnega izobraževanja in medsebojnega zbliževanja vseh delov mladine.
VPRAŠANJE:
V borčevskih organizacijah je že zaradi same tradicije prisotna borbena zavest članov in tudi njihova dejavnost se kaže na mnogih področjih. Iz dejstva, da je potrebno negovati tradicije NOB in revolucije izhaja, da so borčevske organizacije čestokrat nosilke najrazličnejših slovesnosti in zgodovinskih dogodkov. Zaradi tega bi želeli, da nekaj poveste o tej dejavnosti in tudi o tem, kako se organizacija vključuje v koncept vseljudskega odpora, kjer bo lahko mnogo doprinesla k oblikam vseljudske obrambe.
ODGOVOR:
MIRKO PODBEVSEK - LADO predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik
Zveza združenj borcev NOV je tista   družbenopolitična organi-
zacija, ki najtesneje sodeluje z ZKJ in SZDL. Prav gotovo je po svoji tradiciji najbolj borbena organizacija. Sodeluje na vseh področjih dela, saj so njeni člani vključeni v najrazličnejše sredine in povsod aktivno delajo. Naša organizacija ob vsaki priložnosti sodeluje z mladino in prenaša nanjo tradicije našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije in se s tem tudi vključuje v koncept vseljudskega odpora.
FRANC AVBELJ - LOJKO -predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale
Borčevska organizacija izhaja iz revolucionarnih tradicij NOV, ki so še danes prisotne v družbenem življenju in vključene v delegatski sistem, v združenem delu, interesnih in krajevnih skupnostih.
Naša prva naloga je, da še povečamo sodelovanje z mladinsko organizacijo in ji posredujemo izkušnje iz narodnoosvobodilnega
boja, koncepcije sedanjih novih nalog pri organiziranju SLO in družbene samozaščite. Borci in aktivisti smo trdno prepričani, da je naša mladina tista sila, ki bo znala braniti naše revolucionarne pridobitve in našo svobodo, ki je terjala toliko človeških žrtev in gorja v drugi svetovni vojni.
Naša nova ustava, daje vse večje možnosti pri delovanju naših članov v vseh sredinah, kjer nas čakajo nove naloge.
Poleg angažiranja v političnem, gospodarskem, kulturnem in drugem delovanju pa je naša skupna naloga, da skrbimo za naše borce in aktiviste s tem, da se prizadevamo za zboljšanje njihovega zdravstvenega varstva in socialnih služb.
Naša zavest naj izhaja iz skupnih ciljev slehernega občana in tovariških odnosov pri izpolnjevanju zastavljenih nalog.
Razgovor pripravil: Karel Kušar
— podružnica Domžale ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
RAZPISUJE
za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije:
- ekonomska fakulteta I. ali II. stopnje 1 štipendija
- ekonomska srednja šola 3 štipendije
- upravno-administrativna šola 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje za dodelitev štipendije s kratkim
življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom ali overjenim prepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju starSev v roku 15 dni od dneva objave Ljubljanski banki - podružnici Domžale, Odbor za medsebojna razmerja.
Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjimi zaključenimi letniki.
OBVESTILO
Rezultati IV. javnega natečaja in prioritetna lista dobitnikov stanovanj na najemnih stanovanjih samoupravne enote za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bodo objavljeni v Občinskem poročevalcu, ki bo izšel koncem meseca avgusta. Komisija
VABILO
Ribiška družina BISTRICA Domžale bo priredila v okviru praznovanja občinskega praznika tradicionalno vrtno veselico v nedeljo, 25. julija ob 15. uri pri svojem domu v Krakovski ulici. Veselica bo združena z bogatim srečolovom, igrali pa bodo „Kovinarji".
Čisti dohodek prireditve je namenjen za gradnjo novih ribnikov, ki jih bo družina gradila zaradi tega, ker so vode na območju družine močno onesnažene in ni mogoče v njih več gojiti rib in gojiti to rekreativno dejavnost. Vabijo domžalski ribiči!
OBVESTILO BRALCEM KNJIŽNICE
Občinska knjižnica Domžale obvešča vse bralce, da bo ZAPRTA
od 1. do 22. avgusta zaradi dopusta. Bralce prosimo, da vrnejo izposojene knjige do 1. avgusta in da si pravočasno sposodijo knjige za dopustne dni.
Delavska univerza Knjižnica Domžale
NEKATERE GRADNJE V DOMŽALSKI OBČINI
Maketa nove Papirnice Količevo
Nova tovarna delovne organizacije Trak med gradnjo
Dela na novi proizvodni dvorani Toko Domžale
Novi prostori delovne organizacije Helios v Domžalah
Novi prostori delovne organizacije Helios Količevo
P APIRNICA KOLIČEVO - KARTONSKI STROJ III.
Papirnica Količevo bo izvedla veliko investicijo v vrednosti 85,12 milijard starih dinarjev. Pripravljena dela potekajo že dolgo časa in tako bo 30. avgusta vzidan temeljni kamen za novogradnjo. Na podlagi podatkov bodo gradbena dela veljala 11 milijard starih dinarjev, oprema je predvidena v višini 50 milijard SD, carina na uvoženo opremo 14 milijard SD, stalna obratna sredstva 3,5 milijarde SD in ostala dela 6,5 milijarde SD. Ta sredstva bodo zbrana iz naslednjih virov: lastna sredstva v višini 12 milijard SD, združena sredstva sovlagateljev 6,75 milijarde SD, tuja vlaganja 5,7 milijarde SD, krediti domačih bank 9,5 milijarde SD, tuji krediti in posojila 47,57 milijard SD in drugi krediti delovnih organizacij 3,6 milijard SD. Pri virih financiranja nastopa 12 soudeležencev.
Proizvodnja je predvidena 150 ton na dan ali 50,000 ton letno. Ta proizvodnja se bo povečala ob koncu investicije na 70.000 ton letno in to različnih kartonov.
Celotna tlorisna površina vseh objektov bo približno 20.000 m^, glavna stavba bo dolga 300 m, parni kotel bo zmogljivosti 64 ton pare na uro in to pod pritiskom 64 atmosfer. Parna turbina bo imela zmogljivost 10 MW. Kurjava je predvidena z zemeljskim plinom, ki bo potekal mimo tovarne in to iz plinovoda, ki bo šel iz Sovjetske zveze in ki bo predvidoma zgrajen 1978. leta. V tem času pa je predvidena tudi izgradnja KS III., ki bo imel dolžino 175 m.
Ekonomski izračun po končani investiciji in garantiranih zmogljivostih bo dal naslednje učinke: celotni dohodek 53 milijard SD, porabljena sredstva 35 milijard SD, dohodek 18 milijard SD, zakonske, pogodbene obveznosti in osebni dohodki 3 milijarde SD in ostanek dohodka 15 milijard SD.
Sama investicija bo imela velik zunanjetrgovski učinek, saj bo pokrila celotno potrebo uvoza na jugoslovansko tržišče v višini 40.000 ton letno. Predvideno je, da bo domače tržišče dobilo od začetne zmogljivosti 30.000 ton kartona, izvoz pa bo znašal od 15.000 dO 20.000 ton. Celotni devizni učinek pa bo znašal 45 milijonov DM.
TRAK MENGEŠ
Delovna organizacija Trak Mengeš je začela z izvedbo investicijskega programa na novi lokaciji, na kateri bo zgrajena nova proizvodna hala, ki bo merila 5.800 m in v kateri bo mogoče uvesti sodobni proizvodni proces in razširitev proizvodnje. Celotna predračunska vrednost investicije znaša 37.175.384,00 din. Investicija bo prikrita z lastnimi sredstvi v višini 17.175.384,00 din in bančnimi sredstvi Ljubljanske banke — podružnice Domžale v višini 20.000.000,00 din. Gradbena dela bodo na podlagi pogodbe z izvajalcem končana decembra 1976. leta. Z novo investicijsko naložbo bo delovna organizacija pridobila prostore za uvedbo sodobne tehnologije in organizacije dela, možnost za povečanje proizvodnih kapacitet in izboljšavo izdelkov in dokončno odpravo nočnega dela žensk. Na osnovi vloženih sredstev bo celotni dohodek v letu 1977 porastel za 15,4 %, dohodek se bo povečal za 15,6 %, družbeni proizvod za 14,8 % in produktivnost dela za približno 15%. Delovna organizacija bo s svojimi izdelki oskrbovala predvsem lahko tekstilno konfekcijsko industrijo in s tem prispevala znatni delež k zmanjšanju uvoza. Število delavcev se bo povečalo samo za približno 20 %.
TOKO DOMŽALE
Delovna organizacija TOKO Domžale si je zadala, da bo modernizirala in razširila obrat potovalnih izdelkov. Celotna predračunska vrednost nove investicije znaša 27.025.620.00 din, v kateri so zajeta gradbena dela, oprema in ostala ureditvena dela. Delovna organizacija ima zagotovljene vire finansiranja in to z lastno udeležbo v višini 7.125.622,00 din krediti: Ljubljanske banke - podružnice Domžale v višini 10.000.000,00 din. Gradbenega industrijskega podjetja Obnova v višini 5.000.000,00 din in kredit LHB iz Frankfurta v višini 4.900.000,00 din. Z dograditvijo investicije bodo ukinili dosedanji obrat potovalnih artiklov in ga preselili v nove prostore. Letna vrednost proizvodnje bo znašala 82.600.000,00 din. Sama preusmeritev ne bo zahtevala dodatnega zaposlovanja delovne sile, vendar pa bo zahtevala večje število kvalificiranih delavcev in delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Glede prodaje načrtujejo, da bodo od skupne proizvodnje prodali na domačem tržišču 56 %, na tujem tržišču pa 44 %, od tega 51 % na konvertibilnem in 49 % na klirinškem.
HELIOS - TOZD DOMŽALE
V delovni organizaciji Helios imajo v teku dve večji investiciji in to v Domžalah in na Količevem. V Domžalah gradijo velike skladiščne prostore s površino 910 kv. m v eni etaži in v katerih bodo lahko vskladiščili 1.500 ton nativnega krompirjevega škroba, 500 ton oksidiranega škroba in 200 ton dekstrinov. Skladišča so bila nujno potrebna, ker se je proizvodnja povečala od 6.000 na 10.000 ton.
Celotna investicija znaša 5.886.300 din, vendar pa je bila na licitaciji dosežena cena 5.543.086 din. Viri sredstev za pokritje celotne investicije pa so: kredit Ljubljanske banke — podružnice Domžale v višini 2.000.000 din in nastajajoča razlika v višini 3.543.086 din pa so lastna sredstva delovne organizacije, ki se povečajo tudi za obvezni prispevek za energetiko. S tem je prva faza izgradnje v Domžalah zaključena, kajti v drugi fazi bodo v TOZD Domžale začeli graditi nove tehnološke objekte,
predvsem za pridobivanje minija in ostalih dekstrinov. Zanimivo je to, da bo tehnološki postopek v celoti moderniziran in da bodo odstranili do največje možne mere slabe delovne pogoje, ki kvarno vplivajo na zdravje delavcev.
HELIOS-TOZD Količevo
Na Količevem gradijo dva objekta in sicer proizvodni objekt pigmen-tiranih premazov in nov mlin za pripravo surovin. Oba objekta tvorita celoto, v kateri bo lahko potekala proizvodnja. Prvi objekt obsega površino 2.400 kv. m, drugi objekt pa 1.200 kv. m. Tako bo možna proizvodnja od sedanjih 6.880 na 10.135 ton letno pigmentiranih premazov. Sredstva za prvi objekt znašajo v višini 27.300.000 dinarjev s tem, da je treba k temu znesku prišteti še dodatne stroške za energetiko in s tem znaša celotna investicija prvega objekta 28.288.420 din.
Viri sredstev so zagotovljeni iz naslednjih naslovo: lastni viri 7.279.500 din, kredit Ljubljanske banke 10.000.000 din, kredit Tehnike 4.500.000 din, kredit IMP 1.500.000 din in kredit Monterja Dravograd 2.500.000 din ter prispevek za energetiko v višini 1.237.920 din.
Za drugi del objekta pa so predvidena investicije v višini 72.424.921 din in sicer bodo ta sredstva koriščena za gradbena dela v višini 53.825.806 din za obratna sredstva v višini 16.176.660 din,ostanek pa za montažo strojev. Viri sredstev so zagotovljeni s krediti: Ljubljanska banka 25.000.000 din, Zavarovalnica Sava 4.000.000 din, kredit izvajalca 9.017.000 din, lastna sredstva v višini 18.698.727 din. Poleg tega pa so predvidena tudi stalna obratna sredstva in sicer v višini 16.176.660 din.
Delovna organizacija predvideva da bodo objekti dograjeni do 29. novembra in da bo tudi s tem uresničena investicija prve etape gradnje novih zmogljivosti na Količevem. Zanimivi so tudi podatki, da je delovna organizacija v prvem polletju dosegla planirano 50%. Poleg tega pa načrtujejo tudi to, kako bi se vključili v „Zeleni pas" in si s tem zagotovili surovinsko osnovo predvsem za izdelavo škroba.
TOSAMA DOM2ALE
Uspešno poslovanje v zadnjih dveh letih je omogočilo delovni organizaciji, da je začela vlagati velika sredstva v novo proizvodnjo zmogljivost, saj si je zadala, da bo zgradili 7.000 delovnih površin. Celotna predračunska vrednost znaša 83.948.000,00 dinarjev investicij, v katerih so vračunana gradbena dela, domača in tuja oprema, ter trajna obratna sredstva. V celotni strukturi investicij so lastna sredstva udeležena v višini 39.606.000,00 dinarjev (47,2 %), krediti Ljubljanske banke-podružnica Domžale 35.000.000,00 (41,7 %) in krediti izvajalcev za gradbena dela in opremo v višini 9.342.000,00 dinarjev (11,1 %).
S temi investicijami bo povezana sedanja prostorska razbitost posameznih obratov in tudi zaokrožena organizacija dela. Tehnološka združitev tkanja bo omogočila dvig produktivnosti ter boljše delovne pogoje. V srednjeročnem programu je predvideno veliko povečanje proizvodnih kapacitet, saj bodo letno izdelali 10 milijonov m^ sanitetnih tkanin, predvsem gaze. Skupaj s kooperantom Tekstilno tovarno Senožeče pa bo znašalo to povečanje'nad 15 milijonov m^. Poleg tega se bo povečal tudi asortiman sanitetnih ovojev in sposobnost za izvoz le-teh na tuja tržišča. Delovna organizacija predvideva, da se bo neto prodajna vrednost letno povečevala za 86 milijonov din ali za 21 %, ostanek dohodka se bo letno povečal za 9.800.000,00 dinarjev ali za 30 %, investicija pa bo tudi vplivala na zmanjšanje uvoza, ki se bo letno zmanjša) za 12.500.000,00 dinarjev, izvoz pa je planiran v višini 10.400.000,00 dinarjev in sicer iz naslova celotne investicije.
VRTEC V IHANU
Skupnost otroškega varstva je v letošnji program sprejela tudi dograditev vrtca v Ihanu. Mnoge razprave okrog tega so potekale že v lanskem letu, vendar bo vrtec sedaj dograjen. Vrtec je montažen in to tipa Marles, to se pravi, da je podoben vrtcem, ki jih že imamo na območju občine. Celotna predračunska vrednost znaša 3.394.368,00 din. V vrtcu bo prostora za 60 otrok, ki bodo razdeljeni na oddelek za dojenčke in na dva oddelka za predšolske otroke.
Čeprav z otvoritvijo tega vrtca ne bo v celoti rešeno vprašanje varstva otrok, pa bo vsaj delno omiljeno sedanje stanje, saj samo v Krajevni skupnosti Domžale čaka na varstvo približno 200 otrok.
OSNOVNA SOLA DOB IN TELOVADNICA
Z obnovitvijo starega objekta šole in dozidavo novih učilnic je bil izpolnjen začrtani program adaptacije in novogradnje osnovne šole v Dobu. Sedaj se zaključujejo dela tudi na telovadnici tako, da bo mogoče že meseca septembra izročiti telovadnico svojemu namenu. T,ak,o bo nova šola v Dobu imela na razpolago približno 650 m^, učilnic in kabinetov ter telovadnico v velikosti 450 ml. Celotna predračunska vrednost adaptacije, novogradnje in telovadnice znaša 15.065.000,00 din od tega je predvideno za telovadnico 4.370.000,00 din.
Glede na to, da bodo prostorsko rešeni vsi problemi na tem območju, bo šola lahko prišla na celodnevno šolo in sprejela tudi otroke iz drugih šolskih okolišev, predvsem iz predela Količevega in Vira ter s tem razbremenila šolo Josipa Broza Tita in delno tudi šolo Šlandrove brigade. To pa pomeni, da bo mogoče reševati vprašanje šolskega prostora tudi za del Domžal, dokler ne bo zgrajena nova šola Venclja Perka.
Skladiščni prostori Tosame, ki so „pokrili" do nedavnega odkrite surovine in v katerih se začenja že del nove proizvodnje
Otroški vrtec v Ihanu - enak je zgrajen tudi na Rodici
novi del sole v Dobu in gradnja telovadnice
Veleblagovnica v izgradnji
Nov most preko Kamniške Bistrice v Biščah
Zaključna dela na kolektorju proti Studi
sporazum z delovnimi organizacijami in zasebnimi delodajalci v višini 400 milijonov starih dinarjev.
Z dograditvijo same čistilne naprave pa je povezano tudi vprašanje izgradnje priključkov in seveda tistih čistilnih naprav v delovnih organizacijah, s katerimi bo potrebno očistiti odplake do tiste stopnje, da ne bodo škodovale samemu zbirnemu kanalu. Ravno tako bo potrebno zgraditi približno 400 metrov dodatne kanalizacije za priključitev na kolektor. Položitev temeljnega kamna ni sama sebi namen, ampak izhaja iz tega, da več milijardna investicija začne čimpreje delovati, kar ne bo samo v korist združenega dela, ampak tudi zdravega okolja, predvsem pa čistoči naših voda.
Nova cesta skozi Jarše
Dom upokojencev v Domžalah med gradnjo
Stanovanjsko-poslovni objekt v izgradnji v Mengšu
Dela na šoli Dob bodo v celoti zaključena, saj telovadnico gradi gradbeno podjetje Beton Zagorje na ključ in bo zanesljivo zgrajena do predvidenega roka. Vsa sredstva so iz samoprispevka, ki je uveden v te namene na območju občine.
VZPOSTAVLJENA CESTNA POVEZAVA IHANA Z BlSCAMI
V neurju leta 1973 je Kamniška Bistrica, ki zna biti v večjih nalivih pravi hudournik, odnesla leseni most v Biščah in s tem je bila prekinjena cestna povezava Ihana z Biščami, krajem z zelo močnim kmetijskim zaledjem. Ker je bil istočasno poškodovan most pod Šumberkom v Domžalah, je bila edina povezava obeh bregov Bistrice most na cesti 1/6 Ljubjjana - Maribor na Viru ter delno poškodovan leseni most v Studi. Zato so se občani Ihana in Bišč odločili za gradnjo novega mostu v Biščah na mestu porušenega mostu.
Skupna vrednost izvršenih del na mostu, ki je širok 4 m in dolg 40 m je 670.000 din.
Za gradnjo mostu so prispevali:
Krajevna skupnost Ihan 370,000 din
SOb Domžale 160,000 din
Cestni sklad SOb Domžale 80.000 din
„Emona" TOZD prašičereja Ihan 50.000 din
„Termit" Domžale 10.000 din
Občani Ihana in Bišč so s prostovoljnim delom izvršili nasip za priključne ceste na novi most.
Tako bo po treh letih na dan občinskega praznika 27. julija ponovno vzpostavljena cestna povezava Ihana in Bišč ter potrjene dosedanje ugotovitve, da lahko sodelovanje med občani, Krajevno skupnostjo in skupščino prinese lepe uspehe.
KOLEKTOR KAMNIK - DOMŽALE
Izgradnja medobčinskega zbiralnega kanala se je začela že v letu 1970. Celotna dolžina znaša 8.020 metrov, sredstva pa sta prispevali občini Domžale in Kamnik v sorazmerju 80 % proti 20 "/,.. Sedaj se bodo začela gradbena dela na centralni čistilni napravi v Studi. Predračunska vrednost znaša 36,680.000,00 dinarjev. Citilno napravo bosta financirali občini Domžale in Kamnik in to v razmerju 60 % proti 40 %. V letošnjem letu so zagotovljena sredstva v višini 2,5 milijarde starih dinarjev. Sredstva so zagotovljena v obliki kredita občinama s strani Vodnega sklada SRS in ostalimi sredstvi obeh občin. Sklenjen pa je bil tudi samoupravni
NAPREDEK DOMŽALE - VELEBLAGOVNICA
Gradnja novega objekta Veleblagovnice je bila začeta v letu 1974. Objekt je namenjen trgovski in gostinski dejavnosti in bo imel v posameznih etažah naslednje:
1. Prva etaža - klet je namenjena skladiščenju blaga, pripravi nekaterih vrst hrane, prehrane zaposlenih ter ostalim pomožnim prostorom.
2. Druga etaža - pritličje je namenjeno gostinstvu in bo imelo v svojem sestavu klasično restavracijo s 140 sedeži, samopostrežno restavracijo s 128 sedeži, delikateso s 16 sedeži, grill s 25 sedeži in slaščičarno s 48 sedeži. V pritljičju bodo še prodajalne modne konfekcije, drogerija ter ostali pomožni prostori.
3. Tretja in četrta etaža sta namenjeni trgovski dejavnosti - pohištvu, športnim potrebščinam, dekorativnim tkaninam, ostalim gospodinjskim potrebščinam ter pomožnim prostorom.
Površina gostinskih prostorov znaša 1.595 m^, površina trgovskih prostorov pa 3.571 m^.
Vrednost objekta je preko 70 milijonov dinarjev in istočasno z objektom bo tudi urejena okolica celotne Veleblagovnice in Komunalnega centra s potrebnimi parkirnimi prostori in vsem ostalim, kar je potrebno.
V novem delu bo dodatno zaposlenih 140 delavcev, od tega v gostinski dejavnosti 90.
CESTA RODICA - SREDNJE JARŠE
Krajevna skupnost Jarše — Rodica si že dalj časa prizadeva, da bi uredila cesto skozi Rodico, Sp. in Sr. Jarše, Gre za traso v dolžini 1.150 m. Po dolgotrajnem prizadevanju gradbenega odbora so zbrana sredstva v višini 2.080.000 din. Ta sredstva so bila zbrana iz naslednjih virov: samoprispevki občanov 170.000 din, sredstva krajevne skupnosti 610.000 din in kredit Ljubljanske banke - podružnice Domžale 1.300.000 din. Poleg tega so občani sami brezplačno odstopili tudi zemljišča ob sami cesti in to približno 1.200 m^, s čemer so veliko prispevali k temu, da bo cesta v resnici lahko dograjena in s tem tudi varen prehod skozi samo naselje.
Prizadevanja vseh v krajevnih skupnosti, kažejo, da je mogoče z velikim prizadevanjem rešiti tudi takšna komunalna vprašanja, ki zahtevajo veliko prostovoljnih prispevkov in tudi odpovedovanja zemlji ob novourejeni cesti.
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE
Gradbena dela na Domu upokojencev vidno napredujejo. Glede na to, da so predvidena sredstva v višini 30.834.000,00 dinarjev zagotovljena je pričakovati, da bo dom dokončan do konca oktobra prihodnjega leta. V domu bo prostora za 120 oskrbovancev in to v dvo in troposteljnfli sobah z vsemi sanitarijami in drugimi potrebnimi prostori. V tem času bo rešeno tudi vprašanje še ostalih površin, ki jih trenutno koristi delovna organizacija Fructal—Alko za svoje namene. S preselitvijo tega obrata v novo industrijsko cono v Jarše, pa bo center Domžal dobil lepši izgled, predvsem pa še z nekaterimi rušit vami bodočo obliko urejenega središča.
Glede na to, da so predvidena tudi obnovitvena dela na Domu počitka v Mengšu izgleda, da bo problem ostarelih občanov v doglednem času rešen in s tem povrnjen mnogim trud za vloženo delo pri naši medvojni in povojni graditvi.
POSLOVNO-STANOVANJSKI BLOK V MENGŠU
Gradbeno podjetje Graditelj Kamnik gradi v Mengšu poslovno-stano vanjski blok v katerem bodo poslovni prostori in sto stanovanj. Prvi del tega bloka je že dograjen in odprti so tudi že lokali in sicer Ljubljanske banke — podružnice Domžale in Kovinotehne Celje, dočim pa se bo v kratkem preselila tudi lekarna.
S tem so se tudi v Mengšu začela graditi stanovanja, kar je bilo dolgo časa odprto vprašanje, saj je bila do sedaj gradnja stanovanj v blokovni izvedbi usmerjena predvsem v same Domžale. Med temi stanovanji so tudi solidarnostna stanovanja, ki jih kupujejo delovne organizacije za svoje delavce. Z dograditvijo se bo tudi spremenila tudi okolica samega središča Mengša, predvsem pa cestnega križišča proti Kamniku in Brniku.
Še zlasti bomo pomagali našim zdomcem in to z odpiranjem lastnih lelavnic. Za servisne delavnice pa bo potrebno v okviru blokovne gradnje ezervirati lokale za te namene.
Izvršni svet skupščine občine Domžale je na svoji seji, dne 1. 7. 1976 (bravnaval srednjeročni družbeni plan razvoja občine Domžale za ob-lobje 1976-1980 ter ugotovil:
- da je družbeni plan osnova in kažipot nadaljnjega družbenoekonomskega in socialnega razvoja občine Domžale;
- da omogoča poglabljanje z ustavo opredeljenih samoupravnih socialističnih odnosov ob sočasnem konceptu družbene samozaščite in razvoju ljudske obrambe ter razvijanju takega informacijskega sistema, ki bo prilagojen neposrednemu odločanju delovnih ljudi in občanov na vseh ravneh;
- da so imeli že od samega začetku pri sestavi plana odločilni vpliv delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih;
- da je srednjeročni družbeni plan razvoja občine Domžale vsebinski povzetek temeljnih nalog vseh nosilcev planiranja, ki so svoje naloge opredelili že v svojih srednjeročnih planili;
- da bo nadaljnji dinamični družbeni razvoj verjetno povzročil nekatere odmike oz. odklone od začrtane politike in bodo zato potrebni ustrezni popravki, o čemer bo izvršni svet skupščini občine Domžale vsako gospodarsko leto poročal vsem zborom delegatske skupščine.
V skladu z zgoraj navedenimi ugotovitvami izvršni svet skupščine občine Domžale predlaga vsem zborom občinske skupščine sprejem srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Domžale za obdobje 1976 1980.
KAKO VPISUJEMO POSOJILO?
Štab za vpisovanje javnega posojila za ceste tekoče spremlja vpisovanje po vseh vpisnih mestih in skuša analizirati dejansko stanje z namenom, da bi čimpreje zaključili akcijo. Čeprav smo v splošnem lahko zadovoljni, pa vendar nastajajo nekateri odkloni, na katere bi želeli opozoriti. Zaradi tega, da bodo naši delovni ljudje in občani seznanjeni s stanjem po vpisnih mestih, navajamo celotni seznam do sedaj vpisanih zneskov in odstotkov na posameznih vpisnih mestih. Ti podatki so bili 14. julija naslednji:
V.lektro Ljubljana - okolica 97.500 din 96 %, Termit 314.970 din -89 %, Mlinostroj 282.800 din - 82 %, Melis 994.750 din - 80 %, Lek Mengeš 605.120 din - 87 %, Papirnica 1.291.700 din 95%, Tosama 1.310.500 din - 91 %, Trak 282.400 din 100,6 %, Induplati 1.466.800 din - 97 %, Universalc 754,160 din - 96 %, Filc 112.070 din - 88 %, Rašica Moravče 145.400 din - 99,2 %, Postaja milice Domžale 61.150 din -145 %, Toko 1.126.960 din 83 %, Oljarna 112.120 - 70 %, Eta Mengeš 42.400 - 96 %, Žito 83.600 - 92 %, Melodija 222.840 din - 89 %, Hidro-metal 149.300 din - 87 %, Opekarna Mengeš 97.600 din - 108 %, Slo-venijales Radomlje 519.700 din - 100 %, Mojca Lukovica 212.400 din 196,6 %, Semcsadikc Mengeš 65.700 din - 88 %, KPC Jable 60.100 din 103%, Emona - Prašičereja 149.300 din - 77 %, Emona TOZD Poljedelstvo 160.610 din - 52 %, Kmona TOZD Kooperacija 17.300 din 82 % Gozdno gospodarstvo Domžale 68.000 din 98 %, PIT enota Domžale 90.300 din - 84 %, Pivovarna Union obrat Mengeš 16.300 din - 63 %, Gostišče Konšek 84.600 din - 102 %, Gostinsko podjetje Domžale 39.520 din - 122 %, POZD Repovž 26.700 din - 116 %, Avtoservis 143.840 din -60 %, Mizarstvo Moravče 20.100 din - 90 %, Tamiz Mengeš 11 3.500 din -
99 %, Komunalno gospodarstvo Mengeš 15.200 din - 40 %, POZD Plastenka 23.800 din - 82 %, Biro 71 211.000 din 102 %, Komunalno podjetje Domžale 89.300 din - 88 %, Varnost Mengeš 204.660 din - 97 %, Osnovna šola Brdo 99.000 din - 108,7 %. Osnovna šola Dob 61.200 din - 119 %, Osnovna šola Šlandrove brigade 133.600 din 121 %. Osnovna šola Josip Broz Tito 97.800 din - 113 %, Osnovna šola Vcnclja Perka 63.800 din 97 %, Osnovna šola Mengeš 68.200 din 70 %. Osnovna šola Moravče 56.300 din - 87 %, Osnovna sola Radomlje 86.600 din - 103 %, Center srednjih šol 46.800 103 %, Poklicna kovinarsko galanterijska šola 78.900 din - 111 %, Posebna osnovna šola Homec 61.2S0 din - 101 %, Glasbena šola Domžale 43.800 din - 99 %, Služba skladov in SIS 70.800 din 100 %, Zdravstveni dom Domžale 356.800 din - 99 %, Biotehnična fakulteta 32.300 din - 25 %, Delavska univerza Domžale 44.432 din - 106 %, Dom počitka Mengeš 63.900 din - 116 %, Dom počitka Domžale 27.900 din - 102 %, Vzgojno-varstveni zavod Domžale 153.100 din - 101%, Družbenopolitične organizacije 35.056 din - 112%, Zavarovalnica Sava 76.000 din - 101 %, Ljubljanska banka 90.600 din - 129%, Služba družbenega knjigovodstva 32.100 din - 100 %, Skupnost zdravstvenega zavarovanja 7.500 din - 53 %, Skupščina občine - uprava 312.100 din - 98 %, Napredek Domžale 533.200 din - 86%, Sodišče in ostali 92.000 din - 124%, Krajevna skupnost Domžale 90.400 din 214 %, Krajevna skupnost Vir 3.000 din -150 %, ONPZ Zora 18.960 din - 88 %, Krajevna skupnost Mengeš 12.000 -
100 %, Slamnik Mengeš 39.200 - 75 %.
Na posebnem računu, na katerega vpisujejo manjše delovne organizacije v Domžalah, je vpisani znesek 339.470 din, kar predstavlja 33 %.
Štab razpolaga z naslednjimi podatki za krajevne skupnosti (vpisujejo zasebni delodajalci, kmetje in upokojenci):
Krajevna skupnost Domžale 230.900 din - 22 %, Krajevna skupnost Homec Nožice 13.200 din - 34 %, Krajevna skupnost Lukovica 66.100 din - 176 %, Krajevna skupnost Mengeš 112.430 din - 13 %, Krajevna skupnost Vir 231.900 din - 102 %, Krajevna skupnost Preserje 27.500 din - 43 %.
Iz teh podatkov je razvidno, da je v delovni!, organizacijah do sedaj vpisalo posojilo 8.716 vpisovalcev in znaša vpisani znesek 15.065.228 din, kar predstavlja 104 %. Poprečno vplačani znesek na enega vpisovalca znaša 1.728 din.
V krajevnih skupnostih pa je do sedaj vpisalo 380 vpisovalcev znesek v višini 682.030 din, kar predstavlja 20 %. Poprečni vplačani znesek pa znaša 1.794 din.
Tako je na podlagi zbranih podatkov vpisalo posojilo 9.098 vpisovalcev v skupnem znesku 15.750.558 din, kar predstavlja 109 % in pride poprečno na enega vpisovalca 1.731 din.
Občinski štab ponovno poziva vse delovne organizacije, ki še niso zaključile z vpisom, da to store čimpreje. Štab nima podatkov za Veterinarski zavod Domžale, Slaščičarno Bistrico in za nekatere krajevne skupnosti, ki imajo samostojno vpisno mesto.
Prepričani smo, daje mogoče akcijo uspešno zaključiti že v tem mesecu in s tem zbrati potrebna sredstva, ki jih bo mogoče uporabljati tudi za modernizacijo ostalih cest drugega reda, ki niso predvidene v obstoječem planu. Vsem tistim, ki so akcijo uspešno zaključili pa se štab za opravljeno delo zelo toplo zahvaljuje.
Štab za vpis posojila
SLAVJE V MORAVČAH
PRAZNOVANJE OB DNEVU BORCA IN ODKRITJE SPOMENIKA JOŽETU KLAN J ŠKU — VAS JI
Letošnjo praznovanje Dneva borca je bilo v naši občini povezano tudi z odkritjem doprsnega kipa narodnemu heroju Jožetu Klanjšku — Vasji, nekdanjemu komandantu legendarne 14. divizije. Svečanosti so se udeležili mnogi preživeli borci in gostje, med katerimi so bili: Mitja Ribičič — predsednik Republiške konference SZDL, Janko Rudolf — predsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, člani Sveta Federacije Lidija Šentjurc, Viktor Avbejj — Rudi in Tone Vidmar — Luka. Poleg tega so bili na slovesnosti tudi narodni heroji Franc Poglajen — Kranjc, Bojan Polak -Stjenka, Jože Boldan — Silni, Mirko Jerman in Franc Avbelj — Lojko. Poleg teh so se udeležili slovesnosti tudi predstavniki vojašnic, ki nosijo imena slavnih partizanskih brigad.
Slovesnost se je začela s svečano povorko, ki je šla od Partizanskega doma proti osrednjemu prostoru proslave. V povorki so bile bojne zastave vseh brigad in tudi drugih borčevskih organizacij, predstavniki teritorialne obrambe ir. Jugoslovanske ljudske armade, nekdanji borci 14. divizije in IV. operativne cone, Šlandrove brigade, Kamniško-zasavskega odreda, mladina, delovni ljudje in občani. Osrednjo slovesnost je s pozdravnim govorom pričel Maks Zajec, ml., ki je pozdravil vse navzoče, posebej pa še goste, ki so se udeležili tega tovariškega srečanja in spominske svečanosti.
Slavnostni govornik je bil narodni heroj in član Sveta federacije ter udeleženec legendarnega pohoda 14. divizije Viktor Avbelj -Rudi. V svojem govoru je najprej poudaril pomen NOB in revolucije v prizadevanju slovenskega človeka, da si skupaj z drugimi pribori svojo svobodo. Svoje misli je posvetil temu, da po tolikih letih čas boja ni odmaknjen in da ima še vedno veliko vlogo v vsem našem življenju.
Narodni heroj in član Sveta federacije Viktor A VBELJ-Rudi med govorom v Moravčah
„Če bi lahko ob takšnih srečanjih prisluhnili notranjemu razpoloženju prisotnih, potem bi lahko ugotovili, da še danes, toliko let po končani vojni, nekdanje borce bogati in plemeniti nekdanji spomin na NOB z vsemi svojimi preizkušnjami, težavami, tragedijami in uspehi," je poudaril tovariš Rudi. V nadaljevanju govora je spregovoril o borbi delavskega razreda in o velikih prizadevanjih za humano reševanje odprtih borčevskih vprašanj in s tem tudi celotnega našega povojnega življenja.
Posebno je osvetlil dogodke tik pred drugo svetovno vojno in prizadevanje naprednih strank, ki so hotele vplivati na tok takratnega razvoja. Podrobno se je zadržal o dogodkih v sami Moravski dolini takoj po okupaciji in o delovanju osvobodilne fronte in partizanske vojske na tem območju. Spregovoril je tudi o tem, da je bila moravska „Mala Rusija" prvo osvobojeno ozemlje v tem delu Slovenije. Čeprav je okupator hotel zatreti narodnoosvobodilno gibanje z izseljevanjem ljudi, pa vendar ni mogel doseči tega, da bi to območje ne bilo v resnici zavetišče mnogim partizanskim enotam, ki so se tu lahko odpočile, se pripravljale za nadaljne boje, šle preko Save na Dolenjsko ali pa se vračale nazaj na Štajersko.
Ko je govoril o liku priznanega komandanta 14. divizije Jožeta Klanjška, je najprej osvetlil njegovo mladost in trdo življenje, ki se je
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU
Med polaganjem vencev legendarnemu komandantu Jožetu KlanjŠku-
Vasji
začelo 1917 v njegovi rojstni vasi Drtiji in povezal njegovo rast v tisti dobi, ko je moral prijemati za vsako delo, če seje hotel preživeti. Že pred vojno je aktivno sodeloval v boju za delavske pravice. Tako kot mnogi drugi tudi Vasji ni bilo dano, da bi se šolal, ampak je vojna postala njegova prava šola, v kateri je doraščal in se obogatil z vsemi vojaško političnimi vrlinami in revolucionarnimi sposobnostmi. Njegova zagnanost se vidi tudi v tem, da je napredoval od komandirja čete vse do namestnika komandanta Korpusa. Vasja je bil tudi kot človek zelo priljubljen. O tem je tovariš Avbelj dejal naslednje:
„Vprašajmo kateregakoli borca, ki je imel z njim opravka, pa bomo zvedeli, da je bil Vasja po značaju skromen, da je imel z borci zelo pristne tovariške odnose. Bil je večinoma dobre volje, optimističen tudi v najtežjih situacijah. Včasih je morda lahko izgledalo, kakor da bi premalo resno jemal trenutne težave. Borci nam bodo povedali, da je bil pravičen poveljnik, odločen, kadar je šlo za izpolnitev povelja ali naloge. Da je bil umirjen, da nikdar ni poveljeval z dvignjenim glasom, ampak zjasnim in odločnim poveljem. Znal je oceniti trenutni vojaški položaj in vedno je bil dovzeten tudi za stališča, nasvete in predloge svojih sodelavcev, nikdar se ni klanjal navzgor, kakor ni maral, da bi se njemu kdo prilizoval."
Ko je poveljeval 14. diviziji na njeni poti na Štajersko, je izpolnil pričakovanja tako jugoslovanskega kot slovenskega političnega in vojaškega vodstva. Na splošno lahko rečemo, da je Vasja v resnici
eden izmed tistih mnogih komandantov, ki so znali skupaj z borci premagovati najtežje situacije in reševati mnoge življenjske probleme.
Nato je tovariš Viktor Avbelj -Rudi odkril doprsni kip, delo kiparja Julijana Renka in ga izročil v čuvanje pionirjem Osnovne šole Moravče. Med igranjem žalostinke so položili vence predstavniki vseh brigad, ki so sodelovale v pohodu 14. divizije, vojašnic, ki nosijo imena posameznih brigad in predstavniki borčevskih organizacij ter delovne organizacije Planika Kranj, v kateri je bil Vasja tudi pred smrtjo direktor. Ravno tako so pionirji izročili šopek sorodnikom pokojnega komandanta.
Po teh svečanostih je bilo poslano pozdravno pismo tudi predsedniku republike tovarišu Titu z obljubo, da bodo borci vedno in dosledno branili pridobitve NOB in posredovali mlajšim rodovom veličino naše revolucije. V kulturnem programu so sodelovali godba na pihala iz Moravč, Moški pevski zbor iz Moravč in recitatorji osnovne šole.
To je bilo v Moravčah ponovno tovariško srečanje tistih, ki so še iz časa vojne dobri znanci Moravske doline, saj so v njej mnogokrat dobivali zavetje in si nabrali novih moči za nadaljnji' boje. Mnogi spomini so ponovno oživeli, tovariška snidenja so ljudi popeljala v težke čase in slavje v Moravčah je ponovno dokazalo, da nismo pozabili tudi na veličino tistih, ki so v vihri druge svetovne vojne popeljali narode Jugoslavije v boj za osvoboditev in za spremembo družbene ureditve.
Tudi letos je predsednik skupščine
občine priredil sprejem za odlič-njake naših osnovnih šol To je skromna zahvala za njihov trud med šolskim letom in za razvijanje tovariških odnosov med najmlaj-_širni_
Predsednik Skupščine občine Jernej Lenič je sprejel predstavnike ZRVS in
ZSMS, ki so na tekmovanju v Ormožu osvojili vidna mesta in prejeli tudi pokale. Tako so se sprejema udeležili Dominik Grmek, Galien Marjan, Marjan Žagar kot predstavniki ZRVS in Kavka Srečo kot predstavnik ZSMS. Poleg tega so bili navzoči tudi JANEZ Vreček, Bojan Krištof, Miha Bcrnot, Vito Habjan in Justi Smrdelj. Tovariš Lenič je čestital rezervnim vojaškim starešinam in mladincem za dosežene uspehe in poudaril, da takim uspehom premalo dajemo pomena, saj so sad dolgotrajnega dela in mnogih priprav. Brez dvoma bi vsaka občina lahko bila ponosna na take ekipe, ki prinašajo z republiških tekmovanj lične pokale in s tem izpričujejo visoko stopnjo poznavanja vojaških veščin in tudi moralno-političnili vrlin mladega človeka. Poudaril pa je tudi to. da s tem mladi aktivno posegajo na področje splošnega ljudskega odpora in da skušajo biti tista grupacija, ki bo sposobna aktivno sodelovati v konceptu vsesplošne ljudske obrambe. Na koncu je tovariš predsedsnik poudaril, da doseženi uspehi niso samo stvar njihovega lastnega zalaganja in truda, ampak tudi vseh tistih, kot je to začrtano. To pa pomeni, da z doseženimi uspehi istočasno potrjujemo črto odločnosti dograjevati naš obrambni sistem.
OBISK V BENEŠKI SLOVENIJI
Podrte hiše so ostanek potresa v Beneški Sloveniji
V svečani paradi v Moravčah so sodelovali tudi pripadniki JLA
Učenci Osnovne šole Josip Broz Tito so šli na obisk v Beneško Slovenijo, na območje, ki je bilo prizadeto od potresa. Kmalu onstran meje so za cesto postavljeni opozorilni napisi „kamenje pada" in kaj kmalu zagledamo velike skale, ki ležijo na asfaltu. Nahajamo se na območju, kjer je pred meseci pustošil potres. Ustavimo se v vasi Brdo, prijazni slovenski vasici, kjer se ljudje v potu svojega obraza prebijajo skozi življenje. Industrije v teh krajih ni in starejši ljudje se ukvarjajo z živinorejo, kajti mlajši so odšli za zaslužkom v Francijo in države Beneluksa.
Tudi tej vasici potres ni prizanese!. Od hiš, v katerih je živelo 1.700 prebivalcev ni ostala nobena cela in zaradi tega celotno vas rušijo. Tisto, kar je načel potres dokončujejo sedaj buldožerji. Kraj, kjer je nekoč stala vas bo ostal prazen. Prebivalci živijo pod šotori in s tesnobo v srcu pričakujejo zimo, ker ne vedo, kaj jim bo le-ta prinesla. Poleg tega, da delajo pri odstranjevanju ruševin,
jim je ostala samo še skrb za zadružni hlev in 170 glav živine.
Ko tako opazujem nesrečo teh ljudi, se iz ruševin pojavi 12 nasmejanih in zagorelih fantov v modrih majicah in kapah z napisom ..Domžale - Josip Broz Tito". Ravnokar so dokončali z deli, ko so pomagali iz napol porušene hiše nositi še celo opremo. Ta skupina je šla v Beneško Slovenijo, da bi pomagala pri odstranjevanju posledic potresa. Prebivalci so s „Titovci", kakor jih imenujejo, zelo zadovoljni in ko sem se z njimi pogovarjal, so se jim oči zasolzile. Z njihovim delom pa je zadovoljen tudi vodja Metod Klemene.
Ko sem odhajal in se poslavljal od njih, sem bil srečen. Kako malo je potrebno, da meje med narodi izginjajo, saj mladi prinašajo s seboj tudi povezovanje, ki je velikokrat več vredno, kot materialne dobrine.
C. V.
izvršnega odbora Kulturne skupnosti v Domžalah.
PODELJENE KERSNIKOVE -SErs« ,r „,,,,
_ turnem področju začel delati ze
Dl Alf PTC    7 A I ETfl 1Q7R leta 1920< nato Pa Je bil vseskozi
■ LHIVCIC    fcH LCIU   IJfU_ član    raznih    pevskih zborov,
■■■■■■■■■■■■■■■■■^^■■b■■■■■■■■■■■■■i dramskih skupin in tamburaške ga
Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale
Občinska kulturna skupnost iz Domžal je letos peto leto podelila najvišja občinska priznanja na kulturnem področju. Letošnja podelitev je bila 28. junija 1976 v Muzeju Jelovškove u meta osti v Grob Ij ah ob zadnjem koncertu spomladanskega dela stilnih koncertov Groblje 1976. Predsednik Občinske kulturne skupnosti dr. Miroslav STIPLOVŠEK je po sklepu izvršnega odbora in predsedstva kulturne skupnosti podelil plakete oziroma nagrade HARMONIKA RS KEMU ORKESTRU GLASBENE ŠOLE IZ DOMŽAL, MEŠANEMU PEVSKEMU ZBORU DKPD SVOBODA IZ MENGŠA, ANTONU KOSU, TOMAŽU SMOLETU, JANEZU URBANIJ1 in FRANCU VEIDER-JU.
HARMONIKARSKI ORKESTER GLASBENE ŠOLE IZ DOMŽAL je sestavni del šolskega kulturnega društva in uspešno deluje že več kot 12 let pod vodstvom tov. Majde Golobove. Redno sodeluje na srečanjih har-monikarskih orkestrov Slovenije; trikrat je nastopil na reviji orkestrov v Pujju in se vselej uvrstil med najboljše jugoslovanske orkestre te vrste. Nastopil je tudi na radiu. V letošnjem letu je imel že 10 javnih nastopov. Najbolj vidno pa je orkester dokazal svojo kakovost na mednarodnem tekmo-
vanju harmonikarskih orkestrov v Trstu, kjer je lani in letos dosegel prvo mesto.
MEŠANI PEVSKI ZBOR DKPD SVOBODA IZ MENGŠA, ki deluje kot samostojna sekcija, je bil ustanovljen 1972; ves čas pa ga vodi prof. Tomaž Habe. Ta zbor je v zelo kratkem času dosegel izjemno kakovostno raven, kar je dokazal na vsakoletnih revijah pevskih zborov domžalske občine ter na številnih drugih nastopih in proslavah; lani pa je imel tudi prvi samostojni celovečerni koncert. Uspešno sodeluje s Simfoničnim orkestrom Domžale — Kamnik na novoletnih koncertih. Zbor je uspešno nastopal že tudi zunaj občine. Njegovo veliko aktivnost kaže že sam podatek, da je imel v sezoni 1975/1976 kar 17 nastopov in arhivsko snemanje za RTV Ljubljana.
TONE KOS seje vključil v kul-tumoprosvetno življenje že kot dijak učiteljišča, nato pa je kot učite(j rezi ral več iger. Koje kmalu po končanem študiju na filozofski fakulteti postal ravnatelj osnovne šole Janko Kersnik na Brdu, si je zelo prizadeval za okrepitev kulturne dejavnosti na šoli, kjer sedaj uspešno deluje šolsko kulturno društvo. Kot zelo prizadevni kulturni delavec pa se je pokazal v letih 1971 - 1975, koje bil član
orkestra. Režiral je tudi več iger. V času več kot 50-letnega udejstvo-vanja na kultumoprosvetnem področju se je uvejjavil tudi kot organizator, saj je pri več društvih opravljal predsedniške in tajniške posle. Tudi v moškem pevskem zboru „Janez Cerar" ni bil le pevec, temveč je več let opravljal tajniške posle.
JANEZ URBANIJA že od leta 1954 aktivno dela v kultumoprosvetnem društvu „Tine Kos" v Moravčah. Začel je kot igralec, nato pa se je vključil še v pevski zbor; od leta 1962 dalje pa je predsednik Kulturnoprosvetnega društva v Moravčah. Organiziral je številne prireditve in je eden najvidnejših organizatorjev kulturnega življenja v Moravčah.
FRANC VEIDER je začel delati v kulturnoprosvetnih društvih že pred vojno, po osvoboditvi pa je ves čas eden najaktivnejših članov kulturnoprosvetnega društva -,flanez Trdina" oziroma sedanje „Svoboda" v Mengšu. Uveljavil se je zlasti kot karakterni igralec in je nastopil na vseh dramskih prireditvah. Odigral je okoli 70 vlog, med njimi veliko glavnih. Nekaj iger je tudi režiral, letos pa je kot režiser pripravil Jurčičevega Jurija Kozjaka za mengeške poletne igre, na katerih se je doselj uveljavil kot igralec.
Mešani pevski zbor DKPD SVOBODA Mengeš
Tomaž SMOLE
Predsednik Občinskega sveta ZKPO Slavko PIŠEK pa je podelil priznanja kulturnim delavcem za pomembne kulturne dosežke v sezoni 1975/1976. Letošnja priznanja Občinskega sveta ZKPO Domžale so prejeli: MIHA AN-DREJKA, JANEZ BURKELJCA, MIRO CAPUDER, MAJDA GOLOB, TOMAŽ HABE, TONE IPAVEC, TONE JUVAN, ANICA LENI C, KAREL LESKOVEC, ŠTEFKA MLAKAR, JOŽE NARALOĆNIK, JANEZ OSRED-KAR, ing. ADOLF PEN, STANE PELC, METKA PICHLER, MARIJA PRIVŠEK, JANEZ SPREITZER, mag. MARKO STARBEK dipl. ing., LOJZE STRAŽAR, EDO ŠPENDEL in VINKO ŽELEZNI KAR.
M. M.
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svojo aloritv«
Kolektiv costila
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSIM OBČANOM r.lKMIAMI)
induplati — Jarše
2ELI VSEM OBČANOM
MNOOO USPEHOV PRI GRADITVI
SOCIAIISTICNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA
SVOJE KVALITETNF IZDELKE
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATFUf M. DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
HELIOS
TOZD TOVARNA BARV. LAKOV IN UMETNIH SMOL KOUCEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE
TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRKNICA
Cenjenim potrošnikom priporočamo nafto nejimvejAH iirnmaze že široko potrošnjo:
BONDEX — lazurnl lak za zaftčito In oplemeniteni« I«*« /a različna podnebne razmera:
IDEAL utira — lak za lakiranja parkata In druuih Imenih predmetov;
VIKEND lak ki emajl — za pleskanje oken In drugih lesenih predmetov Izpostavljenih vremenskim vplivom;
TESAROL eaport — univerzalni sintetični ema|l /a lea In kovino;
MOBIL apedel — kvalitetni alntetlcnl premaz za avtomobile;
HEUOfLAST EVTRA — dlaparzljeka barva za plnskanle sten;
MOZAIK — barva odporna na drgn|en|e In pratile, /a pleskanje sten" in lesenih predmetov. Z enkratnim nareisotn ilnseromo večbarvni Izgled;
DOMOfLAST — plastični omet. bel In obarvan, /a (»laskanje no-trenjih In zunanjih sten.
IOVAHNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOM2ALE
S SVOJIMI TOZI)
Ww IcaveOCeMIIO
valno Imfcirt
-     *      - *-        li i ■*. i.l.ll. - ■■■■« a_    * - i- ■ -«e. i     a .
moiMn|o, mmp*bwi)o poraaraa. papirno m laaerinio motiv
Ce teli« biti oblečeni iportno in elegantno
nosila konfekcijo in pokrivala
Uulenterija
U arijama
Institut /ji iiNiiiJiiatvn Muloprodaja
Proi/viirjin program
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape. pasovi, drobna galanterija, rokavice. Izdelki Iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva In sredstva zs nego Čevljev
slamnikov in konfekcije
»UNIVERSALE« Domžale
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s nosluv.ilnii.nmi kmetijskega reproma-Iiti.iI.i v liiiin/alah. Moravčah. Lukovici m Itl.Hjiivii.i su |iri|>oroća in čestita
Papirnica Ko ičevo
POSTA DOMŽALE
I / ti i; I u j e m o :
raznovrstne papirje, navadni) in specialni; li!|it!iiki:.
vin- vrst snstavljenih
kartonov.
zlasti s |ir<;mazom
o|)lriiii'iiitone kartone
za umHčiio embalažo
BIRO 71 — Domžale LJuMiansIia cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM. STAVBNA ZEMUISCA,
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENCINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
Tovarna filca
IZVO/MOUVOZNO POOJCTN
SEMESADIKE
MENCEft
/ dolovi sči
Semenarno ni
Drevenition Menue*
DtovUHitiin v HailvaiiHi
pri Marlboio In
OrHvesntro v Tinini
pil Murski Soboti
nudi  uu/dno  seme. sadike /o
pogozdovanje In okruni m nuna
da lar »torte ta nkias In Ml
prkporoCa
MENGEŠ
l/ilelu|emo In prodajamo tehnične In Inlastn fllcn, Inr sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestlts vsem občanom
Živilski kombinat
»ZlTO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO
GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane — AVTOMATSKO KEGLJIŠČE — IZBORNA KUHINJA — SOLIDNA POSTRE2BA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO		MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene Instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje Izdelke
M BjW Kolektiv delovne organizacije	TOVARNA POZAMENTERIJE	
ySP »NAPREDEK« Domžale	iJ^tt^O iVV              Pridružujemo se čestitkam m priporočamo l/ iuVVi >w              vse vrste tkane elastike, svileno in najlon _................                  r              elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove	
se priporoCa za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah širom občine	Mengeš	
	TAMIZ Mengeš	EKSPLOATACIJA, PREDELAVA IN OPLEMENITENJk NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE čestitamo In priporočamo kvalitetna ledilna olja	Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele In gostinske obrate. Se priporočamo	
	SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode	ČEVUARSKO PODJETJE
Lidrometa ran		»MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge In čestita za praznik
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge — izdelava In montaža opreme za čistil ne naprave komunalnih In Industrij-	AVTOSERVIS Domžale čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake In avtobuse	ZAVAROVALNICA »SAVA« Poslovna enota Mengeš čestitamo za praznik In priporočamo svoje storitve
skih odpadnih voda, .  — izgradnja regionalnih vodovodov In črpališč, — preskrba s pitno vodo In odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo	GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo za praznik	KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluge